O GEOLOGIJI KRASA MED POSTOJNO, 
PLANINO IN CERKNICO 
(S 4 SLIKAMI IN 2 PRILOGAMA) 
ABOUT GEOLOGY OF KARST AMONG POSTOJNA, 
PLANINA AND CERKNICA 
(WITH 4 FIGURES AND 2 ANNEXES) 
JOŽE CAR 
RADO GOSPODARIC 
SPREJETO NA SEJI 
RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 5. JUNIJA 1984 
2 
Vsebina 
Izvleček - Abstract . . . . 
UVOD 
STRATIGRAFSKO-LITOLOŠKI PODATKI 
Zgornjetriasne in jurske plasti 
Spodnjekredne plasti 
Zgornjekredne plasti 
TEKTONSKE RAZMERE 
Starejša premikanja 
Narivne strukture in gube 
Prelomne deformacije 
RAZMERJA MED GEOLOŠKO ZGRADBO IN JAMSKIMI SISTEMI TER 
93 ( 3) 
93 ( 3) 
94 ( 4) 
97 ( 7) 
KRAŠKIM RELIEFOM . 101 (11) 
SKLEP . . . . . . . 102 (12) 
LITERATURA 104 (14) 
NEOBJAVLJENA DELA 
ABOUT GEOLOGY OF KARST AMONG POSTOJNA, PLANINA AND 
CERKNICA (Summary) . . . . . . . . . . . . . . 105 (15) 
Naslov - Address 
JOZE ČAR, dipl. ing. geol. 
Razvojno projektivni c.enter Idrija 
Atelje za pr,ojektiranje 
Trg m•aršala Tita 2 
65280 Idrija 
Jugoslavija 
dr. RADO GOSPODARIČ, dipl. ing. geologije, znanstveni svetnik, izr. prof. 
Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU 
Ti1xw trg 2 
662,J0 Postojna 
Jugoslavija 
Acta carsologica XII (1983), 91-106, Ljubljana, 1984 
Izvleček UDK 551.44(234.422.1-16) 
Car Jože, Rado Gospodarič: O geologiji krasa med Postojno, Planino in Cerk-
nico. 
Predel klasičnega krasa med Postojno, Planino in Cerknico gradijo karbonatne 
kamnine spodnje in zgornje krede, kjer prevladujejo različno skladnati apnenci. 
Kamnine so deformirane s prelomnini conami, pretežno v NW-SE in NE-SW smeri. 
Ugotovljene so štiri generacije deformacij iz neogena in domnevno kvartarja. Poka-
zane so vzročne zveze med tektonskimi strukturami in potekom podzemeljskih kana-
lov Pivke in Raka. Nove ugotovitve dopolnjujejo znanje o regionalni tektoniki Vi-
sokega krasa ter o lokalni morfologiji krasa med kraškimi polji Cerknice in Planine. 
Abstract UDC 551.44(234.422.1-16) 
čar Jože, Rado Gospodarič: About Geology of Karst among Postojna, Planina and 
Cerknica 
The classical karst area among Postojna, Planina and Cerknica is built by Lo-
wer- and Upper Cretaceous carbonatic rocks. Predominated bedded limestones are 
deformed by fault zones, where NW-SE and NE-SW directions prevail. Four phases 
-0f tectonic movements from Neogene and Quaternary supposingly, are stated. The 
genet1c relations between stated structures, Pivka and Rak underground channels 
are shown. New statements fulfil the knowledge about the regional tectonics of High 
Karst unit and the knowledge about the local morphology of karst among Cerknica 
and Planina karst poljes. 
UVOD 
Osnovno znanje o geologiji južnega zaledja Planinskega polja podajata geo-
loški karti Haidenschaft und Adelsberg 1 :75.000 in Postojna 1 :100.000, njuna 
tolmača (F. K o s s mat, 1905; M. Pleničar, 1970) in delo F. K o s s mata 
(1897). Številni dopolnilni podatki o geologiji so zbrani v razpravah, ki obrav-
navajo Postojnski in Cerkniški jamski sistem ter hidrogeologiio Planinskega in 
Cerkniškega polja ter Rakovega Škocjana (M. P 1 eni čar, 1953; M.Brezni k, 
1962; R.Gospodarič, 1970, 1973, 1976; D.Ravnik. 1976; RGospoda-
rič in P. Habič, 1976, 1979; P. Habič, 1982; R. Gospodarič, J. Ko-
g o v še k in M.Luzar, 1983). Ta dela razlagaio kraške in hidro1oške poiave 
ter geološko zgradbo snežniške narivne grude (L. P 1 a cer, 1981; U. P r e-
m r u, 1982), katere del je obravnavano ozemlje. Zgradba te grude pa ni bila 
doslej tako podrobno preučena, da bi pestre kraške pojave zadovoljivo pojas-
nili vsaj z geološke plati. 
Da bi dobili več geoloških informacij o južnem zaledju Planinskega polja, 
smo leta 1981 zastavili tektonsko-litološko kartiranje v merilu 1 :5000 in do leta 
1983 podrobno pregledali teren krednih apnencev južno od Strmice. Planine 
in Zelš vse tja df) severnih pobočij ,Javornikov. Pri tem smo segli na vzhod do 
Cerkniškega polja, na zahod pa skoraj do Pivške kotline. 
Pri terenskem delu in obdelavi podatkov (J. Car. 1981, 19q2 a. 19q3) smo se 
opirali na metodologijo in rezultate takšnega kartiranja, kakor ga je na pri-
meru Plan1nskega polja in njegovega obrobja razvil J. Car (1932). Tam je 
študiral litološko-stratigrafske razmere in zgradbo prelomnih con. definiral 
zdrobljene, porušene in razpoklinske cone, ocenil njihovo hidrološko vlogo, raz-
93 
4 Acta carsolog:ica XII, 1983 (1984) 
členil prelomno cono idrijskega preloma, našel dolomitne narive, spoznal ne-
katere genetske povezave med geološko zgradbo in kraškim reliefom ter pojas-
nil tudi nekatere hidrogeološke pojave. V poročilu združujemo in pojasnjujemo 
litološko-stratigrafske in tektonske razmere. Po eni strani jih povezujemo z do-
sedanjim znanjem, po drugi strani pa odpiramo nove poglede na speleološki 
in morfološki pomen pretrtih območij, na generacije prelomnih con in na 
strukturno geometrijo snežniške narivne grude med idrijskim in predjamskim 
prelomom. V enem poglavju obravnavamo razmerje geološke zgradbe do kra-
ških jam in kraškega površja, ki pa zaradi dodatnih raziskovalnih postopkov 
in nedokončanih obdelav še ni zadovoljivo pojasnjeno. Teža izvedene raziska-
ve je predvsem v metodološkem pristopu geološkega obravnavanja zakraselih 
terenov in v izdelavi kolikor mogoče zanesljivega vsebinskega in grafičnega 
prikaza geološke zgradbe na kartah, ki naj rabijo nadaljnjemu tovrstnemu 
delu v sosednjih ali drugih terenih. V sklepnem poglavju so zbrani rezultati in 
nakazani nerešeni problemi. 
STRATIGRAFSKO-LITOLOŠKI PODATKI 
Zgornjetriasne in jurske plasti 
Severno obrobje obravnavanega ozemlja med Strmico na zahodu, Zelšami 
na vzhodu ter Grahovše in Unško polje gradi zgornjetriasni dolomit. Severno 
od Ivanjega sela prehaja v jurske kamnine in sicer v bituminozni zrnati dolo-
mit ter v temno sivi mikritni apnenec z lateralnimi prehodi v porozni dalo-
mitizirani apnenec. Litološke značilnosti teh kamnin je podrobneje opisal J. 
C ar (1982), zato jih tokrat ne bomo ponovno obravnavali. Omenjamo le, da j~ 
značilno plastnat, laminaren in stromatoliten zgomjetriasni dolomit na ob-
robju hrušiškega pokrova in v širši prelomni coni idrijskega preloma močno 
pretrt, pogostoma v izrazito milonitno moko in zdrob. 
Spodnjekredne plasti 
Te plasti so med Logačo, Planino in Zelšami ter severnim pobočjem Ja-
vornikov (Golobičevec 790 m, Nadlišček 712 m). Na vzhodni strani so pokrite 
s pleistocenskimi sedimenti Unškega in Cerkniškega polja, na zahodni strani, ob 
Počivalniku (721 m) in Koliševskem vrhu (753 m) pa prehajajo v zgornjekred-
ne plasti. 
