PRLmurtSKI DNEVNIK
Cena 400 lir	Leto XXXVn. Št. 192 (11.014)	TRST, petek, 14. avgusta 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
AGENCIJA TASS O MNENJU cVODILNIH SOVJETSKIH KROGOV>
Sovjetsko zvezo predlogo pogajanja za prekinitev proizvodnje bomke «N»
Moskovska agencija še vedno ostro napada Reagana zaradi odločitve o proizvodnji te bombe - Morda prihodnji teden nove odločitve o oboroževanju ZDA
Dolar nazaduje od rekorda: 1.248 lir
RIM — že drugi dan zapored je tečaj ameriškega dolarja padel za nekaj več kot 10 ®» potem ko je bil dosegel v začetku tedna zgodovinski rekord 1.271 lir. Včeraj se je nam-feč menjava v Italiji ustalila na rotaciji 1.248 lir za dolar, tečaj ameriške valute pa se je znižal “Udi v odnosu do nemške marke, francoskega franka in an-Sleškega šterlinga. Izvedenci Pripisujejo nazadovanje dolarja Prav odločnemu nastopu francoske državne banke v obrambo Sv°je valute.
^onferenci v Ženevi osnutek med-ar<xJne konvencije, ki prepovedu-* uporabo tega orožja. jSicer pa, kot že rečeno, sovjetih? Uradna agencija v glavnem ob-gUie predsednika Reagana in nje-
*yvo administracijo zaradi te odlo-tve in v svojem pisanju ne sko 7?? z izrazi, saj govori celo o umski obolelosti» Združenih držav ; r tše zlasti poudarja dejstvo, da fr, eaSan sprejel odločitev o pro-Judnji nevtronske bombe prav na ujetnico atomskega napada na Hi-sim°. Med drugim Sovjetska zve-a Uidi obtožuje Reagana, da ZDA
• MOSKVA — Sovjetska zveza je včeraj tudi uradno predlagala Zdru-o "im državam pogajanja za dosego sporazuma, po katerem naj bi se Jr? državi odpovedali proizvodnji nevtronske bombe, če pa bo wa-"ngtoriska vlada ((enostransko* sklenila, da bo proizvajala to bombo, e more biti dvoma v tem, da bo tudi Moskva sprejela «potrebne ukre-J6- da zajamči svojo varnost in varnost svojih prijateljev in zaveznikovi, animivo je, da sovjetska tiskovna .sencija TASS istočasno ponuja za-j k takojšnjih pogajanj m stopnju-r jfbt<!žhe Združenim državam za-njihove «neodgovorne in nove "Jmcitve), Sovjetska agencija spo-_ • da gre za mnenje ((sovjetskih Jedilni), krogov* in dodaja, da v remiju še vedno mislijo, da bi ja obojestranska odpoved proizvod-».»evtronske bombe boljša od za-|ka proizvodnje te bombe na o-^".straneh. Sicer pa je Moskva že pre<1 časom predložila razorožitveni
niso ratificirale sporazuma Salt 2. Ob koncu pa sovjetska agencija še ugotavlja, da .je ves svet zaskrbljen zaradi te odločitve «z edino izjemo Kitajske*, kar. po pisanju sovjetske agencije še enkrat dokazuje, kako «izredno nevarna, neodgovorna in kriminalna* je Reaganova odločitev. Ob koncu pa a-gencija TASS še enkrat opozarja. da so sovjetski' vodilni krogi še
radarski kontroli. Kar pa zadeva rakete M-X obstaja spor samo v tem, kje naj bi namestili. Vsekakor naj bi namestili na ozemlju ZDA.
Kar pa zadeva nevtronsko bombo je včeraj neki funkcionar ameriškega obrambnega ministrstva dejal, da bo ta bomba vskladi.ščena v ZDA iz dveh razlogov: 1 prvič, ker bo tam bolj varna in drugič, ker jo bo mogoče v primeru spopada takoj pripeljati v Evropo ali pa tudi drugam.
O	Reaganovi odločitvi, da bodo ZDA proizvajale nevtronsko bombo so včeraj obširno govorili tudi- na oborožitvenem komiteju OZN, ki
vedno prepričam, da bi sporazu- < zasec]a v Ženevi. Posegla sta gme-mna prepoved nevtronske bombe	jn sovjetski predstavnik, ven-
koristila okrepitvi miru in bi bila (jar njuna posega nista šla daleč v interesu vseh držav m vseh na- ^ ze večkrat izrečenih polemik in
rodov.
Iz ZDA pa medtem prihajajo protislovne vesti. Po eni strani je predsednik Reagan sinoči na .srečanju s časnikarji dejal, da je pisal Brežnjevu in mu predlagal, da bi se sestala in na sestanku razpravljala o ohranitvi miru. Reagan ni dejal, kdaj bi lahko do sestanka prišlo, dodal pa je, da je v pismu Brežnjevu poudaril, da imajo narodi obeh držav marsikaj skupnega, medtem tudi željo, da oreore-či.jo vojno. Zato. je dejal Reagan, predlog po skupnem sestanku. »da preverimo, kaj ljudje res želijo. Dvomim, da ljudje želijo vojno,* ,ie dodal Reagan, ki pa ni povedal kdaj je poslal pismo in tudi ne če je nanj prejel odgovor.
Skoraj istočasno pa je prišla iz
medsebojnih besednih spopadov.
Papež bo danes zapustil bolnico
RIM — Papež Janez Pavel II. bo danes dokončno zapustil rimsko bolnico «Gemelli*. Nekaj dni se bo ustavil v svojem apartmaju v Vatikanu, nakar se bo za daljši čas preselil v Castelgandolfo. Zdravniki so v zadnjem zdravniškem sporočilu včeraj zapisali, da bo povsem okreval čez poldrugi mesec Papežu je čestitke v osebnem in vladnem imenu ponesel včeraj ministrski predsednik Spadolini, ki se .je ustavil pri njem skoraj pol ure. Spadolini je ponesel Janezu Pavlu H. tudi pozdrave predsednika Pertinija, ki .je sedaj na počitnicah v Val Gardeni.
Čez dober teden razprava v parlamentu o nevtronski bombi in evroizstrelkih
RIM — Tudi pristojni komisiji poslanske zbornice bosta predčasno prekinili počitnice, da bi razpravljali o Reaganovem sklepu o izdelavi nevtronske bombe. Kot so včeraj sporočili, se bosta zunanjepolitična in obrambna komisija Monte-citoria sestali v petek, 21. avgusta zjutraj, se pravi en dan po zasedanju ustreznih komisij v Palači Madama. Glede razprave v senatu pa so včeraj sporočili, da bo javna.
Razprava o novi eskalaciji v oboroževalni tekmi se bo torej po velikem šmarnu preselila v parlament, za sedaj pa se polemika med političnimi silami nadaljuje preko časopisov in tiskovnih agencij. Zunanji minister Colombo, kateremu je poverjena naloga, da bo podal uvodno poročilo na že omenjeni seji obeh komisij senata, je v skrajno previdni izjavi nekemu milanskemu dnevniku podčrtal, da je sklepu ZDA očitno botrovala premajhna pripravljenost Sovjetov na pogajanja o razorožitvi. Colombo ni izključil možnosti, da bi Reaganov sklep lahko celo koristil razvoju ameriško-sov-jetskih pogovorov.
Nekoliko bolj kritičen do sklepa Washingtona je bil drugi demokristjan, pripadnik levice sen. Gra-nelli, po katerem bi Reaganov sklep utegnil ovirati, če ne celo preprečiti pogajanja med Vzhodom in Zahodom o omejevanju jedrskega oboroževanja. Granelli je naslovil na vlado poslansko vprašanje, v katerem opozarja na nujnost, da Italija potrdi Združenim državam ;voje nasprotovanje izdelavi nevtronske bombe in njeni namestitvi na evropsko ozemlje.
Kritični do ameriškega sklepa so seveda tudi socialisti, ki pa v poslanskem vprašanju vladi poudarjajo nujnost, da tako Italija kot zahodna Evropa sprožita bolj odločno pobudo in bolj konkretno delujeta za pomiritev in jedrsko razoroževanje.
Najbolj odločno polemični do ZDA so seveda komunisti. Na pobudo KPI in ZKMI je bila včeraj pred ameriškim veleposlaništvom v Rimu protestna demonstracija, ki je omembe vredna že zaradi tega, ker gre za prvo tovrstno protestno akcijo po koncu vojne v Vietnamu.
Poleg nevtronske bombe Da je v Italiji v središču polemik in debat tudi sklep o namestitvi raketne baze NATO na Siciliji. Zelo ostra razprava o tem se je zaključila prejšnjo noč v sicilskem deželnem svetu, kjer je moral šele pred nekaj dnevi izvoljeni odbor KD, PSI, PRI in PLI postaviti zaupnico, da bi bil odobren njegov dokument. Dokument večine — proti so glasovali komunisti in misovci — je kritičen do vladnega sklepa ter zahteva ponovno preučitev celotne zadeve ter protestira, ker ni prišlo do predhodnega posvetovanja med osrednjimi in deželnimi oblastmi. Podobno kot komunisti, so tudi nekateri demokrščanski svetovalci predstavili svojo resolucijo, v kateri so zahtevali preklic vladnega sklepa, vendar so jo morali zaradi strankarske discipline umakniti. Vsekakor pa je moral deželni odbor, kot smo že o-menili, postaviti zaupnico, da bi lahko bila izglasovana, ki ni zahtevala preklica vladnega sklepa, ampak samo «ponovno preučitev* vprašanja evroizstrelkov.
VČERAJ ZJUTRAJ MALO PRED 4. URO PO JUGOSLOVANSKEM ČASU
MOČAN POTRES PRIZADEL BANJA LUKO IN OKOLICO VEČ KOT 60 RANJENIH IN VELIKA MATERIALNA ŠKODA
Stanje je pod nadzorstvom ■ Epicenter potresa je bil kakih 20 km od Banja Luke
BANJA LUKA — Prebivalce Banja Luke in bližnjih krajev Prnja-
ZDA vest, da se ba predsednik ‘ vora Laktas, Kotor varos, Bosanska gradiška, je včeraj ob 3.58 uri pre-Reagan v prihodnjem tednu sestal budil močan potres, ki je po poročilu banjaluske seizmološke postaja z visokimi funkcionarji obrambne- i trajal nad tri minute. Epicenter je bil ^ oddaljen 20 kilometrov od ga ministrstva in proračunskega ■ Banja Luke proti Slavonskemu brodu in je imel moč osmih stopenj po ministrstva; na sestanku nai bi se Mercallijevi lestvici; v epicentru pa 5,75 stopnje po Richterjevi lestvici, pogovarjali o dveh vprašanjih, v J Nek . m{m,t potresu je bila
ZJ£ni Z .ff?nogah vsa Bhšanska teajtoa. Do mkm raketni	1» za iu(ran;jh ur se njhte ni vrnil v
gradnjo novih bombnikov B-l, s katerimi bi zamenjali že zastarele bombnike B-52 S. Ta zamenjava bi stala 20 milijard dolarjev. Vendar pa v ameriških vojaških krogih niso povsem prepričani, da bi moralo do zamenjave priti v kratkem času, kajti baje bi bilo treba te bombnike še nekoliko izpopol-
jutranjih ur se stanovanje, ker so st vsi bali novih sunkov, kot se je to zgodilo že Teti 4969. Kmalu po potresu se je v Banja Laki sestal štab civilne zaščite (kakor tudi v dragih občinah) in prvo poročilo se je glasilo: mrtvih ni, v Banja Luki je ranjenih 66 ljudi, od teh 40 težje. Neuporabnih je 44 stanovanj in poškodovanih več
privatnih hiš, njihove stanovale? pa so- takoj izselili.
Potres je povzročil hujšo materialno škodo v nekaterih delovnih organizacijah (v livarni in OZD Incel), kjer je prekinjena proizvodnja. Najbolj so poškodovani objekti medicinskega centra in centra za rehabilitacijo «Dr. Miroslav Zoto-vič*, od koder so otroke evakuirali na varnejša mesta.
Ko se je po Jugoslaviji- razširila vest o potresu, so iz številnih krajev ponudili pomoč. Vendar je y mestu zagotovljena normalna oskrba, v številnih delovnih kolektivih pa nadaljujejo s proizvodnjo, je povedal predsednik izvršnega sveta skupščine Banja Luka Ahmet Verem.
Preseneča podatek, da so bile poškodovane tudi nove stavbe in privatne hiše, zgrajene po zadnjem potresu ob vseh pogojih protipotresne gradnje.
Prvemu potresnemu sunku ob 3.58 je sledila vrsta manjših sunkov, po podatkih seizmološkega zavoda SR Srbije pa je ob 5.35 uri prišlo do novega premikanja tal v okolici Banja Luke. Tokrat je bila moč potresa v epicentru pet stopenj po Mercallijevi lestvici.
V	občini Celinac je zaustavljena proizvodnja v tovarni banjaluškega «Rudi Čajevca*, neuporabna je zgradba železniške postaje, poškodovana pa sta tudi šolski center in novi hotel. V okoliških vaseh je veliko hiš ostalo brez streh, vendar med ljudmi ni panike. Prebivalci odstranjujejo posledice potresa, vendar bi potrebovali več gradbenega materiala, je povedal član predsedstva CK ZK BIH Draško Popovič. ki je obiskal to področje.
V	občini Laktasi, kjer so bili leta 1969 poškodovani skoraj vsi o-bjekti, so tudi tokrat utrpeli veliko škodo, saj se je epicenter nahajal
prav na tem področju. Potres je povzročil največjo škodo na področju vasi Drugovici in Slatina.
Prebivalci Banja Luke se zadržujejo na ulicah, ker se bojijo novih sunkov, kakršni so sledili tudi potresu leta 1969.
Končna ocena škode bo možna šele čez nekaj dni, ker je imel potres široke razsežnosti, (dd)
Soares v Dubrovniku
DUBROVNIK — Delegacija socialistične stranke Portugalske, ki je na obisku v Jugoslaviji je na čelu z generalnim sekretarjem stranke
Mariom Soaresom včeraj dopotovala v Dubrovnik. Na letališču Čilipi so goste pozdravili predstavniki občine Dubrovnik. Portugalska delegacija, ki je gost zvezne konference SZDLJ se bo v Dubrovniku mudila tri dni
Tragedija v Bosni:
8 mrtvih
VITEZ — V noči s torka na sredo je območje občine Vitez zajelo močno neurje, v katerem je življenje izgubilo 8 ljudi, 3 osebe so bile hudo ranjene, 3 osebe pa pogrešajo. Umrli so člani nekaterih romskih
družin, ki živijo v naselju Kruščič in so pred dnevi odšli na planino Kruščico, kjer so za potrebe TOZD kooperantov sarajevskega UPI iz Viteza nabirali maline. Menijo, da so omenjeno noč prenočili poleg reke Kruščice, ki je zaradi močnega deževja in preliva vode iz okoliških hribov naglo narasla in utopila ponesrečene. Lahko pa je bil vzrok tej tragediji tudi strela. Bojijo se, da je število žrtev še večje, ker nihče natančno ne ve koliko ljudi je odšlo na planino. Znano je le, da je bilo med njimi največ otrok.
Ob hudi nesreči, ki je prizadela občino Vitez so za danes razglasili dan žalosti, (dd)
Nova iranska vlada se sooča z rastočimi notranjimi težavami
TEHERAN — Iranski predsednik Mohamed Ali Radžaj je odobril včeraj seznam članov nove vlade, ki mu ga je predložil ministrski predsednik Mohamed Dahonar. Novo vlado sestavlja 22 ministrov, od katerih jih je kar 14 na novo imenovanih. Bahonar je potem izročil seznam parlamentu, ki ga bo moral v najkrajšem času odobriti. V novi vladi sta samo dva verska voditelja (razen Bahonar ja). Notranji minister je aiatulah Mahdavi Kani, ki je ostal na svojem mestu kljub napadom predsednika parlament Rafsandžanija zaradi ravnanja policije. Drugi verski voditelj v novi vladi je hcdžatoleslam Abdul Mohadiha, ki je zadolžen za informacije in narodno usmerjeva-nje.
Politično in družbeno stanje v I-ranu pa se vsak dan vedno bolj zaostruje. Iransko gospodarstvo je zaradi notranjih sporov in vojne z I-rakom v vedno bolj kritičnem položaju. Država potrebuje tuje valute ter ponuja svoj petrolej vsem kupcem na svetu (v trenutku, ko je na svetovnem trgu opazna težnja po padanju cene nafte).
Še hujše je stanje notranje varnosti. Včeraj zjutraj je bilo slišati streljanje po teheranskih ulicah. Uporniki so napadli sedež »revolucionarnega odbora*. Vmes je bilo slišati zamolkle eksplozije, verjetno od ročnih granat. Poveljstvo »čuvajev revolucije* je izjavilo, da ti napadi ne bedo strli morale «pas-daranov* in islamskega ljudstva, ki se bodo še naprej zavzemali za zmago islamske revolucije ter pripravljali pot prihodu «12. imama*. Po šiitskem nauku je svoj čas «12. imam*, naslednik preroka Mohameda, izginil, toda se bo vrnil, da bi popeljal islamske vernike k zmagi.
V tem vzdušju se nadaljuje represija proti vsem nasprotnikom novega režima, ki pa ne prizanašajo nasprotni strani. Več Homeinijevih pristašev so bili v raznih kra;ih I-rana. Na drugi strani pa je bilo ustreljenih vsaj 17 pristašev opozicije, v Teheranu in okolici pa so aretirali skoraj 300 nasprotnikov revolucije.
Iz Bahreina poročajo, da je neko iransko letalo s 13 osebami pristalo ilegalno v Omanu (oblasti so sicer zavrnile zahtevo po pristanku, toda letalo je vseeno pristalo, ker ni imelo Več goriva). Zdi sč, dk gre za nekatere iranske častnike > družinami in druge begunce.
LONDON — Včeraj ponoči so •-vakuirali več kot 500 oseb iz nekega območja v Surreyu. kjer je zaradi požara v neki tovarni uhajala velika količina strupenih plinov.
HiiiiiiiiiAiuimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiirtifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinmiiiiiiifiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiniiiniiuiiiiiii
NA POLJSKEM SE JE DRUŽBENA NAPETOST NEKOLIKO POLEGLA
Ob Baltiku proslavljanje lanskih stavk Kania na krimski pogovor z Brežnjevom
Ugodne posledice poziva Solidarnosti za prekinitev stavk - Srečanje med Kanio in primasom Glempom - SZ napovedala manevre ob poljski meji
VARŠAVA — Medtem ko bo danes prvi sekretar PZDP Kania odpotoval na Krim, kjer se bo o razvoju dogodkov na Poljskem razgo-varjal z Leonidom Brežnjevom, bodo sirene baltskih ladjedelnic napovedale tridnevno slavje ob prvi o-bletnici lanskih zmagovitih stavk. Napovedane so kulturne pobude, verski obredi, športne tekme in številne prireditve. Odprla se bodo tudi vrata ladjedelnice Lenin v Gdansku, kjer so se začele lani prve stavke.
Čeprav ni še točnih informacij o odzivu krajevnih vodstev Solidarnosti na sklep koordinacijske komisi-
Tudi včeraj so bile po Evropi številne manifestacije proti nevtronski bombi. Pred ameriško ambasado v ‘-ondoim so manifestanti protestirali proti Reaganovemu sklepu z lepaki na katerih je pisalo «Na tukaj, ne nikjer*	(Telefoto AP)
*'"((( im,   .mn.miiiininmmmniiiinimiiim.miniiniiim—iiiii»limtHm»iinniiiiiiMiHMmimiimniinHiii  
«BIROKRATSKA BITKA> ¥ «VINSKI VOJKI» MSB ITALIJO IK FRAKCIJO
PO PREKINITVI SOLIDARNOSTNIH BOJKOTOV
Reden letalski promet med Evropo in Ameriko
Reaganova uprava se noče pogajati z odpuščenimi zračnimi nadzorniki
2jE\v YORK - Letalski prometmed lizfr n Evr<>Po se polagoma norma-čak?'.E° velikih gnečah in dolgem Itai jJU' ki je trajalo tudi po nc-dpi na vseh glavnih letališčih i0v® .10 stare celine, je postalo de-ro-, le skoraj vseh letalskih družb še ®nf redno, včeraj so beležili le trajni i zamud v poletih, ki so ložgVe največ poldrugo uro. Po-hjijj s.o je na mah začel spremi-karU s’cer že v preteklih dneh, od-Zfg.se sklenili kanadski nadzorniki tioj.^pKa prometa prekiniti solidarni bojkot letalskih zvez med A-l2(Jj° in Evropo v podporo stavki S** kolegov iz ZDA.
80 ostali, kot vse kaže, povsem
osamljeni v svoji borbi proti Reaganovi upravi za izboljšanje gmot-tnih in delovnih pogojev. Včeraj je sicer mednarodna organizacija zračnih nadzornikov iz Amsterdama naslovila predsedniku ZDA »odločen poziv*, naj obnovi pogajanja in se je njeno vodstvo sklenilo ponovno sestati 22. t.m., da obravnava »morebitne sankcije*, v bistvu pa je pozvala vse včlanjene državne organizacije, naj ne izvajajo bojkota proti ZDA. Tako je verjetno, da bodo tudi portugalski nadzorniki odpovedali bojkot, ki bi se moral začeti prihodnji tedgn. Ampriški nadzorniki so tako prepuščeni »velikodušnosti* Reagana,
Italijanske ladje obstale na carini
Izvršna komisija EGS vendar začeta posredovanje
PARIZ — »Vinska vojna* med Italijo in Francijo se nikakor ni končala, obstala je le na vijugastih okopih birokracije. Francoska vlada namreč ni prepovedala uvoza italijanskega vina, kot so zahtevali domači vinogradniki, ki ne morejo prodati pridelka zaradi konkurence cenejšega vina z italijanskega Juga, ampak je sklenila uvesti nekaj ukrepov upravnega in davčnega značaja, ki naj uvoz dejansko zavirajo. Gre predvsem za strožje nadzorstvo nad francoskimi uvozniki in njihovim »pretiranim* dohodkom, zlasti pa za pikolovsko kontrolo carinskih organov pred raztovarjanjem vinskih tankerjev.
Tako so včeraj sicer dovolili trem italijanskim ladjam, «Aragonu», «Mistralu» in «Gioriti*, da so priplule k pomolu specializiranega pristanišča Sete, a jim cariniki niso dovolili raztovoriti vina. Ugotovili so namreč, da niso bile spremne listine, ki jih predvideva zakonodaja EGS za prodajo vina med članicami, pravilno izpolnjene. Manjkala je navedba o državnem izvoru vina, da je bilo namreč pridelano v Italiji. Zastopniki izvoznikov se zagovarjajo, da je sicer dokumentacija nepopolna, a da je doslej francoska carina to pomanjkljivost spregledala. Ni š? znano, kako se bo »birokratska bitka* kon-
čala in ali bodo morale italijanske ladje (medtem se približuje Seteu še nekaj tankerjev s Sicilije) nazaj polne v Marsalo.
