Maja nak četrtek k velja i poStnin» m4 ia t Maribor» • pošiljanjem na dom «a eelo leta K » pol leta „ 2.— M četrt leta „ L—
Saioinina te poiflja e^ravnlštva t tiskarni m. Cirila, koroške »ttoe hStv. 1 List se
CFK* edp^edL
SLOVENSKI
BVvuegi iwHw <to* MMjo brca po-
List ljudstvu y pouk in zabavo.
h t tlakami ta pri gospoda Korak* at i tr«a po 10 k.
Rokopisi n m i»
feajo, neplačani listi se ne sprejemna
Za oznanita se plaiqj» od navadne vrstice, l« se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 k, trikrat 38 h.
kserati se spi^em^a do grede opoludna.
Stev. 41.
V Mariboru, dne 9. oktobra 1902.
Tečaj XXXVI.
■ teh okrajih tudi sedaj, kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah, prilezli nemsku-tarji iz svojih skrivališč ter naskočili slovensko trdnjavo. Ze pri volitvah volilnih mož naj slovenski možje posvetijo nemšku-tarjem v njihova skrivališča nazaj!
Političen shod pri Sv. Barbari pri Mariboru.
Političen shod pri Sv. Barbari pri Mariboru, ki ga je v nedeljo, dne 28. septem. v gostilni g. Janeza Majhena sklicalo lenarčko politično društvo, se je izvršil z lepim vspe-hom. Zbrane volilce je v krepkih besedah pozdravil v imenu političnega društva kmet Jan. Roškar od Sv. Jurija v Slov. gor. Na to je poročal poslanec R o b i č o svojem delovanju v državnem zboru. Opozarjal je med drugim vinogradnike, naj bi se v večjem številu posluževali posojila, da si obnove vinograde, ker po novi postavi dobe lahko brezobrestno posojilo na 10 let, ki jim je vrniti šele v 20 letih. Omenil je razne postave, ki so bile sklenjene; tudi celjsko vprašanje. Izborno je poslanec pojasnil opravičenost abstinence sloven. deželnih poslancev. Prej se vlada ni brigala za Slovence; ko so pa izstopili iz deželnega zbora, pa je takoj postala pozorna nanje in se je začela pogajati za vstop. Opominjal je končno volilce k slogi in izrazil željo, da bodo ravno kmetje Slovenskih goric delali na to, da pri novih volitvah v mariborskem volil, okraju častno zmagamo.
Priprave za volitev.
V	poštev pridejo pri bližajočih se volitvah v deželni zbor na Spodnjem Štajerskem le volitve v kmečkih skupinah, kajti v mestnih skupinah in v veleposestvu še ni upati zmage pri sedanjih razmerah.
V	vseh spodnještajerskih volilnih okrajih so se že vršili shodi zaupnih mož ter se postavili kandidati za posamezne okraje.
V	mariborskem volilnem okraju (sodni okraji Maribor, Slov. Bistrica, Št. Lenart) kandidirajo v kmečki skupini državni poslanec in veleposestnik v Lembahu, gosp. Franc RobiČ ter kmet iz Št. Jurija v Slov. gor. g. Ivan Roškar.
V	kmečki skupini ptujskega volilnega okraja (sodna okraja Ptuj in Rogatec) so postavili kandidatom odvetnika v Ptuju, g. dr. F r. J u r t e 1 a.
V	ljutomerskem volilnem okraju (sodni okraji Ljutomer, Gornja Radgona, Ormož) kandidira v kmečki skupini odvetnik v Mariboru, g. dr. Franjo Rosina.
V	slovenjegraškem volilnem okraju (sodni okraji Slovenji Gradec, Šoštanj, Marenberg) je prevzel zopet kandidaturo veleposestnik in tovarnar v Šoštanju, g. Ivan V o š n j a k.
V	celjskem volilnem okraju (sodni okraji Celje, Vransko, Gornjigrad, Šmarje, Laško, Konjice) so proglasili zaupni možje kandidatom g. dr. Ivana Dečko in g. dr. Jurija Hrašovec, oba odvetnika v Celju.
V brežiškem volilnem okraju (sodni okraji Brežice, Kozje, Sevnica) so si izbrali za kandidata zopet državnega poslanca in dekana v Vidmu, g Josipa Žičkar.
Zadnje deželnozborske volitve na Štajerskem so se vršile dne 21. septembra 1896. Takrat so se glasovi v spodnještajerskih kmet-skih volilnih okrajih razdelili tako-le: V mariborskem okraju Franc Robič 210 glasov, Mihael Lendovšek 165, Francelj Girstmayr 75 in dr. Hans Schmiderer 29; v ptujskem okraju dr. Franc Jurtela 153 glasov, Vise-njak 1; v ljutomerskem okraju je dobil dr. Fr. Rosina vse glasove 111; v slovenjegraškem okraju je dobil g. Ivan Vošnjak 86 glasov izmed 87 oddanih; v celjskem okraju je dobil dr. Ivan Dečko 247, dr. Josip Sernec 245 glasov, nasprotna kandidata sta ujela 7 in 8 glasov; v brežiškem okraju je bilo oddanih za Josipa Žičkarja 98, za Ivana Balona pa 25 glasov.
Pri sedanjih volitvah bodo nemškutarji z največjo silo naskočili mariborski volilni okraj. Tukaj je torej dolžnost vsakega narodno mislečega moža, da stori vse za sijajno zmago naših slovenskih kandidatov. Odločilne važnosti so volitve volilnih mož. Za te volitve je treba skrbne, previdne priprave. Ne strašimo se agitacije, četudi je treba hoditi od hiše do hiše, od volilca do volilca! Pokažimo isto žilavost v agitaciji za sveto slovensko stvar, kakor nemškutarski nasprotniki za svojo slabo nemškutarsko stvar!
Pazljivosti pa je treba tudi v ptujskem in ljutomerskem okraju. Mogoče, da bodo v
Listek.
Samostojen mož bodi!
»Tako, tako! Mojo hčer želite za ženo, mladi gospod?« govoril je še precej premožni kmet Gorjup. Vzel je pipo iz ust in mladega moža, ki je stal pred njim, s strogim pogledom meril od nog do glave.
Luka Bogatin, tako je bilo ime snubaču, bil je v resnici lep, mlad mož; in zavedal se je tudi tega ter se ponašal s svojo lepoto. Sedaj pa stoji tu ves zarudel in v zadregi. Vznemirja ga ostri pogled očeta njegove iz-voljenke.
»Da, .oče!« začel je v strahu in nadaljeval vedno pogumneje: »Včeraj zvečer sem govoril z Marijo — in ona me je napotila do vas.«
»Marija je dobro dekle, prav dobro, pridno dekle«, pravi oče. »In vredna je tudi dobrega moža. Kaj pa znate?«
Tako nenadoma zastavljeno vprašanje je še bolj zbegalo mladega moža.
»Ako s tem menite, ali morem preživeti svojo ženo, vam to lahko dokažem.«
»Da ste bogati, to že dobro vem, Luka Bogatin; toda jaz menim, da moja hči vzame vas — in ne vašega premoženja. Kako za-
gotovilo pa ji morete dati za slučaj, da pridete, kar se je že tisočkrat zgodilo, ob vse vaše premoženje? Kako hočete tedaj skrbeti za njeno prihodnost? Cemu imate bistro glavo in krepki roki ? Ali jih znate tudi uporabiti? Kaj znate?«
Na tako izpraševanje pa Luka ni bil prav nič pripravljen. Ves zmeden je gledal v vpraševalca in ni mogel spregovoriti besedice.
»Jaz menim, da ste se pač učili kakega rokodelstva. Kateremu ste se posvetili?«
»Nobenemu, oče; kajti mislil sem« —.
»Ali se bavite s kako kupčijo?«
»Ne, oče, moja mati je bila mnenja, da pri tolikem premoženju, katerega bodem podedoval, vsega tega ni treba.«
»Tako je mislila vaša gospa mati — ne zamerite! Toda ako gledam pred seboj vas, krepkega, leporaslega mladeniča 24-let, in prevdarjam, da v celem vašem življenju niti goldinarja še niste zaslužili — brez zamere, morate se res sramovati vi in vaša mati! In mojo hčer hočete imeti za ženo ?« nadaljeval je stari svoj pouk. »Moji Mariji sem oskrbel vzgojo, kakoršno je sploh moglo si prisvojiti kako dekle v celem okraju. Ako bi pa pri vsej oliki ne znala delati, ne bi je spoznal za svojo hčer. Več kot eno deklo bi lahko vzdrževal, pa nočem. Ostane naj ono smejoče, veselo, rudečelično dekle, kakor
j e; nočem blede, brezkrvne gospodične z vsemi gosposkimi boleznimi. Zarotil sem se, da je nikdar ne dobi mladenič, kateremu je sreča dala bogatega očeta. Toda moja hči se je zagledala v vas. Zato poslušajte moj svet: Pojdite in se priučite delu. Skažite sa moža! Izurite se v kaki obrti, v kateri je vseeno, samo da je poštena. Potem se zopet povrnite k meni, in ako vas bode dekle še hotelo, bodi vaše. Dobra gospodinja se mora zaslužiti. Moja Marija bode mogla spoštovati le takega moža, ki ni samo dedič, marveč tudi kaj zna; samosvoj bodi mož!«
Ko je gospodar to izgovoril, iztrebil je svojo pipo, jo utaknil v žep ter se podal v hišo.
Hči Marija pa je čakala na Luko ob vrtnih vratih, kjer se je mladi par navadno shajal in pogovarjal. Vsa veselost je zginila ž njenih lic, ko je zagledala resno in potrto obličje. »Oče dobro misli«, tolažila je Luko, ko ji je ta naznanil izid snubitve. »Ne vem, ali nima tudi prav«, dodala je po kratkem pomisleku; »kajti dozdeva se mi, da mora slednji* mož, bogat ali ubog, baviti se s kakim opravilom.« Ko je videla Luko potrtega in žalostnega, položila mu je roko na ramo in z mehkim, nežnim glasom dostavila: »Bodi, kar bodi, Luka, jaz hočem čakati na te!«
Luka Bogatin je v obče začudenje izginil
Današnji list ima „Naš Do m" kot prilogo!
Soglasno je bila nato vsprejeta zahvala in zaupnica poslancu.