Spodnjekredna starost je dokazana s stratigrafsko lego, z mikro- in makro-
favno (M. P 1 eni čar, 1961) ter z značilno litološko sestavo. Bliže cesti Postoj-
na-Planina so razgaljeni zgornji, bliže Cer:kniškemu polju pa spodnji litostra-
tigrafski členi. 
Ob zahodnem obrobju CerkniškeQ'a polia in tja do Rakovega Škocjana se 
razkrivajo barremijski in spodnjeaptijski skladi, ki se odlikujejo po vključkih 
dolomitiziranega apnenca, dolomita in roženca. Na priloženi karti in litolo-
~kem stolpcu (sl. 1) vidimo, da imamo med Cerkniškim poljem in cesto Postoj-
na-Planina razgaljene ploščnate, skladnate in debeloskladnate apnence, kjer 
se vmes vsakih 80 do 100 m ponovijo leče ali plasti peščenega dolomita, ro-
ženastega apnenca in apnenčeve breče. V nekem profilu vzhodno od Jagničero­
vega (690 m) leži 20 cm debela plast roženca in breče na skladnatem apnencu, 
ki vključuje ostanke rekvienij. Verjetno gre za organogeni apnenec barremijske 
94 
J. Car, R. Gospodarič, o geologiji krasa med Postojno, Planino Jn Cer!.mico 
stopnje, saj se tedaj ti fosili prvič pojavljajo, če se opremo na preučene spod-
njekredne plasti bližnjega Kočevskega (M. P 1 eni čar in L. š riba r, 1983). 
številni mikrofosili (rekvienije, monopleure) se pojavljajo tudi v apnencih 
aptijske in albijske starosti, ki so na našem ozemlju razgaljeni v širokem pasu 
med severnim obrobjem Javornikov in Planino. Zahodno od Rakovega Škoc-
jana smo našli med spodnjim in zgornjim aptijem lokalno razvito emerzijsko 
ravnino. Nad njo opazujemo plitvovodne in nadplimske sedimente, ki se vle-
čejo od Jagničerovega (690 m) mimo Velikega naravnega mostu proti avto-
cesti Postojna-Unec. Povsod se menjavajo peščen bituminozen dolomit s pre-
hodi v dolomitni peščenjak, nadplimski konglomerat in debelozrnata do blokov-
na breča. Breča je sestavljena iz odlomkov temno sivega mikritnega apnenca, 
roženca in peščenega dolomita. Klasti ležijo v svetlejši peščeni, dolomitno-lapo-
rasti osnovi ali pa so zlepljeni z boksitnim vezivom. Njihov bočni ekvivalent 
predstavlja tanko plastnat, skoraj črn apnenec z laporastimi vložki. Plitvo-
vodno in nadplimsko sedimentacijo zaključuje do nekaj metrov debela plast 
temno sivega, bituminoznega apnenca s številnimi rekvienijami in monople-
urami ter lateralnimi prehodi v lumakelo. 
Precej manj vložkov plitvovodnih kamnin opazujemo v apnencih severno 
od avtoceste in železnice Postojna-Unec. V značilnem temno sivem, srednje 
do tanko plastnatem aptijsko-albijskem apnencu najdemo nepravilno razpo-
rejene leče temno sivega bituminoznega peščenega dolomita in apnenca z ro-
ženci. Vseh tankih leč na stratigrafsko-litološki karti (sl. 1) nismo mogli prika-
zati, pač pa omenjamo več deset metrov debel dolomitno-apneni horizont nad 
Planinsko jamo, ki se odtod vleče do Počivalnika (721 m) in se nadaljuje v 
zahodno in južno obrobje Golobičevca (790 m). V spodnjem delu prevladuje 
temno sivi bituminozni dolomit, v zgornjem delu pa se enak dolomit menjava 
s skoraj črnim tankoplastnatim apnencem. Na južnem pobočju Počivalnika 
prehajajo opisane kamnine lateralno v svetlo sivi satasti apnenec. Podobne raz-
mere smo opazili tudi v tektonski luski Logače. 
Pestrejši razvoj spodnje krede je v njenem najvišjem delu, in sicer na te-
renu severozahodno od Počivalnika. Na značilnem aptijsko-albijskem apnencu 
leži najprej apnenec z roženci, potem pa različno debeli skladi kalkarenita z 
vložki svetlega do temno sivega apnenca. Ponekod prehaja kalkarenit v apnen-
čev peščenjak. Bočna ekvivalenta opisanih kamnin sta svetlo siv zrnat dolomit 
ali rumenkasto bel zrnat apnenec. Te spodnjekredne plasti seka šibkejša ero-
zijska diskordanca, ki je na območju Jelenčka (686 m) dokaj izrazita, severno 
od tod pa precej manj. V pobočju južno od Planine se diskordančna ploskev 
naslanja na prelom, tako da je stik med spodnjo in zgornjo kredo od tod na• 
prej tektonski (sl. 1). 
Zgornjekredne plasti 
Na območju Jelenčka (686 m) leži neposredno nad diskordanco debelo zrna-
ta do blokovna breča. Bočno in vertikalno prehaja v svetlo sivi do beli, v glav-
nem neplastnat, z makrofosili bogat apnenec. Kamnina je sedimentološko bio-
stromni biolitit s prehodi v lumakelo. Iz tega horizonta omenja M. P 1 eni-
č ar (1961, 1963) ostanke radiolitov, kaprinid, hondrodont in nerinej, kar govori 
že za zgornjekredno starost. 
95 
Acta cairsologica XII, 1983 (1984) ---------------------------- -
Na opisanih plasteh je sivi do svetlo sivi, v splošnem debeloskladnati ap-
nenec z bolj ali manj enakomerno porazdeljenimi preseki rudistov. Sledi h o-
rizont, kjer se m enjavata debeloskladnata svetlo sivi biolitit in sivi ali temno 
sivi mikritni apnenec. Med Koliševskim vrhom (753 m) in Travnim vrhom 
(738 m) je apnenec tankoplastnat, porozen in luknjičav ter dolomitiziran , n a-
vzgor prehaja v ozko lečo svetlo rumenkasto sivega dolomita, ki ima značilne 
·plitvovodne izsušitvene razpoke, stromato1itne prevleke in geopetalne teksture. 
Nad dolomitno lečo leži sivi do svetlo sivi apnenec z nepravilno razporeje-
nimi preseki rudistnih školjk. Pri Vodnem dolu prehaja skladnat apnenec v 
svetlo sivi do beli organogeni apnenec s prehodi v lumakelo. Apnenec je naj-
večkrat tanko, včasih debeloplastnat, tu in tam tudi masiven. Kjer plastnatost 
ni opazna, se kamnina nepravilno gomoljasto kroji. Apneni različki so bogati 
z rudistnimi školjkami, predvsem radioliti. Po zrnavosti so kamnine kalkare-
niti s prehodi v kalkrudite. Verjetno so nastajali na obsežnih plitvovodnih bio-
stromah, zato jih označujemo kot biolitite. 
Po OGK list Postojna (1967), M. P 1 eni čar ju (1961, 1970) so obravna-
vane k amnine turonijske starosti. 
Nad turonijskimi skladi leži sivi ali svetlo sivi debelo plastnat apnenec 
z bolj ali m anj enakomerno razporejenimi preseki rudistnih školjk. Ti so v 
splošnem manjši kot v spodnjih skladovnicah zgornjekrednih kamnin (J. Car, 
Sl. 3. Tekt:mska krpa pri Uncu, na zgornjetriasni dolomit je narinjen spodnje-
kredni apnenec. Foto: J. čar 
Fig. 3. Tectonic slice by Unec, Lower Cretaceous limestone is over-thrusted on 
the Upper Triassic dolomite. Photo: J. čar 
96 
J. Ca.r, R. Gospodarič, O geologiji krasa med Postojno, Planino in Cet=ico " 
1982). Poleg radio1itov opazujemo v apnencih še preseke hipuritov in sabinij 
ter števiine ostanke foraminifer in različnih alg. V okolici Pivke jame najdemo 
poleg njih še dobro ohranjene velike foraminifere rodov Keramospherina, Ar-
chaias in Dicyclina, kakor jih je iz tamkajšnjih senonijskih plasti ugotovila 
K. Drobne (1981). 
Na kartiranem ozemlju se zgornjekredne plasti zaključujejo s sivim do 
temno sivim, močno organogenim apnencem z vložki lumakele. Genetsko so 
te kamnine del plitvovodne biostrome z obrobnimi organogenimi brečami. 