Medtem se v Italiji, predvsem seveda na Siciliji, stopnjujejo ogorčene reakcije na «piratstvo» francoskih vinogradnikov in »protekcionistične ukrepe* pariške vlade. V Maršali so oklicali za 25. t.m. splošno protestno stavko, župan pa je zahteval (po včerajšnjem sestanku z zastopniki kmetov in političnih sil) povračilne ukrepe proti uvozu francoskih pridelkov (mlečnih izdelkov, šampanjca in jabolk), katerih prodajo v občini misli celo prepovedati s svojo odredbo.
Tudi italijanska vlada izraža »zaskrbljenost* nad ukrepi, ki jih je napovedal Pariz in je ponovno zahtevala posredovanje EGS. Izvršna komisija skupnosti se je, kot kaže, vendar zganila. Sklicala je za prihodnji torek sejo visokih funkcionarjev obeh držav v Bruslju, na kateri naj bi našli izhod iz spora, ki ima po mnenju komisije EGS objektivne vzroke v preobilnem pridelku grozdja zadnjih dveh let v Italiji in Franciji. Naslednjega 25. t.m. pa naj bi skušal zadevo rešiti posebni odbor EGS za vinski trg, ki se bo prav tako sestal v Bruslju.	1
je, da prekinejo stavke in manifestacije za boljšo preskrbo, vse daje misliti, da bo vsaj do 2. septembra, ko bo vsedržavni kongres Solidarnosti, na Poljskem mirno. Sam Lech Walesa je včeraj preklical dveumo stavko, ki so jo za 17. avgust napovedali v vojvodstvu Gdansk. Iz regije Mazowsze pa je Solidarnost pozvala neodvisno združenje študentov, naj ne priredi zveznega pohoda za osvoboditev političnih jetnikov, ki je bil napovedan za danes.
Da je napetost med sindikatom na eni strani in vlado ter partijo na drugi nekoliko popustila, dokazuje tudi včerajšnji uvodnik partijskega glasila «Trybuna ludu*. v katerem list prvič ločuje «dobro» in »slabo* komponento v Solidarnosti ter ugodno ocenjuje zasedanje KKP v Gdansku, češ da se je v končni resoluciji uveljavilo stališče tistih, ki «realno ocenjujejo sedanji družbeno - gospodarski položaj Poljske*.
Tudi srečanje med Kanio in poljskim primasom Glempom — pobudo zanj je baje dal sam prvi sekretar PZDP — je dokaz, da je hotela partija v tako izostrenem trenutku slišati mnenje katoliške Cerkve ki ima v državi močan vpliv. Po srečanju so v sredo izdali skupni komunike, v katerem obe strani izrekata zaskrbljenje za težki položaj, obenem pa soglašata, da so nacionalna slogaa, družbeni mir, častno delo in dobro upravljanje največje potrebe Poljske. Katoliška Cerkev bo v interesu poljskega naroda sodelovala z državo in se zavzemala za dobrobit P61 jakov.
Prizadevanje Kanie, da izpelje poljsko ladjo iz najbolj viharnih voda je toliko bolj potrebno, saj je sam v zaključnem govoru na nedavni seji CK opozoril poljsko družbo na usodne posledice toka dogajanj sedanjih dogodkov, »če ga ne uspemo zadržati,* je dejal Kania. »vodi ta tok v neizogiben krvavi spopad.* Vloga partije je. da opozori družbo o tej nevarnosti in da
reši Poljsko pred uničenjem. Obenem pa je razpoložljiva vsem tistim družbenim silam, ki hočejo da se Poljska razvija kot socialistična država. Le taka Poljska je lahko neodvisna in suverena. Kania je nato napadel določene »avanturistične skupine* v Solidarnosti, ki si te konfrontacije želijo z namenom, da bi uveljavile svoja protirevolucionarna stremljenja. Na koncu govora se je prvi sekretar PZDP še zahvalil SZ in Brežnjevu za naklonjen odnos in gospodarsko pomoč.
Včeraj je Sovjetska zveza sporočila, da se bodo prihodnjega 4. septembra začeli na meji s Poljsko veliki manevri sovjetskega letal-
stva, mornarice in kopne vojske. Ker bo manevrom načeloval sam obrambni minister Ustinov, zahodni diplomatski krogi v Moskvi domnevajo, da bo šlo za zelo širokopotezno akcijo verjetn demonstrativnega značaja.
NEW DELHI - Najmanj 37 oseb je izgubilo življenje v prometni nesreči, ki se je pripetila na severu indijske države Utar Pradeš. Natrpan avtobus je strmoglavil v prepad na Himalaji: pri priči je izgubilo življenje 34 oseb, kasneje pa so v bolnišnici še trije ranjenci podlegli poškodbam.

Vodja neodvisnega sindikata Solidarnost Lech \Vaiesa (Telefoto AP)
NA SKORAJŠNJEM 22. TEČAJU 0 PREVOZIH
Premogovod kot novo prometno sredstvo med luko in zaledjem
v
Žičnice prinašajo dobiček ■ Poseben dan namenjen Grčiji in njenim problemom na področju prevozov
Kakor smo na kratko zabeležili
že v včerajšnji številki, se bo na tržaški univerzi v času od 25. avgusta do 5. septembra odvijali 22. mednarodni tečaj o oraganizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki ga organizira tukajšnji Inštitut za preučevanje prometa v deseterici. Za razliko od prejšnjih let, ko so strokovnjaki obravnavali predvsem vprašanja, ki zadevajo organizacijo prevozov po morju, po cesti in po železnici, bo na letošnjem tečaju v ospredju zlasti problematika letalskega prometa, prometa po cevovodih in prometa po živčnicah, medtem ko bo prihodnje zasedanje v letu 1982 posvečeno prometu po rekah in notranjih vodnih poteh.
Posebno zanamiva za Trst bo razprava o prevažanju blaga po cevovodih (nafto in bencinovodih, plinovodih, itd.), in sicer zlasti kar zadeva izkušnje, ki so si jih nekatere države nabrale v zvezi z obratovanjem premogovodov, saj se v našem mestu že dalj časa govori o tem, naj bi tu uresničili večji premogovni terminal, s katerega naj bi dobavljali večje količine tega goriva bližnjim italijanskim in tujem deželam. V 'em okviru bodo strokovnjaki vzeli v pretres tehnične probleme, ki zadevajo odpremo premoga po cevovodih v trdnem, plinskem in tekočem stanju. Prav tako bodo zanimiva njihova izvajanja glede tako imenovanega intermo-dalnega prevoza premoga, to je prevoza goriva najprej p morju do terminala, in nato od terminala dalje po kopnem v notranjost.
Dne 3. septembra bo poseben strokovni posvet, namenjen problemom v zvezi z delovanjem žičnic. Z razvojnem turizma so se povsod po svetu in tudi v naši deželi začele naglo množiti te naprave, ki omogočajo čedalje večjemu številu ljudi lagodno premagovanje tudi večjih višinskih razlik. Žičnice so prav zaradi te svoje priljubljenosti pri turistih, izletnikih in športnikih (pa tudi zaradi visokih prevoznin, saj so strokovnjaki ugotovili, da se slednje dvigajo znatno hitreje kakor življenjski stroški) edino prometno sredstvo, ki zanesljivo prinaša dobiček. Poleg strogo tehničnih vprašanj bodo zato strokovnjaki na septembrskem posvetu poglobili tudi gospodarske aspekte delovanja žičnic v Italiji in v drugih državah EGS.
Za tržaške poslovne kroge bo zanimiv tudi posvet o problemih prevozov z Grčiji, ki bo na sporedu 4. septembra. S pristopom Grčije k evropski deseterici se jo namreč prav za naše pristanišče odprla vrsta problemov in tudi možnosti novega uveljavljanja, saj loči prav Jadransko morje to deželo od drugih članic skupnosti, hkrati s tem pa tudi določene skrbi spričo dejstva, da razpolaga Grčija z zelo razvito trgovinsko mornarico. Razprave se bodo udeležili tudi grški minister za prevoze, komisar za prevoze pri EGS ter grški ambasador v Rimu.
saj je znano, da so bili mejni prehodi v naši pokrajini med prvimi, po katerih se je vil uvoz železa, oziroma siderurških izdelkov. Brez dvoma pomeni dekret finančnega ministra lep uspeh, ki bo dal novega- kisika pokrajinskemu in deželnemu gospodarstvu.
Obvestilo občine za sprejem v službo popisovalcev
Ob priliki splošnega ljudskega štetja in popisa gospodarskih dejavnosti, bo tržaška občina sprejela v začasno službo nekaj sto po-
pisovalcev in sicer od 15. oktobra do 11. novembra. Interesenti dobi jo vse informacije v posebnem občinskem uradu za štetje prebivalstva (Trg Unita 4, soba 32). O prošnjah za sprejem v službo popisovalcev, ki morajo biti polnoletni, bo nato sklepala posebna občinska komisija. Rok za predstavitev prošenj zapade nepreklicno 31. avgusta.
• Občina obvešča, da bo med ve-likošmamimi prazniki odprt ana-grafski urad v soboto in sicer od 8. do 10. ure. Sprejemali bodo prijave smrti in bodo izdajali dovoljenja za pokop. Istega dne bo delovala tudi pogrebna služba v Ulici deli a Zonta 7.
Tudi za časa letošnjega tečaja si bodo udeleženci ogledali nekatere obrate in ustanove na našem območju, med temi mednarodno letališče v Ronkah, infrastrukture tržaškega pristanišča, petrolejsko čistilnico Total in terminal čezalp-skega naftovoda.
Uvoz železa
spet preko tržaških
carinarnic
Carinarnice v tržaški pokrajini so ponovno »usposobljene* za uvoz železarskih izdelkov. To .je dekret finančnega ministra Formice, odlok pa je stopil v veljavo včeraj.
S tem se je končala dolga polemika med EGS, tržaško pristaniško ustanovo in vlado, glede uvoza železa, tako po kopnem kot po morju. Trst bo na tem področju ponovno dobil prvotno prvenstvo.
DANES ODPRTJE TABORA 81
Ob počitku in razvedrilu bo tudi letos potekalo velikošmarno praznovanje Tabora Sl na Opčinah. Košati kostanji in mogočne lipe Prosvetnega doma bodo kot vsako leto osvežili, poleg pristne domače kapljice, vse, ki bodo že danes prišli na to že tradicionalno veselico domačega društva, kjer se že več kot teden dni marljivo dela, da bo tistim mnogim obiskovalcem, ki jih niso pritegnili k sebi morje in hribi, prijetno pri duši. . .
Skrbno pripravljene razstave: narodne noše v izdelavi, naivca Gianni Kralj in Claudio Klarič, ročni izdelki Kristine Kovačič ud Banov, Pavle Križmančič iz Bazovice in Patricije Ruzzier iz Sesljava ter pristni okrasni predmeti iz morskih školjk Guida Ber-nardija iz Sesljava bodo za vse prisotne novo spoznanje, kako lahko posameznik uporablja svoj prosti čas, včasih zgolj za svojo zabavo, včasih pa zato, da nudi njegovo delo pravi užitek tudi gledalcem.
Odprtje razstav v okviru Tabora 81 bo danes ob 19. uri z uvodnimi besedami Franca Udoviča in Franke Slavec. Narodne noše v izdelavi, slike, knjige, plošče bodo v dvorani. Okrasni predmeti iz morskih školjk, ki jih Guido Bernardi, upokojenec iz Sesljava, izdeluje že 12 let, odkar se je vrnil iz službenega mesta v Milanu, pa še originalna ročna dela iz različnih materialov mladih deklet, uradnic in učiteljic pa na dvorišču. Tako v soboto kot v nedeljo bo bogat kulturni program: godba na pihala iz Nabrežine, lamburaški SP Z Zarja iz Železne Kaple na avstrijskem Koroškem, domače folkloristke in ansambel Lojzeta Furlana.
Ker igra na takih praznikih vino važno vlogo, moramo dodati, da sta svoj pristni pridelek prispevala organizatorjem dva kmeta, ki imata oba globoko vkoreninjeno ljubezen do rodne zemlje na-splošno in do gojenja vinske trte še posebej. To sta domačin Slavko Škerlavaj in Štefan Berdon od Domja. Ocena o njihovem trdem prizadevanju za žlahtno kapljico je prepuščena vsem obiskovalcem Tabora 81 na Opčinah. Ne eden, ne drugi se ne bojita sodbe najbolj zahtevnega poznavalca.
TRGOVINI 1 RAZNIM BLAGOM
Sindikat precizira pogoje za uvedbo novega urnika
Zaščitili je treba interese kupca in trgovskega delavca Odprti vprašanji mobilnosti delovne sile in menze
Enotna sindikalna zveza delavcev s področja trgovine in turizma FUL CTAs (FILCAMS - CGIL, FISASC AT - CISL in UILTUCS - UIL) je sinoči izdala poročilo, v katerem pojasnjuje svoje stališče do napovedane poskusne spremembe urnika za poslovanje trgovin z raznim blagom v tržaški pokrajini v času od 18. avgusta do 17. oktobra letos. Kakor znano, bodo trgovine v tem obdobju lahko poslovale popoldne po urniku 15.30 - 18.30 namesto po dosedanjem urniku 15.30 - 19.30. Ustrezno odredbo je svoj čas izdal župan Cecovini, v sredo pa jo je pristojni deželni odbornik Bomben proglasil za pravomočno.
Sindikalna zveza ugotavlja, da je tako prodrla zahteva tukajšnjega združenja trgovcev, kateremu je Ce-covinijev občinski odbor dal proste roke v tem pogledu tik pred nastopom komisarja, deželni odbornik Bomben pa je uradno uveljavil novi urnik (ki pa ni obvezen, tako da bodo trgovine, ki bi se ne o-predelile zanj, lahko poslovale še naprej po dosedanjem umiku) z nepričakovano naglico, potem ko se je dolge mesece izogibal razpravi o tem problemu s sindikalnimi organizacijami.
Poročilo nadalje naglaša, da se sindikalne organizacije načelno ne protivijo poskusni uvedbi novega urnika na trgovskem področju, vendar pod pogojem, da bodo primerno zaščiteni interesi kupcev in trgovinskih nameščencev in da bo hkrati zajamčeno ustrezno nadzorstvo pristojnih kontrolnih organov. Posebej pa je treba rešiti vprašanje mobilnosti delovne sile, v smislu, da bo delavcu, ki bi ne pristal na novi urnik, zagotovljena zaposlitev v drugi trgovini, in pa vprašanje menze.
«Nc smejo v penzion ker so handikapiranb
V Sappadi je lastnica nekega penziona zavrnila sprejem sedmih tržaških turistov, potem ko so le-ti že telefonsko rezervirali sobe in tudi plačali predplačilo, ker je bilo med njimi pet handikapiranih. Svoje nesprejemljivo ravnanje je nato opravičila z dejstvom, «da bi ji
lahko handikapiranci odtujili kliente in prestrašili otroke*. Po posegu karabinjerjev je morala lastnica dvakratno povrniti predplačilo, nakar so si Tržačani našli prenočišče v nekem drugem penzionu, kjer so lahko nemoteno zaključili svoje letovanje.
Cinzii in Jordanu se je rodil mali
ILIJA
Srečnima staršema čestitajo, novorojenčku pa želijo veliko sreče v življenju
letošnji maturantje s Trgovskega zavoda
Cinzii in Jordanu se je pridružil prvorojenček
JORDAN ILIJA
Vse najboljše mu želijo predsedstvo in uslužbenci Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNEGA OBČINSTVA
Včeraj so v Sesljam odprli razstavo deželnega obrtništva
Letos na razstavi prisotna tudi slovenska obrt zakoncev Doljak • Uvod* ne besede devinsko • nabrežinskega župana Škerka in kritika Milica
Med otvoritvijo razstave deželnih obrtnikov

KUUB KRIZI SEKTORJA, AVTO NI SE IZPODRINIL VLAKA
Vse živahnejši potniški promet na tržaški železniški postaji
Iz Trsta odpotuje dnevno približno petdeset vlakov ■ Tudi brez slavnega «0rient expressa» naš kolodvor važen mednarodni vozel - Neposredna povezava z Varšavo
Vlak je danes, kljub stalnemu naraščanju cen vozovnic in splošnih stroškov tudi na železniškem prometu, gotovo najbolj poceni prevozno sredstvo. Zelo dobro kljubuje konkurenci avtomobila in v novejšem času letala, čeprav je težko v par besedah primerjati lastnosti teh prevoznih sredstev, ki vsako po svoje igrajo določeno vlogo pri zbliževanju ljudi in trgovinski izmenjavi. Italijansko železniško omrežje je
■•iivtaiiiiaiitiviaiiaiastvaitisafiiMitfiiaiitittititiBiMatdiitiiiMaiiiiissitaiitiMiifiittiaiifSiiiifiiKtMiiiBstMttiiMVMtitfiiitticMviiaiiiattsiifiiifiiiiiatatafSitiiiiifiKiitiMiiMasiiiiaiafiittivtMvsiiiiiiiiiBiiiiisiiiitsiaiiiiisiivMVviMiiiiiiainiKiii*
Jutri praznik na Rcpentabru
Tudi jutri se bodo, kot sicer že vrsto let na dan praznika Marijinega vnebozetja, verniki in ljubitelji Repentabra s tostran in onstran meje zbrali na tradicionalnem srečanju na tem enkratnem biseru našega Krasa. Ob 10. uri bo slavnostno bogoslužje, ki ga bo daroval tržaški nadškof Bellomi, popoldne, ob 17. uri pa bo kot vsako leto ljudska pobožnost s petjem litanij. Praznovanje se bo nadaljevalo v nedeljo z jutranjo mašo ob 10. uri, popoldanska pobožnost pa bo ob 18. uri. Kot vsako leto bodo imeli obiskovalci Repentabra na voljo okrepčilo in osvežilo.
Ob jutrišnjem praznovanju, moramo tudi letos žal ugotavljati, da so zidarska dela za prenovitev cerkvice Se vedno prekinjena in nič ne kaže, da se bodo v bližnji bodočnosti tudi nadaljevala. Cerkev na Re-p°ntabru je zaradi tega uradno zaprta že tri leta in zato je skrajni čas, da se pristojni organi vendarle zmenijo za obnovitvena dela in da obljube spremenijo v dejanja.
V NAJBOU SONČNIH PREDELIH JE GROZDJE ZE ZAČELO TEMNETI
OBVESTILO
Cenjene bralce in naročnike obveščamo, da zaradi velika šmarnih praznikov v nedeljo ne bo izšel roben italijanski dnevnik in tako nit' Primorski dnevnik. Zaradi teg obveščamo bralce In naročnike, da
sprejemamo zahvale, darove in prispevke, čestitke in druga obvestila najkasneje do danes, 14. t.m„ do 12. ure, osmrtnice pa do 17. ure.

MALI DOMAČI KRIMINAL
Ujeli stanovanjsko miš in nadobudno pajdašico
Liske so nataknili tatu, njegovi 18-letni pri-jateljki, posredniku in nepoštenemu zlatarju
V preiskavi, ki se je začela prve dni tega meseca, ko so na letečem oddelku tržaške kvesture dobili prijavo o tatvini v stanovanju, v Drevoredu XX. septembra 31, last družine Grassi, je policija prepoznala in aretirala tata, ki si je prilastil denar in dragocenosti v vrednosti kakih 10 milijonov lir. Gre za 30-letnega Roberta Fontanota, ki stanuje v Ulici Dg Amicis 28.
Preiskovalci (komisar javne varnosti Antonio Dandolo, brigadir Pu-sante, agenti Maio, Del Monaco in Lombardi) so ugotovili, da so neznanci prišli v stanovanje družine Grassi s ponarejenimi ključi. Izvedeli pa so tudi to, da ima lastnikova hči prijateljico, 18-letno F. E., ki je Fontanotovo dekle, Ker je Fontanot star znanec na tržaški kvesturi in so o njem že sumili, da je stanovanjska miš, so ga začeli opazovati.
Zasledovanje je obrodilo zaželene
sadove: zalotili so ga, ko je stopil iz neke mestne zlatarne, potem ko je z delom ukradenega denarja kupil uro. Pri sebi je imel tudi nekaj dragocenosti, ki si jih je prisvojil na domu Grassijevih.
Med zaslišanjem je prišlo na dan, da je Fontanot spretno izkoristil prijateljske veze svojega dekleta: F. E. si je namreč, ob ugodni priložnosti. priskrbela kopijo ključev prijateljičinega doma in je nato moškemu tudi pomagala, da se je tja neopazno pritihotapil. Del ukradenega blaga pa je potem prepro dal zlatarju Ervinu Giraldiju (Ul. S. Marco 30), to pa po posredo vanju znanca Franca Zwara.
Tako so agenti najprej aretirali Fontanota in Giraldija, ki je, med drugim, zanikal vsakršno krivdo, potem pa je namestnik državnega pravdnika. dr. Grohmann izdal za porni nalog še za Zwara in »nadobudno* osemnajstletnico.
Našim vinogradnikom se obeta izjemno kakovosten pridelek
Kljub manjšemu pridelku vzpodbudne ocene skoraj vseh intervjuvanih vinogradnikov včlanjenih v Kmečko zvezo
Grozdje letos hitro zori in vse kaže, da bo letošnja trgatev bolj zgodnja kot lanska. Nekateri celo napovedujejo, da se bo letos začela že čez dober mesec.
Da bi se podrobneje seznanili kako letos obetajo trte na Tržaškem, smo se pogovarjali z nekaterimi vinogradniki včlanjenimi v Kmečko zvezo. Ivan Antonič iz Ce-rovelj meni, da bodo letos, v njegovi vasi pridelali precej manj vina kot lani. »Najprej nam je na veliko noč zjutraj pozeba požgala poganjke. Najhuje so bili prizadeti vinogradi v nižjih predelih, kjer je pozeba uničila do 90 odstotkov poganjkov, v višinskih predelih pa je ta odstotek za približno dve tretjini manjši. Trte so si kmalu dobro opomogle, vendar jih je ob cvetenju prizadela hujša nevihta, ki je pobrala svoj davek. Pred mesecem dni je opravila svoje tudi toča, načela je jagode, ki sedaj gnijejo. Kljub temu je grozdje, ki je ostalo nepoškodovano, zplo lepo in tudi precej debelo. Sicer dobra ploha prav gotovo ne bi škodovala. Vendar je sedaj še posebej važno kakšen bo september. Če bo tudi septembra sončno vreme si prav gotovo lahko obetamo kakovostno letino, mogoče celo odlično.*
O letošnji vinski letini se je podobno izrazil tudi Miroslav Žigon iz Zgonika. Potrdil je da bo tudi v zgoniški občini letos manj pridelka, vendar bo po vsej verjetnosti kvalitetnejši od lanskega. Grozdje je namreč začelo že črneti, kar se je navadno dogajalo šele prve dni septembra.