Kaj lepe besede je na to zbranim izpre-govoril kmet RoSkar. Rekel je med drugim: »Kdor se ogiblje duhovnikov, cerkve, tega se ogibajte tudi vi; kdor pa Se ima kaj ljubezni do Boga v svojem srcu, tega pridobite. Borimo se za pravično stvar, zato je z nami Bog. Če zmaga slaba stranka, bodo poslanci slabi in slabe postave. Tako bomo še na slabšem kakor sedaj. Zato bodimo edini! Dolžnost je, da gre vsakdo volit; naj se nikdo ne izgovarja. Ako bomo verni, trdni v svojem prepričanju, potem mora naša sveta stvar napredovati in zmagati.«
Vsi smo občudovali spretnega kmečkega govornika. Ko je končal, so mu vsi zboro-valci navdušeno pritrjevali.
Nato je Č. g. kapelan Gomilšek navduševal navzoče volilce, naj bi bili vsak čas trdni, neomahljivi, značajni možje v hudem boju za naše pravice.
Bil je tudi potem govor o bodočih naših poslancih. Vsi navzoči so se soglasno izrekli, naj tudi v bodoče velezaslužni g. prof. Robič zastopa v dežel, zboru naš okraj. Kot drugi kandidat je bil proglašen kmet Janez Rošker, kar so navzoči volilci vsprejeli z viharnim odobravanjem.
Nato so bile soglasno sprejete sledeče resolucije: 1. Od bodočih deželnih poslancev se tirja odločna politika, prepusti pa se jim, da odločijo sami, ali naj gredo v Gradec ali ne. 2. Celjska nemSko-slovenska gimnazija se naj razširi v višjo gimnazijo. 3. Shod tirja slovensko vinorejsko šolo v Mariboru, slovenske meščanske šole v Ljutomeru, v Št. Juriju ob juž. želez, in v Žalcu obrtno šolo, pletarsko šolo v brežiškem okraju. 4. Izreka se za ustanovitev slov. vseučilišča in nadso-sodišča v Ljubljani. 5. Shod tirja upravno delitev Štajerske: slovenski oddelek namest-ništva, dežel, odbora, dežel, šolskega sveta in kmetijske družbe.
Kmet Janez Rošker kot predsednik shoda, katerega se je vdeležilo precejšnje število barbarskih volilcev, istega nato zaključi z zahvalo vsem vdeležencem. Po shodu pa se je še ponovila predstava igre »Egiptovski Jožef«, katero so ob obilni vdeležbi zopet zelo spretno predstavljali mladeniči mladeni-ške zveze.
Politični ogled.
Državni zbor se skliče, kakor hočejo vedeti dunajski listi, med 15. in 22. oktobrom. Pred državni zbor pride nagodba z Ogersko,
Kje je bil? Nihče ni znal povedati. Izginil je. Le Marija je vedela, kolik vpliv so imele besede: »Jaz hočem čakati na te!«
Bilo je lepo, solnčno jesensko jutro, in stari Gorjup trudil se je latnik, ki je delal senco pred hišo, podpreti, da ga teža grozdja ne polomi, ko se je pred hišo ustavil lep voziček, obložen s sodarskimi izdelki. Voznik pa ni bil nihče drugi ko Luka Bogatin. Urno in gibčno skočil je raz voz ter stal pred vrtno ograjo.
»Dobro jutro, oče Gorjup!« pozdravil je gospodarja. »Zvedel sem, da rabite razne sodarske izdelke, in prepričan sem, da imam kaj pripravnega za vas.«
»Čegavo delo?« vpraša starec, odpre vrtna vrata in stopi k vozu.
»Moj izdelek«, odgovori Luka s ponosom, »in menim, da se more meriti z vsakim so-darjem v deželi.«
Gorjup je premetaval posodo za posodo, in jo pazno motril. »To bode za me«, dejal je hladno, ko je zadnjo posodo pregledal in jo postavil na tla. »Kaj zahtevate zanjo ?« vpraša slednjič.
»To, za kar sem vas pred tremi leti prosil, vašo hčer.«
Dobrovoljni smeh je obkrožil ustnice starčkove: »Pravi kavelj ste pa vendar!« je
še prej pa morda — češka obstrukcija. Ako se Čehom ne vrnejo zopet jezikovne pravice, katere jim je vzel grof Clary kot ministerski predsednik, potem hočejo z obstrukcijo zabranje-vati vsako delo v državnem zboru tako dolgo, dokler se jim pravice ne vrnejo.
Nagodba med Avstrijo in Ogersko dela obojestranskima ministrskima predsednikoma veliko skrbi. Naš ministrski predsednik dr. Koerber se drži baje prav vrlo in odločno zastopa avstrijske koristi. Nagodba je v bistvu že dovršena, le nekaj manjših vprašanj še je treba natanko rešiti.
Goriški Slovenci katoliškega mišljenja žalujejo ob odprtem grobu svojega voditelja dr. Josipa Pavlica. Umrl je dne 5. t. m. za 15 letno boleznijo malarijo, ki mu je sedaj v 41. letu njegove starosti pretrgala nit življenja. Dr. Josip Pavlica je bil zelo nadarjen mož ter je svojo nadarjenost postavil v službo pisateljevanja in krščanskosocialne organizacije. Okoli njega in njegovega brata dr. Andreja so se zbirali po imenovanju dr. Mahniča krškim škofom goriški možje odločno katoliškega mišljenja. Njegovo glasilo je bilo «Primorski list». — Pokoj njegovi blagi duši!
V Macedoniji, ki stoji pod turško vlado, se je zopet začelo pravo ustaško gibanje. Slovani se hočejo znebiti turškega jarma. Posamezne ustaške čete že napadajo turške čete, ki hočejo ohraniti Turčiji nadvlado. Ustaši imajo baje čez 100.000 pušk in več milijonov patron na razpolago. Vse vlade se bojijo, da nazadnje poseže zopet mogočna Rusija vmes ter oslobodi Slovane težkega turškega jarma.
Vrli francoski mladeniči! Kat. mla-deniška zveza na Francoskem se je te dni po 80 mladeničih-zastopnikih vseh znamenitih mladeniških društev na Francoskem poklonila v Rimu sv. očetu Leonu XIII., da izrazi svoje mladenisko-krepko navdušenje in vdanost vrhovnemu poglavarju svete katoliške cerkve. Pretekli teden so se napravili na pot, okoli 5. oktobra so bili pri sv. očetu in te dni se vračajo iz večnega Rima gotovo polni svetega navdušenja za lepe svoje ideale. Naprej slovenske mladeniške zveze, da bodo lahko nastopale kmalu tudi tako imenitno!
Vrli nemški mladeniči-Tirolci! Nemški lutršapostoli, ki kričijo »Proč od Rima«, so zakurili pri Inomostu na Tirolskem kresove na čast vsenemškemu maliku Wotanu. Tem novim poganom v poraz so pa priredili na najvišjem vrhu visoko nad poganskimi kresovi velikanski kres junaški mladeniči mladeniške zveze v Inomostu; in sicer je gorel ta mogočen kres v znamenju križa ter je
vskliknil. »Stopite v hišo, stopite! Upam, da se pri vsem tem pogodimo.« Veselim srcem je vstopil Luka. »Marija!« poklical je oče Gorjup, grede mimo kuhinje.
In Marija je vstopila v vežo z zavihanimi rokavi, ker je ravno presejala moko. Bila je priprosto oblečena, a ljubezniva in prikupljiva kakor vedno.
Ko je zagledala Luko, je zarudela in se nasmehnila. Pogledala je očeta in poslušno čakala, kaj ji zapove.
Tudi oče je pogledal svojo hčer, ki je bila v ne mali zadregi. Potem pa je rekel: »Marija, ta mladi mož, — saj si ga že enkrat videla — pripeljal je tovor novih sodov, katere je vse sam izdelal — dobro, pošteno blago. Zahteva pa visoko ceno zanje. Sedaj je na tebi, je-li hočeš to ceno plačati, potem je vse dobro in prav. Povem ti pa moj otrok: kakorkoli skleneš to kupčijo, jaz, tvoj že priletni oče, jo odobrim.«
Po teh besedah je Gorjup odšel iz hiSe. Vendar pa je mladi par kmalu sklenil kupčijo, ker čez tri tedne sta obhajala ženi-tovanje.	P. L.
nadkrilil s svojim čarobnim svitom vse poganske leščerbe. V znamenju sv. križa je padel poganski Rim, in v tem znamenju bodo padli tudi novi pogani, ki hočejo podreti krščanski Rim, a slava mladeničem, ki se udeležujejo tega sv. boja.
Dopisi.
Iz Gotovelj. (XXV. občni zbor društva »Kmetovalec«.) V nedeljo dne 28. septembra t. 1. imelo je društvo »Kmetovalec« svoj XXV. občni zbor. Navadno se vsi občni zbori tega društva sijajno vršijo ali zadnji izvršil se je imenitno, kakor še malokateri. Društveni odbor je lepo oskrbel za poduk in zabavo. Govornika g. Kurbus Tom., nadučitelj iz Slivnice pri Celji, in g. Šumljak Anton, nadučitelj v Gotovljah, sta izborno izvršila svoje dane si naloge. Prvi je govoril o čebeloreji, ki je tako tesno združena s kmetijstvom, ker pomaga pri razplo-ditvi sadja, ajde itd. Drugi pa je govoril o Soli oziroma vzgoji otrok, kako potrebno je, da stariši ne prepuščajo vzgoje svojih otrok samo šoli, ker takšna vzgoja je nepopolna, temveč morajo sporazumno z učitelji vzgoje-vati svoje otroke in paziti na nje, da postanejo zvesti sveti veri, koristni člani države in svoje domovine. Besede govorjene iz srca našle so tudi mogočen odmev v srcih poslu-šateljev, zatoraj je vsakemu govoru sledilo burno odobravanje.
Tako se je tudi poročilo o delovanju društva od zborovalcev z največjim zadovoljstvom na znanje vzelo. Društvo je lansko jesen z bratskim društvom »Gospodar« v Petrovčah skupno naročilo svojim društve-nikom umetnih gnojil za 960 K 63 v. In poleg tega imelo je še 353 K 88 v dohodkov in 365 K 41 v stroškov, primankljaj po 11 K 53 v pokril se je že na dan zborovanja z nabrano društvenino. Društvo je namreč imelo zadnje leto velike stroške, ker si je ustanovilo nov društveni vrt poleg šole ter dalo nasaditi 1000 drevesc, katera so se že vsa letošnje leto cepila. Društvo je tudi pristopilo z enim deležem po 100 K k zadrugi I. hmeljarskega skladišča v Žalci. Društvo ima tudi žitočistilni stroj, plug za globoko oranje, travniško brano, mnogo drugega manjšega orodja, ter precej obširno knjižnico in raznovrstne časnike, med drugimi tudi dnevnik »Slovenec«, katerega redno dobiva od č. g. župnika Zupanič Jakob-a.