TEKTONSKE RAZMERE 
Starejša premikanja 
Kredni skladi obravnavanega ozemlja kažejo, da se je sedimentacija od-
vijala pod vplivom epirogenetskih premikanj. Kratkotrajni subae1ralni pogoji 
se odražajo v teksturah dolomitnih in apnenčevih skladov ter v nadplimskih 
brečah in konglomeratih, pa tudi v lokalnih emerzijah in šibkih erozijskih po-
vršinah, ki so vidne v kamninah srednjega dela spodnje krede in na prehodu 
iz spodnje v zgornjo kredo. Za natančnejšo kronostratigrafsko opredelitev bi 
bile potrebne ustrezne paleontološke raziskave. 
Narivne strukture in gube 
Po severnem delu kartiranega ozemlja poteka narivnica med hrušiškim 
pokrovom in snežniško narivno grudo (L. P 1 a cer, 1981). Narivnico z vpadom 
od 25° do 45° proti NV ali NE smo sledili od Logače mimo Planine in Hasberka 
do Unca, kjer se prisloni na grčarevski oziroma zalin prelom (J. C ar, 1982). 
Narivno zgradbo potrjujejo erozijske krpe zdrobljenega zgornjetriasnega do-
lomita na spodnjekrednem apnencu južno od Unca in pri Medvedovi peči (sl. 2). · 
Ob stari unški cesti je slivško tektonsko-erozijsko okno, kjer izpod milonitizi-
ranega dolomita hrušiškega pokrova pogleda na dan kredni apnenec snežniške 
narivne grude. Podobne strukture so še ob železniški progi na jugovzhodnem 
obrobju Unškega polja. Zanimiva narivna deformacija je razvita na pobočju 
nad Logačo. Zaenkrat smo jo imenovali planinska narivna luska. Šibka na-
rivnica na stiku med hrušiškim pokrovom in snežniško narivno grudo omejuje 
lusko krednih kamnin od zgornjega dela spodnjih in najnižjega dela zgornje-
krednih kamnin v talnini. Kot posebnost omenjamo še narivno lego močno 
pretrtega spodnjekrednega apnenca na ,,glavnem« dolomitu pri Uncu (sl. 3). 
Narivni kontakt pokrova in snežniške narivne grude je torej znatno bolj 
zamotano sestavljen kot ga prikazujejo in opisujejo doslej objavljene geološke 
karte in študije. Predvsem je razvit v širši narivni coni, ki se odraža v močno 
pretrtem dolomitu Unškega polja, Rakeka in Cerkniškega polja, pa tudi v se-
kundarno nagubanih krednih skladih kartiranega ozemlja. 
V obravnavanem delu snežniške grude vpadajo skladnati apnenci najbolj 
pogostno za okrog 20° proti jugozahodu, zahodu in severozahodu. Na kraiše 
razdalje se slemenitev spreminja v ploščnatih, na daljše v skladnatih in debe-
loskladnatih apnencih, sicer pa najbolj pogostno ob prelomih. 
Manjše sinklinale in antiklinale opazujemo na območju Rakovškega griča 
(646 m) in Laškarjevega kota nad Malni ter ob Počivalniku (721 m), med večje 
gube pa štejemo postojnsko antiklinalo in studenško sinklinalo, ki ju je po-
imenoval R. Go s p o dar i č (1976). Antik1inalna struktura je bila najdena 
97 
8 Acta caJI\SOIOgica XII, 1983 (1984) 
tudi na območju Golobičevca (790 m). Gube imajo smer NW-SE in tonejo pod 
kotom od 20° do 30° proti severozahodu, kar se ujema z razvojem tektonskih de-
formacij, kakor jih je za zahodno Slovenijo pojasnil L. P 1 a cer {1981). 
Vsekakor je za obravnavano ozemlje značilno, da so plasti dokaj položne, 
pa čeprav so ob številnih prelomih pretrgane in zasukane. V tem pogledu se 
zgradba obravnavanega dela snežniške narivne grude razlikuje od zgradbe 
ob severovzhodnem obrobju Pivške kotline, kjer so zgornjekredni skladi strmi 
in celo narinjeni na fliš {R. Go spod ari č 1976), ter od zgradbe hrušiškega 
pokrova, kjer so zgornjetriasni dolomiti nagnjeni tudi čez 40° proti severu in 
severovzhodu. 
Prelomne deformacije 
Različno skladnate kamnine so različno na gosto razpokane in prelomljene. 
Po podatkih R. Go spod ari č a (1970, 114) povzemamo, da imamo v ob-
močju Rakovega Škocjana najbolj številne N-S, E-W in NE-SW usmerjene raz-
poke. Ker glede na orientacijo niso povezane s slemenitvijo skladov, so verjetno 
nastale pri prelomnih deformacijah. Tudi z območja postojnske antiklinale je 
objavlj!:!n zbirni diagram razpok in prelomov (R. Go spod ari č 1973, 487) , 
ki kaže s prelomi NW-SE in NE-SW smeri vzporedne razpoke in še izraženo 
njihovo skupno smer N-S. 
Sl. 4. Spodnjekredni apnenec pri Hudem kamnu nad Uncem. tektonsko porušena 
cona. Foto: J . Car 
Fig. 4. Lower Cretaceous limes,tone at Hudi kamen by Unec. Crushed fiss,ured zone 
structure. Photo: J. Car 
98 
J. Car, R. Go.spodar.lč, O geologiji krasa med Postojno, Planino In Cer<mico • 
Sl. 5. Zgornjekredni neplast-
nat apnenec na Koliševskem 
vrhu, močna razpoklinska co-
na. Foto: J. Car 
Fig. 5. Upper Cretaceous lime-
stone at Koliševski vrh Mts., 
strong fissured zone structure. 
Photo: J. Car 
Osnovnih značilnosti posameznih prelomnih deformacij (smer, značaj, ob-
liko in prostorski obseg), ki smo jih ugotovili Pri kartiranju, ne bomo podrob-
neje obravnavali, saj so razvidne iz priložene tektonske karte (sl. 2). Pač pa 
bomo komentirali tiste splošne kinematske podatke, ki so ugotovljivi neposredno 
iz geometrije prelomnih deformacij. Pri tem moramo poudariti, da so, skladno 
z metodologijo kartiranja, na tektonski karti izrisane prelomne cone glede na 
bolj ali manj pretrte kamnine, ki se ob njih pojavljajo, ne pa po njihovem kine-
matskem pomenu. Zdrobljene, porušene in razpoklinske cone (sl. 4 in 5) smo 
terensko definirali po postopkih in kriterijih, ki jih je opredelil J. čar (1982). 
Ugotovljene tektonske razmere kažejo, da moramo prišteti ozemlje med 
Postojno, Uncem in Cerknico k prehodnemu območju med idrijskim prelomom 
ob Planinskem polju in predjamskim prelomom na vzhodnem obrobju Pivške 
kotline. 
Iz prelomnih deformacij, prikazanih na tektonski karti (sl. 2), sklepamo 
na štiri obdobja disjunktivnega premikanja, ki verjetno pripadajo isti tek-
tonski fazi. 
99 
10 Acta ca:rsologica XII, 1983 (1984) 
V prvem obdobju so nastale in bile aktivne prelomne cone v smeri NE-SW. 
Da gre za prelome l. generacije sklepamo po značilnih kataklastih, ki jih sprem-
ljajo, in po dejstvu, da jih »dinarsko« usmerjeni prelomi dosledno sekajo. Pre-
lomna cona se odraža v regenerirani, močno sprijeti tektonski breči ter v ešalo-
niranih razpokah, ki jih zapolnjuje beli kalcit. Izrazito razvit tovrstni prelom 
poteka po »dolini« avtoceste med Postojno in Uncem, kjer je v cestnih usekih 
videti genetska razmerja med prelomi. 
V enem izmed usekov (sl. 6) so manj kot meter debeli skladi apnenca pre-
lomljeni z valovitimi dislokacijami NE-SW smeri, ki enkrat sklade sekajo, 
drugič v njih ostajajo. Na njihovih drsnih ploskvah, tudi zrcalih, so vidne sta-
rejše vodoravne in mlajše spustne raze. !zgleda, da se je ta l. generacija pre-
lomov razvila iz prvotnih vzdolžnih razpok v skladih in bila kasneje udeležena 
pri vseh nadaljnjih deformacijah. 