Se bolj optimistično se je o zgledih letošnje letine izrazil eden od največjih vinogradnikov v tržaški pokrajini Zoran Parovel iz Mačkolj, ki je dejal, da je velikonočna pozeba prizadela le nižinske vinograde, vendar so trte prav kmalu nadoknadile večino škode. Tudi toča je le bežno prizadela območje Ma čkolj. Načela je le malo jagod in grozdje je letos zdravo kot še dolgo ne in tudi nege .je bilo treba precej manj kot prejšnja leta.
Veliko bolj previden je bil Josip Sancin iz Doline, ki je dejal, da bo lahko ocenil letošnjo letino šele konec oktobra, ko bo vino že na varnem v sodih. »Do trgatve je še dober mesec in v tem času se prav lahko zgodi, da toča oklesti vinograde. Tudi o kakovosti je težko govoriti. Upajmo, da bo september sončen, vendar trte potrebujejo tudi dež. v nekaterih predelih Brega je že mogoče opaziti prve znake suše.*
Pomanjkanje moče najbolj trpijo vinogradi v miljski občini. Jožef Škerjan sicer upa, da bo v nasled-
njih tednih obilno deževalo, drugače bo letošnja letina za več kot četrtino slabša od lanske. Pričakovati je sicer boljšo kakovost, vendar bo to odvisno od vremena v naslednjih tednih.
Med prečkanjem ceste
je prišla pod avto
Nekaj po 16. uri so na ortopedskem oddelku glavne mestne bolnice sprejeli 6 l-letno Žito Berlie-vaz, ki je doma v južnoafriškem Johannesburgu, v našem mestu oa stanuje v Ul. Fabio Severo 113. Žensko je, prav pred domom, podrl avto znamke ford fiesta s švicarsko registracijo, ki ga je upravljal 29-letni Carmelo Canmisi. Ber-lievazova je prečkala cesto izven prehoda za pešce in kot kaže, tega ni storila dovolj pazljivo. Vsekakor so jo sprejeli na ortopedskem od delku, kjer so zdravniki ugotovili težki zlom noge in druge poškodbe. Okrevala bo v treh mesecih.
sti čez 15 milijon lir v gotovini, nekaj dragocenosti in čekovno knjižico. Lastnik, 41-letni Bruno Spo-gliarich, je šele predvčerajšnjim opazil, da je izginil denar in ostalo, saj niso nezaželeni gostje pustili za sabo nikakršne sledi. Kaže, da so se poslužili ponarejenih ključev.
bilo pred leti eno najmodernejših in najbolj funkcionalnih v Evropi, pod težo zgrešene politike razvoja prevoznega sektorja pa je učinkovitost prevoza po tračnicah s časom precej upadla.
Trst je bil že od stare avstro-ogr-skp Južne železnice zelo važno železniško središče, obvezno stičišče vsega prometa za na Balkan in za zahodno Evropo. Z vse večjim razvojem avtomobilskega prometa in ne nazadnje tudi z emarginacijo mesta od velikih svetovnih gospodarskih tokov, se je splošna kriza Trsta odražala tUjLj-jtjjpadu železniškega nremeta./fako' Potniškega, kot tovornega. Se spominjate, kako so pred leti nekateri povezovali to krizo mesta z dejstvom, da je prenehal voziti slavni in tolikokrat opevani brzovlak »Orient express» London - Istanbul? Značilno je, da so to železniško progo pred meseci ponovno vzpostavili, a ne teče več skozi Trst, ampak skozi Švico in Avstrijo.
Z energetsko krizo, ki je prizadela v prvi vrsti cestni promet, se je železnica, kljub pomanjkljivostim, nekoliko opomogla iz krize. Modernizacija je vendar naredila korak naprej, kar je delno občutila tudi tržaška železniška postaja, ki je v zadnjem letu zabeležila v primeru s prejšnjimi leti, porastek potniškega prometa. Iz Trsta odpotuje danes približno petdeset rednih vlakov, katerim je treba prišteti še izredne, ki jih ni malo, predvsem ob praznikih in poletnih počitnicah.
Tatovi v .stanovanju
Med soboto in nedeljo so neznanci odnesli iz stanovanja v Ul. Giu-
Vlak, ki bo odpotoval čez nekaj trenutkov, čaka za zadnje potnike

Makrobiotika za zdravo življenje
Tudi v našem mestu je mnogo takšnih, ki se odpovedujejo «nenaravni» hrani
Skoro ne mine dan, da ne bi slišali o makrobiotiki. O tem govorijo prijatelji, znanci in številna sredstva množičnega obveščanja. Kljub temu smo večkrat v zagati, saj marsikdo nima jasnih pojmov, za kaj sploh gre. Že beseda sama nam lahko delno razjasni pojme; besedo makrobiotika, sestavljena iz grških izrazov makro in biotikos (življenjski) je istočasno izraz za veščino in nauk o tem, kako si lahko podaljšamo življenje in ohranimo zdravje. Makrobiotika temelji ta rej na pravilni, oziroma »naravni* prehrani in trohici orientalskega misticizma, ki še vedno vpliva na čla ne makrobiotskih centrov.
Tudi v samem Trstu imamo ma-krobiotsko društvo, imenovano »Spirala*, ki ga je ustanovila manjša skupinica pred petimi leti. Aktivnih članov je sicer bore malo, komaj trideset, simpatizerjev pa je preko 200. V lastnih prostorih v Ul. Ve-nezian razpolagajo pristaši te »življenjske filozofije* s kuhinjo in jedilnico, raznimi sobami za rekreacijo in manjšo prodajalno »naravnih* jestvin, čeprav dobro oskrbljeno.
Bistvo vsega je to, da so člani društva »Spirala* črtali s svojega jedilnika veliko večino tistih jedi, na katere smo navajeni. Preveč mesa, kave, razne peneče se nealkoholne pijače, slaščice, pikantne jedi, žgane pijače, vse to in mnogo drugega je strogo prepovedano. Trdno so prepričani, da je mogoče odpraviti številne bolezni s pravilno prehrano, glede na to, da vsako neenako razmerje v človeškem telesu med sladkim in slanim, kislim in lu-gastim itd. povzroča neravnovesje v organizmu in potemtakem obolenje.
Člani društva najraje jedo sočivje, zelenjavo, sadje in nekoliko zajčjega in ribjega mesa. Del te hrane pridelujejo na najbolj naraven način in brez vseh tistih pripomočkov, ki jih nudi moderna tehnologija. Kar se tega tiče moramo pri znati, da so bolj preudarni od nas, ki preveč jemo, povrh vsega pa se hranimo z mnogimi živili, ki vsebujejo kemične primesi. Vsem je znano, da kemični dodatki, kot so na primer barvila, konzervansi in drugi. ki jih zakon večkrat dopušča, povzročajo številna obolenja.
Čeprav so člani društva trdno pre
pričani, da so tudi vsa zdravila zelo škodljiva, vsekakor priznajo, da je sodobna medicina v mnogih primerih neizpodbitno potrebna.
Zdi se, da makrobiotika res učin kuje, saj so vsi člani tržaškega centra «Spirala» na prvi pogled zdravi, mladostni in elegantni. Ali je res zlato vse to kar se sveti?
(dgg)
Odprto vpisovanje za tečaje <tISO ur» v slovenščini
Tržaško šolsko skrbništvo sporoča, da so se pričela vpi sovanja za tečaje *150 ur» za slovenske delavce, ki namera vajo dokončati nižjo srednjo šolo v šolskem letu 1981-82. Interesenti se lahko vpišejo do 21. septembra na nižjih sred njih šolah »S. Gregorčič* v Dolini, tlgo Gruden» v Nabrežini ter »Iran Cankar» pri Sv. Jakobu.
Številnim lokalnim vlakom za Videm in Benetke ki peljejo predvsem študente in delavce ter brzo-vlakom za Milan, Turin in Rim, sta se pridružili razmeroma novi progi za na Sicilijo in v Lecce.
Od mednarodnih vlakov, ki peljejo skozi Trst sta nedvomno najvažnejša «Simplon express», ki povezuje Pariz z Beogradom ter »Benetke express», ki vozi na progi Benetke - Istanbul in ki naj bi delno nadomeščal romantični »Orient express». Romantičnega pa ima ta vlak bolj malo, saj se v njem peljejo predvsem revnejši turški, zdomci in pa «kurirji mamil*, ki prenašajo skrbno skrito mamilo z Vzhoda na Zahod. Dvakrat dnevno je Trst {»vezan tudi z avstrijskim glavnim mestom, enkrat pa s Salzburgom in z Miinchnom. Razmera ma dobre železniške linije ima Trst tudi z Jugoslavijo, že tradicionalnim vlakom za Ljubljano - Zagreb in Beograd se je pridružila še kompozicija za Subotico in Novi Sad. Važno mesto pa nedvomno zaseda tako imenovani »vlak za vzhod*, ki povezuje Turin in Rim z Budimpešto in Moskvo. Ta vlak predstavlja edino železniško povezavo med I-talijo in Sovjetsko zvezo ter je, kot je znano, opravil svojo prvo vožnjo nekaj mesecev po sklenitvi sporazuma o izdelavi fiatovih avtoma bilov v SZ. Nekoč je vozil do To-gliattigrada, kjer se nahaja tovarna teh avtomobilov, danes pa vozi samo do Moskve. V poletnih mesecih se lahko s tem vlakom neposredno pripeljete tudi iz našega mesta v Varšavo.
Ob tej kratki predstavitvi železniških prog ne moremo torej reči, da je »ponudba* tržaške postaje tako slaba. Kljub stalnemu naraščanju cen vozovnic, pa obstajajo še nekatere možnosti za popuste in za bolj dostopne cene potovanj. Tako lahko mladi ki niso še dopolnili šestindvajsetih let, s karto »Inter - rali*, ki stane 188 tisoč lir, prevozijo z vlakom vso zahodno Evropo in tudi del vzhodne. Podobno karto, ki velja za en mesec, so letos uvedli tudi za ljudi, ki so presegli 65. leto starosti. Slednji si lahko v Italiji kupijo »srebrno vozovnico*.
Razstave
Na Gradu sv. Justa je še vedno odprta razstava »Perujsko zlato*. Obiskovalci si jo lahko ogledajo vsak dan od 10. do 19. ure
V	občinski umetnostni galeriji v palači Costanzi je odprta antološka razstava del tržaškega slikarja G. Barisona. Razstavo je ob 50-letnici smrti tržaškega umetnika organizi ra) muzej Revoltella.
Tržaška občina sporoča, da se bodo v tem mesecu v občinski umetnostni galeriji zvrstile naslednje razstave: do 20. avgusta bo na vrsti ex tempore, od 21. do 28 avgusta bodo razstavljena dela Brune Berlotti - Frausinove in Luigija For-ginija ter od 29. avgusta do 6. septembra dela Renate Velicogna Bliz-nakoffove in Lucia Covre.
V	občinski umetnostni galeriji razstavljata svoja dela Laura Perez in Marcello Goitan.
Obrtništvo oziroma obrtniška u' mestnost je stvar, ki je sploh ne 0rt podcenjevati, saj črpa iz ljudske tr? dicije, je odsev običajev, navad J1* šeg, odsev kulture in življenja določene skupnosti. To seveda velja za obrtništvo, ki se naslanja na izročilo in ponovno valorizira in oživlja odmrli svet. Znano je, da je *>*-la naša dežela na obrtnikih bogata' le-ti pa so največkrat obdeloval les, kamen in glino, pa tudi steklOi s čimer so oskrbovali svoj prostor in sebe.
Tako nekako je dejal ob včerajšnjem odprtju tradicionalne razstavt deželnega obrtništva v prostorja avtonomne letoviščarske in turistične ustanove devinsko - nabrežinske le v Sesljanu umetnostni kritik
'to Milic. Odprtja te razstave, Id
— leta v leto beleži večji uspeh, se je udeležilo zares veliko občinstva’ med katerim je bil tudi župan posl-Albin Škerk. Ta je prisotne v tf°" lijanščini in slovenščini pozdrava ter podčrtal dejstvo, da so prisotni na razstavi tudi obrtniki J* občine, čeprav bi bile želeti, da a* teh še več, saj je na Krasu velika sposobnih in nadarjenih kamnosekov. Uvodne besede pa jc izrekel predsednik turistične ustanove P*e' tro Torresin, ki je najprej oblat? val, da turistična bera ni bila taka r bogata, kar je bilo pričakovati " po drugi strani pa je o razstav* sami dejal, da je letos različna od prejšnjih izdaj in to po kakovostni plati kot po raznolikosti.
In kaj lahko obiskovalec vidi na razstavi deželnega obrtništva? Najprej, ko vstopi v še kar prostorna sobo devinsko-nabrežinske turistične ustanove, se zagleda v glinaste *n steklene krožnike Andrea Pavona iz San Giorgia di Nogaro. Posode' oziroma krožniki, so ustrezno okrašeni čeprav iz njih ne seva tista mistika in skorajda sakralnost, ki J* najbrž značilno za pretekle čase, na katere se Pavon navezuje. Nemara je še kar zanimiva skromna <rflZ' stava» srebrnin Margherite DessV iz Privana. ki kaže na veliko Prt' zadevnost in natančno delo, medten* ko občudovanje mogočnih železn«* skulptur Micheleja Bartolamija n<* nas ni napravilo velikega vtisa-Gre namreč za čisto navadno upodabljanje ptic, ki le redkokdaj Pfe' seže nivo «rokodelstva». Nekoliko drugače je z Alessandrom Ricardi-jem iz Netra, ki oblikuje motiva na stekla, po vzorcih gotskih cerkva. Kljub vsemu pa motivi (mogoče zaradi pomanjkanja svetlobe) niso prišli povsem do veljave.
Tako smo na zaključku naše P Po razstavi deželnega obrtništva’ vendar bi bil naš zaois nepopoln če ne bi omenili, da razstavljalo tudi zakonca Doljak, ki sta nas\ javnosti dobro znana. V delavnic* «Bor» sta sestavila prave kraške kuhinje in z njo zapolnila delček razstavnega prostora. Polen tega Pf* sla dala na ogled še krožnike *n tipične kraške prtiče, ob tem Pa še nekakšne gobice iz drevesnih korenin. Skratka, svež in dober doprinos razstavi, ki bo odprta za ?' gled vsak delavnik od 9. do 12■ ift od 16. do 19. ure.
Drevi začetek ribje šagre
Na pomolu ob glavni ribarnici s* bo drevi začela že tradicionalna »ribja šagra*. ki jo prireja tržaška avtonomna turistična in letoviščar' ska ustanova v sodelovanju z nekaterimi krajevnimi ribiči. Na prazniku, ki bo trajal vse do nedel.ie’ bosta danes nastopili glasbeni skupini »Orange* in »Triestinisii®** ter znani tržaški pevec Lorenzo Pilat. Na Trgu Unita pa bo ob 2" uri nastopila mestna godba na Pihala »Verdi*, ki jo vodi dirigent Lidiano Azzopardo.
Za vedno nas je zapustil naš dragi
LJUBOMIR ŠUŠTERŠIČ
Pogreb bo danes, v petek. 14. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Mavhinje.
Žalujoča družina Šušteršič
Mavhinje, 14. avgusta 1981

Razna obvestila
V okviru »Poletnega praznika* v “Oljuncu, se vam bodo danes pred-taviii igralci starih harmonik. Nasuje se tudi razstava OF. Kuhinja lento <*anes ra^e *z d*nš^lce s po-
Starše učencev osnovne šole Ka-el širok in bivše Donadoni ter vrt-l“ y Dijaškem domu obveščamo, da taborjenje s kopanjem od jutri, tai' .av6usta dalje. Za informacije Jtonirati v večernih urah na št. «0/911119.
Zveza vojnih invalidov NOV ob
n, a svoje člane, da bo urad za Pft do 17. avgusta 1981.
NšK obvešča, da bo knjižnica za Pdo 2. septembra 1981.
j.^a srednjih šolah Simon Gregorji v. Dolini, Igo Gruden v Nabre-, 1 in Ivan Cankar pri Sv. Jakopi, v ^stu je v teku vpisovanje za asperimentalni tečaj 150 ur za de-. ,ca v šolskem letu 1981/82. Na . »1 se lahko vpišejo vsi, ki so ■spolnili 16. leto starosti in ni-aj° diplome nižje srednje šole. n. vPis je potrebno napisati proš-leJ0 Naslovljeno na ravnateljstvo šobi °brazci so na razpolago v ‘ajuistvu, ter predložit5 rojstni list.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 14. avgusta
DEMETRIJ
^ae vzide ob 6.04 in zatone ob
20.15 J
Dolžina dneva 14.11 — Lu-
**a vzide ob 19.44 in zatone ob 4.25.
J«tri, SOBOTA, 15. avgusta
VNEBOVZETJE M.D.
včeraj: najvišja temperatu-. «>.8 stopinje, najnižja 21,8 stopi-lOli °“ ur’ Z8 stopinj, zračni tlak Urn ustaljen, veter 10 km na 6a severovzhodnik, vlaga 30-odstot-. nebo jasno, morje rahlo razgiba-’ ^uiperatura morja 22,3 stopinje.
Rojstva in smrti
Ba^KDlLI S0 SE: stefano Potleca, Hi r,,ara Monacizzo, Federica Maria-j-^ulia Trevisan.
UpIv n ^ SO: 76-letni Bruno Cesa-Ua r	Nereo Cecchini, 71-let-
ll.i imana t-cnardnzzi vd. Castro, ^tna ^ar'''a Starc vd Mihalič,
*Xv
Emilia Suc vd. Budin.
dnevna služba lekarn
(od 8.30 do 20.30)
g~:e.vored XX septembra 4. Ul w"ln> 4. Ul Commerciale 26, Trg
(M’ aprila 6 I,,8 30 do 13. in od 16. do 20.30) • Settefontane 39, Trg Unita 4.
nočna služb/. lekarn
tT1 (od 20.30 dalje) u • Settefontane 39. Trg Unita 4.
d .. LEKARNE V OKOLICI
, °°l]Unec: tel. 228 124; Bazovica. b‘- ^26165 Oočine: tel. 211001:
.Posek
tel. 225 141: Božje polje
tel. 225 596; Nabrežina: tel. Sesljan; tel. 209197; žavlje; ‘13137; Milje: tel. 271 124
Nravstvena dežurna služba
služba od 20 do 8. ure j,' '42 627. predpraznična od 14 do lir« Ure 'n praznična od 8. do 20 e- tel. 68 441.
V BOLJUNCU SE NADALJUJE DO 16. AVGUSTA
POLETNI PRAZNIK
ki ga prireja Zveza borcev iz Boljunca. Vse dni bodo od 10. ure dalje delovali dobro založeni kioski. Poskrbljeno je za razvedrilo in ples.
Vsak dan si lahko ogledate tudi razstavo OF.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20.30 na sporedu opereta »Tiha voda* («Acqua cheta*) skladatelja Giuseppa Pietrija. Glavni interpreti so: Daniela Mazzucato, Sandro Massimini, Maria Loredan, Anna Campori, Giampiero Becherel-li. William Matteuzzi, Orazio Bobbio, Gianfranco Saletta, Franco Jesu-rum, Fulvia Gasser in Giorgio Val-letta. Režiser in koreograf je Gino Landi.
Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Guerrino Gruber, novo postavitev po osnutkih WUyja Orlan-dija so izdelali v delavnicah gledališča Verdi, kostume po osnutkih Sebastjana Soldatija pa sta izdelali krojačnici gledališča Verdi in Arrigo iz Milana.
Z jutrišnjo predstavo se zaključi letošnji festival.
Miramarski park: »Luči in zvoki*
ob 21. uri v slovenščini, ob 22.15 v italijanščini.
Ariston 21.30 (na prostem) «L’impe-ro colpisce ancora*.
Eden 17.00 «La voglia addosso». Grattacielo 17.00—22.15 «Guerra tra polizie*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 17.00 *La nona configurazio-ne*.
Cristallo 17.15 «Agente 007 Thunder-bal: operazione tuono*.
Aurora 17.00 «Continuavano a chia marlo Trinita*.
Capitol 17.00 «11 dottor Stranamore». Moderno 16.30—19.00—21.30 «Shogun: il signore delta guerra».
Mignon 16.30 «Una canaglia a tutto gas».
Nazionale 15.45 «Pensieri morbosi*.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Ultra orno sexy party*. Prepovedan mladini pod 18. letom
Vittorio Veneto 16.30 «Dracula». Prepovedan mladini pod 14. letom. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «Manhattan».
Valmaura (poletni kino) 21.15 «Squa-dra speeiale 44 magnum*.
I JI FTfJJ MBBHi
V	spomin na Elviro Koren daruje j Armid Ukmar 10.000 lir za TPPZ Pinkb Tomšžfg. ."j;""”'.”.J.'.'.;,
V	spomin na Draga Curka daruje j Ladi Jazbec z d/užinp, J.0.000 lir za Glasbeno malico.
V	spomin na Draga Curka daruje Marij Kobal 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na prijatelja Žarka Simoniča in mamo Jožeta Korena daruje Ladi Jazbec z družino 20 000 za ŠD Polet in 20.000 lir za ŠZ Bor.
Izleti
Združenje Union Podlonjer priredi enodnevni izlet jutri, 15. avgusta v Dolomite in sicer v Caserazzo - dolina Pesariria, kjer bo praznik prijateljev v naravi. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 še danes od 17. do 19. ure. Telefonirati na št. (040) 64459 ali v večernih urah na št. (040) 732858. Odhod izpred sedeža dežele na Oberdankovem trgu ob 6.30.
f Čestitke
Čeprav pozno, a vendar iz srca, čestita mali KATJI ob njenem rojstnem dnevu stric Mario.
Mali oglasi
telefon (040) 79 467?
PRODAM čistokrvne mladiče pasme dobermann. Telefonirati na telefonsko št. 040/231861 od 19. do 23. ure. OSMICO je odprl Emiiio Martelanc v Barkovljah Ul. Lavareto št. 40. Toči belo in črno vino.
PRCDAM Renault R4 letnik 1976 prevoženih 59.000 km. Telefonirati v večernih urah na št. 040/ 413881.
OSMICO je odprl Darko Starc Kon tovel 113 Toči belo in črno vino OSMICO je odprl Legiša Kolmanovi Mavhinje. Toči belo in črno vino IŠČEM stare slovenske knjige, iz dane v Trstu ali Gorici. Telefo nirati na št. 040/54026. OSEMDESETLETNIK z ženo, bolan in skoraj paraliziran, išče stalno gospodinjsko pomočnico. Telefon
DVE TRETJINI NIŽJEŠOLCEV NADALJUJETA STUDU
Doslej 65 novih vpisov v prve razrede slovenskih višjih srednjih šol v Gorici
Največ vpisanih v prvih razredih trgovskih zavodov «Cankar» in «Iois», stabilno število novincev na klasičnem «Trubarju », malo vpisov na učiteljišču «Gregorčič»
Dve tretjini dijakinj in dijakov, ki so letos junija z uspehom zaključili obvezno šolanje in dobili na nižji srednji šoli «Ivan Trinko* v Gorici diplomo nižje srednje šole, bo nadaljevalo študij na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici. To lahko ugotavljamo ob znanih podatkih vpisa v prve razrede štirih slovenskih višjih srednjih šol v Gorici.