Društveni odbor izvolil se je zopet z vsklikom stari, privzel se je v odbor na novo le g. Šumljak Anton, kateremu se je poverilo društveno tajništvo. Čez vse krasno zabavo pa nam je napravil domači mešani in možki zbor s svojimi ljubkimi pesmicami. Pele so se težke, umetne skladbe z največjo lahkoto in natančnostjo. Res ponosen sme biti pevo-vodja na svoje pevce in pevke in se mu ni bati kritike, ker petje kakoršnega smo slišali pri občnem zboru društva »Kmetovalec«, se tudi v mestu ne sliši vsaki dan. Mešani zbor je pel med drugimi: Mogočno se dvigajo naše gore, vglasbil Ant Foerster, Slovan na dan, vglasbil Hr. Volarič, Pozdrav (Savinjski dolini), vglasbil Laharnar, Opomin k petju in, Na planine, vglasbil Hr. Volarič, Lipa, vglasbil Emilj Adamič. Možki zbor pa je pel »Domovina« od Nedved Antona, »Sabljica« od K. Knitl-a, »Sirota« od Ant. Hajdriha itd. Toraj tudi zabave imeli so zborovalci jako obilne in krasne, ker je bilo zborovanje podobno pevskemu koncertu. K zabavi je še slednjič pripomogel tudi g. Vizovišek Franc, društveni podnačelnik, z deklamacijami svojih šaljivih pesmi. Tako je toraj minil XXV. občni zbor društva »Kmetovalec.« Naj bi se vedno tako krepko razvijalo in bilo ponos naše ožje, in širše domovine in v to pomagaj Bog.
Slov. Bistrica. (Skupil jo j e.) Na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici sta dva posebna prijatelja in častilca gospoda župnika; prvi je Štefan Šprager, drugi pa je Ludovik
Kresnik — izmed katerih pa je najgorečnejši Štefan Šprager, kmet-posestnik zvest naročnik »Rodoljuba« in liberalno-nemškutarskega glasila »Štajerca«, desna roka in pripadnik Ludvika Kresnika, znanega »nemškega« pro-palega kandidata proti prof. g. Fr. Robiču za državni zbor. Naj to javnost izve, kako jo je posebni prijatelj župnikov skupil. —
Štefan Šprager je namreč 17. marca 1902 vložil pri c. kr. okrajni sodniji v Slovenski Bistrici kar dve obtožbi zoper č. g. Janeza Sušnika, župnika na čreSnjevcu in ga dolžil:
1. radi vtesnjenja osebne slobode § 93 kaz. zak., 2. radi hudodelstva težke telesne poškodbe § 253 in k tej obtožbi priložil je njega iskren prijatelj še tretjo tožbo radi goljufije in zlorabe uradne oblasti. Oba sta od veselja poskakovala češ, zdaj bodeva g. župnika spodila s Crešnjevca. Stvar pa se je drugače obrnila in resnica se v pravi luči pokazala. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. G. župnik, Janez Sušnik, ki je že toliko obrekovanja moral prestati, je vrl in neustrašen mož, se je sam na vse strani zagovarjal in svojo nedolžnost dokazal. B i 1 je 31. julija t. I. oproščen od vsega, ker je državni pravdnik v Mariboru odstopil od obtožbe radi pomanjkanja dokazov.
Koj na to pa je g. župnik, Janez Sušnik, vložil pri c. kr. okrajni sodniji v Slovenski Bistrici zoper Štefana Šprager, kmeta na Crešnjevcu tožbo radi razžaljenja časti § 487 in obrekovanja § 209. Zdaj je prišel Štefan Šprager v past. Gospod sodnik v Slovenski Bistrici pa je Štefanu Šprager korenito pojasnil njegovo stališče dne 17. septembra 1902 ter izročil ga državnemu pravdniku v Mariboru. Državni pravdnik pa je odstopil kazen okrajnemu sodišču v Slov. Bistrici. Štefan Šprager je bil 4. oktobra 1902, kjer se je vršila obravnava, obsojen radi časti-kraje in blatenja č. g. župnika zaradi 4 nepreskrbljenih otrok z izredno nizko kaznijo na 1 teden zapora, z jednim postom in trpel bode vse stroške sodnijske in upravne. Mi mu časti-tamo — saj je sam povedal pri sodniji, da ima 2000 gold. premoženja.
Štefan Šprager si bode zdaj zapomnil, kedaj je uganjal take reči. Kajti imel je silno veliko nepotrebnih potov in sedaj še ogromne stroške, katere bode moral sam trpeti. Pa tega si je kriv sam. Naj tudi nikar ne veruje vsega svojemu iskrenemu prijatelju Ludoviku Kresnik. Ta slučaj naj bode tudi v resno svarilo Ludoviku Kresnik, ki se na vso moč prizadeva napadati skoraj ob vsaki priliki č. g. župnika v »Štajercu«, svojem glasilu, kojega po pošti podeset številk vsakokrat dobiva in ga v svoji gostilni kmetom daje. Za sedaj je on utekel obsodbi, ker je tudi on zaslužil slično usodo deliti s Štefanom Špragerjem, pa prepričan naj bode, drugoč se mu ne bode nič več posrečilo, ker bodemo na tega »nerodnjaka« — in »kmetskega prijatelja« imeli bolj pozorne oči kot dosedaj in ga pokazali v pravi luči celemu svetu.
Res je, da resnica vedno zmaguje, za-grinjalo se je odmeknilo in prihodnjost bode razsvetlila jako zanimive dogodke in reči, da bode svet strmel, kakova junaka sta Štefan Šprager, in prijatelj njegov Ludovik Kresnik. — »Štajercu« pa povemo na cel glas, da sme ponosen biti na take pristaše svoje, katere mora sodnija kaznovati zavoljo časti-kraje. Heil!
Iz Petanec na Ogrskem. (Zahvala.) Znani rodoljub, ljutomerski g. učitelj Franc Zacherl so nam ogrskim Slovencem minuli tjeden blagovolili podariti do 40 kg. knjig, za ktero dobroto se jim stem potom najiskrenejše zahvalimo. To je velika dobrota našemu zatiranemu slovenskemu narodu. Vsa čast tedaj vrlemu rodoljubu, ki nas, svoje sosedne brate tako blagovoljno podpirajo. Zatoraj jim izrekamo najsrčnejšo zahvalo; Bog jim stokrat plati! Ker pa ogrska vlada ravno v sedanjem času zbira vse svoje moči, da bi zatrla naš mili slovenski jezik, kar je že tudi poskusila • poogrščenjem vseh ljudskih šol, zatoraj se
obrnemo do vseh vrlih rodoljubov z iskreno prošnjo, da bi nas tudi nadalje blagovolili podpirati z dobrimi knjigami. Ravno dobre knjige in berilo so tisto, kar nas navdušuje, da se ne damo pripogniti pod jarem mažarski, da se združujemo in izobražujemo, da visoko držimo zastavo Slave. — Naše sosedne mladeniče Spodnjega Štajarja, kaj je pripeljalo drugo do tolike omike in narodne zavednosti, kakor ravno branje knjig, bralna društva? In če pogledam okrog, je gotovo tam največ zavednosti in izobrazbe, kjer so bralna društva zelo razvita. I bi pri nas to nemogoče bilo? Mogoče je. Samo začetek je težek, potem pa gre. Mi hočemo in moramo postaviti tak steber, po katerem lažje prispeaio više. Upam, da bom že v kratkem kaj lahko poročal od našega »slovenskega bralnega društva« na Ogrskem. Zatoraj rodoljubi naši naprej! Z združenimi močmi se veliko doseže. Tega hrepeneče pričakuje
Janez Gabor. Sv. Jošt nad Dobrno. (Šolske in cerkvene zadeve.) Za našo novo-usta-novljeno šolo smo bili lansko jesen dobili prvega stalnega šol. voditelja g. Iv. Krajnika, ki pa se je že letos o veliki noči na svojo željo preselil na drugo učiteljsko mesto doli v prijetnejše nižave. Za tem je prišel k nam drugi gospod učitelj, kateremu se je kmalu posrečilo zboljšati šolsko obiskovanje in s tem tudi učni napredek.
Veselje do šole so vzbujale tudi mladini to poletje tukaj se vršeče šolske slovesnosti o sv. Alojziju, na rojstveni god presvitlega cesarja in potem dne 24. avgusta slovesno umeščenje č. g. župnika Jan. Munda. Veselo je ta dan med krepkim donenjem topičev ter ubranim zvonenjem, po slavnostno okin-čanem prostoru spremljal v cerkev slovesen sprevod šolske mladine mnogo praznično ovenčanih deklic in radostnih faranov, svojega ljubljenega č. dušnega pastirja v spremstvu veleč, gospoda dekana in sosednjih častitih gospodov župnikov k slovesnemu umeščenju.
Ganljivo je odličen slavnosten govor veleč. g. dekana in kanonika dr. L. Gregoreca s prižnice segal v srca zbranih župljanov.
Res, bil je to mladini in vsem župljanom dan veselja, katerega nam je Gospod pripravil.
Šolsko leto pa se je sklenilo z božjo službo na imendan Nj. Veličanstva presv. cesarja, za katerega smo prosili Vsemogočnega, naj nam ga še dolgo ohrani v blagor mile, naše Avstrije.
Od Sv. Petra v Savinjski dolini. (Občinske volitve.) Iz naše občine sredi lepe Savinjske doline, dragi »Slovenski Gospodar«, pač malokedaj kaj izveš. Vse je nekako otrplo in manjka nam tudi menda pravih poročevalcev, ker drugače bi že gotovo zvedel »Hungerpajsarski pajek«, da bi tudi k nam potegnil svojo nitko, ker se pri nas tudi redi nekaj tolstih korundičev ptujske pasme, ki bi bili izvrstna pečenka za »Šmar-sko lakoto«. Počakati še hočemo nekaj časa, mogoče, da pri nas niso tla za to živalico in sama pogine. Ce bi se pa ta širila in dobro vspevala, bodemo drugokrat naznanili, kje redijo to nesnago, ki že od daleč smrdi po česnu in želodu.