Prelomi l. generacije so bili brez izjeme s skladi vred presekani z nav-
pičnimi in strmimi zmiki 2. generacije v smeri NW-SE. Zmike spremljajo števil-
ne dobro razvite zdrobljene, porušene in razpoklinske cone (sl. 5) v smereh 
N-S in NNE-SSW. Odsotnost »prečnodinarskih« prelomov je po našem mnenju 
pomembna posebnost drugega obdobja premikov na kartiranem ozemlju. 
~ 
15 m 
~ 1 
/ 2 
~ 3 
Sl. 6. Tloris prelomov ob cesti Postojna-Unec. 1 - skladi spodnjekrednega ap-
nenca z drsinami ob lezikah, 2 - prelomi l. generacije, 3 - zmiki 2. dn 3. 
generacije s tektonsko brečo 
Fig. 6. Groundplane of faults at Postojna-Unec road. 1 - Lower Cretaceous lime-
stone beds with striation on the bedplanes, 2 - 1st generation of faults, 
3 - 2nd and 3rd generation of wrench faults with tectonic breccia 
100 
J. Car, R. Gospodarič, o geologiji krasa med Postojno, Planino in Ceiimico 11 
Prelomne cone 2. generacije sekajo zelo na gosto celoten obravnavani te-
ren. Dobro so vidne med Pivško kotlino in Unškim poljem ter avtocesto in se-
vernim obrobjem Javornikov. Okrog Rakovega Škocjana pa je ta prelomna 
generacija zakrita z mlajšimi premiki. Med najmočnejše prelome obravnavane 
faze štejemo »dinarsko« usmerjeni vodendolski in koliševski prelom ter poru-
šeno cono zahodno od Jagničerova (690 m). Najlepše razvite cone opazujemo 
še severozahodno od Koliševskega vrha (753 m) in vzhodno od Suhega vrha 
(670 m). 
Najmanj definirani so premiki 3. generacije. Nastali so bodisi sočasno spre-
miki 2. generacije ali pa nekoliko pozneje. Ponovno je bila reaktivirana pre-
lomna cona v smeri NE-SW skozi Postojnska vrata. Na to kaže potek različnih 
prelomnih con druge generacije, ki se iz območja NW od avtoceste ne nada-
ljujejo neposredno v podnožju Javornikov. V depresiji Postojnski vrat se po-
javljajo tudi široke in izrazite pretrte cone v smeri NNE-SSW s svojskimi ka-
rakteristikami, ki jih pri drugih prelomnih generacijah nismo opazili. 
K 4. generaciji premikanj prištevamo širšo prelomno območje idrijskega 
preloma z vsemi spremljajočimi pretrtimi conami (sl. 4). Te dosledno sekajo 
v:se starejše prelomne faze in so delno še aktivne. Poleg idrijskega, kolišev-
skega, milavčevega in grahovškega preloma, ki gradijo tektonsko mrežo jugo-
zahodnega obrobja Planinskega polja, sekajo kartirano ozemlje še grčarevski 
(zalin), škanski, rakovški in nadliški prelom. Njihov zmični značaj dokazujejo 
gladke drsne ploskve, do več 10 m debele leče tektonskih breč in milonita ter 
za več 100 m prestavljeni paketi kamnin. Naštete prelome spremljajo zdrob-
ljene, porušene in razpoklinske cone N-S smeri ter izrazite pretrte cone v »preč­
nodinarski« smeri med Rakovim Škocjanom in obrobjem Cerkniškega polja. 
RAZMERJE MED GEOLOŠKO ZGRADBO IN JAMSKIMI SISTEMI 
TER KRAŠKIM RELIEFOM 
V stratigrafsko-litološko in tektonsko karto smo vrisali vodne in suhe rove 
Postojnske in Planinske ter Tkalce jame, Zelških jam in obeh Karlovic, kakor 
jih doslej poznamo. Ce primerjamo potek njihovih rovov z geološko zgradbo, 
se pokažejo nekatere zanimive zveze, ki doslej niso bile znane. 
Vodni rov;i Velike Karlovice so najbolj razčlenjeni v nepretrtih položnih 
skladih spodnjekrednega apnenca med prelomi NW-SE in NE-SW smeri, oba 
sklepna sifona pa sta nastavljena ob prelomih NE-SW smeri (R. Go spod a -
r i č, 1970, pril. 2), ki na površju potekajo čez škanski grič (962 m) in Nadlišek 
(712 m). Domnevamo, da se onkraj sifonov vodna kanala vijugavo nadaljujeta 
v nepretrtem bloku vse tja do 700 m oddaljenega pritočnega sifona v Zelških 
jamah. Vodni rovi Male Karlovice in Svinjske jame se nadaljujejo v bloka ap-
nenčevih in dolomitnih plasti, ki sta po dolgem omejena s prelomi NE-SW 
smeri. Glede na relativno hiter pretok ponorne vode (R. Go spod ari č, P. 
Ha b i č, 1980), so neznani kanali verjetno dokaj enotni in nerazčlenjeni, kar 
ii-e posebej velja za tisti krak, ki dovaja izvirno vodo v Kotliče. V omenjenih 
blokih so tudi udornice Globoke doline, udornice Zelških jam in depresija Ra-
kovega Škocjana s tamkajšnjimi izviri Raka. 
V manj pretrtem bloku je vodni rov Tkalce jame, ki ima prvi sifon v ap-
tijski sedimentacijski breči, sklepnega pa v ploščnatih apnencih že prav blizu 
101 
12 Acta ca.rsologica XII, 1983 (1984) 
prelomov l. generacije NE-SW smeri, za katere smo ugotovili, da so bili aktivni 
pri vseh tektonskih premikanjih, lahko celo prav do holocena. 
Proti severozahodu, k Rakovemu rokavu Planinske jame usmerjeni ne-
znani vodni rovi potekajo vzporedno s skladi, ne da bi jih pri tem ovirali pre-
lomi NW-SE smeri. Ti izrazito omejujejo predel Unške koliševke in Laškarje-
vega kota ter pridejo do veljave pri sklepnem sifonu Pivškega rokava Planin-
ske jame. Ta je v pretrti coni koliševskega preloma, ki je z dosedanjimi potap-
ljaškimi raziskavami še ni uspelo prečiti. V enakih strukturah sta tudi sifona v 
2 km oddaljeni Pivki jami, prvi v prelomni coni z značilno stopničasto zgradbo 
v pobočju severno od vhoda v Pivko jamo, drugi pa v tektonskih brečah vo-
dendolskega preloma. 
V smereh sklepnih delov Rakovega rokava in Pivškega rokava se odraža 
verjetno tudi vpliv regeneriranih prelomov 1. generacije NE-SW smeri, ki ga 
slutimo tudi v legah udornic okrog Vodnega dola in slepe doline Risovec ter 
v poteku vodnih rovov Crne jame in Pivke. Povsod tod gre za aktivne vodne 
rove, ki so usmerjeni pravokotno na nagubane sklade. Tak potek vodnih ro-
vov, vsaj za Postojnski jamski sistem, doslej ni bilo možno zadovoljivo pojas-
niti z geološke strani (R. Go spod ari č 1976), pokazana povezava s prelomi 
pa morda olajšuje pot k iskani rešitvi. 
Pri terenskem delu smo opazovali tudi povezave med geološko zgradbo 
in kraškim reliefom. Zbrano gradivo pa še ni obdelano, saj so se k povsem 
geološkim problemom priključili tudi morfološki, analitični postopki pa v ta 
namen še niso usklajeni. 
Ze pri doslejšnjem znanju tektonske zgradbe so bili znani prevladujoči 
NW-SE prelomi, ki so jim vzporedna nekatera pobočja dolin oziroma gre-
benov, robovi ravnikov in depresij, da omenimo npr. severno pobočje Javorni-
kov ter mejo med postojnsko in planinsko morfološko stopnjo. Prav tako so 
bile izvedene primerjave med lokacijami udornic oziroma podzemeljskih ro-
vov in temi prelomi, npr. za Veliko Karlovico in Postojnski jamski sistem (P. 
H a b i č 1982). Povsod so slutene genetske povezave, pri tem pa še posebej 
mišljene časovno usklajene tektonske deformacije in morfološke spremembe. 
Predvsem gre za posledice relativnega dviganja ali spuščanja reliefnih enot 
in v njih izdolbljenih delov kraških jam ob prelomnih conah. V geološko-mor-
fološko analizo so torej vključeni izredno zanimivi geokronološki problemi, ki bi 
jih morali rešiti, če bi hoteli pojasniti razvoj geološke zgradbe ter razvoj povr-
šinskega in podzemeljskega kraškega reliefa v neogenu in kvartarju. 