Takozvano malo maturo na nižji srednji šoli je napravilo letos 100 dijakinj in dijakov. Doslej se jih je v slovenske višje srednje šole v Gorici vpisalo 65. Nekateri drugi bodo najbrž nadaljevali študij na nekaterih italijanskih strokovnih šolah. Precej mladih pa se bo zaposlilo.
Največ vpisanih imajo na trgovskem zavodu «Ivan Cankar*. Tu i-majo kar 25 novovpisanih v prvem razredu. Razred pa bo najbrž bolj številen, kajti v istem razredu je ob zaključku leta padlo pet dijakov in najbrž bo kdo ponavljal razred. Lani so imeli v prvem razredu te šole 24 dijakov, maturo pa je uspešno napravilo 7 dijakov. To pomeni, da bo na tej šoli letos precej več dijakov kot lani.
V lani ustanovljeni goriški podružnici tržaškega trgovskega zavoda «Žiga Zois» imajo letos vpisanih 22 novincev. Morda se jima bosta pridružila tudi dva dijaka, ki sta bila ob koncu šolskega leta zavrnjena. Lani so imeli v prvem razredu 17 dijakov. Šola je bila ustanovljena komaj lani.
Na klasičnem liceju «Primož Trubar* pa je letos v četrtem razredu gimnazije vpisanih 12 dijakov. Za malenkost več kot lani, ko jih je bilo 11. Ker je maturo napravilo letos julija 9 dijakov bodo tudi na
0481/30841.	.
PhODAJAM pitke jajčarice čiste klasični imeli letos nekaj več dija-
. .	n-<   y : r	n  _i ? * i n;  Ir ai? Irnf Irmi
pasme. Tomšič - Sovodnje. Ulica Brenner št. 7. Telefon 0481 • 882064.
SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu zaposli mizarja in vratarja Kulturnega doma Pogoji: il a lija n sko državljanstvo, obvladanje slo ven.ščine, končana obvezna šola. odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG. Trst, Ul Petronio 4 (Kulturni dom), do 15. avgusta 1981.
ŽE ŠOLSKE KNJIGE? SEVEDA!
Lignite se gneči in mrzlici zadnjih dni. ne tvegajte, da kak Učbenik zmanjka.
Naročite že sedaj šolske knjige za osnovne, srednje in višje šole !
Bolj brez skrbi boste do zadnjega dne na počitnicah
Uiadka k vulgarna
Ul. sv. Frančiška 20 (tel 732 487)
•	pl: VJ v .
tsANdA' oi ctitrmo oi t.ricštk.
-Tli 2 A S K A K'R£0.itNA 9 ANKA
z' ■s'-1’ A;';-
■■ TRST '--ijl irk F	■	£? H I FI4Č .
13. 8. 1981	
Ameriški dolar	1.243.—
Funt sterling	■ 2.230,-
Irski funt šterling	1.760.—
Švicarski frank’	573.—
Francoski frank	202.—
Belgijski frank	29,50
Nemška marka	492.-
Avstrijski šiling	69,50
Kanadski dola	1.000 -
Holandski l.nrinf	442,-
Danska krona	153.--
švedska krona	230 -
Norveška krona	197. —
Dranma	19-
Mali dinar	27,50
Veliki dinar	27,50
kov kot lani.
Najmanjši pa je letos vpis na u-čiteljišču. Samo štiri dijake bodo imeli v prvem razredu, medtem ko so jih lani imeli enajst, maturo pa je napravilo letos kar 23 dijakinj in dijakov. Poleg tega ni znano ali bodo imeli letos tečaj za vrtnarice. Lani prvega razreda ni bilo, ker ni bilo interesentk, letos pa so v tajništvu sprejeli vpis dveh dijakinj. Treba bo ugotoviti, ali bo šolsko skrbništvo dalo dovoljenje za ponovno odprtje prvega razreda tega tečaja.
Vpis na vse. -šole seveda ni še zaključen. Moč -se je vpisati tja do začetka šolskega leta.
PO iftLGEM THNG-PONGU
V Gorici
ponovno carinjenje železarskih predmetov
Funkcionarji rimskega ministrstva za finance igrajo z obmejnimi carinami kot z namiznoteniško žogo. Pted časom so prepovedali carinjenje uvoženih železarskih predmetov na goriški in tudi dveh drugih
carinah v naši deželi (Trst in Tahija). Pozneje so, po številnih protestih, dovolili carinjene železarskih izdelkov na carini v Tablju, saj gre skozi ta kraj zelo veliko izdelkov iz Avstrije. Sedaj pa, kar na lepem, sredi poletne vročine, so se v Rimu ponovno premislili in ponovno usposobili goriško in tržaško carino za železarske predmete.
Tako je tudi prav, čeprav trdijo na carini, da gre tovrstno blago po omenjenih dveh carinah le v manjših količinah. Najbrž so rimski funkcionarji ugotovili, da bi bilo nesmiselno graditi novi obmejni po-
stajališči pri Štandrežu in Fernetičih in že od vsega začetka okrniti tu že prej delujoče službe.
Zveza združenj borcev NOV iz Dir-ske Bistrice priredi ob priliki odkritja skupne grobnice 184 padlim borcem in borkam 3. prekomorske brigade na Planinici pri Mostarju petdnevni izlet v Hercegovino in Dalmacijo. Zainteresirani lahko dobijo podrobnejše informacije na sedežih občinskih odborov ZZB NOV vseh primorskih občin. Prijave sprejemajo najkasneje do četrtka 20. avgusta.
170 UUD1 NA DELOVNIH MESTIH
S posojilom dežele zagotovljeno nekajmesečno delo v Detroitu
Izplačujejo zaostale plače, nakupili so surovino potrebne za proizvodnjo
Približno polovica zaposlenih v tržiški tovarni Detroit, kjer izdeluje hladilne naprave za trgovino in drugo trgovinsko opremo, se je v torek vrnila na delovno mesto. Druga polovica pa je še vedno v dopolnilni blagajni. Delo v tej tovarni teče torej v času, ko je v drugih tovarnah tržiškega področja mimo zaradi kolektivnega poletnega dopusta. Sicer pa je delo v tej tovarni mirovalo več časa, iz enostavnega razloga, ker dela ni bilo in tudi zaradi raznih sindikalnih protestov. Delavci so bili namreč nekaj mesecev brez plače, dobili niso niti nagrade, ki so jim jo običajno izplačevali ob priliki velikonočnih praznikov. V zadnjem času
■tiiimiifiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiMiiiuiiuitmiiiiiiiminiMiiiuiiiiiitiiiiilivtiiiiimtiiiiiHiiiiiviiiiiiiMiiHiifiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilift
OD PONEDELJKA, 10. T.M.
Doplačilo za specialistične usluge tudi v goričkih zdravstvenih ustanovah
V Tržiču so določila ministrskega dekreta št. 398 začeli izvajati že prejšnji teden, v Gorici in Gradežu od ponedeljka, v Krminu pa stopa v veljavo danes 15 odstotkov doplačila za tiste, ki so lani imeli preko 12 milijonov lir dohodka
Te dni so tudi v goriški splošni bolnišnici pričeli izvajati določila zakonskega dekreta št. 398 z dne 29. julija letos, glede varčevanja na področju zdravstva, oziroma nekaterih zdravstvenih storitev. Ukrep je že nekaj dni v veljavi v tržiški splošni bolnišnici, včeraj, oziroma danes pa bo začel veljati tudi v krminski splošni bolnišnici. V Gradežu velja ukrep od ponedeljka, 10. t.m.
Novost je v tem, kakor smo te dni že poročali, da morajo pacienti, ki so imeli v lanskem letu več kakor 12 milijonov lir dohodka, plačati 15 odstotkov cene zdravstvene usluge, oziroma specialističnega pregleda.
Zakonski dekret je bil objavljen šele tik pred koncem julija, moral pa bi stopiti v veljavo že od 1. avgusta dalje, pa se je, kakor je pri nas v navadi, vsa stvar zakasnila. V bolnišnicah, oziroma v drugih zdravstvenih ustanovah pričenjajo izvajati. nova dQločiJa š.qle,j£ prejemu navodil s strani deželnega odborništva.
V bistvu zadeva dekret samo manjši odstotek ohčanov, ki morajo določene zdravstvene usluge doplačati, našplošno vzeto pa zadeva slehernega občana. Tisti z nižjimi o-sebnimi dohodki morajo namreč podpisati posebno izjavo, v kateri pod lastno odgovornostjo izjavljajo, da lani niso presegli dvanajst milijonov lir dohodka. Podpisovanje in izpolnjevanje takih izjav pa je kajpak prineslo dodatno delo upravni službi v zdravstvenih ustanovah pa tudi precej negodovanja in nezadovoljstva med pacienti, saj se redno delo v zdravstvenih ustanovah odvija
počasneje in so '/sled tega tudi vrste pred okenci na različnih oddelkih daljše.
Zaenkrat morajo pacienti doplačati samo nekatere zdravstvene u-sluge, kakor laboratorijske izvide, rentgenske in specialistične diagnostične preglede. Gre za storitve, ki jih v bolnišnicah nudijo tako imenovanim zunanjim pacientom, o-praviti pa jih je mogoče tudi na sedežu drugih zdravstvenih ustanov (npr. na sedežu razpuščenih bolniških blagajn).
Samo v goriški splošni bolnišnici imajo vsak dan opravka s približno f J do 300 tovrstnimi pacienti, v krminski bolnišnici jih vsak dan sprejmejo okrog 50 do 60, nekaj manj v Gradežu. Veliko ljudi se za tovrstne storitve obrača tudi na sedež SAUB, kjer pa je treba prav tako doplačati. Kolikšno finančno breme pa pravzaprav predstavlja tistih 15 odstotkov, ki jih morajo doplačati občani, ki so lani zaslužili več kakor 12 milijonov? Tu je razpon cen storitev zelo obširen. Običajna analiza urina stane okrog 2 tisoč lir in je torej doplačilo malep-J kostno, samo 300 do 400 lir. So~pa“ tudi zelo zahtevni radiološki izvidi, ki stanejo petdeset pa še več tisoč lir in je torej obremenitev za pacienta že izdatnejša. Je pa pri celotni zadevi vsaj ena olajšava. Izjava. ki jo podpišejo pacienti namreč velja za dobo enega leta. oziroma do roka zapadlosti za predložitev naslednje davčne prijave. Prav zato ' izjava v dvojniku. Original zadrži zdravstvena ustanova, kopijo pa izročijo pacientu.
Pa še na nekaj kar je v zvezi s
postopnim (in prepočasnim) izvajanjem zdravstvene reforme, bi radi opozorili. Izjavo naj si pacienti oskrbijo po možnosti na pristojnem sedežu osnovne zdravstvene ustanove (SAUB). Taka izjava ima splošno veljavo, medtem ko izjava, ki jo interesenti podpišejo v bolnišnici, velja samo za to zdravstveno ustanovo. Menda bo po novem letu drugače, zaenkrat pa je treba to priporočilo upoštevati, kakor bi kazalo upoštevati tudi priporočilo naj si pacienti oskrbijo izjavo pravočasno in ne šele v zadnjem trenutku, tik preden morajo opraviti specialistični pregled, ali nujno analizo. Tako se bojo izognili tudi nepotrebnemu čakanju.
je tovarno zapustilo približno 50 delavcev. tako da je število zaposlenih v njej sedaj precej nižje od prejšnjega.
Kot smo že poročali je do obnovitve dela prišlo po zaslugi deželne uprave, ki je posodila eno milijardo lir lastnikom podjetja. S tem denarjem v teh dneh izplačujejo zaostale plače delavcem in uradnikom, možnost pa bodo imeli nakupiti tudi surovine, ki so potrebne za normalen potek proizvodnje. Imajo že vrsto zaostalih naročil. S tem posojilom bodo lahko zadostili naročnikovim željam in tako v avgustu kot v septembru bodo imeli polno dela. Sicer najbrž samo za polovico ljudi, kajti drugi ostajajo še vnaprej v dopolnilni blagajni.
Seveda pa je rešitev le začasnega značaja. Delavci to pozitivno sprejemajo, nekateri pa so kljub temu zelo kritični in krivijo deželo. da se je zbudila prepozno. Sindikat zahteva tudi. da bi se čim-prej dokončno rešilo celotno vprašanje te tovarne in zaposlitve v njej.
■Kino
fi or rta
CORSO 18.00—22.00 »Caccia vi etata*.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «Pomo $ex fashination*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Professio-
ne figlio*.
PRINCIPE 18.00 - 22.00 »Fantasma d’amore».
Nova (lorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Najbolj nori ral-ly na svetu*.
SVOBODA 18.00-20.00 »Zmagovalec vzame vse*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «žandar proti marsovcem*. Francoski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti tel. 72-701.
V Doberdobu tudi s prostovoljnim delom urejajo povečano nogometno igrišče
Novosti zadnjih dni mm priporoča ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
ESEJ O LEPOTI
Estetska -nisel Josipa Vidmarja o pojavih v tvornem svetu, življenju in umetnosti
SEN MORJA
S «staroversko» preciznimi pejsaži naših krajev se vam predstavlja pozabljeni tržaški pesnik Janko Samec
REVOLUCIONAR MIRO, ŽIVLJENJSKA ZGODBA ANTONA UKMARJA
Osebnost, delo, boj proseškega rojaka v mednarodnem delavskem gibanju je opisal Rastko Bradaškjo (slov. in ital. izdaja)
REZIJA - JEZIK ZEMLJE, JEZIK KRUHA
Popis družbenih, kulturnih in gospodarskih dobrin, problemov ter načrtov je prispeval Renato Ouaglia, eden od pobudnikov zadruge Ta ro-žina dolyna,
PRAVCE MOJGA TAT AN MOJE MAME
Zbirka narečnih pravljic iz Nadiških dolin, kot jih je poslušala in zapisala Ada Tomasetig
da boste na počitnicah, ko imate čas, razgibavali tudi svojega duha
in da vam ne bo tal, če bo kak dan slabo vreme
Kljub dopustom in lepemu sončnemu vremenu doberdobska občinska uprava deluje s polno paro. Prav v tem obdobju namreč v Doberdobu končujejo deli, ki sta bodisi po svoji finančni zahtevnosti kot tudi po nedvomni splošni koristi pomembnejši v letošnjem letu. Govor je o razširitvi nogometnega i-grišča in o popravilu občinskega poslopja.
Stopili smo do občinskega tajnika dr. Osvalda De Castra, ki nam je posredoval potrebne podatke. Občinsko stavbo je bilo treba nujno celotno prebarvati, popraviti okna in vrata ter vgraditi centralno kurjavo. Zgradba doberdobskega županstva je namreč mer redkimi, ki ni centralno ogrevana.
Predvideni stroški so v višini 23 milijonov lir; deset milijonov je
ZARJA
Mredi 14., 15. in 16. avgusta
n° vrtu Gospodarske zadruge v Baza vici
ŠPORTNI PRAZNIK
dalo notranje ministrstvo, trinajst pa je občina namenila popravilu zgradbe v letošnjem proračunu. Dela dobro napredujejo in bodo v predvidenem roku verjetno tudi končana.
Zel pa stvar na drugem gradbišču, t.j. na nogometnem igrišču ne gre tako hitro od rok. Zr.ano je, da je bilo doberdobsko nogometno igrišče med manjšimi v naši pokrajini. Merilo je namreč le 45x90 m, občinska uprava pa je sklenila, da igrišče razširi za deset metrov in po daljša za petnajst metrov. V pogodbi je določeno, da se morajo dela zaključiti v 120 delovnih dni. Tvrdka Stanko Košič iz Doberdoba, ki ima nalogo, da uredi razširitev igrišča, pa je naletela na velike težave pri nabavi materiala. Zato je moral načrtovalec in direktor del arh. Jože Cej delo večkrat prekiniti. Okrog prejšnjega nogometnega igrišča je tako 10-15 metrov še ne urejenega terena.
Ostaja pa dejstvo, da čez manj kot dva meseca se bo začelo prvenstvo 3. amaterske lige v katerem nastopa domača ekipa »Mladosti*. Če do tega termina ne to igrišče vsaj začasno urejeno, jim bo nogometna zveza prepovedala nastopati v Doberdobu. Prvotni načrt je pred-
videval 23 milijonov lir stroškov. Ker pa ta denar ni zadostoval je občina najela kredit za nadaljnjih 9.4 milijona lir. H kritju stroškov bo pripomogla deželna uprava, ki bo v prihodnjih dvajsetih lelib izplačevala občinski upravi 1.6 milijona letno.
Ob koncu pa moramo še zabeležiti hvalevredno pebudo odbornikov ŠD «Mladost* in doberdobskih ljuditeljev nogometa, ki te dni u-darniško postavljajo okrog igrišča novo plastificirano mrežo — to vidimo tudi na naši slik5 — in s tem občutno priporno: ejo k znižanju stroškov (občinska uprava bo tako prihranila kar šest milijonov lir) in, kar je pomembnejše, dokažejo, da se da z dobro voljo res veliko narediti in premagati še tako hude ovire.
IIHfMMIIIIimiUIIIIIIMUUlMItlllltllllllilllllllliimtimiiiiiHiiHiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiimiMiiiniiiiiiiiig
OBISK PRI TRŽIŠKEM URARJU V. BRATINI
Že 60 let se vestno ukvarja s popravljanjem in prodajo ur
Z urami se je kot maturant srečal v Ljubljani tik po prvi svetovni vojni • V Tržiču ima pri• znano urarno že celih štirideset let
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Dežurna lekarna z dnevno in noč no službo je Pontoni Bassi, Raštel 52. telefon 83-349.
V Laškem in na goriškem Krasu je Vergilij Bratina nadvse spoštovana in poznana osebnost. Ni težko namreč izslediti tiste, ki se radi pohvalijo s točnostjo in nepokvar-ljivostjo zapestnih ur starih tudi trideset in več let, ki so jih nabavili pri Bratini, enemu boljših tr-žiških urarjev. Prosili smo ga zato za pogovor, za katerega je bil 75-letni urar malone navdušen.
— Rojeni ste bili v štomažu pri Ajdovščini. Vaša družina ni bila «družina urarjev*, kjer se je poklic prenašal iz roda v rod. zato je vaša poklicna izbira na prvi pogled neobičajna.
«Da, res je, V ta poklic sem namreč prišel čisto slučajno. Leta 1921 sem v Ljubljani maturiral na učiteljišču. Ker nisem dobil ustrezne zaposlitve sem iskal katerokoli možnost zaslužka. V šentflorjanski ulici sem videl oglas, v katerem so iskali vajence za urarja. Pri Urarski zadrugi sem se prijavil in v štirih letih večerne šole dokončal študij. Nekaj časa se; bil zaposlen v Ljubljani, nakar sem šel odslužit vojaški rok. Bil sem nameščen v zdravstveni službi v Firencah. Od lela 1928 do leta 1C32 sem delal v Bizjakovi urami v Postojni Moja velika želja se mi je uresničila leta 1932. ko sem odprl lastno urarno v Šempetru na Krasu, današnji Pivki. Zarad5 velikega števila tu nameščenih vojakov j z posel kar cvetel, žal pa so mi fašisti začeli že po nekaj letih groziti s konfina-cijo, »prislužil* sem si tudi trideset dni zapora in bil praktično prisiljen, da se izselim. V Tržiču sem imel znance, ki so me povabili k sebi in tu sem tudi ostal.*
— Mogoče je to le stereotip, vendar mnogi trdijo, da so starejše

TRAGIČEN ZAKLJUČEK DOPUSTA
Goriški turist utonil med letovanjem na Krku
47-letni Carlo Bucconi je bil na dopustu skupaj z družino • Podrobnosti o nesreči še niso znane
Z Reke je včeraj prispela žalostna vest o nenadni smrti 47-letnega Carla Bucconi ja iz Gorice, Gabrijelova ulica 8.
Bucconi, ki je skupaj z družino in znanci preživljal dopust nekje na Krku, je v sredo popoldne utonil. Podrobnosti o nesreči žal še niso znane, izgleda pa da je Bucconija pri kopanju obšla nenadna slabost in je utonil v razmeroma plitvi vodi. še preden so mu lahko priskočili na pomoč.
Pokojnik je bil zaposlen pri kmetijskem nadzorništvu v Gorici.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v soboto, 22., in nedeljo, 23. avgusta, izlet v Avstrijo z vzponom na Grossglockner. Prevoz z lastnimi vozili. Prijave in informacije pri predsedniku društva, najkasneje do srede, 19. t.m.
V primeru premajhne udeležbe, izleta v Avstrijo ne bo, pač pa se bodo planinci povzpeli na Škrlatico.
ure časovno bolj vzdržljive. Knj mislite vi o tem?
»Nedvomno so elektronske ure veliko bolj točne (ne glede na dejstvo, da so velikokrat tudi estetsko bolj privlačne). Ne moremo pa se izreči glede njihove kvalitete v smeri večje oziroma manjše pokvarlji-vosti od »tradicionalnih ur*. Kremenčeve elektronske ure obstajajo relativno malo časa in zato še n« poznamo razdobja trajanja vgrajenega kremena. Za popravilo trii ur moramo imeti, seveda poleg vedno zahtevnejše usposobljenosti, tudi zelo precizen in drag instrumentarij.*
»Ura teče in nič ne reče,* je nato rekel Bratina, stekel v »delavnico in naš pogovor je bil pri koncu.
Nadaljuj« se preiskava v zvezi s poginom rib v Vipavi
Nadaljuje se preiskava v zvezi z množičnim poginom rib v Hublju in zgornjem toku Vičave, o čemer smo poročali fj v torek in sredo. Preiskovalni sodnik je imenoval sodnega izvedenca, magistra, dipl. inž. ken . Mira Petovarja iz Ljubljane, ki si je že v sredo ogledal objekt čistilne n .prave za odplake v Ajdovščini. Znani pa so tudi že laboratorijski izvidi vzorcev vode z območja, kjer je prišlo do pogina rib. Analizo je ravil Zavod za socialno medtoino in higieno iz Nove Gorice, ki je "gotovil, da je bilo v vodi premalo kisika. Medtem je bila opravljena trHi anabza poginulih rib. Izsledke Zavoda za ribištvo iz Ljubljane so že izročili sodnemu izvedencu, ki bo tako lahko že v kratkem zaključil poverjeno nalogo ter ugotovil vzroke za množičen pogin rb. šele nato bo mogoče govoriti o c' ovornostih posameznikov, oziroma delovnih orga-nizrcij.
V zvezi z '/otoško katastrofo so se pojavile, tako opozarja sodišče, nekatere netočne vesti, namigovanja a odgovornosti pa tudi pretiravanja glede količine rib.