Ni pa čuda, če se tudi pri nas zaredi ta golazen, ker rada žre želod in se ogreva na hrastovem štorovju. Mi pa smo ravno pred tremi leti posekali velik hrast, kateremu so celjski želodarji rekli, da je savinjska trdnjava, pustili pa smo še štor in poleg vsadili lipo.
Pa zadosti naj bode prilike, govorimo jasno. Korundič je »Štajerc«, katerega tudi tukaj nekateri dobivajo, berejo in širijo. Hrast je prejšno nemčursko gospodarstvo v naši občini, kateremu je pred tremi leti pri občinskih volitvah odklenkalo. In če tudi še ima danes nekaj privržencev, se vendar ni bati da bi zopet kedaj prišlo na krmilo. Ni naš namen, delati zdražbe med občani, ampak hočemo, da se združimo vsi in krepko delujemo v prospeh in blagor naše ožje domovine. Ne dajmo si trgati svetinj naše svete
vere, bodimo zvesti sinovi naše mile domovine, delajmo skupno vsi za njeni blagor in večna sramota bodi temu, ki zataji svojo mater, ki neče biti njen sin in se oklene tujke. Da se jasneje izrazimo, rečemo: sramota vsem, [ki so slovenske matere sinovi, pa hočejo biti Nemci ali kar že koli. Vsa čast temu, komur je Bog dal dar več jezikov ali materin jezik mu mora ostati svet. Bodimo zvesti pa tudi našemu cesarju, ker naši nasprotniki kaj radi gledajo čez meje naše države. Ker se nam zopet letos bližajo nove občinske volitve, pridite vsi in volite pametne može po svojem najboljšem prepričanju in vesti, katerim bo-dete lahko zaupali upravo občinskega gospodarstva in s tem opravite dolžnost, ki ste jo dolžni Bogu in domovini.
Sv. Jurij ob Taboru. Zopet je prišel prvi oktober, ki povzroča našim vrlim slovenskim mamicam toliko bridkih solz, katere pretakajo za svojimi sinovi - vojaki. Pri nas pa ne plakajo samo skrbne mamice, ampak za njimi žaluje tudi naša mladeniška družba, ki je ravno letos izgubila več vrlih članov, za njimi žalujejo mladeniči - tovariši, kateri izgube za dolga tri leta navdušene prvobo-ritelje mladeniškega gibanja v naši župniji. Zapustil nas je med drugimi tajnik bralnega društva, K. Culk, ki je bil ob enem navdušen tamburaš, zapustil nas je vrli pevec K. Blatnik, katerega bomo tudi prav težko pogrešali na našem odru. Toda nekaj nam je v tolažbo, namreč upanje, da vrli mladeniči, posebno pa imenovana, tudi pri vojakih ne bodo pozabili svojih vzorov. Porok za to nam je že način, kako so se poslavljali. Marsikateri mladenič pred odhodom cele dneve popiva in zapravlja denar, naši so si rajši najeli več sv. maš na čast angelu varhu in Materi božji. Marsikateri se žadnji dan pijani okrog klatijo, naši so pobožno pristopili k mizi Gospodovi, marsikateri meni, da mora takrat po fari kričati, tukajšni so se šli, kakor vemo iz gotovega vira, k svojim dušnim pastirjem zahvaljevat in se jim priporočat v molitev. Da, slovenski mladeniči, tako je prav, tako se v dejanju izpolnuje naše geslo: Vse za vero, dom, cesarja! O takih mladeničih res veljajo besede:
Mladeniči na§i so trdni ko hrast, ko smreka v planini so ravni; a boU še kot rast jim srce je na čast, rad ima jih cesar preslavni.
Št. Jurij ob juž. žel. (Ogenj.) Naznanjam Vam, gospod urednik, da smo imeli tukaj ogenj dne 29. minol. meseca in sicer v Št. Jurškem spodnjem trgu. Goreti je začelo zvečer ob 7. uri pri gostilničarju Herman Kincl-nu. Zgorel je hlev. Škoda je velika, zavarovan je bil za 3000 K. Da se ogenj ni razširil, dolžni smo zahvalo požarnima hrambama iz Št. Jurija in šele pred dvema mesecema ustanovljeni brambi iz Kranjčic, katera se je s svojimi udi prav dobro vedla in pridno delala pri požaru.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Kat. polit, društvo pri Sv. Lenartu
priredi prihodnjo nedeljo, 12. t. m. ob 3. u r i popoldne volilni shod pri Sv. Lenartu v slovenski gostilni M. Poličevi. Na shodu bo poročal sedanji poslanec Robič v deželnem zboru, predstavil se bo naš kmečki kandidat Janez Roškar od Sv. Jurija in govoril bo še en govornik. Ker je čas do volitev jako kratek in ker se morata naša kandidata tudi v mariborskem in slovenje-bistriškem okraju predstaviti, zato uljudno prosimo volilce lenartskega okraja, da pridejo od vseh župnij na shod.	Odbor.
Polit-narodno-gospodarsko društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. priredi
javni občni zbor v nedeljo dne 12. oktobra ob 3. uri v »stari šoli«. Narodni možje in mladenči vdeležite se ga, k temu uljudno vabi
odbor.
Promocija. Na graški univerzi je bil promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Jože G o r i č a r iz znane rodbine v iSozir ju.
Volilci pozor! Prihodnje dni se že po nekod začnejo volitve volilnih mož. Slovenski možje, zjedinite se prej med seboj, koga hočete voliti za volilnega moža in potem vsi brez izjeme glasujte zanj. Kako se vršijo volitve volilnih mož, vse to je razložil »Naš Dom« v št. 20. Kar stoji tam, je zanesljivo, le glede volitve žensk velja to, kar danes pišemo v našem listu.
Ali smejo voliti ženske? Iste ženske posestnice, ki plačujejo vsaj 10 K direktnega davka, se smejo vdeležiti volitev volilnih mož za deželni zbor. Toda kakor je odločilo državno sodišče z odlokom z dne 21. jan. 1897, morajo se ženske osebno udeležiti volitve in si ne smejo nastavljati pooblaščenca. Tako je postava in pravica. Toda, ker so naši nasprotniki zviti, zato je mogoče, da v občini, kjer bo volilna komisija nemčurska, ne bodo pripustili žensk osebno voliti, ampak bodo protipostavno zahtevali, da voli njih pooblaščenec. Imejte za ta slučaj že kar pripravljena in napisana pooblastila. Kako se tako pooblastilo naredi, razložilo se je v »Našem Domu« št. 20.
Kaj je sedaj treba storiti? Sedaj so že skoro po vseh občinah razpoloženi imeniki volilcev. Potrebno je, da jih sedaj pregledate! Ko bodo volitve volilnih mož, isti dan je prepozno vsako ugovarjanje. Reklamirajte za iste volilno pravico, ki niso vpisani, proti tistim se pa pritožite, ki so protipostavno vpisani v volilne imenike. Slišimo, da so v nekaterih okoliških občinah vpisani tudi meščanski posestniki. To ni prav. Kdor ne stanuje v občini, tudi ne sme v njej voliti in če je polovico občine v njegovi posestvi. Zdaj poglejte imenike volilnih mož, pozneje je vsako tarnanje zaman.
Umrl je 5. t. mes. v Mariboru gospod Andrej Š a n 11, c. kr. finan. straže komisar.
Mariborske porotne obravnave. Za četrto porotniško zasedanje 1. 1902 so izvoljeni za predsednika porotnega sodišča dvorni svetnik Greistorfer in kot njega namestniki gg. deželnosodni svetovalci dr. Fran Vovšek, dr. Jos. Pevec in Anton Morokutti.
Deželni odbor štajerski je dovolil 44 % ne okrajne doklade za okraj Brežice.
Smola. Dr. Kari Witterman, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je naznanil pred dvema mesecema odvetniški zbornici, da se bo preselil po postavnem roku treh mesecev v Fehring na Sred. Štajerskem. Bržkone si je pa to stvar premislil ter bi zopet rad pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah ostal. Ker pa ne pride pogosto ena nesreča sama, odpovedal mu je gospodar stanovanje in njegov uradnik službo. Tako je zdaj brez stanovanja in uradnika.
Mestni očetje v Celju so dovolili 500 kron podpore za šulferajnsko šolo v Šoštanju. Mesto tiči v dolgovih, pomanjkanje je na vseh koncih in krajih, tako, da bi se moral mestnim očetom smiliti sleherni novčič, kamo li da bi smeli zametati stotake za nepotrebne politične in narodne agitacije v — drugih krajih! Iz občinskega imetja se je lahko igrati velikodušnega podpiratelja! Ali zakaj ti darežljivi mestni očetje, če že po vsej sili hočejo pospeševati »veliko nemško stvar«, ne posežejo v — lastne žepe?!
Konj je ubil dne 20. m. m. izvoščka A. Voglerja v Mariboru. Vdaril ga je s kopitom na prsa, da je bil takoj mrtev. Doma je iz Dežne pri Slov. Bistrici.
Učiteljska služba na štirirazredni ljudski šoli v Poberžu pri Mariboru je o Veliki noči popolni ti. Mesto je stalno z dohodki po II. krajnem razredu..
Drava je odnesla dva voza posestnika Gorjupa v Ptuju. Hlapec ju je hotel v Dravi
sprati, ker je vozil ž njima gnoj, zato ju je v vodo zapeljal. Prišel pa je na pregloboko mesto ter se je komaj rešil s konjem, vozova je pa odnesla voda. Dozdaj so šele jednega našli.
Smešna izjava. G. Oroslav Kušec izjavlja v zadnji »Domovini«, da na nobeden način ne prevzame kandidature za deželno-zborski mandat. Ker mu je noben pameten in trezen volilec ni ponujal, je izjava popolnoma nerazumljiva.