SKLEP 
Pri geospeleološkem preučevanju Notranjskega krasa smo kartirali ozemlje 
med Postojno, Planino in Cerknico. Pri delu smo dosedanje znanje iz geoloških, 
speleoloških in hidrogeoloških razprav dopolnili z novimi litološkimi in tekton-
skimi ugotovitvami. Pri terenskem delu in obdelavi podatkov (sl. 1) smo upo-
rabljali metodologijo podrobnega geološkega kartiranja kraškega reliefa, kakor 
jo je na primeru Planinskega polja in sosednjih terenov razvil J. Car (1981, 
1982). 
Kras med Postojno, Planino in Cerknico gradijo kamnine spodnje in zgor-
nje krede (M. Pleničar, 1961, 1968), kjer so skladovmce mikritnega apnenca 
102 
J. Car, R. Gospodarič, O geologiji krasa med Postojno, Planino in Cermico 13 
z vložki zrnatega bituminoznega dolomita, roženastega apnenca, kalkarenita, 
nadplimskega konglomerata in apnene breče z dolomitnim in boksitnim vezivom 
iz spodnje krede, skladovnice debeloskladnatega mikritnega in organogenega 
plitvomorskega apnenca z rudistno in foraminiferno favno pa iz zgornje krede 
(M. Pleničar, 1961, 1970; R. Gospodarič, 1976; K. Drobne, 1931). 
Med plastmi spodnjega in zgornjega aptija je najdena emerzija, ki se lahko 
vzporeja s podobno prekinitvijo v spodnjekrednih plasteh na Kočevskem (M. 
P 1 eni čar, L. š riba r, 1983), med spodnjekrednimi in zgornjekrednimi skla-
di pa lokalne erozijske površine. 
Tektonske razmere obravnavanega ozemlja se odražajo v epirogenetskih 
premikanjih v kredni periodi, v orogenetskih narivnih in nagubanih defor-
macijah po eocenu ter v prelomnih deformacijah iz neogena in kvartarja, kar 
se sklada z tektonskim razvojem zahodne Slovenije (L. P 1 a cer, 1981). 
V posteocenski periodi r arivanja je bil narinjen zgornje~riasni dolomit (hru-
šiški pokrov) na kredne kamnine snežniške narivne grude. Kontaktna narivna 
cona z manjšimi tektonskimi krpami in okni je vidna med Strmico, Planino 
in Zelšami. V tej periodi narivanja so bili položno nagnjeni in nagubani tudi 
skla"i obravnavanega dela snežniške grude. Ta ugotovitev se razlikuje od dose-
danjih interpretacij tega terena (M. P 1 eni čar, 1970; R. Go spod ari č, 
1976). ki so NW-SE usmerjene gube uvrščale v prve in samostojne plikativne 
deformacije, iz katerih bi se naj kasneje razvili pokrovi. Na tektonski karti 
in njeni legendi (sl. 2) so podrobno razčlenjene in opisane prelomne deforma-
cije. Opredeljene so po prostorski orientaciji in po tektonsko deformiranih 
kamninah (sl. 3, 4, 5 in 6) v zdrobljenih, porušenih in razpoklinskih conah. Pre-
lomne deformacije so nastale v štirih obdobiih (generacijah) disjunktivne~a 
premikanja, prva ima NE-SW smer, druga NW-SE smer, tretja je oživljena 
NE-SW smer, četrto generacijo pa sestavljajo prelomi širše cone idrijskega 
preloma. Ti sekajo vse starejše strukture.in so aktivni še danes. 
Navedeno starostno zaporedje prelomnih deformacij je na obravnavanem 
terenu ugotovljeno prvič. Zato bo treba z nadaljnjimi tovrstnimi raziskavami 
snežniške grude in sosednjih tektonskih enot nadaljevati, da bomo ugotovljeno 
zaporedje dopolnili, potrdili ali ovrgli. 
S podrobnejšim znanjem litološke in tektonske sestave zakraselih kamnin 
smo poskušali pojasniti tudi nekatera razmerja med geološko zgradbo in kra-
škimi pojavi na površju in v podzemlju. 
Poudarjamo predvsem pomen prelomnih con NE-SW pri usmeritvi mlajših 
vodnih rovov v Postojnski in Planinski jami ter pomen NW-SE prelomov, ob 
katerih se javljajo sifoni in udornice. Ob znani geološki zgradbi bo možno tudi 
poJasniti kraški relief na površju, njegove nize vrtač, številne dole in vzpe-
tine ter meje večjih morfoloških enot. V tem pogledu je prve korake opravil že 
P. Habič (1982), nadaljnje pa bomo zastavili v bodoče. 
103 
14 Acta ca:rsologica XII, 1983 (1984) 
LITERATURA 
Brezni k, M., 1962: Akumulaoija na Cerkniškem in Planinskem polju. Geologija 7, 
119-149, Ljubljana. 
Car, J., 1982: Geološka zgradba požiralnega obrobja Planinskega polja. Acta carso-
logica SAZU, 10 (1981), 75-105, Ljubljana. 
D r o b ne, K., 1981: Značilne foraminifere in njih združbe v podlagi danijskih plasti. 
Zbornik referatov. Simpozij o problemih danija, Postojna 1981, 85-97, Ljubljana. 
G o s p o d ari č, R., 1970: Speleološke raziskave Cerkniškega jamskega sistema. Acta 
carsologica SAZU, 5, 111-169, Ljubljana. 
G o s p o dar i č, R., 1973: Preučevanje razpok s pomočjo njihovih struktur. Sedmi 
kong. geologov Jugoslavije 1971, 485-502, Zagreb. 
G,o spod ari č, R., 1976: Razvoj jam med Pivško kotlino 1n Planinskim poljem 
v kvartarju. Acta carsologica SAZU, 7, 8-135, Ljubljana. 
Go spod ari č, R., P. Habič, 1976: Underground Water Tracing. Investigations 
in Slovenia 1972-1975. Institute for Karst Research, 1-312, Ljubljana. 
G o s po dar i č, R., P. H a b i č, 1979 :Kraški pojavi Cerkniškega polja. Acta carso-
logica SAZU, 8 (1978), 11-156, Ljubljana. 
Gospodarič, R., J. Kogovšek, M. Luzar, 1983: Hidrogeologija in kraški 
izviri v Rakovem Škocjanu. Acta carsologica SAZU, 11 (1982), 19-40, Ljubljana. 
Habič, P., 1982: Kraški relief in tektonika. Acta carsologica SAZU, 10 (1981), 
23-44, Ljubljana. 
K o s s mat, F., 1897: Ueber die geologische Verhiiltnisse der Umgebung von Adels-
berg und Planina. Verh. Geol. R. A., 78-84, Wien. 
K o s s mat, F., 1905: Erlauterungen zur geologischen Karte Haidenschaft und 
Adelsberg, 1-56, Wien. 
O s n ovna geološka karta SFRJ, list Postojna, 1 :100.000, 1967, Beograd. 
P 1 a cer, L., 1981: Geološka zgradba jugozahodne Slovenije. Geologija, 24/1, 27-60, 
Ljubljana. 
P 1 eni čar, M., 1953: Prispevek h geologiji Cerkniškega polja. Geologija, 1, 111-117, 
Ljubljana. 
P 1 en i č ar, M., 1961: Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in 
Notranjskem. Geologija, 6, 22-145, Ljubljana 
P 1 en i čar, M., 1968: Kreda v severozahodnih Dinaridih. Prvi kolokvij ,o geologiji 
Dinaridov, 1968, 89-95, Geološki zavod in Slovensko geološko društvo, Ljub-
ljana. 
P 1 eni čar, M., 1970: T,olmač za Osnovno geološko karto, list Postojna, 1-62, Zvez-
ni geološki zavod, Beograd. 
P 1 eni čar, M., L. š riba r, 1983: Kredni skladi med Kočevjem ;in Krko. Geolo-
ški zbornik FNT, 4, 47-79, Ljubljana. 
Prem r u, U., 1982: Geo1oška zgradba južne Slovenije. Geologija, 25/1, 95-126, 
Ljubljana. 
Ravni k, D., 1976: Kameninska podlaga Planinskega polja. Geologija, 19, 291-315, 
Ljubljana. 
Neobjavljena dela 
C ar, J., 1981: Vpliv geoloških elementov na razvoj kraških pojavov na ozemlju med 
Planinsk,irm poljem in Rakovim Škocjanom. Tipkano poročilo, 1-25, arhiv RPC 
Idrija in IZRK ZRC SAZU Postojna. 