Zvečer smo v naše uredništvo dobili dodatno vest. člani ribiške družine v Ajdovščini s j včeraj popoldne zaključili s pobiranjem poginulih rib. Njih skupna teža je 7.750 kilogramov, torej precej več kot so menili v prvem trenutku. Povedati moramo še, da sploh niso pobirali rib, katerih dolžina je bila manj kot 24 centimetrov in mlade ribe. To pomeni, da je v Vipavi in v Hublju še več poginulih rib. Ajdovski ribiči so našli nad 1000 postrvi, ki so bile težke povprečno po tri kilograme vsaka. Sam predsednik ribiške družine Ernest Rojc je dejal, da so bili ribiči presenečeni, ker niso vedeli, da jz v Hublju in Vipavi toliko rib. Pripravljajo pa se že. da bodo spet napolnili Hubelj in Vipavo z mladimi ribami.
/L
M

Ženska in njena stvarnost
V Italiji je še vedno mnogo žensk ki kljub napredku verujejo v usodo
Mnogokrat se ženska ne more ali ne zna vključiti v družbeno stvarnost in išče zato rešitev v «zvezdah» - To pa ne velja le za starejše generacije
Ženske so si svoj sedanji status izbojevale ali pa se jim je končno nasmehnila milejša usoda? Zastavljati si takšna vprašanja bi se mogoče zdelo odveč, ko bi razne raziskave javnega mnenja v Italiji, točneje italijanskega planeta ženske», ne pokazala, da je skoraj polovica italijanskih žensk prepričana, da je «usoda» v življenju vsakega posameznika in seveda posameznice odločujoč faktor.
Če k prejšnjim odstotkom dodamo še dobrih 13 odst. italijanskih žensk, ki verujejo v odločilno težo tako imenovanih objektivnih vezi (na pr. biološki zakoni, vpliv okolja in podobno), pač sprevidimo, da kar 60 odst. Italijank zagotavlja, da so najpomembnejši dogodki že vnaprej »zaznamovani*.
V dobi visoke tehnike in neizprosne tehnologije je to precej presenetljivo spoznanje ali pa mogoče tudi ne, kajti »tehnika ne more seči v dušo človeka, tistega človeka, ki ga tudi tisočletno kr-
ščanstvo ni znalo ali moglo odtrgati od starih verovanj, ki se ne podrejajo zakonom racionalnosti, so pa zato človeško blažilna*, je rezultate raziskovalnega inštituta Makno tolmačil zrani antropolog Luigi Lombardi Satriani.
Ne gre torej za nevednost, ki je osnovni pogoj za pravno vraževerje, temveč za iskanje nekakšnih tolažilnih opor, ki jih je v današnjem kruto tekmovalnem svetu bore malo. V tej splošni o-groženosti »človekovega bistva* je ženska seveda mnogo bolj izpostavljena: prvič, ker je vanj slabo vključena in drugič, ker se pod določenimi pogoji tudi ne želi vključevati in istovetiti z dano družbeno ureditvijo.
Naj torej sodimo, da se zato raje obrača k zvezdam in upa, da ji bo horoskop pomagal iz morebitne stiske ah pa ji lepo uredil življenje?
Ko bi mislili kaj takega, bi seveda močno podcenjevali sodobno italijansko žensko, kajti odločna polovica resda sodi, da ima a-
V AOSTI IZREDNE GLOBE
strologija kot taka dokaj resne
■...................................................m.. osnove vendar jih izredno malo
zaupa dnevnemu splošnemu horoskopu, ki ga objavljajo razne revije in časopisi.
Da pa se v takšnem prepričanju o usodni moči zvezd stikata stari in novi svet, pričajo tudi podatki, ki so porazdeljeni glede na starostno dobo intervjuvank. Najbolj so v moč usode uverjenfe ženske, ki so starejše od 55 let, potem pa odstotek pada do starostnega pasu med 20. in 25. letom.
Zanimivo pa je, da «najstnice» od 15. do 19. leta, krepko verjamejo v usodo, če ji kar 41 odst. intervjuvank pripisuje glavno, odločilno vlogo v življenju nasploh in tudi za vsakega posameznika.
Volja, da se z lastnimi močmi preoblikuje svet in ob tem, med-' tem ali pa tudi potem izoblikuje lastno življenjsko pot, pa je v rokah dvajsetletnic. Prepričanje, da je treba in da je mogoče v ključnih momentih odločati v skladu z lastno presojo, pa nadalje postopoma upada do najstarejše generacije. Najmlajše zopet nimajo prevelikega zaupanja v lastno voljo, saj ji pomembno vlogo pripisuje le slaba tretjina.
Nekoliko manj premočrtno je o-cenjevanje .vpliva objektivnih? -razlogov, ki pa jih vsekakor bolj u-poštevajo mlajši rodovi od starejših. Tudi glede zemljepisne porazdelitve je «vse po starem*, kar pomeni, da je «zla usoda še vedno doma pretežno v južni Italiji*, vendar da si je našla domicil tudi v industrijsko bolj razvitem severu.
V skladu s starimi obrazci je tudi ugotovitev, da se usodi bolj prepuščajo ženske, ki niso v službi ali pa ki niso bile nikoli zaposlene, medtem ko so ženske, ki so na začetku svoje delovne dobe najbolj prepričane v prodornost lastne moči in v uveljavljanje posameznikove volje.
Lahko bi dejali, dr. ni «nič novega pod soncem*, ko ne bi med najmlajšimi zaznali tolikšnega nezaupanja v človeško presojo in s tem v, zvezi nepredvidljivo dozo strahu pred današnjim svetom in negotovosti v odnosu do tistega,
•liiillniliiiiiiiiitiliiliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHlimiiliiilliiiiimiiiliiiiiiitiltlliiiuiiiiiiiiliiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiimiHliiiiliinMiiiiiiiilMiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiitiiiitliiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiitiiiimiiiiiitiiii
Občinski odbor v Aosti je sklenil, da bo najbolj nediscipliniranim avtomobilistom stopil na prste. Sklenil je. da bo nalagal izredno velike glob-* tisfm vozačem, ki bodo kršili nekatere cestne predpise, ki bodo npr. svoja vozila napačno parkirali Posebno velike globe bodo v Aosti nalagali tistim vozačem, ki bodo svoja vozila parkirali v krajih, kjer je parkiranje prepovedano, kot na primer v parkih, mestnih vrtovih in podobno. Kdor bo pustil vozilo na prepovedanem mestu v parku, bo plačal 200 tisoč lir, za tiste, ki bodo parkirali svoje vozilo na prepovedanem javnem mestu, predvidevajo globo 120 tisoč lir.
Pa ne samo parkiranje na prepovedanem mestu, tudi prevelik ropot bodo v Aosti krepko kaznovali. Vozač motornega kolesa ali avtomobila z izrednim ropotom bo plačal kar 200 tisoč lir globe. Morda bi glede tega ne bilo napak posnemati ta zgled tudi pri nas.
Pa ne samo motorna vozila, tudi »pasja zalega* se bo morala držati predpisov. Lastnik psa, ki bo vodil svojega psa brez nagobčnika ali ga celo spustil z verige, bo plačal 160 tisoč lir globe, v primeru pa če ga bodo ponovno zalotili pri tem prekršku, bo plačal dvojno globo, torej 320 tisoč Ur.
Te ukrepe so v Aosti sprejeli zato, ker je tamkajšnja uprava že večkrat pozivala meščane k disciplini, pa je bil vsak poziv le «bob ob steno*. Toda sklep, ki ga je sprejela občinska uprava, ne velja samo za meščane Aoste, pač pa za vsakogar, ki ga pot zanese tja gor, pa naj gre za italijanskega ali tujega avtomobilista.
čemur lahko tudi rečemo neponovljivo človeško potovanje.
Zato lahko tudi ti podatki deloma razložijo veliko potrebo najmlajših po parnih zvezah, njihovo zatekanje v življenje v dvoje, dejansko popolno ovrednotenje potreb in zahtev človeka kot posameznika v odnosu do pravic-dolž-nosti človeka kakor člana posamezne družbe.
Sicer pa ne zre v nebo s strahom in pričakovar jem obenem samo zadnja generacija italijanskih žensk, ozvezdje s svojimi premiki in medsebojnimi odnosi dandanes zmagoslavno vstopajo na razna področja človekovega udejstvovanja. O tem najbolje priča velik razcvet «strokovnega sodelovanja* raznih astrologov, in tu ne mislimo na v novo obleko preoblečene vrače, temveč na znanstvene a-strologe, z zdravniki, s finančniki in tako dalje. Marsikdo se sicer vprašuje, kje naj bi tekla meja med improviziranimi in podkovanimi astrologi in zakaj bi pravzaprav morali biti slednji verodo-
stojne jši od prvih, ki pa lahko i-majo genialne prebliske in neposredno interpretativno moč?
Kakorkoli že, današnji, najbolj civilizirani svet razbira svojo nadaljnjo usodo v zvezdah in v njih dejansko išče tolažbo. Zato da bi uteho in napotke dobival čimbolj v skladu s tehničnimi dosežki in čimprej, je. še izdelal specializirane naprave, kompjuterje raznih oblik in stopenj.
Ob koncu še kratko opozorilo za ženske: paziti namreč morajo, da ne bi upoštevale samo »sončnega horoskopa* (dobimo ga tako, da vzamemo v poštev tisto ozvezdje z vsemi značilnostmi vred, v katerem je bilo sonce ob. rojstvu posameznika, temveč »luninega*, kajti za žensko usodo, za «ženski del ženske* je v prvi osebi odgovoren prav bledi mesec. Kako do njega pridemo pa piše v vsaki nekoliko resnejši specializirani reviji, če ga le ni trenutno zasenčila kakšna močnejša ter virilnejša zvezda.
(bp)
Trikrat čez Rokavski preliv
Jon Erikson je 26-leten Američan in bo ostal v zgodovini plavalnega športa. Na sliki ga vidimo potem ko je trikrat zapored preplaval Rokavski preliv. Nepretrgano je plaval 38 ur in 27 minut
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POPLAVE IN MORIJA SVILOPREJK JIH JE POGNALA V SVET
Bosenski «Tridentinci» pripravljajo veliko slavje ob stoletnici naselitve
Pred dobrim desetletjem so začeli ponovno gojiti svoj materin jezik
V preteklih dneh je prišlo na sedežu Unije Italijanov v Kopru do zanimivega in zares nevsakdanjega srečanja: krajevna Unija Italijanov je imela v gosteh delegacijo italijanske nacionalne skupnosti, ki se je pred točno 99 leti doselil’ v Bosno in sicer v kraj Šti-vor, kakih 30 km cd Banjaluke. Prvi stiki med italijansko skupnostjo iz Kopra in »tridentinsko* skupnostjo iz Bosne so stari 5 let. V poletju 1976 je namreč nekaj kulturno umetniških skupin Unije Italijanov iz Kopra odpotovalo v Štivor in v bližnje mesto Prnja-vor in izvedlo svoj prcgram, v Štivorju za tamkajšnjo italijansko skupnost, \v Prnjavoru pa za prebivalstvo tega mesteca, ki je sestavljeno iz Srbov, Hrvatov, Slovakov in tudi Italijanov, ki vsi živijo v lepem soglasju, v bratstvu in enotnosti. Pred nedavnim ob drugih kultumo-športnih manifestacijah »Koprska srečanja*, ki so se razpotegnila dober teden dni, je v Kopru nastopil tudi poseben, zares svojevrsten ansambel, ki nosi naslov »Canterine del-la Valsugana*. Čeprav je na letošnjih, drugih »Koprskih srečanjih* nastopilo kakih 1000 pevcev, športnikov in drugih, je ta ansambel žel veliko odobravanje, kajti sestavlja ga kakih deset deklet italijanskega porekla, ki pa so rojena in živijo v Štivorju, v Bosni. Izhajajo namreč iz tiste skupnosti potomcev Italijanov,
Dekliški ansambel »Canterine della . .. Valsugana«, ki je nastopil v Kop ru na letošnjih ((Koprskih srečanjih*
ki so sem prispeli, pred 99 leti s Tridentinskega.
Med. svojim nedavnim obiskom bocenskih »Tridentincev*, ki jih je vodil učitelj Ferdinando Osti, eden glavnih pobudnikov vse dejavnosti italijanske skupnosti v Štivorju. so z voditelji italijanske skupnosti v Kopru razpravljali o pripravah za veliko slavje, ki ga »Italijani* iz štivorja
V SEŽANSKEM MARMORJU LE SE TRIJE KAMNOSEKI
SEŽANA — Kot sneženi mož, ves bel v obraz, z nasmehom na ustnicah. z napol priprtimi vekami, kot da bi pod njegovo roko še vedno brnel brusilec oziroma stroj za rezanje kamnja, je zrl vame Emil Tavčar. «Koliko prahu vdihnemo na dan? Velike. Kdo ve? O tem ne razmišljam. O. da — benificirana delovna doba — kar zaslužil bi si jo,* odgovarja kamnosek v sežanskem Marmorju (TOZD delovne organizacije Kraški zidr \ Sežana), eden c*T edkih iz stare «garde* kamnosekov, ki jim je še dandanes vsakodnevno opravilo klasično oblikovanje kamna.
Prav malo je še ostalo Kraševcev. ki jim je poklic — kamnoseštvo. V sežanskem »Marmorju* so le še trije v proizvodnji. Štirje so delovodje, od vseh sedmih pa je le ed«‘n mlajši od 30 let, 2;-’ tni Jernej Pavlovič. Vsi drugi, poleg Tavčarja še Pavel Gulič, Emil Stojkovič, Avgust štemberger, A-lojz Širca in Herman Škabar, so v povprečju enkrat starejši od Jernejai
Na Krasu je bilo v petdesetih letih 22 kamnolomov, potem pa so jih pričeli zapirati in danes je odprt le še eden — lipiški/ Ta je še rentabilen. Izplen kamnitih blokov v tem kamnolomu se giblje med 18 in 20 odstotki, v drugih pa so iz izkopane mase kamna dobili povprečno le 9 odstotkov kamna v kamnitih blokih. To se ni izplačalo in tako danes pri »Marmorju* okrog 40 odstotkov kamnitih blokov, ki jih obdelajo, «iivozijo> iz Prilepa, Gostivarja, Arandjelovca, iz istrskih in še nekaterih drugih kamnolomov.
»Včasih je za Kraševca veljalo, da če ni zidar, je kamnosek.
Tudi v kamnoseško šolo smo hodili, danes pa je mladih, ki bi se odločili za ta poklic, malo, praktično jih ni. Z zapiranjem kamnolomov je pričel odmirati tudi kamnoseški poklic,* pravi Herman Škabar, ki se še dobro spominja, kako je hodil v šolo v Oplotnico na Štajerskem, potem pa še v Ljubljano.
Kot smo zapisali, se danes v sežanskem »Marmorju* s klasičnim kamnoseštvom ukvarjajo le še trije delavci, drugo pa je prepuščeno strojem — velikim, močnim žagam, s katerimi režejo kvadratne kamnite bloke v marmorne, granitne plošče, ki jih potem tudi industrijsko obdelajo. Granitni blok, poldrugi meter visok, klasični gater (tako pravijo žagi) reže kar tri dni in tri noči. Nekaj centimetrov visoki jekleni listi žage se pri tem obrabijo kar za dve tretjini. Za vsako novo žaganje so potrebni novi listi. Žaga «reže» z opilki, ki nastanejo ob drgnjenju jeklenih listov ob kamen. Sodobnejša žaga — diamantni gater — je veliko hitrejša, saj razreže po 25 cm kamna v eni uri. Od treh žag sta dve klasični, ena pa sodobna.
V letu dni v sežanskem »Marmorju* razžagajo 2000 kubičnih metrov kamnitih blokov in iz njih pridobijo okrog 90 tisoč kvadratnih metrov grobo obdelanih plošč, od teh jih 45 tisoč predelajo v končne izdelke — marmorne police za okna, plošče za blagajne sten, plošče za tlake itn., drugo polovico razžaganih plošč pa kot polizdelke prodajo zvečine v Italijo in kakim 60 zasebnikom — kamnosekom — iz vse Slovenije, ki prihajajo k njim po kamen.
DUŠAN GRČA
Zakaj je ovčji sir
Lovrinovičev tako dober?
VREMŠČICA - V počitniški prikolici na Vremščici, hribom nad Senožečami, že tri leta prebiva sirar Matija Lovrinovič. Prišel je iz bosanske Male Bukovice, vasi pri Travniku. V treh letih je Lovrinovič naredil kakih deset ton ovčjega sira.
Med številno ovčjo čredo, ki se od aprila- do oktobra pase na Vremščici, je tudi 260 ovc molznic. Največ mleka dajejo maja in junija, ko je tudi sezona izdelovanja sira na višku. «S 100 do 150 litri mleka dnevno naredim od 18 do 26 kilogramov sira. Pravkar se je sezona iztekla,* je pred dnevi povedal Lovrinovič.
Na vprašanje, v čem je skrivnost izdelovanja drobnega ovčjega sira — LovrinovF' slabega ne dela —, je sirar kot iz topa povedal, da v njegovi «naravnosti». «Narediti ga je treba le iz ovčjega mleka, brez kakršnihkoli dodatkov!*
Lovrinovič je tudi zaupal postopek, po katerem dela sir: «Mleko zlijem v kotel in ga segrejem na 30 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi vržem v mleko sirilo in pustim 40 minut, da S( sesiri. Maso premešam in segrejem na 40 stopinj, pustim še 50 minut v kotlu, nato sir vlijem v lesene kalupe. Naslednje jutro sir iz kalupov vržem v slano vodo, v kateri ga pustim, da se namaka dva dni. To je pa tudi vsa umetnost.*
Sirovi hlebčki se nato starajo na lesenih policah v vlažni in temni »kamri*. Sir je dober že po mesecu dni, najboljši pa je po petih, šestih mesecih. Z meseci namreč dobiva vedno bolj «poln* o-kus. No, pri Lovrinoviču na Vremščici redkokateri hlebček dočaka
pol leta starosti, saj ga še svežega pokupijo zasebni gostinci in izletniki, ki pridejo na Vremščico.
IZTOK UMER
Agroturizem v Puglii
MARTINA FRANCA — V Puglii so se lotili zanimive pobude, ki jim bo verjetno prinesla kori- pa čeprav ne takojšnje. Kakor je znano, se v svetu čedalje bolj propagira tako imenovani kmečki turizem ali agroturizem. V Avstriji na primer odpade na agroturizem, oziroma kmečki turizem ena tretjina dohodkov, ki jih ima dežela od vsega turizma in ker je znano, da je Avstrija nekakšen turistični'velikah, pome-, ni, da so znali Avstrijci to zvrst turizma dobro razviti, kar pravzaprav niti ni težko, saj se je mestni človek naveličal mestnega življenja in tudi prevelike gneče v letoviščih in si išče' zato podeželskega miru. V Puglii so v okviru teh teženj začeli akcijo med domačimi in tujimi turisti, da naj vsak izrazi svoje mnenje o tem, kako ga je določeni kraj zadovoljil. kakšno oceno bi dal temu turizmu.
Pa ne gre samo za agroturizem v najožjem smislu besede, pač pa bi radi gostinci zvedeli kaj več od domačega in še oosebrib od tujega turista, kako se je počutil med njimi, kako je izkoristil svoj prost' čas, kako je prišel v neposreden stik s kmetom, z domačinom.
pripravljajo za prihodnjo leto, ko bodo slavili 109-letnlčo svojega prihoda v te kraje, v Rosno.
Leta 1882 je večja skupina tridentinskih kmetov zapustila svoje rojstne kraje in se preselila v tedaj bolj slaho naseljeno Bosno. Doma so doživeli hudo katastrofo zaradi velikih poplav in zaradi pomora sviloprejke, tako da jim ni bilo obstanka. V začetku je bilo življenje sredi Bosne zelo težavno, saj so imeli na razpolago le to, kar so si pripeljali s-sabo in so si morali v začetku postaviti celo streho nad glavo. Začeli so z brunaricami, nato pa so začeli s krčenjem gozdov, skratka kot pionirji kjerkoli v zapuščenih krajih sveta, toda na težave in skromnost navajeni Tridentinci so prenesli tudi to in si ustvarili nove domove, novo naselje.
In od tedaj do danes, torej v enem stoletju se je njihova govorica1, skupno z raznimi običaji in navadami, prenašala iz generacije v generacijo. Samo ob' sebi se razume, da je jezik utrpel določene spremembe, da so določeni termini ohranili svojo arhaičnost, da se je v govorico vneslo veliko tujih izrazov, saj bosanski »Tridentinci* žive v povsem drugačnem okolju, pa čeprav ohranjajo svoje značilnosti, svoje posebnosti, celo svojo nacionalno bitnost. Pri tem je zanimivo še to, da zadnje čase vedno več skupin iz Tridentinske prihaja na obisk v Štivor; v Bosno, da bi tu odkrili svoje daljne sorodnike, svoje rojake. In še najbolj zanimivo je to, da se Tridentinci iz Tridentinskega kar dobro razumejo z bosanskimi Tridentinci, posebno se dobro razumejo starejši ljudje, ki jim je bolj v krvi tridentinska narečna govorica.
Velike zasluge za ponovno oživljanje italijanskega jezika med bosanskimi Tridentinci' ima učitelj Ferdinando Osti, sin ene izmed tridentinskih družin, ki šo se pred 99 leti naselili v Bosni. Leta 1969 je Osti začel poučevati italijanščino v osnovni šoli »Danko Mitrov* v kraju SiboVski. Ko je leta 1975 deželni svet za nacionalnosti v Banjaluki uvedel kot fakultativen predmet jezike posameznih nacionalnih skupnosti tega področja, se je učitelj Osti posvetil izključno italijanščini.
Naloga ni bila lahka, toda Osti se je zagrizel v delo, ker se je zavedel, da naloga4, ki mu je bila poverjena, postaja temeljni pogoj za bodoči razvoj italijanske skupnosti v Bosni, v Štvirju, skupno-
sti, ki šteje nekaj nad 500 ljudi. Do tedaj so bosanski »Tudentin-ci», kot smo rekli, govorili svoj jezik z arhaičnimi termini in mešanico tujih izrazov, učitelj Osti pa se je lotil «prave» italijanščine, torej sodobnega jezika in je zato opravil več krajših tečajev, da je svoje znanje italijanskega jezika izpopolnil. Udeležil se je tečajev, ki jih je organizirala Unija Italijanov za Istro in Reko v sodčlovanju s tržaško ljudsko univerzo v Perugii. Sicef pa je' navezal več stikov s tistimi Jugoslovani, ki gojijo italijanščino, pa tudi z mnogimi ljudmi iz Italije. Med svojim nedavnim obiskom v Kopru smo stopili z njim v stik in Osti nam je rade' volje povedal nekaj več o sebi. Rekel je: »Rodil sem se leta 1940. Že v svoji nežni mladosti sem se naučil narečja mojih prednikov. In učil sem se tega narečja z ljubeznijo, podobno kot z ljubeznijo gojijo jezik svojih prednikov prebivalci Štivorja. Leta 1969 pa je prišlo do prvega kvalitativnega preloma. Začel sem poučevati italijanščino v kraju Šibovski. Nato sem do leta 1975 posečal več tečajev in seminarjev, ha katerih sem izpopolnil svoje jezikovno znanje. Seveda je to bilo v Italiji. Končno je bil pred šestimi leti tudi italijanski jezik, skupno z jeziki drugih manjšinskih skupnosti pri nas, vključen v učni program, tudi v program osnovnih šol v Bosni in Hercegovini. Od tedaj .poučujem v osmih razredih, to se pravi da poučujem učence, šolarje, od prvega do osmega razreda. Moj načrt iz mlr.dfh let se torej uresničuje.*
Toda vi, poleg italijanščine, gojite tudi druge dejavnosti med »Italijani* v štivorju?