„Prava učiteljica". Iz Ptuja smo dobili naslednjo izjavo: «Štajerc» je priobčil v št. 20. z dne 5. oktobra 1902 med «Raznimi stvarmi» tudi vest: «Prava učiteljica», v kateri trdi, da je neka učiteljica na ptujski slovenski šoli na ulici («gasi») zakričala nad materjo, ki je hotela svojo hčerko dati vpisati v nemško šolo v Ptuji: «Vaša hči mora iti v slovensko šolo, ne pa v nemško!» Podpisane učiteljice štirirazredne dekliške šole v Ptujski okolici izjavljamo odločno, da je vsa vest, v kolikor se tiče nas štirih, od konca do kraja izmišljena, ter proglašamo dopisuna navedene vesti za nesramnega laž-njivca in zlobnega obrekovalca, dokler ne pride z imenom dotične učiteljice in tiste matere na dan. — V Ptujski okolici, dne 7. oktobra 1902. — Adela Machnitsch, Marija Terstenjak, Marija Luknar, Valentina Kankler.
Od Sv. Jakoba v Slov. gor. se nam poroča: Dne 7. t. m. je zgorelo gospodarsko poslopje gosp. Gregora Škofa z vso krmo in slamo ter z večjim delom gospodarskega orodja. Škoda se ceni na 5000 kron; zavarovan je bil le za majhno vsoto.
Umrl je pred kratkim Franc Vernik, lončar v Št. Juriju ob juž. žel. Vnela so se mu pljuča. Bil je velik prijatelj nemškutar-jev in zvest čitatelj «Štajerca». — Svetila mu večna luč!
Sneg je padel na Kamniških in sosednih planinah.
Užitninske pogodbe se bodo na Spodnjem Štajerskem sklepale od 20. oktobra do konca tega meseca naprej.
V	Mariboru so zaprli 27 letnega glažarja R. Medič, doma iz Čermožiš na Kranjskem, ker ni hotel plačati v gostilni.
V	Cezanjevcih pri Ljutomeru so 5. t. m. pogrebli v tamošnji podružnici Sv. Roka blizu 40 let službujočega cerkovnika Jožefa Perša (recte Sagaj). Pokojnik je bil eden najstarejših vojaških veteranov in svoje dni hraber junak. Leta 1859. udeležil se je kot hornist 9. lovskega bataljona vojske v Italiji ter si je v bitki pri Solferinu zaslužil zlato svetinjo hrabrosti. Leta 1864. udeležil se je tudi vojske v Schleswig-Holsteinu ter se je v bitki pri Veile kot zelo pogumnega četo-vodja skazal. Iz te vojne prejel je več pri-znalnih pisem. Njegove junaške čine popiše nadporočnik Ascher na Dunaju v nekem delu zaslužnih vojakov. — V službi kot cerkovnik bil je pokojnik zelo vesten in uzoren. Bodi hrabremu veteranu žemljica lahka! —1.
Zmečkalo je v pondeljek železniškega uslužbenca Janeza Valentin na Pragerskem. Prišel je med vozove, kateri so ga popolnoma zmečkali.
Namesto k vojakom — v luknjo. V Veliki Varnici je ukradel posestniku Andreju Cigula njegov nečak Jakob Cigula iz Ložine sadja v vrednosti 50 kron ter ga prodal. Fant je bil potrjen k vojakom ter bi bil moral 2. t. m. odriniti. Orožništvo ga je izročilo okrajni sodniji v Ptuju.
Otroci so zažgali pri Sv. Marku blizu Ptuja hišo Martina Berlak. Škode je okoli 2000 kron. Zavarovan je bil le za majhno svoto.
Iz šole. Zastopnik učiteljstva v gornje-grajskem okrajnem šolskem svetu bo gosp. Ivan Kelc, učitelj v Novištifti. Možitev se je dovolila gci Mariji Melher, učiteljici pri Vel. Nedelji z g. Iv. Žolnirjem, učiteljem istotam. Nadučitelji so postali gg.: Ivan Žunkovič pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Mihael Vauhnik pri Sv. Marku na Drav. polju, Josip Fišer pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Ivan Kodermann pri
Zgor. Ponikvi, Mih. Germovšek na Pilštajnu. Učitelja-voditelja sta postala gg. Jos. Pejtler pri Sv. Miklavžu pri Slov. Gradcu in Ivan Pušenjak pri Sv. Mihaelu nad Mozirjem. Učiteljem so imenovani: v Mozirju g. Josip Armič iz Kranjskega, v Žalcu g. Rajmund Vrečer, v Velenju gospica Ana Pfeifer, pri Sv. Križu na Murskem polju gospica Elvira Vipave, pri Sv. Jerneju tik Konjic gospica Marija Bezlaj. Učiteljica ročnih del v Dobju bo gospa Ter. Borštner. Upokojen je g. Simon Strenkl, učitelj v Središču.
Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pšenice 15 K, rži 13 K 20 v, ječmena 12 K 20 v, ovsa 13 K 50 v, koruze 14 K 60v, prosa 14 K 40 v, ajde 14 K 90 v, fižola 20 K. — N a D u n a j u : 50 kg pšenice 7 K 51 v, rži 6 K 81 v, koruze 6 K 30 v, ovsa 6 K 47 v.
Sadne cene v Mariboru. 1 kg jabolk 15 do 24 v, hrušek 16 do 24 v. J e s t v i n e : eno jajce 7 v, 1 kg sira 30 do 60 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 liter svežega mleka 18 do 20 v, posnetega mleka 10 do 12 v, sladke smetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg hrena 40 do 50 v, krompirja 5 do 6 v, čebula 18 do 22 v, česna 50 do 54 v, 100 glav zelja 3 K do 5 K.
Cerkvene stvari.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Na praznik Marijinega rojstva, so nam naš častiti gospod župnik Iv. Kunce, v pričo domačih gg. kape-lanov in velikega števila vernikov blagoslovili novo kapelo v Seliščih. Kapelo so dali postaviti dobri, pridni in pošteni seliški vaščani Mariji v zadoščenje. Gast. gospod župnik so imeli celo primeren in jako lep govor o zadoščenju Mariji ter o drugih podobah, katere kapelo krasijo. Kinč in kras kapele so sledeče podobe: 1. Podoba Marijinega pasa; 2. Zgodnja danica; 3. Marija karmelska; 4. Naša ljuba gospa od sv. obhajila; 5. Naša ljuba gospa presv. rešnega Telesa; 6. Grob Marijinih bratov; 7. Srce Marije obdano z nadpisom: «zadoščenje in nadomeščen je najčistejšemu srcu Marije»; 8. Sedem sv. očetov servitov ali služabnikov Marije; 9. Zv. Ludvik Marija Grinjon. — Kapela je zares lepa in krasna. Naj bode tudi v prid vseh vaščanov seliških in v češčenje Marije!
Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se je preteklo nedeljo ustanovila Marijina družba za mladeniče, katerih je pristopilo 113. Marijina družba za dekleta pa šteje 252 udov.
Dramlje pri Celju. Z veseljem smo tudi pri nas pozdravili vest, da se je 7. t. m. vršil v Petrovčah velik shod dekliških Marijinih družb. Taki shodi so silno potrebni in neizmerno mnogo koristijo razvoju vsake Mar. družbe. Tudi lepi naši Marijini družbi mladeničev in deklet sta imeli že dva taka slovesna shoda, katerih so se udeležili skoraj vsi udje (blizo 300). Prvi se je obhajal na Mali Šmaren pri podružnici M. B. Dobovske, drugi pa, ki ostane gotovo vsakemu udu vedno v spominu, je bil 29. sept. na Kalobju. To je bil pač dan največjega, najčistejšega veselja za Drameljske Marijine otroke. V veličastni procesiji smo zapustili prelepi družbeni altarček v naši farni cerkvi in se Marijine pesmice pevajoč podali na starodavno božjo pot Kalobje. Pri Sv. Jakobu nas je pozdravilo milo zvonenje zvonov šentjakobskih, med tem ko nas je mogočni glas velikega zvona kalobškega vabil na visoki hrib k nebeški Materi. Navdušenje dobre naše mladine je bilo nepopisno in se je razodevalo v prelepem petju. S težkim srcem smo se po večernicah poslavljali od Marije Kalobške, a tolažila nas je zavest, da se zopet vrnemo, in tedaj še v večjem številu, in sicer z lepo družbino zastavo, ki se bo najbrž 8. dec., glavni praznik naše družbe, blagoslovila. Da, stari orjak, kalobški hrib s prelepo Marijino cerkvico! Marsikterega romarja si že videl iti po svojih strmih rebrih, a doživel še boš dni, kakoršnih še nisi videl.
Slovenska mladina se giblje, in prej ali slej bo priSel dan, ko bo po vseh krajih naše lepe domovine krščanska mladina združena v Marijinih družbah. — Da, slovenska mladina, bodi vredna svojih pradedov, ki so nam z neizmernim trudom pozidali na strmih hribih toliko Marijinih cerkev, bodi vredna onih, ki so že pred stoletji goreče častili Mater Rožjo, in tako smeš pričakovati, da se bo milo Materino oko vedno z dopadenjem oziralo na tebe in te bo varovala roka One, ki je vselej mogočna zaščitnica mladine!
Društvena poročila.
Za dijaško kuhinjo je daroval pre-milostl. knezoško! dr. Mih. Napotnik 25 kron, za kar se Njegovi prevzvišenosti odbor najtopleje zahvaljuje.
Gledališka predstava v Mariboru. Rralno in pevsko društvo «Maribor» uprizori v nedeljo 12. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru ljudsko igro «Brat Martin». Svirala bo slavna veteranska godba. Začetek bo točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina je kakor po navadi jako nizka. Slovenski Maribor in okolica, na svidenje v nedeljo v Narodnem domu!
Žiško bralno društvo ima v nedeljo, dne 12. t. m. občno zborovanje, na katerem se: 1. voli novi tajnik in 2. prednaša gosp. Brglez. bivši učitelj gospod, šole na Germu, o pravilni napravi mošta. — K obilni udeležbi vabi uljudno domačine in kakor tudi tujce	odbor.
Slovensko politično in gospodarsko društvo za politični okraj ljutomerski izvolilo je v svojem rednem občnem zboru dne 28. septembra 1902 naslednji novi odbor: predsednik g. Ivan Kukovec, veleposestnik in tovarnar v Ljutomeru; podpredsednik g. Ivan Skuhala, dekan in duhovni svetovalec v Ljutomeru; tajnik g. dr. Karol Grossmann, odvetnik v Ljutomeru; blagajnik g. Franjo Sever, veleposestnik v Ljutomeru; odborniki: gg. Anton Mišja, posestnik in tajnik posojilnice v Ljutomeru, Jožko Rajh, ekonom na Moti in Jakob Zemljič, veleposestnik v Ra-dincih; namestniki: gg. Josip Mursa, veleposestnik in tovarnar na Krapji, Ivan Bratuša, posestnik v Ljutomeru in Franjo Puccmja, veleposestnik na Cvenu.