Car, J., 1982 a: Vpliv geoloških elementov na razvoj krašk1h pojavov na širšem 
območju Koliševskega in Travnega vrha. Tipkano poročilo, 1-16, arhiv RPC Idri-
ja in IZRK ZRC SAZU Postojna. 
Car, J., 1983: Vpliv geoloških elementov na razvoj kraških pojavov na širšem ob-
močju Pivke in Crne jame. Tipkano poročilo, 1-14, arhiv RPC Idrija in IZRK 
ZRC SAZU Postojna. 
104 
J. Car, R. Gospodarič, O geo,ogiji krasa med Postojno, Planino in Cer'mico l& 
ABOUT GEOLOGY OF KARST AMONG POSTOJNA, PLANINA AND CERKNICA 
Summary 
While carrying out karst of Notranjslm geospeleological landscape analysis, the 
area among Postojna, Planina and Cerknica has been adequately mapped. The pre-
vious knowledge based on geological, speleological and hydrologicaJ. studies (F. K o s -
s mat, 1905; M. P 1 eni čar, 1961, 1963, 1970; R. Go spod ari č, 1970, 1973, 1976; 
R. Go spod ari č and P. Habič, 1976, 1980; R. Go spod ari č, J. K o go v še k 
and M. L u z a r, 1983) has been completed by new stratigraphico-lithological and 
tectonic statements. At tield work, data treatement and results evaluation the metho-
dology of detailed geological mapping of the karst relief was used as it was developed 
on the example of Planina Polje by J. Car (1982). 
The karst a1mong Postojna, Planina and Cerknica is built by the rocks of Lower 
and Upper Cretaceous (M. P 1 e ni čar, 1961, 1963). The Lower Cretaceous is com-
posed bv characteristically bedded micritic limestones with inliers of granular bitu-
minous dolomite, limestone with cherts, calcarenite, mud pebble conglomerate and argi-
leous breccia with dolomitic and bauxite matrix (Fig. 1). There are two horizons of 
pachiodontic shells, one from Barremian and the other from Aptian stage. Inter-
rupted sedimentation was found between Lower und Upper Aptian and could be 
paralleled to similar interruption in Lower Cretaceous beds of Kočevsko (M. P 1 e -
niča r and S riba r, 1983). Upper Cretaceous is built mostly by thick-layered 
micritic and organogenic shallow-sea limestones with some dolomite. They oontain 
radiolithic and hippurite fauna and foraminiferae fauna, ranging them to Cenoma-
nian, Turonian and Senonian stage (M. P 1 eni čar, 1961, 1970; R. Go spod ari č, 
1976; K. Drobne, 1981; J. čar, 1981, 1982). On the transition of Lower to Upper 
Cretaceous local emersion surfaces are seen. 
Tectonic conditions were studied in detail and described on the base of tecto-
nical map and its legend (Fig. 2). The structures were defined on the base ,of deformed 
rocks and space orientation. Older epirogenetic movements in Cretaceous period, 
orogenetic over-thrust and folded deformations in Post Eocene and faulted defor-
matiorn; in Neogene and Q.uaternary were distinguished, parallely to geotectonical 
conditions in the western Slovenia (L. P 1 a cer, 1981). 
The over-thrust of Hrušica nappe is seen among Strmica, Planina and Zelše 
where Upper Triassic dolomite oovers the rocks of Lower and Uoper Cretaceous in 
general, belonging to Snežnik thrust sheet in tectonical foot-wall. Smaller klippes 
and tectonic windows testify oontact over-thrust :?Jone which is defor:med along 
younger faults (Fig. 3). 
In Post Eocene period of main nappes over-thrusting the fayers of treated part 
of Snežnik thrust sheet have been gently lowered and folded too. This statement 
differs from the previous tectonic interpretation of the area (M. P 1 eni čar, 1970; 
R. Go spod ari č, 1976) which ranged NW-SE directed folds to first and indepen-
dent folded deformations from where nappes could be developed later. 
Faulted deformations are reflected in faulted zones of 1st generation (NE-SW 
direction), in faulted zones of 2nd and 3rd generation (NW-SE and NE-SW reacti-
vated direr-tion) and in 4th generation of disolacement along the Idriia fault zone. 
Faults of first generation were upheaved along wrench-faults of NW-SE direction 
(Fig. 6), dividing the rocks the most expressively into oblong tectonic settings. They 
are bounded and respun by crushed and jointed :?Jones (Fig. 4, 5). 
Fault deformati-ons originated and were active in four periods of movements, 
possibly in the same orogenetic phase in Neogene. The cited age distl'ibution of 
tectonic deformations on the treated region was stated for the first tirne. As s,imilar 
deformations continue to adjacent regions, to entire Snežnik over-thrust sheet and 
also to Hrušica nappe we can expect the further similar informations from there. 
With detailed study of lithologic and tectonic structure of karstified rocks we 
could explain the relations between geologic setting and karst phenomena on the 
surface and in the underground. The importance of fault-zones of NE-SW direction 
is specially accentuated at the direction of y,ounger water channels in Postojna and 
105 
16 Acta carsologica XII, 1983 (1984) 
Planina Caves, as well as the importance of NW-SE directed faults, where siphons 
and collapse dolines occur. Knowing geologic structure it will be easier to explain 
karst relief on the surface, distribution of dolines series, severa! troughs and up-
heavals as well as borders of bigger morphological units. The first steps were done 
by P. Habič (1982), the further comparisons can be achdeved in future. 
106 
........-
,, __ 
l 11 
j š C A 
J ,\ 
\ 
10km 
·, .. 
\ ·•· .. , 
· . '\ · .. . 
•\\ .. AJDO~CINA , · ........ ~ 
' \ 
Situacija terena v tektonski karti JZ Slovenrje 
Po Placerju 1981 
Area situation in the tectonic map of 
SW Slovenia 
A f ter L . P la cer 19 81 
/ 
/ 
.. 
<( 
t-
C:: 
<( 
~ 
<{ 
~ 
Vl 
z 
o 
t-
~ 
LU 
t-
N 
. 
..J 
(/) 
z z 
CL 
<( 
~ 
LJ -z 
o ...... 
LJ 
LU 
1-
N 
<!) -lL 
E 
~ 
N 
- - - -
o 
z 
~ 
_J 
o.. 
u 
>V) 
=> 
C:: 
<...,~ 
~ 
~ 
'-, 
~ 
_J 
LU 
> 
.C 
(71 
.... 
> o 
• r--
.C ,D 
::, 
Vl 
NA 
,relom 
s s::::z::::a::::=:a::: 
140 
23 @ 
kim pokrovom in snežniško narivno grudo 
/ . 
(' 
(Q 
J,. 
(Q 
(" 
1 
J A v o R N 
K 
6--- 7 8 ~~ ~~~ ~,,.,.,.,..,,--- ,.._,...,,,,..._,,r,,J - - - :::.-::.:.-_-:::: J --- 9 ,...,, "" ,.,.., 
15 ~ 16 CD 17 CD 18 @ 
24 ® 25 ® 26 ® 27 © Car, Gospodarič 1984 
!' 
1 
Legend 
l. milonitic flour and grits 
2. tectonic breccia 
3. tectonically crushed region, where partly collapsed or rnilonitized, differently old rocks alternate 
4. nappe boundary, interjacent slices or undefined overthrusted units 
5. fault of 1st generation, often active 
6. fault of 2nd and 3rd generation, powerful, visible and covered 
7. fault of 2nd and 3rd generation, faint, visible and covered 
8. crushed zone 
9. joint zone 
10. dip and strike of fault plane 
11. left or right horizontal wrench-fault 
12. axis of anticline with the direction of dipping 
13. axis of syncline with the direction of dipping 
14. collapsed doline 
15. entrance to karst cave and channels (in blue) 
16. zone of Idrija fault 
17. Hotenjka fault 
18. Milavec fault 
19. Grahovo fault 
20. Grahovo or Rak fault 
21. Rak fault 
22. Nadliški fault 
23. Koliševka fault 
24. Vodendol fault 
25. Postojna anticline 
26. Studeno syncline 
27. thrust line between Hrušica nappe and Snežnik thrust sheet 
1 . 