«Že nekaj let imain na razpolago veliko dvoranoi kjer gojimo prvenstveno glasbeno dejavnost. In tu imamo ansambel deklet » Canterine della ... Valsugana ». Ob njih je tudi nekaj folklornih skupin, če hočeš dojeti radost, s katero ta dekleta pojejo in plešejo, moraš živeti med njimi. S pravo vnemo pojejo pesmi in gojijo jezik svojih prednikov. Nekatere pevke komaj poznajo italijanščino in tedaj so sposobne tudi po stokrat ponoviti neko besedilo, da se ga naučijo tako, kot je prav. Sposobne so stokrat ponoviti eno besedo, da je izgovorijo prav. Ure in ure poslušajo ma-E. O.
If ALI JANŠKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni mataron: Veliki pripovedni baleti
13 30 DNEVNIK
17.00	Sveže, sveže - poletni program glasbe, predstav in aktualnosti
17.05 Trije vnuki in majordem -
2.	del TV nadalj.
18.00	Za vse zlato Transvaala - 3. epizoda
19.00	Dick Barton - Posebni a-gent - TV film
19.20 Mazinga «Z» - risani film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Ping pong - razprave o aktualnih dogodkih in problemih
21.30	«La tigre profumata alla di-namite* - film
Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
cruni Kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.00	Parker Adderson:
Filozof
17.00	Gii ultimi grandi cavalieri del mondo
Program za mladino
17.50	Pom pom - risanke
18.00	Potovanje v neskončnost -dokumentarni film
18.30	DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti
18.50	Milord, ti si na vrsti - 5. del TV nadalj.
Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.40	»Una signora per bene* -TV priredba
Gospa Morgan, žena znanega kirurga, umori svojega moža. In ta ženska je znana kot zelo aktivna v dobrodelnih akcijah in ket vzorna žena. Svoj zločin opravičuje kot umor v sili ali celo silobranu proti nasilnemu možu. Ccrey, mlad namestnik preiskovalnega sodnika pa se s "tem zagovorom morilke ne zadovolji in čeprav mu drugi svetujejo, naj pusti zadevo pri miru, vrta in vrta, ker hoče priti stvari do dna. In iz njegovih raziskovanj izhaja, da zadeva ni povsem čista. Kljub temu gospo Morganovo sodišče oprosti, kar je v popolnem soglasju z mnenjem pomembnih ljudi. Mladi Corey pa se ne zadovolji. Vztraja in vztraja in odkrije, da je resnica povsem drugačna
22.00	Superplay
Nocojšnja oddaja v programu Superplay, ki je posvečena raznim oblikam igre, govori o backgammonu. I-gra, ki je v zadnjih letih prispe'a tudi v Italijo in se tit razširila predvsem med mladino, je orientalskega izvora. Za igro sta potrebna dva igralca in figure, ki jih premikamo po določenih pravilih na deski, ki jo sestavljajo večbarvni trikotniki. Tudi ta igra omogoča nagradne stave in nekakšno vročično vnemo, ki jo povzroča stava. Med oddajo bomo priča nekaterim mednarodnim prvenstvom, hkrati pa nam bo kai več o igri povedala ameriška prvakinja
22.40	R^bm^vo gnezdo - TV film DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji Kanat
19.00	DNEVNIK 3
19.20 800 km obale - dok. oddaja
19.50	Minibasket: Vzgojni predlog
20.10 šolska vzgoja
20.40	»Ncn e per scherzo che ti ho amato* - komedija v dveh dejanjih
, %
Postaje
V	središču zgodbe je triad
založnik poljudnih tednikov Carlo, ki je obogatel, ker je sledil okusu publike. In ta srečni Carlo se zaljubi v L°' riv.zo, ki sodeluje v eni u-med njegovih ženskih rubrik. Je poročena ženska, ki P* jo je zapustil mož — umetnostni kritik Luca. Simpatija, ki razvnema Carla ra Lorenzo pa vzbudi ljubosumnost v Adi, s katero Carlo že več let živi.	: ■ .
Nekega dne pa se Luca v*' ne k Lorenzi in ji izjavi, da namerava začeti življenje, kot ga je živel nekoč z nkj' Toda Lorenza predlog odbije in edvrne Luci, da se J morala medtem »opreti* n svojega založnika Carla. Gr pa v bistvu za izigravanje' za prikrivanje resnice in' to okolje se vključi še Ada. ki zaloti Carla pri Lorenzi prav v trenutku ko Luca za ključuje svoje nič kaj malne odnose z ženo. Tod občutja, so resnična in -lažna	in	ni res,	da	labk
vsako občutje traja večno
22.30	DNEVNIK 3
jugoslovanska TV Ljubljana
18.25	Poročila
18.30	Domači ansambli:
Dobri znanci
19 00 Obzornik
19.10 Marx	in	Engels	-
njunega življenja
20.00	Ne1 prezrite
20.15	Risanka
29.24	TV in radio nocoj
20.30	TV dnevnik
20.55	Vreme	1	Ll.
21.00	Vitez	v modernem,	amen
ška nadalj.
21.50	štiridesetletnih, poljska ‘lU moristična oddaja
V	poljski televizijski sen. se bomo srečali z malimi t gobami, nezadovoljstvu F tudi s sentimentalnostjo 0
odhajajoče mladosti, s kat ro se srečujejo štirideset'® nilci. Zgodbe prinašam tlS^ problematiko, s katero se prej ali slej v določene obdobju staranja srečuje, mnogi med nami. Za c kri' so ti problemi nepomembn • morda celo smešni, za F zadete pa važni in delo® celo tragični. Težko je reč prilagajati svoje obč® ke natančno leto. i primera
22.30	V znamenju
22.45	Nočni kino: Naiostrejša s zona, ameriški film
Koper
17.30	Ponovitev filma
19.0) Aktua’na tema
19.30	Otroški kotiček
20.00	Kanal 27 - programi t6®11 .
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20.30	Skrivnostna soseda * f' . ki ga je režiral Richard Qu' ne; igrajo: Kirn Novak. JaCh Lemmon in Fred Astaire
22.30	TV D - Danes	,■
22.40	Velike zarote - TV nadaU
23.30	Vaterpolo:
Jugoslavija - Italija
Zagreb
19.15	Plavica
19 45 Pesem, ki traja
20.30	TV dnevnik
21.00	Sijaj irskih zvezd, zabava®
g’asbena oddaja	..
21.55	B'aekovih sedem, seriJsR film
23.00	Glasba, čas, ljudje - zab«v na oddaja
ŠVICA
18.35 Poletni programi za mladi110
19.30	Risani film	. .
21.25	»La salamandra d’oro» -
(Nadaljevanje na zadnji strani)
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14 00,17.00,
19.00	Poročila: 7,20 Dobro jutro; Radijski mozaik: 8.10 Danes bomo govorili o... - Glasbene spremljave - Iz arhiva: 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah: Poldnevniški razgledi: 11130 Naši nepoznani bratje - Sprehod po naravnih parkih - Razgovor z enologom: Poštni predal: 13.20 Letošnja revija «Primorska poje*: Popoldanski program: 14.10 Folklorni odmevi; 14.30 Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali: 15.30 Roman v nadaljevanjih - V.J. Križa-novska: »Nemeza* - 14. del; 16.00 Zvočna kulisa; Razširjeni obzornik: 17.10 Umetna glasba raznih narodov - Sodobne slovenske novele; 18.20 Priljubljeni motivi.
KOPER
fltalijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30. 1,8.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je,.,; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Vsi jih poslušajo;
11.15	Festivalbar; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah: 15.46 Prijetno popoldne; 16.00 Sa-samoupravljavec; 16.10 Italijanski zbori; 17.00 Kultura in družba; 17.32 Crash; 17 55 Izletnik; 18.00 Glasovi iri zvoki; 18.30 Petkov koncert.
KOPER
(Slovensiti program)
7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro: 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored;
8.15	Najava sporeda; 14 00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 14.05 To smo mi - glasbena oddaja za mlade; 14.40 Svirac svira, kolo igra - spored pesmi in plesov narodov in narodnosti Jugoslavije; 15.00 S polnimi jadri: 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po željah;
17.00	Kulturni relief: 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00. 13.00.
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 GlasF. na kombinacija; 9.00 Radio tu mi; 11.00 Štiri četrtine; 12 03 LJ« bežen pomeni...; 13.15 Mast®'' 14.28 Šolska vzgoja; 15.00 P0?0^ danska srečanja; 16.10 Rally: 16,h. King JCongove misli; 17.03 Pa*c,o work; 18.03 Glasba in kino; 18Jy Radijska priredba; 19.15 Jazz % daja; 19.40 Jaz, Toscanini; 20; Nocoj z...; 22.35 Poetična antu)tr gija vseh časov.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9 30. 10.00. 11.30, 12-3"; 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. Poročila; 6.00 - 8.45 Poletni dif^i
9.05	Radijska priredba; 9 32 -1"' Luna v vodnjaku; 11.32 Tisoč F srni; 12.45 Hit Parade; 13.41 Gia> ba in kino; 15.00 Nemogoči *, terviuji; 15.37 Poletni progra
19.00,	19.50 in 22.00 Stopimo * korak nazaj; 20.20 Čas proz® 1 glasbe.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 7.30, 9.00, 10.00.
12.00,	13.00, 15.00, 20X 3 Poroči) 8.45 Dobro jutro, otroci!; 9 ,nj glasbo v dober dan; 9.30 Le koncert OPZ RTVL v studiu
10.05	Z radiom na poti; 10.40 1 ristični napotki; 11.05 Rezerva no za...; 12.35 Znano in priv % ljeno; 13.10 Iz glasbene trad'c ,
flr
H. ___	_______ adtj**
jugoslovanskih narodov in nat0., nosti; 13 30 Kmetijski nasv®1'; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 I* " šili krajev - Iz naših sporedi) 14.30 Priporočajo vam...; ”:nj človek in zdravje; 15.05 na baletnem odru...; 15.25 Iy* poslušalci čestitajo in pozdrav' ^ jo; 16.00 Dogodki in odmevi: ibna Napotki za turiste: 16.35 Zabav glasba; 16 50 Radio danes, ra?.. jutri!; 17.00 Vrtiliak; 18.00 dio; 19.00 Pojemo in godemo;
S knjižnega trga; 20 35 Lahkoa ' otroci!; 20.45 Minute z ansanib'0 Franja Zorka; 21.00 Uganite. PJ vam zaigramo...: 22 05 Oddaj« morju in pomorščakih: 23.30 u sede in zvoki iz logov domač ' 00.05 Lirični utrinki; 00.10 PebR glasbeni mozaik.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
14. avgusta 198f
KOLESARSTVO
VČERAJ V CANEVI
Panizza prvi na dirki po P-JK
Na cilju je prehitel so ubežnika Amadorija Martini je objavil seznam reprezentantov
CANEVa — Letošnja osma med-terodna kolesarska dirka po Furlani11 - Julijski krajini se je zaklju-'a z zmago Panizze, ki si je ta "j™1. Oboril povsem zasluženo.
tekmovanja ni bil preveč “Zgiban. Tekmovalci so prvih 69 5® prevozili (zaradi vročine) raz-,'erotn® Počasi (36 km na uro), na-W je prišlo do dogodka, ki je bremenil lice dirke.
l	^®tem ko so v začetnem delu dir-•r dvoriti skrbno nadzorovali svo-fnasprotnike, je po več poskusih "0e6a. ki so se končali neuspešno, * oljni črti desetega kroga silovi-, Iztegnil Battaglin na začetku zpona pod Canevo. Kmalu si je na-« 45 sekund naskoka. Za njim so ^Pognali nekateri zasledovalci in Poltretji krog pred končnim ciljem vai ^ uJeIa skupina osmih tekmo-p lc«v, med katerimi sta bila tudi anizza in Amadori.
Petnajst km pred ciljem je prav teizza šinil v ospredje, za njim se j, P°Snal Amadori in ta dvojica je ,a , “ večala svojo prednost pred v^ovalci. Ubežnika sta vozila na .Tl moč in čeprav sta izgubila v . Km nekaj sekund, sta se S ciljem pojavila sama. 200 m v “d belo črto je Panizza spet silo-vnr stegnil, Amadori ni zbral do-‘J moči za protinapad, pa tudi ča-mu je zmanjkalo. Zmaga je ta-Pripadla Panizzi.
Po zaključku dirke je tehnični ko-isar Martini izrazil svoje zadovolj-0 nad potekom dirke. Posebej je rOOValil panjzz0_ Ifj vozj kljub svo-
j-	i CU11Z4U, KI VUZI K1JUU SVU-
ij ™ letom vedno bolje. Tudi osta-tekmovalci so ga zadovoljili in ^ le optimistično izrazil o njihovih
Možnostih na svetovnem prvenstvu ^tegi, ki se bo odvijalo na podob-
REPREZENTANTI ZA PRAGO
Po zaključku dirke po Furja-n,ji - Julijski krajini je, na Predlog tehničnega komisarja . freda Martinija, objavila tehtna komisija italijanske ko-tesarske zveze seznam reprezentantov, ki bodo branili kaplanske barve v cestni vožnji Profesionalcev na svetovnem Prvenstvu, ki bo na sporedu ™ avgusta v Pragi.
Seznam je tak: vrancesco Moser (FAM Cucine - Campagnolo) "•arino Amadori (Magniflex - Olmo) "iovanbattista Baronchelli (Bianclii Piaggio) teovanni Battaglin (Inoxpran) čuvano Contini (Bianchi Piaggio) vitrino Gavazzi (Magniflex - Olmo)
“almiro Masciarelli (FAM Cucine - Campagnolo) •ladimiro Panizza (GlS Campagnolo)
Giuseppe Saronni (GlS Campagnolo)
Glaudio Torelli
(FAM Cucine - Campagnolo) Alfio Vandi
(Selle S. Marec Sider Gabr.) Boberto Visentini (Sammontana Benotto)
R e z e - v i :
Buciano Loro dnoxpran)
Gttciano Lorenzi (Santini Selle Itaka)
Reprezentanti bodo odpotovalo z milanskega letališča v rago 26. avgusta popoldne.
b^tegi, kot je bila včerajšnja in kterej zelo težka. Po mnenju ne-lj0 I 'h izvedencev bo proga, kjer se t ‘el°s odvijalo svetovno prvenstvo, d0 naitežjih v zadnjih letih, saj bo-gj korali tekmovalci na 280 km dol-l0O^ prevoziti 100 km v vzponu, km po ravnem in 80 km navzdol. 1^ jerajšnji test je pokazal, da lah tjLa°Seže italijansko moštvo tudi na 0 zahtevni progi dober uspeh.
Lestvica včerajšnje dirke:
panizza, ki je prevozil 244,4 km “olgo progo v 6.32'04" s popreč-
2	“o hitrostjo 37,353 km na uro
3	Amadori v enakem času
4	Saronni	po ITT
• Moser
5	Masciarelli
6.	Lorenzi
7.	Gavazzi
8.	Lienhart (Švi.)
9.	Vandi
10.	Battaglin
11.	Contini
12.	Bombini	po 10’41” itd.
Startalo je 92 tekmovalcev, na
cilj jih je prispelo le 21.
TENIS
CLEVELAND — Američan Stan Smith se .je uvrstil v tretje kolo teniškega turnirja v Clevelandu. Smith .je premagal rojaka Siegler-ja s 1:6, 7:6, 7:5. V drugem srečanju .je Pfister (ZDA) premagal Kuresa (ZDA) s 7:5. 6:4.
MANTREAL — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Kanade so včeraj odigrali srečanja drugega kola.
Nekaj pomembnejših izidov: Denton (ZDA) - Gerulaitis (ZDA) 1:6, 7:6, 6:4; Amritraj (Indija) - Sadri (ZDA) 6:4, 4:6, 7:5; Mitton (Južna Afrika) - Giammalva (ZDA) 7:6, 6:3; Gunthardt (Švica) - Curran (ZDA) 3:6, 6:3, 6:2; McEnroe (ZDA) -Fleming (ZDA) 6:3, 6:2; Lendl (ČSSR) - Gullikson (ZDA) 6:1, 6:2; Šmid (ČSSR) - Manson (ZDA) 7:6, 3:6, 7:6.
RICHMOND — V drugem kolu ženskega teniškega turnirja so včeraj zabeležili naslednje izide: Nagelsen (ZDA) - Lathan (ZDA) 7:6. 6:3; Marsikova (ČSSR) - Hal-ladav (ZDA) 6:2 in 6:4; Shriver (ZDA) - Desfor (ZDA) 6:4. 6:0; Hanika (ZRN) - Moulton (ZDA) 6:2 in 6:4; Turnbull (Avstralija) -Stove (Nizozemska) 2:6, 6:4, 6:3; Barker (VB) - Teeguarden (ZDA) 6:1, 7:5.
JADRANJE
Po regati za <Fastnet Race*
Letošnji Admiral’ s Cup osvojila Velika Britanija
Italija je svoje drugo mesto prepustila Združenim državam Amerike m skončala na šestem mestu

Eden najstarejših italijanskih kolesarjev, Wladimiro Panizza, je s svojo včerajšnjo zmago potrdil, da je kljub svojim 37 letom trenutno v odlični formi	(Telefoto AP)
PLYMOUTH - Velika Britanija je osvojila letošnje mednarodno jadralno tekmovanje za “AdmiraTs Cup* *. ki se je zaključilo zaradi pomanjkanja vetra šele včeraj. Jadrnice, ki so se udeležile zadnje regate “Fastnet Race», so prihajale na cilj v Plymouth, potem ko so preplule 605 milj dolgo progo, šele včeraj ponoči in zjutraj.
Prva jadrnica, ki je privozila na ciljno črto, je bila ameriška «Kia-loa*, katero je vodil njen lastnik Jim Kilroy. Posadka te jadrnice se je dolgo borila za prvo mesto z drugo veliko ameriško jadrnico, s «Con-dorjem», ki pa je na koncu omagala in je (v realnem časti) zasedla šele osmo mesto, kar je za to jadrnico vsekakor neuspeh, saj je lani postavila celo rekord proge. Drugo mesto je v realnem času pripadlo britanski jadrnici «Vic-tory», tretje pa francoski «Midnight Sun*.
Jadrnic, ki so v okviru tekmovanja za “AdmiraTs Cup* tekmovale tudi za «Fastnet Race* je bilo le 46, pripadale pa so 16 državam.
Letošnje tekmovanje je potrdilo veljavnost tudi manjših jadrnic, v primeru, ko piha le slab veter, saj so prav tovrstna plovila dosegla včeraj res dobre rezultate. Lestvica tekmovanja za «Fastnet Race* (s kompenziranim časom) je bila taka:
1.	Regardless (K. Rohan — Irs.)
107.25	23”
2.	L’Emporda (V. Sagi — Šp.)
107.52 24”
3.	Incisif (A. Lousse — Bel.)
108.08’34”
4.	Svvuzzlebubble (I. Gibbs —
N. Zel.) IOB.38'41”
5.	Diisselboot (H. Schmidt —
ZRN) lOS^AS"
6.	Starš and Stripes (W. Martin —
ZDA) 108.55’54"
7.	Attaque (K. Rydquist — šve.)
109.40’04”.
8.	Bribon (J. Cusi — šp.)
109.45’52"
9.	Intuition (P. Malloy — ZDA)
109.57’52”
10.	Paehena (J. Newton — Kan.)
109.59'43”
In še končna ekipna lestvica letošnjega AdmiraTs Cupa:
1.	Velika Britanija	814
2.	Združene drž. Amerike 716
3.	Zvezna rep. Nemčija 706
4.	Irska	681
5.	' Ndvf- Zelandija	636
6.	Italija	684
7.	Kanada	629
.-<8. -Avstralija	604
9.	švedska	603
10.	Nizozemska	549
11.	Francija	533
12.	Španija	516
13.	Švica	514
14.	Hongkong	443
15.	Belgija	373
16.	Bermudi	303
Iz lestvice je torej jasno razvidno, da so Britanci svoj položaj po zadnji regati še utrdili, Američani pa so opravili izreden podvig, saj so se povzpeli celo na drugo mesto, ki ga je do te regate imela Italija. Italijanske jadrnice pa so vozile v zadnjem dnevu tako slabo, da so skončale cel - na šestem mestu. To pa je za italijanske jadralce velik neuspeh.
HALDEN — V srečanju mladinskih nogometnih reprezentanc je Švedska premagala Norveško z 2:1 (1:1).
NA DRUGEM IZREDNEM OBČNEM ZBORU PR0SESKEGA PRIMORJU
Za odprta vprašanja niso našli rešitve
Trdno pa so odločeni zastavljene programe izpeljati do konca ■ Poziv predsednika članstvu, naj društvu bolj zavzeto priskoči na pomoč
Predsinočnjim je bil na Proseku 2. zaporedni izredni občni zbor športnega društva Primorje, katerega so sklicali, da bi obravnavali nekatera pereča vprašanja, ki po besedah predsednika Marjana Nabergoja ovirajo delovanje društva kot je bilo zasnovano na rednem občnem zboru, ki je bil 29. junija letos. V prvi vrsti je šlo za imenovanje tajnika in blagajnika ter za okrepitev odbora z nekaterimi novimi člani, brez katerih bi morali okrniti začrtane programe. Kot je uvodoma poudaril predsednik Nabergoj, so hoteli s temi vprašanji seznaniti širšo vaško skupnost ter jo pritegniti, da bi bolj aktivno pristopila k delovanju društva.
Predsinočn.ji občni zbor pa svojega namena ni dosegel. Predsed nik Nabergoj se je poimensko obrnil do prisotnih članov, da bi pristopili v odbor, vendar je njegovo vabilo ostalo brez odziva, saj novih imen praktično ni bilo. Poleg
tega so na skupščini prišla celo na dan deljena mnenja o utemeljenosti sklicanja samega izrednega občnega zbora in o vzrokih sedanjih težav, ki naj bi izvirale predvsem iz osebnih nesporazumov.
Kaj sedaj? Na predzadnji skupščini so nakazali tri možnosti, kako rešiti trenutno krizo: izpopolniti novi odbor in uveljaviti letošnji delovni program; ohraniti sedanji okrnjeni odbor in zman.išati delovanje le na prvo ekipo in na morda še eno mladinsko društvo: najeti in honorirati tajnika, blagajnika in vse potrebno osebje ter nato uveljaviti zastavljeni društveni program s temi plačanimi kadri. Vsi trije predlogi so tedaj v bistvu propadli. Prvi zato. ker ni bilo kandidatov za odbornike, druga dva pa so člani odločno zavrnili, ker bi privedla društvo v krizo in mu naložila preveliko finančno breme.