Pri Devici Mariji v Puščavi bo imelo katoliško delavsko društvo svoj prvi občni zbor v nedeljo, dne 12. oktobra ob 3/4 na 9. uri dop. Začne se s pridigo, potem bo slovesna sv. maša, po sv. maši pa zborovanje in volitev odbora ter sprejemanje udov. — Pozdravljamo novo društvo v katoliški organizaciji.
Sv. Jurij ob juž. žel. Prvo občno zborovanje katoliškega bralnega društva, katero se je vršilo dne 28. septembra, obneslo se je prav sijajno. V prostorno dvorano gospoda Nedlna, kamor je bilo naznanjeno zborovanje, prišlo je na stotine zavednih mladeničev, deklet in mož, želeč slišati navdušene govornike, kateri so nas počastili s svojim obiskom. Prišlo je več gospodov iz Maribora in zastopniki katoliškega političnega izobraževalnega društva iz Šmarja. Od drugih krajev smo sprejeli navdušene pozdrave. Vrli mladenič, Franc Ž ličar, predsednik pripravljalnega odbora, pozdravil je došle zborovalce, otvoril zborovanje in oddal besedo slavnostnemu govorniku gosp. K o-rošcu iz Maribora. V poljudnem in jedrnatem govoru nam je razjasnil pomen izobraževalnih društev. Vmes pa je povedal marsikatero šaljivo, da je po dvorani zahru-mel glasen smeh. Živo nam je risal pomen kmetskega stanu in nas budil s krepkimi besedami k stanovski samozavesti. Potem se je začela volitev predsednika in odbornikov. Izvoljeni so bili sami navdušeni gospodje in mladeniči: Val. Mikuš za predsednika, Franc Šličar za podpredsednika, Gregor Potoker tajnika, Janez Zaje blagajnika, Viktor Šmi-govc knjižničarja, Ivan Oset za namestnika, Val. Turin za odbornika. Novi odbor nam
¡ je porok, da bo delovalo društvo z vsemi ¡ močmi v naš blagor in hasek. Potem je nastopil izborno novi mešani pevski zbor deklet in fantov, za njimi pa so se odlikovali domači tamburaši. Za petje in tamburanje gre v prvi vrsti zahvala organistu Šmigovcu, ki je imel mnogo truda pri pevskih in tam-buraških vajah. Na to je še nastopilo zapored par vnetih gospodov, kakor g. Krohne, kaplan iz Šmarja in g. dr. Povalej iz Maribora, ki je z živo besedo razkladal, kako se pride do prave kmetske izobrazbe. Dragi mi mladeniči, dekleta in možje, stopimo čvrsto in odločno v vrste narodnih bojevnikov in pokažimo tudi mi svojo pravo narodno srce in ljubezen do domovine. Ne se bati, ako Vas pregovarjajo nemčurski ali »Štajerčevi« podrepniki, odločno jih zavrnite tja, kamor spadajo. Vojaki pod praporom Slovenskega Štajerja se naj tesno združijo v mogočno četo, ki bode kot nepremagljiva falanga čvrsto stopala prva v boj za pravice milega domovja. Vse z Rogom in Marijo za slovensko domovino!	V. T.
Iz drugih krajev.
Prijeten zapor. Generalni ravnatelj ogrske trgovske banke Leon Lanczy je moral predvčerajšnjim nastopiti tridnevni zapor v Rudimpešti, katerega si je zaslužil radi nekega dvoboja. Sodišče mu je dovolilo, da si je celico opravil z novimi dragocenimi naslonjači, lepo posteljo in drugo opravo. Hotel je tudi, da se mu dovoli naprava telefona, a to željo mu je sodišče odbilo, pač pa je bil državni pravdnik tako prijazen, da mu je dal na razpolago svoj telefon.
Zopet konkurz v Nemčiji. Akcijska družba za kemično industrijo v Monakovem je napovedala konkurz. Manjka baje dva in pol milijona mark, t. j. okoli tri milijone kron.
Raj stori žganje? Meščan Odšeredkov v Astrahanu je bil velik pijanec. Njegova tašča ga je radi tega psovala. Odšeredkov je vzel nož in zaklal svojo taščo. Nato je zaklal tudi svojo 18 letno ženo in njenega očeta. Morilca so zaprli.
V Nemčiji je poneveril v Gera predsednik posojilne blagajne Tromlitz čez pol milijona kron.
Draga domača naloga. Neki ameriški učitelj je dobil nedavno sledeče pismo: «Izvolite dati v bodoče mojemu sinu lažje naloge. Te dni ste mu dali sledečo nalogo: Ako napolnijo štirje vrči piva 32 steklenic, koliko steklenic napolni 9 vrčev? — Ves večer smo računali, a nismo mogli izračunati; sin je jokal ter dejal, da naslednjega dne ne pojde v šolo. Moral sem toraj kupiti 9 vrčev piva in si sposoditi mnogo steklenic; in sin je napisal število polnih steklenic kot odgovor. JNe vem, ali je prav, ker smo pri nalivanju razlili nekaj piva. Prosim vas tudi računajte v bodoče z vodo, ker je pivo predragem_
Hladi grof Taafte. Smrtni pot oblije gotove vrste ljudi, kadarkoli čujejo ime Taaffe. Kdo bi se torej čudil, da so ti zopet vstre-petali groze, ko je v najnovejšem času prodrlo v našo javnost znano ime grofa Taaffe, četudi je ta grof samo sin nekdanjega mini-sterskega predsednika, ki že davno počiva v zemlji. Grof Henrik Taaffe je namreč od strani konservativnega veleposestva proglašen za kandidata mesto odstopivšega drž. poslanca Pabstmanna. Mladi grof bi bil kandidiral že povodom zadnjih splošnih volitev, da ni bil premlad; že tedaj mu je pa vodstvo stranke zagotovilo, da ga kandidira takoj, ko bo odstranjena ta ovira. »Mi dobimo« jadikuje sedaj neki liberalni list, »mi dobimo torej zopet Taaffeja; za sedaj sicer samo kot navadnega poslanca, a bojimo se, mož hoče biti več«. Ta »več« pa liberalnim politikom že sedaj dela grozne skrbi in jim moti spanje. Kaj še le bo, če mladi grof res postane kaj več.
Izpuščenje v morje nove vojne la-dije „Babenberg". V soboto ob 7,11. uri dopoldne so izpustili iz ladijedelnice San Marco pri Trstu v morje novo vojno ladijo «Rabenberg», ki je napravljena po istem modelu kakor vojni ladiji «Habsburg» in «Arpad». Izpuščenju sta prisustovala tudi poveljnik vojne mornarice, admiral baron Spaun in kontreadmiral pl. Ripper. Kumovala je soproga namestnika grofa Goëssa.
Iz Lurda. Koliko jih zadobi ljubo zdravje v Lurdu vsako leto ? To vprašanje je postalo vsakdanje, odkar se je svet seznanil z Lurdom. — Preiskovalna komisija zdravnikov zabeleži vsako leto okroglo 250 čudežnih ozdravitev. To število seveda ne obsega vseh čudežev, ker jih mnogo ozdravi še le po povratku iz Lurda in mnogo ozdravljenih se tej komisiji tudi ne javi. Občno mnenje očividcev je to, da število 250 znaša komaj tretjino ali k večjemu polovico polnega števila. Izvestne priče trdijo, da ozdravi povprečno izmed 10 bolnikov, ki iščejo tu pomoči, eden. Zlasti pogosto ozdravijo ¡etični bolniki, kojim je preblažena Devica posebno naklonjena.
Kako se zabavajo angležki čudaki? Angležki bogatin William Streed si je pred" 20 leti izbral posebno zabavo. Slišal je, da je bila po smrti kralja Jurija III. razprodana tudi zbirka palic, in zelo ga je bolelo, da ni vedel poprej o tem, da bi pokupil vse palice. Pa tudi sedaj se ni dal prestrašiti in je sklenil, da poišče po Londonu in pokupi vse palice. Svoj namen je izvrševal zelo natanko; vsakega človeka, ki je imel palico, kar na ulici ustavi in ga praša, ali ni njegova palica bila poprej last kralja Jurija III., ali pa morda ve, da ima tako palico ta ali oni njegovih sorodnikov in znancev. Kakor hitro pa je dobil kako palico imenovanega kralja, plačal jo je zelo visoko. V svoji strasti je šel tako daleč, da so ga v Londonu vsi poznali in so mu nosili stare palice, ki jih se ve kralj Jurij še videl ni, da so dobili denar in da so se znebili stare šare. Lord je vedno in vedno plačeval in vsako palico je izročil slugi Je-an-u, da jo spravi v posebni sobi. Nekega dne naznani Jean, da je soba polna, lord sešteje palice in sestavi članek v časnikih o palicah kralja Jurija III., ki jih ima v svoji oblasti in jih je 1695. Razume se, da je povzročil ta članek veliko smeha in ljudje so se javno norčevali iz tega čudaka.
Kako visoko leta škrjanček? Trije bavarski častniki, ki so se spustili z zrakoplovom v zrak, poročajo : Pri ugodnem vetru smo se vzdignili okoli 1 ure popoldne do 1900 metrov visočine. Naenkrat zapazimo v zraku črno piko, katera se nam je bližala. Sprva nismo vedeli, kaka stvar da je, ki se nahaja tako visoko, ko pa pride blizu, smo spoznali škrjančka, ki je prestrašeno žgolel, ko je zapazil tako čudno stvar v zraku.
Amerikanska raca. Amerikanci prekašajo vesoljni svet po svoji delavnosti — še bolj pa po svojih racah. Neki posestnik v Kansas je izvršil načrt, kako bi se podvojila pridobitev medu. Predlaga namreč v neki knjigi, naj se sparajo čebele in kresnice, ker meni, da bi si potem lahko po noči svetile čebele in bi na ta način tudi po noči delale in nabirale med. Ali je mogoče bolj pameten predlog ?