1 
CERKNIŠKO 
POLJE 
) 
(" ' 
P O S T O J N A 
J A 1/ o R N 
K 
1 [J] 2 • 3 lffll 4 • • +- 5 =-==-==-==-==-= 6 _ _ _ 7 _ _ _ B i --:::::-,. 9 ~>::'. ~::'. ~ 
1 o / 5°, a0 11 , , 12 <l ~ 13 : t> 14 Q ,s ........ 16 CD 11 1 CD 1s ® 
19 (0 20 @ 21 @ 22 (!) 23 @ 24 Č2) 25 @ 26 @ 27 © Čar, Gospodari 
! 
Risal : Albreht f 
Legenda Legend 
1. milonitna moka in zdrob 19. grahovski prelom l. milonitic fl our and grits 
2. tektonska breča 20. grahovski ali rakov prelom 2. tectonic breccia 
3. tektonsko pretrto območje, kjer se menjavajo delno porušene ali milonitizirane, različno stare kamnine 21. rakovski prelom 
1 
3. tectonically crushed region, where partly collapsed or milonitized, differently old 1 
4. meja pokrova, vmesne luske ali neopredeljene narivne enote 22. nadliški prelom 
5. prelom l. generacije, večkrat aktiven 23. koliševski prelom 
6. prelom 2, in 3. generacije, močan, viden in pokrit 24. vodendolski prelom 
7. prelom 2, in 3. generacije, šibak, viden in pokrit 25. postojns.ka antiklinala 
8. porušena cona 26. studenška sinklinala 
9. razpoklinska cona 27. na rivnica med hrušiškim pokrovom in snežniško narivno grudo 
10. smer in vpad prelomne ploskve 
11. levi in cteSJli vodoravni zmik 
12. os antiklinale s smerjo tonjenja 
13. os sinklinale s smerjo tonjenja 
14. udornica 
15. vhod v kraško jamo in rove (v modrem) 
16. cona idrijskega preloma 
17. hotenj s ki prelom 
18. rnilavčev prelom 
4. nappe boundary, interjacent slices or undefined ovenhrusted units 
5. fault of 151 genera tion, often active 
6. fault of 2"d and 3rd generation, powerful , visible and covered 
7. fault of Z"d and yd generation, faint , visible and covered 
8. crushed zone 
9. joint zone 
10. dip and strike of fau lt plane 
11. left or righ t horizontal wrench-fault 
12. axis of an ticline with the direction of dipping 
13. axis of syncline with the direction of dipping 
14. collapsed doline 
15. entrance to karst cave and channels (in blue) 
16. zone of Idrija fau lt 
17. Hotenjka faul t 
18, Milavec fault 
• 
II HRBET RIDGE 
~ REBER FLANK 
M RAVNOTA . PLATEAU 
D DOL DOL 
G) TRŽAŠKI PRELOM 
TRIESTE FAULT 
® DIVAŠKI PRELOM DIVAČA FAULT 
@ RAŠKI PRELOM 
RAŠA FAULT 
KRAS 
Reliefne enote in strukturnice 
o 5 
IZRK ZRC SAZU 
P. Habič 1983 
10km 
- ----
brazda 
karst furrow 
razor 
fluvial gally 
rob 
edge 
rebernica 
flank foot 
Sl. l. Matični Kras, reliefne enote in s•trukturndce 
Fig. l. Classical Karst, relief units and structural lines 
Seznam reliefnih enot Krasa 
Hrbti in vzpetine s kopastimi vrhovi 
l. Debela griža 
2. Trstelj 
3. Galerija s Škrljevico 
4. Pleša 
5. Gabrk s Selivcem in Sopado 
6. Vremščica 
7. Grmada 
8. Gradec in Veliki vrh 
9. Medvejk 
10. Tabor 
11. Goli vrh 
12. Kokoš in V. Gradišče 
13. Slavnik 
14. Cičarija 
Ravnate in ravniki 
15. Doberdobski ravnik 
16. Opajsko-selski ravnik 
17. Lipsko-temniški ravnik 
18. Komenski ravnik 
19. Gorjanski ravnik 
20. Gabroviški ravnik 
21. Pliskovški ravnik 
22. Dutoveljski ravnik 
23. Tomajski ravnik 
24. Divaški ravnik 
25. Lipiško-sežanski ravnik 
26. Bazoviški ravnik 
27. Opensko-nabrežinski ravnik 
28. Kozinski ravnik 
29. Matarski ravnik 
30. Brgudski ravnik 
31. Munski ravnik 
32. Podgorski ravnik 
33. Socerbski ravnik 
34. Severnoistrski ravnik 
DEBELA GRIŽA 
276 
STOL TRSTELJ 
628 643 
V. VRH 
FAJTI 463 z 
CERJE HRIB 434 ->~-- ,· . TEMNICA ) 343 __ . . . ". ~ .... -- _ BIRHULA 
. X •- ,•· ---~ ----
ŠUMKA 
518 
DOLCI GOLERIJA 
379 
ŠKR, 
___ __,_~----~l:··~,-rtJ~..---XX. x ---=:~. --r- · 402 --- - .. ,-·"·"''- :,:· 359,,:- ---- ~ L 
, KOSTANJEV!~A- -· GOVEC~ _ ~,c·~---~--- ·*•""%'-~"
1
- ~ 
~!, _,,,,_,,,,,. __ _,.-°""' /-,.,.~/' · --~ 7 '\./ 290 PLISKOVIC 
OPAT~ _§. __ _-::: ..- ..-- · · ~ 289 -~ . · ~---.. ,-- ---~-,,--":!::. GORJAN S KO - .. BRJE _ _! "°'' '<°c'°·"'"-'·""": •.z,,,=~,._.,,.! 
.86/ ----:- --- ! . x x ~ KLANEC .• -=:-::_:---- _ 191 , ~1'-· .. I,-,··· _ ··-. ✓--
/ - - - -- '-,J ~ ,h- / X X X •• • -- ' --• - •-''<:,•-4'-•,-; -• - • • -• - - •'<; ✓-•--·-·-·,. oČBERoOBSKo J-....., /. JAMLJE / KLARIČI ~§1:QVIC!L ·-·-· . - . - ---:', .-1: ..................... ,- .. .. i'•" ... v. Dol· .• -· . i .... . - · * _ -·-·-·- .- -·-•-·-·-·- -•··•· · xY x x l 
----- •-•-•-•-•-•-•-•-•-•-•-•-•-•-•-•-•-•-• • ··•f'.-•-•- --•- - " - "'''"' ""-'··--·•····--. X X ~ t, X ~ ~ 7 
---""--' 4 "-"'••··--·•"""~4.,· V 7 • X ) 
X 
v 
v 
~ 
GRMADA 
323 PEČNIK 
MAVHINJE 
SV. LENART GRADEC 
TRNOVCA 402 410 
343 z 
~ 
VEL. VRH 
490 
.-- i 1~· l 
...... ~.;.,..,"-r,:_.,.__,.~'G.---~---·-· l SESLJAN l28 142 NABREZINA ~ l 
-~ .) - "--~ - • - • - _ • .-,,-•._ l 
· · --,-•,;-··-•=-·-.· . ...r.' >illl vmmm"" ' , .,.,. -- \ / •"i"'-.. ·7~:--::::::-·..2'!-·...!:::!'! 
TIMAV 
.;~~~;;::::Ch~rz;;.t~:~::::::.;;~;;::r;~ · --:: . · .. . .... 
x· ··;t ··~· · ...... ·· 
X ~ ,c ~ 
X ~ ~ X 
X 
X 
X 
X 
X 
X 
X 
X 
X 
)( 
~ s 
533 
GRADIŠČE 
STOL TRSTELJ 
628 643 
V. VRH ....... 1 & II .....ti!!!~,ffl!!.._ ~ 1111!1!- r-600 ŠUMKA _ 
x J x \ ~ ~ 518 ŠKRATLJEVICA DUTOVLJE 
_ TEMNICA !.__BIRHULA ~v· ~ • ~ DOLCI GOLERIJA 434 TOLSTI VRH šTANJEL ROKOTNICA ~ VAHTA l-500 
:ič·<~~4or· ;::.~~~-i / • 37:90 P~ISKOVICA 2:5 @. . 363 r · 371-... ,'!>! -- • v ,,::
9 
-t
400 
__.--......., ~ -..-.✓- <1,~ I -•·-•·- __ ,_ .. ...,... _____ ___,,. -------~ PONIKVE _,, "•::~.:.-::-..::r't ----·x;- -289 --:-:-- ---- -- x--------------- ---, GORJANSKO BRJE f •! •GG <"-- ic:·w-·:--- ,-= - - """~·~·-= -·-·-·-·--·- ·-· -·-•-:..-.:.-·-·-•-:T;;,•"••-· -:-:·y'•-" ~-·----~ r300 . g .. § . r .. •s i<LANEC"''"~~,~:"c::, ;:· ~!-"-c · -?.7:.:: :_!:: . - . :-· ~: • : y. :~ · - . . ... ::. ~ .. ::.::.i;;.:, ~~i<·::, ~-········ ............. /· ..... _;: _-;.-==·.. . . ... ·r ~ 00 
BRESTO
VICA \ &:. . ...... :.•. · ·· ~ --- V. DOL Ž •• • ••• ,,, •••• •• DRAGA ~ x 2 
-•- •-' '-•zr ,,.,,.,.,.•• X '/ ~ X X 
,,,,,.-- - - ---:_,,,,-.•-•-•-•·~~~:":-,~,•~•-::::,·.:._-~•...;..;~"'""·--"'_~' , xfW'"· X X l1 X X 
-·"."'-'·,,....,.r""'_ - • .,,,,,, ,-~--A.~,s,k;~-~-"~.,,;;_ .. ~;...,.,~ X X X / X X 
,--,.·,-~,.,,_,_,·"cl •----•---•~•---- X X X X 
'/ · - --~------ X X X X - ~~  
SV. LENART GRADEC 
VEL. VRH 
490 
533 TABOR 
484 SEŽANA 
ZIDOVNIK 
ST. TABOR 
KOKOŠ 
683 
V. GRADIŠČE 
7~ raoo 
700 
PESEK GROČANAr600 
TRNOVCA 402 410 -- ,. 1 500 ,, ~ ---------
•·?=:::::-.::;,:;;_::::::·'·-, ..... ,~ • .._;-_t~Mi!:  f 400 
X _, -
~ 1 s 300 2!INA 1 SV. KRIŽ 
X 
X 
)-
~ 
~ 
,., ) X X --
o 1 2 
~100 
o 
S1 2. 
Fig.2. 
Sestavljeni vzdolžni morfološki prerez. Krasa po 
hrbtih, ravnotah in dolih z označenimi prečnimi 
brazdami !in rebernicami kot na sliki 1 in 3. Zgo-
raj: predel med raškim in divaškim prelomom. 
S1>0dai: 11redel med divaškim in tržaškim 11relomom-
Composed longitudinal morphological section o:f. 
Karst along ridges, ondulated karst plains and 
»-dols« with marked transverse furrows and flan!I: 
feet as on Figs 1 and 3. Above: regi.on betweeil 
Raša and Divača fault. Below: region between Di-
vača and Trieste fault. 
1000 
900 
800 
GRADIŠČICA 
700 
600 MATERIJA GR~~✓r 
B!!_'=2~S,A ·/ ~ 
500~ 
400 
300 
200 
100 
~ •••••••• • l7. ~' .•.••. l 
z z ~ 
l ž 7 
l 7 
ARTVIŽE 
BARKA 
BALKAN 
693 NADHUC N. IICKA 
624 
'~. ~-BALUNC 
.~--- \...509 
I' ~ ' fa10 
~-,,.-i.'-Jl 
X X ~ ~ 
~ ~ ~ z 
~ v 7 
o~----------------------------------
500 
400 GRMADA GOVEC 
ŽNIDARJEV HRIB 
338 
TRSTELJ 
643 
VREMŠČICA 
1027 
3001 -- _ _.amm '~ A,illm-mt••·· 1F' 1, { \ KAMNO ČELO 
200-l -,rt, ! "- / -........ ~.... x 1 ~ VIPAVA i 
100-l / 7 ~ ,hu7' / t f\-~x~~ - ~ '-
" • X X \ o~=-='"_j_ __________ _L _ _L:.5i...,j!..,__ ______ __._ ________ _;__ __________ --'-'--_~---
DEBELA GRIŽA 
276 
/II' 
POLJANE // __ \. 
0 
+·-('r·-·--~z: ._~~~~-~ ... ,:;::~.·~ ... · . ,...,..-·~·7-•-!.":::..-:--"-"~2..--.. Jitl'.:'.::!:~~~L VIPAVA 
z ~ zzf z I x· zz c,a•.--,~-·--"-cC"' 1 , - . _ z x x x . ..._ _ -100J_ .1.. '' z X•- ·c•Z x x x ·- 7 ~··· - -~---.:L-L_ X \,Z X X X 1 _,,,-••.
_____ .J.-'X...:f-----4-~-L ~ ~ .X l X ----------- \ Z r ------------- l ~----- -L-J.._ ....I_ __ 
300 
200 
100 
GRIŽA DEBELI VRH 
140 
GRADINA 
HRBET X BRAZDA 
X 
RIDGE X KARST FURROW X 
RAVNOTA v RAZOR 
PLATEAU 
v 
FLUVIAL GALLY ~ 
UL!l DOL ~ REBERNICA 
DOL I FLANK FOOT 
Sl. 3. Značilni prečni morfološki prerez Krasa z označe­
nimi brazdami, razori in rebernicami med hrbti, 
ravnotami in doli v skladu s slikami 1 in 2. Zgo-
raj: med Vremščico, dolino Notranjske Reke, Br-
kini (Artviže) in Matarskim podoljem. V sredini: 
med Vipavsko dolino, Trstljem, Komensko planoto, 
Velikim dolom in Grmado. Spodaj: čez Doberdob-
ski Kras in Devetaški dol do Timavske doline. 
Fig. 3. Significant cross morphological section of Karst 
with marked furrows, fluvial gullies and flank feet 
among ridges, ondulated karst plains and »dols« 
according to Figs 1 and 2. Above: among Vrem-
ščica, Notranjska Reka valley, Brki11ii (Artviže) and 
Matarsko podolje. In the middle: among Vipava 
valley, Trstelj, Komen plateau, Veliki dol and Gr-
mada. Below: across Karst of Doberdob and De-
vetaški dol up to Timavo valley. 
~::l 
~ 
E 
E 
,OEolE = ><> 
S'Z'l = >t 
z 
i 
i 
i 
i 
i 
Oi 
1 
ti 
i 
i 
i 
j 
i 
i 
zi 
-------- .,,-r 
1 
i 
ol 
1 
i 
i 
t! 
i 
1 
1 
i 
1 
zi 
--------- -,/ 
j 
j 
i 
oi 
1 
1 
1 
i 
i 
1 
l! 
s'1 
s'1 
1 
1 
1 
1 
1 
1 
1 
1 
1 
1 
1 
o 
o// 
,/ 
1 
i o 
C i o Q o {) o i o 
i o 
i D o D 1 () o o i o i o o o io 
1 " C 
o i 
[> j C, D o 
o 1 
1 
<:, 
G D o i D 
i " 
\) 
Q 
o o lo o [) o 
\;;, 
o 
C, o b 
o b 
o C o 1 o 
i b 
i [j • o- j. D C> " 
6 
1 {_) 
o " o 
D 
o 1) 
o C, D t> C, l::i 
Q C, 
o . C; 
0 o 
" C:, 6 o ~ 
" ,::; o 
o o Č\ /j 
1J o o " ., D 
o (> Q 1) 
,,,,/ ' C '-, 
• C> ,,,,.,,,.,,/' ',, o C:, 
o ,/' '-, <:,/ ' ,,>"' ' o ' ',, <> ,,,, 
/ 
o 
o 
., 
<:i 
,,c 
' 
---------------.J------------ J! ------------
Priloga l. 
Annex l. 
Centrični prerez modela udornice z običajni­
ma vrednostima parametrov a. in k (levo) in 
nekaterimi variacijami (desno). 
A centrical collapse doline model section. The 
usual parametres a. and k values (left) and 
some variations (right). 
------+-----+---+-----------< ~-
1----------+--------+--------+--------.:,._.,,,._+--------+-----J-----+------------l ~-
.C C 
o_ 
8 
o 
lil-
~. ~~ ..n' \ g . o· ~. o~ 1 1§ :J.... N ~-
1 lil lll o co-· o d en 
- - -- -- --
3 
! 
(tJ ~~::::;,=:;=::;::=;1=::;..._,,,~,---.--Ll=--.--~-....--.--/--,--,--...--.--l--,----.---,,--.---+-,-----.---,-.-----lo~-
> ~ ~ ~ ~ 
Priloga 2 
Annex 2 
Nomogrami za praktično preračunavanje. Po-
jasnilo označb glej v besedilu! 
Nomograms for practical calculations. The 
labels explanations see in the text!