Ker tudi zadnji izredni občni
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
ATLETIKA
PRED FINALOM EP V ZAGREBU
Nebiolo bi se zadovoljil s 6. mestom
Predsednik italijanske atletske zveze se zlasti boji Framije in Poljske ■ Po temeljitih pripravah domačini upajo na dobro uvrstitev
Poletje se počasi izteka, atletska sezona pa postaja vse bolj zanimiva. Jutri in pojutrišnjem bo v Zagrebu finalni del tekmovanj za a-tietski pokal «Bruno Zauli*, 4., 5. in 6. septembra pa bo na sporedu atletski svetovni pokal v Rimu. V Zagrebu se bo za evropski pokal potegovalo 8 moških in 8 ženskih atletskih reprezentanc. V moški konkurenci bodo nastopali tekmovalci Sovjetske zveze, Nemške demokratične republike. Zvezne republike Nemčije, Velike Britanije, Italije, Poljske, Francije in Jugoslavije, medtem ko bodo v ženski skupini tekmovale SZ, NDR, ZRN, VB, Poljska, Bolgarija, Madžarska in Jugoslavija.
Po mnenju- izvedencev sta velika favorita v ženski skupini SZ in NDR, medtem ko predvidevajo ostrejši boj v moški-konkurenci, kjer računajo na visoko uvrstitev SZ, NDR, ZRN in po mnenju nekaterih tudi VB.
Prvo in drugouvrščena ekipa iz Zagreba bosta nastopali na tekmovanju za svetovni po^af kpt evropski zastopnici, slctipno z'lWlijani, ki bodo v Khnu gostitelji.
Predsednik Italijanske atletske zveze Primo Nebiolo je izjavil, *da bi italijanska reprezentanca povsem zadovoljila, če bi se v Zagrebu u-vrstila na šesto mesto, in tako pono-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMitiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiuiiiifiiiiniimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiMmHiiiin
KOLESARSTVO
Španci za SP
MADRID — Španski kolesarski tehnični komisar Ramon Mendribu-ru je izbral 14 atletov za svetovno prvenstvo na Češkoslovaškem. To so Eulalio Garcia. Alberto Fer-nandez. Bernardo Alfonsel, Ismael Lejarreta. Marino Lejarreta. Rafael Ladron De Guevara, Jesus Suarez Cueva. Juan Fcrnandez. Angel Arroyo. Miguel Maria Lasa. Guillermo De La Pena. Faustino Ruperez. Jose Luis Laguia m Antonio Coli. Tem se bo morda pridružil tudi Martinez Ileredia. Do končna odločitev o dvanajsterici, ki bo odpotovala v Prago bo padla po dirki po Kastiliji. ki se ie bodo udeležili vsi razen Juana Fernan-deza in Marina Larejjeta.
Glede amaterjev pa bodo prišli v poštev naslednji kolesarji' Goro-spe. Eguiarte, Delgaoo. Sanchez, Romero, Blanco. A.ia, Ugarttnendia. Gonzales, Bavon, Cubillo in Caro.
Za dirkališčne discipline na bodo prišli v poštev en sam profesionalec. Avelino Perea dva amaterja. Peregrina in Esparaza. za dirke za motorji pa Pou in Ca!dentey.
WELLINGTON — Novozelandska rugbvjska zveza je zavrgla vladni prediog, da bi preklicali srečanje novozelandske državne reprezen tance z južnoafriško ekipo Spring-boks.
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI S CATANZAR0M
SINOČI VISOK PORAZ TRIESTINE
Čeprav je tekmo izgubila s 4:0, ni igrala slabo - Romun Nastase, ki je dal prva zadetka, je bil najboljši mož na igrišču
TRIESTINA: Bartolini (45. min. Torresin), Costantini, Marlazzi, Leo-narduzzi (45. min. Feroleto), Le-narduzzi, Rossi (45. min. Štrukelj), De Falco, Mitri, Dreolini, Doto (67. min. Memo), Ascagni.
CATANZARO: Mattolini, Sabbadi-m (63. min. Salvadori), Ranieri (63. min. Menichini), Pecenini (45. min. Cascione), Santarini, Sabato, Mauro
II.	(63. min. Mauro I.), Braglia, Na-stase, Palese (63. min. Cardinali), Borghi (45. min. Pivi).
SODNIK: Baldas iz Trsta
STRELCI: v 32. in 43. min. Nasta-se, v 61. min. Santarini in v 65. min. Sabato.
V okviru'predprvenstvenih priprav se je včeraj v Gradežu Triestina pomerila s prvoligašem Catanz.arom in visoko izgubila s 4:0 (2:0). Takoj je treba povedati, da kljub visokemu porazu tržaška ekipa ni razočarala in je rezultat preveč strog za igro, ki jo je pokazala. Catanzaro je potrdil dober vtis, ki ga je zapustil v tekmi z Udinesejem, ko je igral odlično. Poleg tega je včeraj prvič
nastopil za Catanzaro srednji napa daleč Romun Nastase, ki je dosegel dva gola in je bil daleč najboljši i-gralec na igrišču. Tudi kondicijsko je bil Catanzaro boljši od Triestine, ki je zdržala ritem prvoligaša vseh prvih 20 minut.
Za Triestino je prvič nastopil novi nakup Leonarduzzi, ki je sicer s pripravami še v zamudi, a je s
V SREDO V BAZOVICI
Zarja - Triestina
V okviru priprav na bližnje prvenstvo, bo bazoviška Zarja v sredo, 19. t.m., odigrala prijateljsko nogometno srečanje s Triestino. Tekma bo ob 17.30 na igrišču v Bazovici.
Za Zarjo bo to lepa priložnost, da preveri formo svojih igralcev, pa tudi, da se izkaže proti bolj kvotiranemu nasprotniku.
..........................i.um.milnim..............................itniiiiiiiiii|i»-r
PO NEKAJLETNI NEAKTIVNOSTI V POLETNIH MESECIH
SPET TEČAJI ZA NAŠE NAJMLAJŠE KOŠARKARJE
Na Kontovelu bo ZSŠDI organiziralo tečaj pod vodstvom Jadranovega trenerja Splichala - Tečaj v Seči pri Portorožu (organizira ga ŠZ Bor) pa bo vodil trener ljubljanskega Slovana Valter Vatovec
d°lRih letih neaktivnosti v pa teesecih, so se zamejska šport-“štva, ki gojijo košarko, le zate napredek naših mlajših ko-fjev in v ta namen ponovno a z organizacijo poletnih tečaji leti so bili taki tečaji že neomajnega, saj se vsi še spomi-“ uspeha, ki so ga imeli košar-tečaji, ki jih je ZSŠDI pri-1 v Seči pri Portorožu. V zad Sedmih letih pa smo to dejav-0PUstili in morda tudi zaradi v mladinskih prvenstvih ne do-
00	več takih rezultatov, kot
1	morali.
etr>i tečaji so za mlade igral-5ri)mne koristi, še zlasti zato,
ker zagotavljajo neko kontinuiteto v delu ki je med tekmovalno sezono iz raznih razlogov nemogoča (šola, nerazpoložljivost igrišč itd.). Udeležba na teh tečajih vodi avtomatično do boljšega poznavanja košarke in njenih elementov. Tečaj je koristen tako za začetnika, ki ima priložnost, da vadi dvakrat dnevno, kot tudi za že nekoliko bolj izkušenega mladega igralca, ki ima možnost, da odpravi morebitne hibe in obenem napredu je v košarkarskem znanju.
Poleg zgolj specifične koristi poletnih tečajev, moramo poudariti tudi njihov socialni pomen, saj se ti tečaji običajno vršijo daleč od do; mačega okolja, tako da so tečajniki prisiljeni nekaj ča»a živeti v novi
skupnosti, v kateri se soočajo z novim načinom življenja (dežurstvo, pospravljanje itd.), ki ga večinoma niso vajeni.
Košarkarska komisija pri ZSŠDI je letos organizirala tečaj pod vod stvom Jadranovega trenerja Jožeta Splichala. Tečaj bo od 20. do 27. avgusta na odkritem igrišču na Konto velu.
Tečaj je namenjen igralcem, ki so rojeni v obdobju od leta 1971 do leta 1968, se pravi našim najmlajšim košarkarjem. Organizator upa predvsem na prisotnost začetnikov, ki bi se prav na Kontovelu začeli ukvarjati s košarko, zato pozivamo mlajše dečke, naj se prijavijo v čim več-
jem številu, saj ne smemo prezreti dejstva, da bo od njih odvisna bodočnost naše košarke.
Kmalu zatem, in sicer od 23. do 31. avgusta, bo v Seči v Portorožu košarkarski tečaj pod vodstvom Valterja Vatovca, trenerja pri ljubljanskem Slovanu. Tečaj prireja ŠZ Bor za svoje mlajše košarkarje (letniki 1969 - 1965). Za mlade Borove košarkarje bo to tudi lepa priložnost, da začnejo s pripravami za novo sezono.
Dejstvo, da smo po tolikih letih ponovno začeli s poletno aktivnostjo, je nedvomno razveseljivo. Upati je le, da bomo po tej poti tudi nadaljevali.
Igor Canciani
pomočjo svoje odlične tehnike zelo uspešno opravil določeno mu nalogo. Kot postaja že običaj je bil najboljši pri tržaški ekipi plavolasi Dreolini, ki je s svojo prisotnostjo v vseh napadih ustvaril mnogo nevarnih situacij za obrambo Catanzara. Zelo dobro se je znašel tudi Lenar-duzzi ki je igral kot prosti branilec namesto Mascheronija, ki zaradi znanih težav s sklenitvijo pogodbe ni igral.
Tekma je bila zanimiva, saj sta obe ekipi večkrat ogrožali nasprotnikova vrata.
V	prvem polčasu je Catanzaro izvedel nekaj nevarnih napadov in v 32. min. je Nastase po podaji Bor-ghija spretno ukanil tržaškega vratarja. Dve minuti pred koncem polčasa je Nastase podvojil z zelo lepim strelom iz izredno težkega položaja.
V	drugem polčasu je Triestina napadala požrtvovalno, toda obramba Catanzara je bila vedno na mestu. Tržaška obramba pa se je znašla večkrat v težavah zaradi hitrih protinapadov Catanzara, ki je dosegel tretji zadetek v 61. min. s Santari-nijem, po odlični kombinaciji z Na-stasejem, in v 65. min. z ostrim strelom Sabata.
Po tekmi je trener Triestine Buffoni izjavil, da ga poraz ni potrl, saj meni, da je Triestina igrala zadovoljivo.
V okviru športnega praznika ŠD Zarja
Balinarski turnir v nedeljo v Bazovici
Na tradicionalnem športnem prazniku Zarje, kj bo danes, jutri in v nedeljo v Bazovici, bo na sporedu tudi balinarski turnir, na katerem bodo nastopile ekipe s tostran in onstran meje.
Balinarski turnir se bo pričel v nedeljo ob 9. uri na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici, na njem pa bodo sodelovali:
Gaja, Kraški dom, Medvode, Povir, Orlek, Dobravlje, Jadran, Hrpelje, Zarja. Nagrajevanje bo v večernih u-rah, štiri prvouvrščene ekipe pa bodo prejele pokale in plakete.
vila uspeh iz leta 1979 v Turinu. Poleg tega je Nebiolo obžaloval, da Italija ne bo nastopila v ženski konkurenci. Evropsko prvenstvo pa bo za «azzurre» lepa priložnost, da preverijo svoje možnosti tik pred tekmovanjem za svetovni pokal. Po mnenju Nebiola bosta v Zagrebu na zmago jurišali SZ in NDR, katerima bi se v,moški konkurenci lahko uspešno upirali ZRN in VB. Nebiolo je tudi pripomnil, da bosta za Italijane najnevarnejša nasprotnika Poljska in Francija, ki se bo v Zagrebu predstavila z močnejšo ekipo od tiste, ki je tekmovala na kvalifikacijah.
Kaj pa Jugoslovani? Domači tek-
Finalni rezultati dosedanjih tekmovanj za EP
MOŠKI
1965 - Stuttgart: 1. SZ; 2. ZRN;
3.	Poljska; 4. NDR; 5. Francija; 6. VB;
1967 - Kijev: 1. SZ; 2 NDR) 3. ZRN; 4. Poljska; 5. Francija; 6. Madžarska;
1970 - Stockholm: 1. NDR; 2: SZ; 3. ZRN; 4. Poljska; 5. Francija; 6. švedska;
1973 — Edimburgh: 1. SZ; 2. NDR; 3. ZRN; 4. VB; 5. Finska; 6. Francija;
1975 - Nica: 1. NDR; 2. SZ; 3. Poljska; 4. VB; 5. ZRN; 6. Finska;
1979 - Turin: 1 NDR; 2. SZ; 3. ZRN; 4. Poljska: 5. VB; 6. Italija.
ZENSKE
1965 — Kassel: 1. SZ; 2. NDR; 3. Poljska; 4. ZRN; 5. Madžarska; 6. Nizozemska;	:
1967 - Kijev: 1. SZ; 2. NDR; 3. i ZRN; 4. Poljska; 5. VB; 6. Madžarska;
1970 - Budimpešta: 1. NDR; 2. ZRN; 3. SZ; 4. Poljska; 5. VB; 6. Madžarska;
1973 - Edimburgh: 1. NDR; 2. SZ; 3 Bolgarija; 4. ZRN; 5. VB; 6. Romunija;
1975 — Nica: 1. NDR; 2. SZ; 3. ZRN; 4. Poljska; 5. Romunija; 6. Bolgarija;
1977 - Helsinki: 1. NDR; 2. SZ; 3. ZRN in VB; 5. Poljska; 6. Romunija;
1979 - Turin: 1. NDR; 2. SZ; 3. Bolgarija; 4. V.B.; 5. Romunija; 6. ZRN.
tekmovanju za evropski pokal.
Večji del italijanskih tekmovalcev je v glavno mesto Hrvatske prispel z letalom, medtem ko so skakalci Di Giorgio, Evangelisti in Piapan prišli z avtomobilom naravnost iz Gorice.
BOKS
ATLANTIC CITY - Ameriški boksar težke kategorije Greg Page bo 22. avgusta branil naslov prvaka Severne Amerike proti rojaku Georgu Chaplinu.
OBVESTILA
ŠZ Bor
sporoča, da bo prvi trening za članice in mladinke v ponedeljek,
17.	avgusta, ob 19.30. Prisotnost obvezna.
» • •
ŠD Kras
obvešča, da se bodo v Repnu pričeli treningi za naraščajnike in začetnike. Treningi bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih in sicer za začetnike ob 17. uri, za naraščajnike pa ob 19.30. Prvi trening bo v ponedeljek, 17. t.m.
zbor ni prinesel bistvenih novosti in nakazal rešitev, smo vprašali predsednika Nabergoja, kaj nameravajo sedaj ukreniti.
«Sedanji odbor ostane, skušali pa ga bomo dopolniti z nekaterimi novimi imeni ter tako izpeljati zastavljeni program do izteka našega mandata. Okrnitev delovanja tako sploh ne pride v poštev. Še vedno pa ostaja odprto prazno mesto blagajnika in tajnika, pri tem pa bi poudaril, da je izredni občni zbor pooblastil predsednika, da ukrepa, kot se mu zdi najbolj primerno.*
«Do kakšnih zaključkov si prišel po predsinočnji razpravi?*
»Članstvo je še vedno preveč oddaljeno od društva. Misli, da je z izvolitvijo odbornikov opravilo svojo dolžnost in končala svoje delo. Člani, pa bi morali vsekakor stati bolj tesno ob društvu, bolj zavzeto slediti njegovemu delovanju.*
<'Ka.j meniš o raznih stališčih, ki so prišla do izraza, kot na primer to, da obstajata dva tabora, da izredni občni zbor sploh ni bil potreben?*
«Po tolikih letih delovanja se kot povsod drugje ustvarijo dva tabora. To pa predstavlja res veliko škodo; samo, če smo združeni, lahko kaj več naredimo.*
«Kako misliš, da boste premostili to razdvojenost?*
♦Trenutno, žal, ne vidim izhoda.* «Kako boste seda.i usmerili društveno delovanje glede na to, da bo vse breme slonelo na ramenih manjšega števila odbornikov?* “Napeli bomo sve svoje moči, da delovanje ne zastane, z upanjem, da nam bodo člani ob raznih priložnostih in akcijah priskočili na pomoč. Program bomo skušali na vsak način v celoti izpeljati. Posebno pozornost pa bomo še zlasti posvetili mladinskemu odseku in prvi ekipi, da ostane v 2. amaterski ligi, kjer si je letos priborila pravico do nastopanja » (db>
ATLETIKA
Nikolič najboljši
na 400 m na Švedskem
VAERNAMO (Švedska) - V tem kraju je bilo mednarodno tekmovanje v atletiki, na katerem so dosegli te izide:
MOŠKI
100 m: 1. King (ZDA) 10”61; 209 m: 1. Krulee (ZDA) 21”14; 400 m: 1. Nikolič (Jug.) 49"n; 400 m zapreke: 1. Veatch (ZDA) 51"63; višina: Page (ZDA) 2,19 m: palica: Bell (ZDA) 5,50 m; kopje: Damgrem (Šve.) 81.10 m.
ŽENSKE
100 ih 200 m: Ollev (Jamajka) U’4.3 in 22"88; 1500 m: White (VB) 4'10"67; višina: Ritter (ZDA) 1,90 metra.

AVTOMOBILIZEM
VN AVSTRIJE
movalci so se temeljito pripravili in upajo na dobro uvrstitev, čeprav jih nihče ne vključuje med boljše v Evropi. Očitno je, da bo v Zagrebu konkurenca še kako ostra, nekateri jugoslovanski atleti pa so izjavili, da bi lahko prav zaradi tega poskrbeli za presenečenje, ali vsaj popravili nekaj državnih rekordov.
* * *
ZAGREB — Sinoči so v Zagreb dopotovali člani italijanske atletske reprezentance, ki bo nastopila na
V nedeljo se vZeltwegu obeta zanimiva dirka
Reutemann bo moral napeti vse sile, da ubrani svojo prednost
ZELTVVEG — Svetovno avtomobilsko prvenstvo formule ena začenja v nedeljo v Zeltvvegu, v Avstriji, svoj zaključni del. Preostalo je le še pet dirk za veliko nagrado in sicer poleg Zeltwega še v Zant-voortu (Nizozemska), Monzi (Italija), Montrealu (Kanada) in Las Vegasu (ZDA).
Dva meseca pred koncem tega tekmovanja pa je na tem tekmovanju še marsikaj odprto. V začetku je kazalo, da bo argentinski pilot indijanskega porekla Carlos Reutemann s precejšnjo lahkoto prišel do naslova svetovnega prvaka. Toda v nekaj tednih nastopanja je postal njegov položaj na vrhu lestvice dokaj nestabilen. Njegovi najbližji zasledovalci so se mu nevarno približali, tako da zdaj zaostaja n.pr. drugouvrščeni Brazilec Piquet le še za borih osem točk.
Reutemann se bo moral tako v
Zelt\vegu, kjer je proga izredno hitra (lani je Francoz Rene Arnoux z njegovim renaultom s turbokom-presorjem dosegel hitrost več kot 230 km na uro); otepati nasprotnikov, ki že neposredno ogrožajo njegov položaj; zlasti Piquet in Jones, pa tudi Prost in Arnoux mu bosta na renaultih nevarna, saj je Zelt-weg za te turbinske motorje naravnost idealno dirkališče.
Reutemann je sicer še vedno glavni favorit letošnjega tekmovanja v formuli ena; toda zadnje časa je postal negotov, nima več dovolj samozaupanja, vse to pa gotovo n« govori ravno v prid njegovim naporom, da bi ostal na prvem mestu do konca sezone, čeprav mu tega mesta ne bo lahko iztrgati.
Vse torej kaže, da bo letošnja Velika nagrada Avstrije izredno zanimiva.
Jugoslovan Marko Ostoja se s svojimi zadnjimi uspehi uvršča med vidnejše mlade teniške igralce na mednarodni ravni. Na sliki (telefoto AP) med srečanjem z znanim Američanom Timom Mayottom, katerega jo
premagal s 7:6, 4:6, 6:1
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številko 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000.00.
Poštni tekoči račun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* DZS 61000 L|ubl|an« Gradišče 10/II. nad., teleton 22207	- -;
Ob delavnikih: trgovski 1 modul <šir. 1 st., vlš. 43 tn®| 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sozoll« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 Ur beSWfl'
Oglasi
Stran 6
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Jull|Sl<* krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez«i v Italiji pri SPI.
H
14. avgusta 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala)
In tiska f
E
Miiinrtttejjjl
Zveza časopisnih N»
član
zveza	_
založnikov BiO
KONFERENCA V NflIROBIJU PREHAJA V SPLOŠNEJŠE OKVIRE
Zastopnik SFRJ naglasil usodno zvezo med energijo in razvojem
Spodbuditi je zato treba pogajanja Sever-Jug - Predstavnika ZDA in SZ zagovarjala sebične interese velesil
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Uspeh prve konfe-renze OZN o novih .n obnovljivih virih energije v Nairobiju bi bil tudi v tem, v kolikor bi odprla in spodbudila globalna pogajanja o uresničitvi nove mednarodne gospodarske ureditve, je poudaril danes v Kenyattovem konferenčnem centru vodja jugoslovanske delegacije Auguštin Papič, potem ko je opozoril na zastoj v pogajanjih med Severom in Jugom tei na nadaljnje slabšanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja.
S tem je naš predstavnik povzel splošno razpoloženje med deželami v razvoju na energetski konferenci v kenijski prestolnici, to je na u-sodno povezanost energetskih problemov s splošnimi problemi raz-
SVP zahteva srečanje s Spadolinijem
BOČEN — Senator SVP Brug-ger v zadnji številki strankarskega glasila «Volksbote» piše, da sp morajo najvišji predstavniki južnotirolske stranke čimprej sestati s predsednikom vlade Spadolinijem Za poglobljen informativni pogovor. Medtem ko Spadolini do sedaj ni pokazal predsodkov do nemško govoreče manjšine — ugotavlja Brugger — pa vzbujajo stališča njegovega strankarskega tovariša in podtajnika predsedstva vlade Compagna precejšnje pomisleke. Na to opozarja njegov poseg v razpravo, med katero je senat o-bravnaval zakon za izvajanje posebnih zakonskih določil v Dolini Aoste in pristojnosti, ki še niso bile poverjene deželi Aosti.