Največje čudo pred izbruhom ognjenika na Martiniku je, da so katastrofo slutile skoraj vse živali na otoku. Živina je bila nemirna, da so jo komaj zamogli krotiti; psi so tulili; kače pa so odšle od vulkana, kjer so bile navadno, da, celo ptiči so nehali prepevati. To vse se je zgodilo v aprilu, teden pred izbruhom ognjenika.
Gospodarske drobtinice.
§3? Gnoj in* gnojenje.
(Dalje.)
Koliko gnoja se dobi od živine?
Po Heiden-u in Wolf-u napravi približno gnoja na leto po eden konj 90 q, vol 100 q, in
sicer če delata zunaj; pitani vol po 165 q, krava pa napravi )po 112'5 q, mlado govedo po 80 q, če je vedno v hlevu; pri paši pa ostane od vola 64 q, od krave 60 q, od mlade govede 40 q, ovce 6q; prašič napravi po 12-5 q, pitan prašič pa 17 5 q.
Tudi gnoj od perutnine je treba vpošte-vati. Na leto ga napravi ena kura do 55 kg, golob 2-2kg, puran Wieg, raca 83kg, gos 11 kg.
Bolje pa je, da se računi množina gnoja po množini krme in stelje, ki se za živino porabi. Suha tvarina gnoja obstoji namreč iz enega dela in sicor polovice suhe tvarine od krme približno pa iz cele suhe tvarine od stelje. Suha
. , . suha tvarina krme tvarina gnoja je torej =-^--r
suha tvarina stelje. Ker pa ima gnoj povprečno 8/4 to je 75% vode in le 1/l to je 25% suhe tvarine, pogodimo težino nabranega gnoja, ako pomnožimo suho tvarino gnoja a 4. Torej je
težina gnoja =
(suha tvarina krme ~2~
+ suha
tvarina stelje) X 4. Kakovost gnoja, to je redilne rastlinske snovi, ki so v njem, ijračunijo se lahko, ako je znano, koliko teh snovi je bilo v krmilih. Ravno iste, ki so bile v krmilu, najdejo se potem v gnoju po odbitku množine, ki ostane v prirastlem mesu, v mleku itd. Povprečno množino rastlinskih redilnih snovi v krmilih pa nam razodenejo n. pr. profesor Wolfove analize.
Loterijske številke
Trst 4. oktobra : 41, 70, 35, 31, 30.
Line 4. oktobra: 49, 14, 44, 19, 52.
8.
£ Ê A3 ¿ž
> o g p.
M ®
©-H-^t^-tfcsœen HOlri^h^flJH
cotSH^^Hnn
to to o t- œ ■>«
CO (M	<N O CM
OS WS -I OS
t- « t- o t»
«5 « O ri
^ ® h H » «i a <M t- t- eo
d
8 CO
s s
co
co ia oo eo t»
t- o
iO (M tO -H
I>000>00000 »0l0>0<T>t-IMCNt-«¡djiomojoihh
d
P.
ousoœçopçoeo
««»¿ijjtÖOÖrt
0«3oœoco>Hco ¿¿i-TlIBOii
o S
OoioiNcqaoocs
MHtOfflHCO^h l>COH<OCI)H^M -<	<M C-
eo oo
Ci OJ
<N
cS s a 3
a> ¿2
a
F
o Ji
*
M
Ako gnoj leži, ga je vedno manj in sicer ako leži 2—3 mesece ostane ga od^lOO^ le 84— 80 kg, ako leži tako dolgo, da postane že špe-
Drustvena naznanila.
Kmet. bral. druš. »Gospodar« v Gotovljah občni zbor v gostilni pri »Teržanu«.
Začetek ob 3. uri popol. Govori tudi kmetski fant iz Št. Ilja v Slov. gor. »Čitalnice« v Slovenski Bistrici redni občni zbor v čital. prostorih. Začetek vb 8. uri zvečer.
»Prost, gasil, društva pri Sv. Juriju ob Ščavnici« trgatvena veselica s tombolo in prosto zabavo.|
Dne 12. okt.:
Dne 19. okt.
hato od 100 kg le 70—60 kg; če pa je že malo-razkrojen od 100 kg le 50—40 kg. Ob enem se razgubi približno 15 % dušca, 3 % kalija in 15°/0 fosforove kisline. To je pa spored gnojnišča in ravnanja z gnojem zelo različno.
Najmanj zgube bi bilo, ako bi se gnoj sproti v zemljo spravljal. Pa to vendar nfr gre, torej je treba gnoj na primeren način zbirati in ž njim pametno postopati. Nabira se pa gnoj ali v hlevu ali pa na gnojiščih.
a) V hlevu.
Najboljši gnoj pač ostane isti, ki se v hlevu nabira in se le tedaj, kadar se rabi, izvaža. Da se pa lahko v hlevu nabira, je treba dovolj stelje, da ta vso tekočino popije. To se zlasti doseže, ako se slama razreže ali ako se vsaj vmes med drugo tudi šotna stelja rabi. Živali na gnoju vedno stojijo, torej ga do dobra stlačijo. Mnogo zraka tedaj ne zamore vanj in gnoj se torej po malem razkraja. Še boljši pa postane gnoj, ako se-tudi še večkrat s superfosfatgipsom potrosi. Gnoj ostane tako v hlevu pod živino enakomerno vlažen, enakomerno topel, se torej enakomerno razkraja. Pri tem gre, ako je tlak hleva za tekočine neprodoren, najmanj rastlinskih redilnih snovi v zgubo, Na ta način pa si tudi prihranimo posebno zgradbo gnojnišča, torej stroške za to in pa večkratno kidanje ter prevažanje gnoja na gnojnišče.
Da pa te koristi dosežemo, mora biti hlev globok, da se lahko večja plast gnoja nabere,, tem primerno morajo biti pa tudi jasli premakljive. Tlak mora biti za tekočino neprodoren. Hlev se mora dati lahko dobro zračiti. Posebno potrebno pa je mnogo stelje. Na dno kot podlaga se nastelje šotna stelja.
Ta način nabiranja gnoja bi kazalo v mnogih slučajih tudi pri nas vpeljati, posebno tam, kjer je dovolj stelje na razpolago. Za to bi bilo zlasti priporočati steljo od šote, kajti ta popije 10—ISkratno lastno težino vode pa napravi v hlevu čisti zrak, ker veže amonijak.
Vsaka beseda
stane 2 v.
Nsgmanja [ I objava 45 v.
MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
J Vsaka boseda
! stane 2 v.
j Večkr. objava ! po dogovoru.
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati.
Službo cerkovnika želi dobiti dobro izurjen, zanesljiv iant, lepega vedenja, pri kaki župniji ali pa pri kakem orga-nistu za pomočnika. Izučen je tudi cerkveno • pozlatarakega dala. — Kdo, pove upravništvo.	450 2—1
Proda se.
Stare orgije, še precej dobro ohranjene, se prodajo po nizki ceni v Šmart-nem pri Gornjem gradu. 448 3—1
Lep glasovir, še skoro nov, se po ceni proda. Tudi stare izigrane gosli in mnogo sekiric najnovejših skladb se prodajo. Kje, se izve pri upravništvu.
457 2- 1
Proste služle.
Mlad trgovski pomočnik, izurjen ▼ vseh strokah trgovine, želi svojo službo spremeniti. Ponudbe na upravništvo. 446 3—1
Majerja in viničarja, vsaki s 4. do 5. delavskimi močmi, sprejme Ernest Tisso v Mariboru.	432 2—1
Postranski zaslužek, trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetnem zastopa domače zavarovalne družb« prve vrsta. — Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante._235
Sodarskega učenca, ki ima veselje do tega rokodelstva, se takoj sprejme pri Jakobu Kukovič t št. Juriju ob juž. žeL, kjsr se uči vsakovrstno posodo delati_ 461 3—1
Krojaškega pomočnika za stalno delo sprejme takoj Alojzij Hoffmaan v Studencih pri Mariboru št. 128. 2-1
Majer z malo družino išče skžbe pri kaki graščini ali pri kakem vetjem po-•estru. Vajen je dobro poljedelstva, živinoreje in tudi konjev. Govori slovensko in nemško. — Naslov pri upravništvu.
433 8—1
CerkovniSko službo išče organist Ferdinand Bračko v Hočah pri Mariboru. 454 2—1
Močen učenec se sprejme v trgovini mešanega blaga K. Rayer v Arclinu pri Celju. Uči se 3 leta in dobi celo hrano. 453 3—1
V najem se da.
Pekarija, lepa in dobra, se da takoj pod ugodnimi pogoji v nfy'em. Več se zve pri Jož. Luci, pek pri Sv. Tomažu blizu Ormoža.	431 3-1
Dobroidoča gostilna In mesarija se da v najem pri Sv. Jurjju ob Ščavnici tik farne cerkve z vso upravo in zraven na željo več oralov zemljišča. Na-tančneja pojasnila daje Franc Vaupotič.
455 1—1
Razno.
Naznanilo. Podpisani si usojam naznaniti vsem posestnikom vinogradov, da letos ne bom imel nič cepljenih trt na prodaj, ker sem jih zaradi vojaške službe oddal g. Vincenc Radovaniču pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Ako ted^j kdo želi od mojih trt kaj kupiti, naj se pri zgoraj imenovanem gospodu oglasi pismeno ali ustmeno letošnjo jesen in prihodnjo spomlad. — Anton Slodnjak, trtnar pri Sv. Levrencu v Slov. gor., pošta: Juršinci pri Ptuju.	452 3—1
IVAN KOČEVAR,
posestnik vinogradov, trtnic z amerikanskim trsjem in zaloge ljutomerskih vin, pošta in železn. postaja Središče (Polstran).
Ponuja lastno pridelane cepljenke in sicer: šipon (mosler), Veliki ali laški rizling in Zelenčič (silvanec), vse na Riparijo portalis cepljeno, vkoreninjeno in dobro zaraščeno trsje. — Kdor te vrste cepljenk potrebuje, blagovoli naj do 1. novembra se oglasiti.	451 4—1
Ivan Kočevar.
Izjava.
Jaz, podpisani, Carl Stiper, kmet v Radehovi, razglasim vsled naloga okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu v Slov. gor., da sem posojilnico pri Sv. Lenartu krivo obdolžil, da bi norila za 90.000 K. Jaz prosim javno za odpuščenje in izrečem moje izreke za lažnjive.
Carl Stiper.
Izjava.