Gre torej za zakon, ki ga tudi Južna Tirolska že dolgo pričakuje. V tem okviru Brug-gerja zaskrblja Compagneva izjava, s katero je izrekel svojo zaskrbljenost, da se ne bi zaradi širjenja »panregionalne subkulture* razpršil statut' dežele. Ker bo Compagna imel veliko posredniško vlogo med pogajanji za zakon o izvajanju južnotirolskgga paketa, zahteva senator Brugger čimprejšnjo Spadolini je vo pojasnitev.
voja. Tako kot drugi predstavniki iz »skupine 77», ki je najbolj aktivna v oblikovanju sklepnega dokumenta konference, programa akcij iz Nairobija, je tudi Auguštin Papič opozoril na posebno odgovornost razvitih dežel v prenosu tehnologije v dežele v razvoju v povečani finančni pomoči tem državam, v izmenjavanju informacij, pri čemer je poudaril, da ne gre pri tem za nikakršno dajanje miloščine. temveč da je to v ekonomskem interesu razvitih držav.
Jugoslovanski predstavnik je o-menil tudi energetske razmere v Jugoslaviji, pri čemet je še zlasti govoril o hidroenergiji ter o naših velikih izkušnjah pri izgradnji hi-drocentral v deželah v razvoju, v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Auguštin Papič je v tej zvezi posebej poudaril pomen medsebojnega sodelovanja med deželami v razvoju v uvajanju in izkoriščanju no vib in obnovljivih virov energiie.
Vlada SFRJ tudi podpira idejo dežel v razvoju o ustanovitvi posebnega medvladnega odbora, s svojim sekretariatom, v katerem bi bili predstavniki vseh dežel članic OZN in ki bi bedel nad uresniče vanjem programa akcij iz Nairobi ja ter nato o tem poročal gene ra'ni skupščini OZN.
Vendar pa so razvite države tako z Vzhoda kot Zahoda nastopile
proti ustvarjanju novih nadnacionalnih teles in proti dodatnim virom financiranja za energetske potrebe. Sovjetski predstavnik Sičev, namestnik predsednika državnega odbora za znanost in tehnologijo ZSSR, se je zavzel za koordinirano dejavnost obstoječih agencij Združenih narodov in za bolj učinkovito uporabljanje obstoječih virov finansiranja. da bi s tem »preprečili vzporednost in podvajanje dejavnosti OZN in njenega sekretariata*. Ameriški predstavnik Anderson, posebni predstavnik predsednika Reagana, je menil, da so za uresničevanje programa akcij dovolj sedanje agencijo OZN. za finansiranje pa Svetovna banka. Tudi predstavniki EGS so opozorili na že preveč »birokratizirani aparat OZN*, menijo pa, da bi pri Svetovni banki lahko ustanovili posebno podružnico za finansiranje energetskih načrtov.
Očitno je tudi postalo, da zagovarjajo posamične razvite države na konferenci svoje sebične interese, pri čemer ne morejo mimo svoje vloge velesil. Tako je sovjetski predstavnik Sičev postavil kot pogoj za uspešno razrešitev energetskega problema utrditev miru in varnosti, poglabljanje detanta in razorožitev v svetu, kar pa zadeva sodelovan.je na energetskem področju, je poudarjal »socialistično delitev dela*, v okviru SEV. a ar je v bistvu prav toliko selektivni pristop v dajanju pomoči, kot ga ie opaziti pri razvitih zahodnih državah. Ameriški predstavnik Anderson pa .je s svo.je strani zlasti poudarjal »svobodo za zasebno iniciativo v sistemu svobodnega tržišča* in rekel, da vidi rešitev za energetske probleme »v odprtem energetskem tržišču, na katerem «bi cvetela iznajditeljstvo in iniciativa*. Tudi on .je napovedal, podobno kot pred njim predstavniki EGS. da se bo delež novih in obnovljivih virov v energetski porabi ZDA povečal z zdajšnjih 7,5 odstotka na kakih 10 odstotkov, kar pomeni, da bodo še naprej prevladovali konvencionalni viri. Sovjetski predstavnik pa je rekel, da razpolaga ZSSR z orjaškimf energetskimi viri in da ji ne grozi nobena energetska kriza.
Kitajski predstavnik Wu Heng. vice minister za znanost in tehnologijo. se .je pridružil tezi drugih dežel v razvoju, da morajo vse razvite države, »ne glede na ekonomski sistem*, pomagati deželam v razvo.iu pri razvijanju in uporabljanju novih in obnovljivih virov e-nergije, posebej še pri zadovoljevanju energetskih zahtev na kmečkih področjih. Tajski minister za energijo Bandugravi pa ie v tej zvezi opozoril še na en zanimiv vidik energetske problematike, to je na neustrezne cene za hrano v svetu: Tajska je namreč ena redkih dežel, ki proizvaja kmetijske Dre-sežke vendar pa jo to že vodi v finančni polom, ker se cene hrane na svetovnem tržišču niso poveča le v razmerju s cenami nafte in drugih goriv, ki jih mora uvažati, zato terja tesno povezanost ener getskih problemov s problemi hrane.
Energetski problem, o katerem razpravlja nairobijska konferenca o novih in obnovljivih virih energije, .je potemtakem skrajno kompleksen in prinaša na površje vrsto drugih problemov, s katerimi se danes spopada svet, vključno s čisto političnimi: libijski in sudanski predstavnik sta. denimo, ostro napadla nedavni izraelski napad na iraški jedrski reaktor ter nastopila proti izraelski izgradnji kanala med Sredozemljem in Mrtvim morjem, ker ne upošteva palestinskega vprašanja. Gvajana pa jo denimo načela svoj ozemeljski spor z Venezuelo. ki da ji preprečuje izgrad njo velike hidrocentrale na zgornjem toku reke Mazaruni.
Konferenca je potemtakem že presegla ozki okvir razprav o prehodu od konvencionalnih k novim in obnovljivim virom energije, kar je bil njen osnovni namen in . kar je tudi poglavitna vsebina programa akcij iz Nairobiia. Dejstvo je pač, da se ta energetski prehod navezuje tudi na globalni prehod od sedanje krivične mednarodne u-reditve k novi, pravičnejši ureditvi, ki bi upoštevala enake pravice do obstoja in razvoja vseh.
TIT DOBERŠEK
Usodni poljub
TEHERAN — Poljub lahko drago stane. To si bosta zapomnila tajnica in šofer francoskega veleposlanika v Teheranu. Ko se je veleposlanik pripeljal na letališče, da se vrne v Francijo, sta ga njegova zvesta sodelavca poljubila. »Čuvaji revolucije*, ki so takoj opazili to protiislamsko dejanje, so ju hoteli pri priči bičati in potreben je bil energičen poseg veleposlanika, da je to preprečil; pa niti njemu ne bi uspelo, če ne bi neki funkcionar iranskega zunanjega ministrstva razložil »čuvajem revolucije*, da so to pač evropske navade, ki
Sin neapeljskega brodarskega mogotca po 8 mesecih na svobodi
NEAPELJ — Po več kot osmih mesecih so ugrabitelji osvobodili 25-letnega Gianluca Grimaldija, sina znanega neapeljskega brodarja. Mladeniča, ki je študiral na fakulteti za ekonomijo in trgovino so u-grabili 2. decembra lani, ko se je v Neaplju vračal domov z avtom.
Grimaidijevi so znana brodarska družina. Lucov ded je znani neapeljski veljak Achille Lauro, v sorodstvu pa je tudi z Anno Grimal-di Parlato, ki je bila pred časom umorjena v Neaplju. V teh mesecih Lucovega jetništva je bila celo izrečena domneva, da so teto ubili v zvezi z njegovo ugrabitvijo, toda potem so preiskovalni organi u-gotovili, da je šlo le za ljubezenske spletke.
Koliko so Grimaidijevi plačali za osvoboditev svojega sina? Preiskovalci tega niso povedali, govori pa se da gre za okoli 4 milijarde lir. Gotovo pa je, da so bile začetne zahteve zelo višje, morda okoli 10 milijard lir.
UgraDltelji, ki verjetno pripadajo mafijski «Anonima sequestri» so izpustili Luca predsinočnjim zvečer. Mladenič je najprej hodil z njimi peš štiri ure, potem pa so ga peljali z avtom še eno uro. Končno so ga izputtili v bližini avtoceste Cosenza - Reggio Calabria pri križišču Altilla. Tu ga je po polnoči našel odvetnik Giuliani iz Cosenze, prijatelj njegovega očeta. Peljal ga je na svoj dom, preoblekel in nahranil ter telefoniral družini v Neapelj. S starši se je potem Gianluca srečal v okrepčevališču avtoceste pri Šali Consilini, kamor ga je Giuliani odpeljal. Že včeraj so preiskovalni organi zaslišali mladeniča. Vse dni jetništva je Gianluca preživel v gorovju.
OB 20-LETNICI BERLINSKEGA ZIDU
Med vzhodnim in zahodnim Berlinom poleg zidu tudi «finančnu barikada»
Ena izmed številnih včerajšnjih manifestacij ob berlinskem zidu
jih ne gre jemati preveč resno.
............................................................................n...
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI

(Telefoto AP)
BERLIN - S sprevodi, priložnostnimi govori in manifestacijami 80 'Ji sinoči v obeh delih Berlina spon®11 na 13. avgust 1961, ko so vzhodne ® blasti dogradile zid, ki ne ločuje samo Berlina, ampak tudi Zahodno ® Vzhodno Nemčijo, oziroma vzhod® in zahodni blok. Za vzhodne oblasti je to pregrada »pred neofašistično invazijo*, 13. avgust 1961 pa ni dan za zahodne imperialiste*. K* je včeraj poudaril med mogočno P*/ rado predsednik NDR in tajni* vzhodnonemške partije Honecker.
Na drugi strani zidu, v zahodne® Berlinu, pa je guverner mesta ocenil zid kot «politično perverzijo* ® «spomenik proti človeštvu*. Op®® ril je, da se mu je od oktobra®" ni pridružila še »finančna barik* da», to je visoka taksa (okrog ® tisoč lir), ki jo morajo plačati za-hodni obiskovalci. Prizadela je P® sebno prebivalce zahodnega Berlina, ki so redno obiskovali sorodnike * drugem predelu mesta. Redni pr® tok. ki je nekoliko omilil žalost110 stvarnost, se je zmanjšal za polovico.
Pod zidom so bile množične pr® testne manifestacije, ki so se J® udeležili predstavniki mestnih oblasti in mednarodne organizacije z* človekove pravice, številni mladinci so na mestih, kjer so vzhod® varnostne sile ustrelile bežeče (J 20 letih so ubile 72 oseb), polaga®
vence. V vzhodnem Berlinu pa vse steklo gladko: 16 študentov,
so preko zidu izražali svojo naklonjenost zahodnim manifestantom. r policija pri priči aretirala.
Ali bo Portorož res namenjen predvsem petičnim turistom?
PORTOROŽ — Razviti moramo turizem za kvalitetnega gosta, to je v turizmu naša primerjalna prednost, so povedali nekateri portoroški turistični delavci za članek o turizmu v sobotni prilogi Dela. S tem so mislili predvsem na to, da bi bilo potrebno portoroški turizem vnaprej razvijati tako, da bi ta naš turistični kraj s svojo ponudbo privabil kar se da več petičnežev, torej turistov, ki imajo več pod palcem in so pripravljeni tudi več porabiti.
Osnova za tako razmišljanje naj bi bile nekatere značilnosti in možnosti portoroškega turizma, ki se kažejo ob primerjavi tega kraja z drugimi jugoslovanskimi obmorskimi središči. Neposreden tekmec — Poreč in vsa ostala Istra naj bi bila naravnana bolj na masovni tu rižem. Portorož možnosti za masovni turizem nima veliko, ima na zato nekaj drugih prednosti, s katerimi naj bi privabil bogate turiste.
Razvoj turističnega gospodarstva piranske občine je za to srednjeročno obdobje usmerjen predvsem v dopolnjevanje ponudbe, turistične infrastrukture, v manjši meri pa širjenju posteljnih zmogljivosti. Ni težko ugibati, katere adute imajo portoroški turistični delavci v rokah, ko zagovarjajo nadaljnji razvoj turizma za petičneže. Gre predvsem za marine, sečoveljsko letališče, igralnico in morda en zasoljen hotel. Portorož je tudi od jugoslovanskih obmorskih letoviških krajev najbližnji srednji Evropi. Ima znamenito termalno kopališče, okoliški kraji se ponašajo z bogato kulturno tradicijo, z enkratnimi kultumo-zgodovinskimi spomeniki, tudi obala in vegetacija sta vabljivi... Kaj naj bi ponavljali stvari, ki so zapisane v vseh prospektih? Vprašanje je seveda, če je vse to. ob vrsti neizkoriščenih možnosti, dovolj zanimivo za turiste s polnimi žepi, še posebno, če vemo. ko-
likokrat tudi ti sedanji «mani pe- i stični delavci obetajo tudi rekor-
tični* turisti ugotavljajo, da ob prepočasnih natakarjih in zdajšnji ponudbi ne morejo porabiti toliko, kot bi lahko. Druga stvar pa je vprašanje, če je Portorož res smiselno nameniti le najbogatejšim. Ta logika spominja na visoke cene. ki jih postavijo v nekem gostišču. S takimi cenami sicer zaslužijo prav toliko, kot bi z nižjimi, le da tam gostinci prodajo manj pijače in jedače in torej manj delajo.
V zadnjih dneh pa se nekateri Portorožani le sprašujejo, če bodo v naslednjih letih resda po portoroških ulicah hodile le najimenitnejše dame in gospodje... Odpiranje vrat samo najbogatejšim slojem turistov in zapiranje duri reki turistov — od domačih do drugih, tujih, je lahko precej nevarno početje. Ne le da se taka miselnost ideološko prav gotovo ne sklada z našo družbeno ureditvijo in socialistično miselnostjo, ampak ie tudi z ekonomskega stališča na precej majavih argumentih.
Seveda bi bilo narobe, če bi sedaj nasprotovali vsakršni želji po pridobivanju petičnih gostov. Turistični kraj bi s tem. če bi se ponašal z obiskom turistične »smetane*. vsekakor pridobil na veljavi in slavi. To pa nikakor ne bi smel biti izgovor, da bi pri dograjevanju našega turističnega gospodarstva pozabili na povprečnega in povsem navadnega — turista.
B. A.
Jutri in v nedeljo tradicionalni ribiški praznik v Izoli
IZOLA — V soboto in nedpljo bodo v Izoli praznovali ribiči. Tradicionalni izolski ribiški praznik bo letos nekoliko prej kot prejšnja leta, zaradi česar si izolski turi-
iiiiiiiiiiiimiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiM
den obisk. Računajo, da bo prišlo 15 tisoč ljudi. Praznik se bo začel v soboto zjutraj, ko se bodo z ribiškimi ladjami pripeljali ribiči v pristanišče pred Hotel Marino. Tam bodo po krajšem slavnostnem gova-ru nagradili najuspešnejše ribiške posadke v zadnjem letu. V dopoldanskem in popoldanskem času je organizator ribiškega praznika — izolsko turistično društvo pripravilo vrsto športnih prireditev, cd jadralne regate za potovalne jadrnice iz Kopra, Izole in Pirana, do veslanja ribičev «Kaičih*. trim plavanje, balinanje, odbojko, atraktivno nogometno tekmo med šoferji in ribiči... Najprivlačnejše bo prav gotovo plezanje na 12 metrov visok in gladek mlaj nad morjem. Tisti, ki bodo uspgli priplezati do vrha, bodo seveda dobili nagrado, drugi pa bodo čofnili v morje. V soboto popoldan bo igral izolski pihalni orkester, ob 18. uri pa bo nastopila makedonska folklorna skupina »Taneč* iz Skopja. Ob 20. uri se bo začela vsesplošna zabava v gostinskih lokalih in na prostem, ki bo trajala do druge ure zjutraj. Igrali bodo ansambel Ottavia Brajka, Platana in MJadi mornarji iz Pulja s svojim plesnim orkestrom. Na 14 stojnicah organizatorji obljubljajo dovolj pijače in jedače za vse okuse in primerne tudi za domač žep. Trdijo da bodo ponujali skoraj vse vrste rjb, sardele bodo po 40, dinarjev porcija, vino pa po 70 do 100 dinarjev liter. Posebnost večera naj bi bil vol na ražnju. Podoben program bo tudi v nedeljo.
DANES V ILIRSKI BISTRICI ODPRTJE NADVSE ZANIMIVE RAZSTAVE
Preteklost naših krajev preko poštnih dokumentov
ILIRSKA BISTRICA — Danes ob 18. uri bodo v prostorih doma JLA v Ilirski Bistrici odprli razstavo »Preteklost naših krajev v ldči poštnih dokumentov*. Ob tej priložnosti smo navezali razgovor z avtorjem dr. Fra-. nom Juriševičem, znanim poštnim zgodovinarjem iz Kopra.
Morda najprej nekaj besed o sami rai-slavi?
Predvsem bi se rad iskreno zahvalil garnizonu JLA v Ilirski Bistrici, ki mi je dal na razpolago prostore. Ni bil to prvi primer, saj je dom JLA v Ilirski Bistrici eno izmed pomembnih kulturnih žarišč v tem delu Primorske in so med drugim organizirali tudi razstavo »S Titom in partijo skozi našo borbeno preteklost* (znamke, ovitki in drugi poštni dokumenti).
Glede sedanje razstave pa bi rekel, da sem skušal z njo poseči precej globoko v našo preteklost, vse do napoleonske dobe. Zajel sem razdobje 130 let (1800 do 1930) ter s poštnimi dokumenti skušal pojasniti in dopolniti vrsto zgodovinskih dejstev.
Kaj si bodo lahko obiskovalci konkretno •gledali?
Gre za okrog 400 razglednic, ovitkov, ži-
gov in drugih poštnih dokumentov, ki sem jih zbral v ilirskobistriški občini in na Postojnskem. Tu je močno prisotna krajevna motivika, socialni momenti prosvetna in telovadna aktivnost in številni dokazi potujčevanja, zlasti na žigih. Vseskozi pa je prisotna močna narodnostna zavest Slovencev in njihov boj za dvojezičnost, najprej slovensko-nemŠko in potem slovensko-italijansko. Na številnih razglednicah so domoljubna gesla in verzi naših pesnikov.
Koliko let se ukvarjate z zbirateljstvom in b proučevanjem poštne zgodovine?
Več kot tri desetletja. Po dolgem in počez sem temeljito »prečesal* vso slovensko Primorje, slovensko in Hrvatsko Istro ter slovenske kraje v Italiji. Vsepovsod sem naletel na razumevanje za moje delo, saj so mi doslej omogočili organizirati okrog 30 razstav doma in v tujini, med drugim tudi dve v Genovi in eno v Celovcu. Precej mi pomagajo tudi filatelistična društva in posamezniki, ki na lastno pobudo pobrskajo po zaprašenih podstrešjih in odkrijejo presenetljivo dragocene dokumente naše preteklosti. V tridesetih letih mi je uspelo zbrati nad 5.000 razglednic in raznih drugih poštnih dokumentov.
Sodelujete z drugimi zbiratelji?
Veliko imam stikov tako pri nas kakor v sosednji Italiji in že omenjeni razstavi v Genovi, sta na primer vzbudili zanimanje nad vsemi pričakovanji. Področje slovenskega Primorja in Istre je za zbiratelje izredno interesantno, saj so se tu vrstili najrazličnejši gospodarji, od Benečanov, Napoleona pa vse do Avsto-Ogrske in Italije, hkrati pa je bil na tem področju kontinuirano prisoten oster odpor proti osvajalcem in boj ljudstva za jezik in narodnostno obstojnost. Vse to je dobilo svoj epilog v partizanskem boju in v dokončni združitvi z matično domovino.
In vaši prihodnji načrti?
Razumljivo je, da bom nadaljeval z zbiranjem poštnih dokumentov, kajti sodim, da še ni vse izčrpano, zlasti v zamejstvu. Nadaljeval bom tudi s publicističnim delom. Prav zdaj je v tisku obnovljena in kompletirana izdaja moje knjige Primorska pošta skozi zgodovino. Izšla bo v slovenščini in hrvaščini pod naslovom S pošto skozi zgodovino slovenskega Primorja in Istre, kaj več pa bom povedal ob bližnji predstavitvi te knjige.
> «Tridentinci»
(Nadaljevanje s 4. strani)
gnetofonski trak. da je poudarek točen. Doslej smo nastopili v mnogih krajih Bosne in v juniju smo sodelovali na «Koprskih srečanjih*. Bila je to čudovita izkušnja.
V	bodoče bomo, kot upamo, nastopili tudi v drugih istrskih krajih in v Slovenskem primorju. Med razgovori z voditelji italijanske Unije v Kopru smo zvedeli, da obstajajo konkretne možnosti, da bi’ navezali stike tudi s slovensko skupnostjo v Italiji. To bi bilo za nas zelo pomembno. Ti stiki bi bili zelo plodni.
»Prihodnje leto — je nadaljeval — bomo slavili 100-letnico našega prihoda v Bosno. To je za nas pomemben zgodovinski dogodek. Nas je sedaj »odkrila* prof. Anita Forlani, članica Unije Italijanov iz Vodnjana pri Pulju. Pa tudi koprska televizija nam je pred petimi leti posvetila veliko pozornosti. Zaradi »malega zaslona* koprske televizije smo dobili na stotine in stotine pisem in tudi veliko obiskov, posebno od ljudi iz naše prvotne domovine. Leta 1882 smo se preselili iz Tridentinske v te kraje, da bi tu našli kruha, dela, miru, življenjskih možnosti. Po enem stoletju lahko rečemo, da so se pričakovanja naših prednikov uresničila.
V	ozračju sožitja in medsebojnega spoštovanja dajemo tudi mi svoj vsakdanji delež k večnacionalni stvarnosti Bosne* — je zaključil svojo pripoved učitelj Fer-dinando Osti.
^Deževni infarkti» piranskega ožilja
PIRAN — Piranske ulice in. trgi so včeraj, ko je nekoliko deževalo in so se turisti množično odpravili na ogled starega mestnega jedra, doživeli kar tri infarkte. Trikrat so namreč piranski miličniki morali usmerjati avtomobile na parkirišča pred Piranom, ker bi sicer promet zastal. V tem času je v Piranu približno trikrat več vozil kot pozimi. Če računamo, da imajo tudi sami Pirančani premalo prostora za svoje avtomobile, si lahko mislimo, kakšna gneča nastane v teh poletnih dneh v tem mestecu ob morju. Vso stvar zabelijo še tovornjaki, ki dostavljajo blago. Po občinskem odloku bi lahko vozili v mesto le do 9. ure zjutraj, vendar ker veliko šoferjev te prepovedi ne pozna, ali pa jo iz takega ali drugačnega razloga ne upošteva.
B. Š.
Gostilna «S TOL»
SRPENICA približno 15 km od mejnega prehoda Robič proti Bovcu
vam nudi:
—	hrano po naročilu,
—	prenočišča,
—	penzion,
—	možnost aktivnega preživljanja dopusta
s kajakom ali kanujem na brzicah Soče,
—	dobra izhodiščna točka za lov in ribolov.
Vse po izredno ugodnih cenah!
TlajJboIjM Me
mstdioiaj&vM
Triminutni poziv med Milanom in Palermom, brez davčnih bremenitev, stane poprečno L. 1020* v urah redne tarife in L. 560 v urah znižane tarife ponoči in ob praznikih.