460 1—1
Podpisani: Kari Achatschitsch, Anton Wachtschitsch mlajši, Anton Wachtschitsch starejši, Jožef Kovatschitsch, vsi posestniki v Kozjem in Emil Spitzer, zasebnik v Kozjem, prekličemo vse obdolžitve, katere smo navedli zoper gosp. dr. Jankoviča v ugovoru, vloženem zoper zadnje občinske volitve v Kozjem, posebno prekličemo obdolžitev, da bi bil gospod dr. Jankovič od gospe Pirch pooblastilo izsilil z grožnjo, da jej bode kot distriktni zdravnik stepih zaprl, če mu ne da pooblastila, ravno tako, da bi bil g. dr. Jankovič kmete na Bučah po noči obiskaval ter jim obljubo-val pivo, guljaš in gotov denar, če gredo volit — kot povsem neresnične in krive; obžalujemo svoje dejanje ter prosimo g. dr. Jankoviča odpuščanja.
Kozje, dne 30. sept. 1902. Kari Achatschitsch, Anton Wachtschitsch ml., Anton Wach-tschitsch star., Jožef Kovatschitsch, Emil Spitzer.

.*/.•*.-*...' .v


Trgovina z železnino „MERKUR"
PETF
■v Cel j to., Graška cesta štev. 1S priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeteznine, vsakovrstnega orodja za rotodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in str- «v; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi. samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "VI
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Hiša se proda,
lična, enonadstropna, z vrtom, oddaljena 6 minut od Maribora. — Pojasnila daje mltničar v graškem predmestja.
444 3—3
Vizitnice
vsako j ake vrste
kuverte
s f i r m. o
priporoča
tiskarna sv. Cirila.
po z o p ! 488 3 1 ■ kmetovalci I
Kdor ima lepe kostanje in orehe, naj naznani ceno in količino Ignaciju Kosi v Malinedelji pri Ljutomeru.
na Krapji pri Ljutomeru, 404 6-4
¡pilil
Cementne cevi v štirinajstih veličinah, zd 5 cm do 100 cm v notranji svetlovni širini. Cementna korit» za svinje, jasli za govedo in konje, mejnike, nagrobnike i. dr. — Vse potrebno za nove stavbe, kot: ploiče za podzidje, stopnice, podboje, tlak za podstenja in veže, strešne krovne plošče z dvema zarezama. Na celem Jugoslovanskem jeiiina izdelovalnica za mozaične plošče, Cenilci zastonj in ira,xilso. "ttm
Pre<liy», suhe g"oS>e, vsakovrstno žito kakor sadje, sploh vse <ležel. pridelke
zitig' kupi
ANTON KOLENO,
trgovec v Celju.	441 10—3
m
♦¿♦^♦»^♦¿♦^♦¿♦¿♦¿ife«
Ysem vinogradnikom!
Naznanjam, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad
več tisoč na suho cepljenih trt
različnih, dobrih vrst, na Ripario portalis, Rupestris montikolo in Salonis. Cepljene na Laški rilček, Zlahtnino, Šipon rumeni, Burgunder beli, Zelenčič itd. Vse vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene; cena je naslednja:
I.	vrsta 1000 komadov 180 K,
II.	vrsta 1000 komadov 120 K.
Imam tudi manjšo trtnico za neokužene občine, kdor tedaj želi, za neokužene občine imeti te trte, naj se hitro oglasi. Cena tem trtam je štiri krone več 100 komadov.
Nadalje imam oddati tudi več tisoč divjih korenjakov in ključev. Kdor pa ima nov rigol od lani neposajen, naj ga posadi prihodnji mesec.
Oglasiti se mora vsaj do konca januarja prihodnjega leta pismeno ali ust-meno pri
Filipu Mullec, 449 g_i
trtnarju pri Sv. Trojici v Slov. gor.
Emil Bauerle,
398 12—6 slikar in barvar
v Mariboru, Koroška cesta št. 9.
Opirajoč na večletne skušnje se priporočam velečast. duhovščini in cenj. p. n. občinstvu v izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor cerkvene in hišne slikarije in lakiranje. — Priporočam tudi svojo veliko in mnogovrstno zalogo barv, suhih in oljnatih, lake s flrnlsom, dalje vsake vrste krtač, eopieev itd. Kupuje žimo in svinjske ščetine.
Strokovnjaška pojasnila, načrte in proračune stroškov zastonj.
Romarj eni
na Sv. goro kakor tudi slavnemu občinstvu v obče se priporoča nova
kavarna „Central" v Gorici
na Travniku tik cerkve sv. Ignacija. — Lastnik Filip Pečenko. Kavarna je urejena po najnovejših zahtevah, na razpolago je nad 100 časnikov, kava in likerji najboljši, čistoba vzgledna. — Cene kakor v drugih kavarnah.
a«- iseeta se ~S»C
dva viničarja
oženj ena, z več delavskimi močmi ter popolnoma vešča novega vinarstva. Prednost imajo tisti, kateri so dovršili vinarsko šolo ali vinarski tečaj. Plača po dogovoru. — Ponudbe sprejema do 15. novembra t. I. oskrhništvo kneza Hugo Windisch-Gratza v Konjicah. 477 4-2
„Vzajemna zavarovalnica "
v Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Medjatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„Vzajemna zavarovalnica v IJubljani" je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 31
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
SMB" Svoji k svojim.
Ravnokar so izišle
Slovenske razglednice <§>
komad lO vin.
lično in fino izdelane
priporoča jih
tiskarna sv. Cirila
Preprodajalcem
znaten popust!
Preselitev.
Glavni zastop banke „Slavije" se nahaja od 15. oktobra 1902 v hiši g. dr. Rosina, na Tegetthoffovi cesti št. 16, —3BNS
I. nadstropje.	439 3-3
JOŽEF PRSTEC,
nasled. F. X. Halbärtha
203 5
trgovina z železnino y Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 3.
igft priporoča svojo ^ mnogovrstno zalogo najboljšega štajerskega kovanega železa po nizki ceni,
najboljši Port-
Nagrobne + križe + + +
<k> in °o
svetilke!
land cement
100% 2-60 gl. najboljši Roman cement 100% 1-45 gl.
traverze
itd.
<3? Za spomladni in letni čas patentirane F. X. Halbärtha
1 <%> Peronosperabrizgalnice <§>
t dalje najboljše trake za požlahtenje, mlatilnice, kakor tudi vsakovrstno drugo orodje po najnižji ceni. ^ Najtrpežn ej še k o s ©
^ ¡^i za katere se jamči.
Velika zaloga nagrobnih križev, kuhinjske posode iu orodja
#za kovače, posamezni deli za strelovodei lep za strehe, (Dachpappe), __izolirne plošče itd.
Vsakdo si lahko blago ogleda, ne da bi se silil k nakupu!
Vsled ugodnega nakupa
442 5—3
iz neke konkurzne zaloge blaga
bom razprodal isto pod fabriškimi cenami in priporočam zlasti sledeče reči:
Najboljša priložnost se preskrbeti za zimo, dokler je blago v zalogi 1
Mnogo raznovrstnega blaga Q
za ženske obleke, gladko in raznobarvno,
90 rm ilroko meter po SO kr. ISO em ilroko meter po 45 kr.
Ker se sezona h koncu nagiba:
Perkal, se sme prati . . levantin, lepi vžorci . . platno z debelimi nitmi . cefir 2 a obleko .... atlas satin, francoski, črn
meter po 15—20 kr.
n	„	20-26 „
i>	.	22-26 „
»	„	15-20 „
„	,	25-35 „
Velika zaloga čudovito po coni. blaga za obleko, dvojne širokosti meter po 20—30 kr. dijagonal, ševjjot dvojne Širok. „ „ 35—45 „ beg6 v vseh barvah .... . 30—35 „
modno blago, čista volna . .	meter	po	45—55	kr. gladko modno blago v različnih
barvah, 130 cm široko . .	„	„	80	„
črni kašmir..............„	„	50—65	„
črno modno blago, desin. 120 cm	„	„	50—65	„
ševiot (Schotten)..........,	„	75	„
mohair, črn..............n	„	85	„
Velourbarhent za suknje v vzore.	„	„	26	„
Dobro in po nizki	ceni:
Blago za gospode . kamgarn za gospode . . . loden iz Inomosta . . . pristno angl. blago za gosp. blago za hlale, dvoj. širok, blago za dečke, se da prati platno za žimnice . . . platneni robci, ducat . . robci za otroke, ducat
meter po gld.	—'65 — 90
„	„	„	1-30 1-80
„	„	„	MO 1-30
»	„	ti	2-20 3--
„	„	„	—40 --50
n	n	,	--25 --35
„	„	,	--45 -"55
. .	.	„	1-20 1-50
. .	.	„	—-40 —-60
Najboljši nakup za domačo opravo.
Šifon, v vseh širokostih . . . meter po 15—25 kr.
damast, lepo pisan..... „ „ 25—30 „
platno za postelje, v vseh širok. „ „ 45—65 „
prtnina, dobre kakovosti . . . vojaško platno, najboljše . . . molinos za spodnje hlače . . barhent z vrvicami, piquebarhent
meter po
25-
14 kr.
16 d 16 „ -35 „
Priložnostni naknp.
Flanelni barhent za ženske in otroke, se sme prati 18 kr.; 100 kosov platna iz Rumburga, na solncu beleño, •/, široko, kos po 23 metrov, komad 4 40 do-5'50 gld.; več 100 kosov modercev za gospe „Stefanie" 50 do 90 kr.; zastori iz jute komad 1'— gld.; mizne preporoge iz jute, komad 70 do 80 kr.; posteljne preproge od 90 kr. do 1'— gld.; zastori iz čipk, meter 20 do 28 kr.; srajce za gospode in gospe 60—80 kr.; srajce po sistemu „Jager" komad 50 do 70 kr.; odeje iz flanele komad po r— do l-50 gld.; odeje iz atlas-satina 3'50 gld.; prevleke za odeje, komad 1'30 kr.;. nogavice za gospe, diamantnočrne in naravnobarvne, par 20 kr.; nogavice za gospode 10 do 15 kr.; ostanki za vsako ceno.
Vse potrebno za krojače in šivilje.
Prodaja se le na glavnem trgu št.
gC" zraven lekarne.
lidajaUlj in caložnik k»t. tisk. društvo.
Odgovorni uradnik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila.