POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE PAVLA TROGAR Med ljudmi, ki bi morali biti enotni in skupaj delati za svoj kraj, ni več zaupanja LETO XaftitojiTEVILKA 43, 14. NOVE KMŽNl&i TEDNIK 2003, CENA 269,00 SIT OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Huze.iski trci 1 a SN00035 3000 CELJE JANEZ POTOČNIK Evropske unije se nam ni treba bati, le kakšen skok bo moral biti daljši kot doslej ŠTEVILKA ISSN 0351-8140 770351 8 14014 Zgomjesavinjska zadruga Moziije z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozitje «sai H Zadruga Mozirje v sodelovanju ~ . . . ,, _ .J Zadruga mozirje z Mercatorjem --------------- Zgomjesavinjska kmetijska zadmga Mozirje z.o.o. Delovni čas: od 9. do 1B. ure, sobota od 8. do 12. ure TäitofUji: US/šE) 3^ •IÜ3 OD TIMEUIV DO STREHE Franček Grudnik s.p., Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik) KPC Ljubija Mozirje, tel. 837-07-20 Železnina Ljubno, tel. 584-12-41 Železnina Radmiije, tel. 838-80-43 Železnina G. Grad, tel. 83*44-20 Železnina Luče, tel. 584-40-24 IN V OSTALIH POSLOVALNICAH S KMETIJSKIM REPORMATERIALOM 159.900 SIT z DDV V mesecu novembru NPK 15x15x15 samo 2.590 SIT/vreča Cement, apno, maltit, mivka, KNAUF plošče Na zalogi PESNI REZANCI Ormož S 5 % popustom pri plačilu na gotovino samo 151.905 SIT Z DDV Vse vrste lakov za premaz lesa in betona Pomaga vam, POVEČATI DELOVNO STORILNOST, ORGANIZIRATI ŽIVLJENJE, VAS SPROSTI IN ZABAVA. Računalnik CityShark XP2600 - OP QDI KuDoz7x/400A-6A,VIAKT400A,3xDDR400,intSB5.1 - CPU AMD AthlonXP 2600+ BOX - RAM DDR 512MB PC400 A-Data CL2.5 -FDD MITSUMI 3.5" 1.44 MB - HDD WD WD600BB, 60GB 7200rpm,ATA100, 2 leti - VGA Manli ATI RadeOn9200 64MB DDR.TVO, AGP 8x - CD-RW+DVD Lite-on, 48x24x48+16x Retail -KABEL ZA TRDI DISK - Ohišje ATX Midi Tower 300W, PC 205 blue/silver - KNJIGA MOJ PRVI PC Avtera - Zvočniki Genius 200W PMPO SP-G10 - Tipkovnica MITSUMI PS/2, SLO, PCX - Miška Genius NetScroll+ PS/2 PCX Kontakt e-mail: Andreia.Leben@C-Ring.si oziroma telefon 03 83 83 106. ■ a\ GflRrfNr GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Pohištvena industrija d.d. POLZELA Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si Tel.: 03 703 71 30. 703 71 31 Del. čas: pon - pet od 8. do 18, ure, sob od 8, do 12. ure PROGRAM ADRIA NEW UNE Sestavljiv program, nove barve, modem design Spalnice, mladinske, otroške sobe, program za turizem AKCIJA: IZJEMNO UGODNO ZAKONSKA SPALNICA KAJA samo 96.900,00 sit Ugodni plačilni pogoji! POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM! ^E^ASTRAN ffifss? gslie V tem tednu sta se v Mozirju in Gornjem Gradu zgodili dve okrogli mizi v sklopu letošnjega srečanja gospodarstva, prva na temo regionalnega razvoja, druga pa na temo prostorskega načrtovanja. Kot je bilo pričakovati, je bil interes za obe prireditvi dokaj velik, kar odraža aktualnost omenjene problematike. Zdi se, da so se lokalne skupnosti vendarle začele bolj zavedati pomena strateškega razvoja in pravočasne priprave razvojnih programov. In ker lahko usklajen razvoj poteka le v usklajenem oziroma urejenem prostoru, je tudi vprašanje prostorskega planiranja nadvse pomembno. Dozdeva se mi, da sem v enem izmed prejšnjih uvodnikov (hm, enkratjim moram za hec prešteti, koliko semjih že napisal) že citiral stari pregovor, ki pravi: »Če ne veš, kam si namenjen, je vsaka pot prava.« To velja tako za posameznike kot za organizacije. Trdim, da je Zgornja Savinjska dolina po vseh plateh tako zaokrožena celota, da je več kot smiselno, da se njen razvoj odvija usklajeno. Usklajen razvoj pa je mogoč le na podlagi predhodno izdelanega načrta, ki natančno predvideva, kje in kakšen je cilj. Le v tem primeru je možno do cilja začrtati pot, sicer poje vseeno, ali gremo v levo, v desno ali celo nazaj. David J. Schwartzv svoji knjižni uspešnici Magija velikopoteznega mišljenja pravi: »Ko svoje želje vprežemo, dobimo moč«. Ljudje torej moramo svoje želje na nek način vpreči in jih spremeniti v cilje, saj šele takrat spoznamo, kako in na kakšen način se lotih' vsakega od njih. »Ko spremenimo našo imaginarno željo v konkreten cilj in postanemo 'obsedeni'z njim, dosežemo fizično moč, energijo in voljo - vse hsto, kar je potrebno za dosego cilja. Vendar pa smo deležni še nečesa zelo pomembnega. Dobimo 'samodejne inštrumente', s pomočjo katerih pridemo naravnost do svojega cilja,« je še zapisano v omenjeni knjigi. Cilji so, za razliko od idej, zamisli in želja v naši glavi, nekaj konkretnega. Zapisani na papirnom točno začrtajo pot. Vsaka, še tako žgoča želja v našem umu ne bo postala realnost, dokler nimamo jasnih in konkretno zastavljenih ciljev pa tudi strategij, kako jo uresničiti. Pri postavljanju ciljev so naša prepričanja ključnega pomena. Določajo odnos med nami in okoljem. Če imamo negativen odnos do okolja, ljudi, dogodkov in stvari, potem v svoje življenje privabljamo negativne rezultate. Logično, kajne? In obratno, če imamo pozitiven odnos, potem bo takšno tudi naše življenje - srečno in bolj polno. Razmislite o tem, ko si postavljate svoje cilje. 43 Aktualno: Evropske unije se nam ni treba bati.4 Kvaliteta nad kvantiteto.................... 10 Predlog lovskega zakend: Lovska revolucija na pohodu............ 16 Nenavadni hobiji vjnmtu Jurkovnik«||| Nič ni pretežko, kar delaš z veseljem.18 Na naslovnici: Zima prihaja ■p^ ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 43,14. november 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Bdrbdrd Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon infaks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne '^odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje.________________________________________________________________________________________________________________________________^ PLENARNI DEL 6. SREČANJA GOSPODARSTVA V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJI Evropske unije se nam ni treba bati V petek, 7. novembra, se je v velenjskem hotelu Paka s plenarnim delom začelo letošnje 6. srečanje gospodarstva v Savinjsko-šaleški regiji, ki nosi delovni naslov Uspeti v EU - izziv gospodarstvu in družbi. Udeleženci plenarnega dela so veliko aktualnih informacij o skorajšnjem vstopu Slovenije v Evropsko unijo dobili kar iz prve roke, saj je bil po uvodnih pozdravih organizatorjev in pokroviteljev prvi govornik dr. Janez Potočnik, minister za evropske zadeve. Potočnik je na kratko preletel obdobje približevanja Slovenije Evropski uniji in povedal da nas do polnopravnega članstva od 1. maja 2004 dalje čaka še dokončanje procesa usklajevanja zakonodaje, priprava slovenske različice pravnega reda EU, nadaljevanje izgradnje »schengenske« meje proti Hrvaški in usposobitev za delo v pogojih članstva. Slednje pomeni spremeniti državo, ki seje prilagajala standardom EU, v državo, ki bo v uniji soodločala. 1. maja 2004 bodo nove države članice imenovale vsaka svojega začasnega komisarja, 10. maja bo sledila razpustitev sedanjega evropskega parlamenta, od 10. do 13. junija 2004 pa bodo potekale volitve v novi evropski parlament-tudi v Sloveniji. Še v istem mesecu bo imenovan novi predsednik evropske komisije za obdobje 2004-2010. Julija bo ustanovitvena seja evropskega parlamenta, v novembru pa bo začela z delom nova evropska komisija. Po Potočnikovem mnenju bo tokratna širitev EU brez dvoma zgodovinska, saj s tem unija vse bolj postaja Evropa, širitev poteka proti vzhodu, s čimer se simbolično dokončno ruši Berlinski zid, v EU vstopajo manj razvite države in hkrati tudi slovanski narodi. Stem širitev Evropske unije še ni zaključena, pač pa je vključitev nekaterih drugih držav le še vprašanje časa. Možnost vplivanja in odločanja Slovenije v EU je minister za evropske zadeve v prispodobi imenoval specifična teža in izrazil prepričanje, da je »specifično težo mogoče povečati z znan- jem, sodelovanjem, konstruktivnostjo in korektnostjo, zato se nam zagotovo ni bati. Le kakšen skok bo moral biti daljši kot doslej...« Dr. Matej Lahovnik z Ekonomske fakultete v Ljubljani je spregovoril o prednostih in slabostih upravljanja slovenskih podjetij ob vstopu v EU. Predstavil je izsledke raziskave, kije bila opravljena v 67 slovenskih delniških družbah. V omenjeni raziskavi seje izkazalo, daje najpomembnejši dolgoročni strateški cilj slovenskih podjetij rast podjetja, medtem koje ustvarjanje dobička delničarjem šele na tretjem mestu za zmanjševanjem stroškov. Zamenjava preko nadzornega sveta je najpogostejša pričakovana sankcija managerjev, če ne delajo v skladu z interesi lastnikov. Pri načinih spodbujanja managerjev za uspešno poslovanje podjetij so na prvem mestu plače po individualni pogodbi, sledijo različne bonitete, udeležba v dobičku in opcije na nakup delnic. Skoraj četrtina slovenskih podjetij pričakuje, da bo v bližnji prihodnosti predmet prevzema. Med potencialnimi prevzemniki so najbolj pog- osto strateški partnerji, domača in tuja konkurenčna podjetja ter management. Kar 85 odstotkov v raziskavo vključenih podjetij ima predvidene določene obrambne ukrepe pred nezaželenimi prevzemi. Dr. Lahovnik je ob zaključku svojega referata dejal, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni z našim gospodarskim razvojem v minulih letih. Zadnji podatki kažejo, da smo zmanjšali zaos- Dr. Janez Potočnik, minister za evropske zadeve: »Tokratna širitev Evropske unije bo brez dvoma zgodovinska, saj s tem unija vse bolj postaja Evropa, širitev poteka proti vzhodu, s čimer se simbolično dokončno ruši Berlinski zid, v EU vstopajo manj razvite države in hkrati tudi slovanski narodi. Stem širitev Evropske unije še ni zaključena, pač pa je vključitev nekaterih drugih držav ie še vprašanje časa.« tanek do štirih članic EU, s katerimi smo po industrijski strukturi najbolj primerljivi (Avstrija, Italija, Belgija, Danska). Po drugi strani pa po deležu visoko-tehnoloških dejavnosti zaostajamo za nekaterimi tranzicijskimi državami, kot sta Češka in Madžarska. Večina državnih pomoči, skoraj tretjina, je v Sloveniji usmerjena v kmetijstvo, medtem ko je predelovalnim dejavnostim, katerih delež v nacionalnem bruto družbenem proizvodu je desetkrat večji od kmetijstva, namenjenih le 22 odstotkov državnih pomoči. V drugi polovici plenarnega delaje predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac spregovoril o izzivih Gorenja ob vstopu Slovenije v EU, direktor BSH Hišnih aparatov iz Nazarij Matjaž Lenassi je pojasnil, da sta kakovost in razvoj v človeškem kapitalu, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Mateja Mešl pa je predstavila programe in ukrepe za izvajanje politike podjetništva in konkurenčnosti. Franci Kotnik r\ figs Matjaž Lenassi, direktor BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje: »Za doseganje ciljev podjetja na vseh področjih je izrednega pomena vključevanje potenciala vseh zaposlenih, za kar pa je potrebno razvijati ustrezno organizacijsko klimo. V BSH Hišnih aparatih smo tudi s tem namenom razvili sistem vodenja s cilji, ki v določanje in postavljanje ciljev vključuje večino sodelavcev, kar zagotavlja, da cilji podjetja postanejo tudi cilji sodelavcev, zato so ti v večji meri angažirani za realizacijo le-teh. Obenem na takšen način spodbujamo kulturo odprtega dialoga, saj zaposleni spoznavajo, da ne samo, da lahko povedo svoje mnenje, temveč da je izražanje mnenj zelo zaželeno, s tem pa v poslovne procese vključujemo vso njihovo znanje in inovativnost. Glede na navedeno vstopa v Evropsko unijo v našem podjetju ne pričakujemo s strahom. Pričakujemo ga tako kot večina slovenskih izvoznikov - kot dodatno priložnost in izziv, ki ju je potrebno izkoristiti. Izkoristili pa ju bomo lahko samo z našimi človeškimi potenciali. Če je komparativna prednost Evrope kapital, morajo biti naša komparativna prednost podjetju pripadni, motivirani, fleksibilni in visoko usposobljeni sodelavci. Samo če bomo kot družba v celoti in ne samo posamezna podjetja znali razvijati in ohranjati takšne človeške potenciale in lastnosti, bomo lahko znotraj Evropske unije uspešni in konkurenčni. Podjetja sama lahko s spodbujanjem ustrezne organizacijske klime k temu precej prispevajo, vendar pa je pri tem nujno potrebna tudi ustrezna družbena klima -takšna, ki spodbuja znanje in inovativnost. Za to je potrebno sodelovanje gospodarstva, izobraževalnih institucij na vseh nivojih ter države za razvijanje ustreznih človeških potencialov, kot tudi zagotavljanje ustreznih pogojev, da bodo ti potenciali ostali in ustvarjali v Sloveniji.« ZAMENJAVA DRŽAVNIH SIMBOLOV SLOVENIJE Nuja ali razmetavanje denarja? V prejšnjem stoletju je bila Slovenija v svetu bolj slabo prepoznavna, saj si je delila skupno državo skupaj s še nekaterimi narodi. Po osamosvojitvi so bila morda naša pričakovanja glede prihodnosti previsoka. Pričakovali smo višji standard, ustvarjalno svobodo in še marsikaj. Med drugim tudi, da nas bodo sedaj v svetu poznali kot Slovenijo, samostojno in neodvisno državo. Od takrat je minilo že več kot desetletje, a po svetu se še vedno čudijo, ko slišijo za nas: »Slovenija, to je ob Rusiji?« Mnogo je takšnih, ki so že doživeli, da jim je kakšen tujec, ponavadi Zahodnjak, mirne duše določil koordinate domovine tam nekje za Karpati ali pa vsaj globoko na Balkanu. Ne gre za to, da bi Slovenci zanikali svoje poreklo, saj smo nekoč svojo domovino res iskali vvzhodnih ravnicah in na Balkanskem polotoku, a počasi postaja nenehno zamenjavanje Slovenije s Slovaško oziroma uvrščanje v državo, v kateri že dolgo nismo več, resnično preživeto in nesprejemljivo. Vprašanje, kako se lotiti reševanja tega problema, je slovenske politike kot tudi javnost razdelilo na različne tabore. Barbara Fužir Naša anketa Zamenjava državnih simbolov Pred dobrimi dvanajstimi leti, ko smo se Slovenci osamosvojili, smo dobili svojo novo državo, svojo lastno ustavo in... tudi svoje lastne simbole. Ti državni simboli naj bi vsakemu zavednemu državljanu pomenili malce več kot le slikico na osebnih dokumentih. Žal pa se vse prepogosto dogaja, da so tujcem, ki slovenske državne simbole vidijo prvič, ti povsem identični z npr. slovaškimi. Sprašujemo se, ali so slovenski simboli resnično tako neprepoznavni ali pa leži problem morda kje drugje. Kaj bi bila v tem primeru najboljša rešitev? Ali zamenjati državne simbole, ki jih imamo že od osamosvojitve, ali iskati drugačne poti do večje prepoznavnosti v svetu? Alojzija Kolenc, Mozirje Sama te zadeve ne spremljam, zato bi se težko opredelila. Zdi pa se mi pametno, da bi svoje simbole in zastavo zamenjali. Maja Zupanič, Velenje Zamenjava simbolov se mi zdi potrebna že zaradi same prepoznavnosti Slovenije, saj seje že velikokrat dogajalo, da so nas zamenjali s Slovaško, predvsem na kakšnih športnih prireditvah. Predlogi za nove pa... Težko bi se opredelila. Posebej mi ni všeč noben predlog. Še vedno bi morale biti zajete zdajšnje barve. Nekaj podobnega, kot je sedaj. Tega smo le najbolj navajeni. Boštjan Skaza, Velenje Prepoznavnost bi se morala povečati. Ko potujem, opažam, da Slovenija sploh ni poznana. Za zamenjavo bi resda šlo veliko denarja, a nekako to pač moramo izvesti. Sedajje povsod Slovenija -Slovakia, to je vse isto. 14 dni nazaj sem bil v Belgiji na neki športni prireditvi, pa sploh niso imeli izobešene slovenske zastave. Tako da slabše tako ne more biti. Marija Kopušar, Ljubno Nisem za zamenjavo. Mislim, daje treba tisto, kar imamo, obdržati, paziti in tudi spoštovati. Lucija Fužir, Paška vas Menjava nima smisla, naj ostane tako, kot je. Mnogo ljudi je navezanih na stare simbole, saj označujejo tisto, kar je bil naš cilj. Samostojna država. Da nas ljudje ne poznajo, ni krivda simbolov, temveč prešibke promocije in dejavnosti Slovenije, da bi kaj spremenila. Torej je problem v nas, ne pa v simbolih. Tomana Es, Velenje Po eni strani je res, da je zastava zelo podobna zastavam ostalih vzhodnoevropskih držav. Grb bi lahko ostal, tega ni treba spreminjati. Stroške pa bomo verjetno nosili mi, kar pa ni fajn. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem DONACIJSKA SHEMA ZA RAZVOJ SAVINJSKE REGIJE - PHARE 2000 Velik interes med brezposelnimi, munjši med potencialnimi prijavitelji projektov Kot smo na kratko poročali že v prejšnji številki, je bila v oktobru zaključena Donacijska shema za razvoj Savinjske regije Phare 2000, katere glavni namen je bil povečati zaposljivost brezposlen-ih oseb in vzpodbuditi nastajanje novih zaposlitvenih programov. Na območnih službah Velenje in Celje so v projekte donacijske sheme vključevali brezposelne osebe glede na delež brezposelnih na posameznem območju. Kot je razložila Jelka Sever Časi, koordinatorka mednarodnih projektov v Velenju, j e delež brezposelnih v skupni številki za Zgornjo Savinjsko dolino petodstotni, zato je bil cilj velenjske območne službe, da se pet odstotkov brezposelnih vključi v različne programe ter nadalje tudi zaposli. »Ta cilj smo dosegli in smo tega zelo veseli. Prepričani pa smo, da bi bil cilj, glede na izjemen interes med brezposelnimi v dolini, močno presežen, če ne bi bilo velike ovire, kije žal del Zgornje Savinjske doline. Na izredne težave so namreč naleteli brezposelni, ki bi se želeli vključevati v projekte, ki se izvajajo v Spodnji Savinjski dolini ali na velenjskem območju, vendar se v te kraje zaradi zelo slabih avtobusnih povezav enostavno niso mogli pripeljati.« Za vključitev v različne programe so na Uradu za delo Mozirje motivirali preko 200 brezposelnih Zgornje-savinjčanov, ki so izkazali velik interes, v same projekte pa so uspeli vključiti 66 brezposelnih, kar je več, kot je bilo potrebno za dosego cilja. »Cilj smo presegli, predvsem pa smo veseli, daje bilo med vključenimi 51 žensk, kar je še posebej pomembno za Zgornjo Savinjsko dolino, saj vemo, da imamo med 804 brezposelnimi, kolikor jih je danes v vaši dolini, skoraj 55 odstotkov žensk. Naš interes in cilj je bil, da vte projekte pritegnemo čim več žensk in jih v prihodnosti poskušamo tudi zaposliti. Od omenjenih 66 brezposelnih se jih je v času trajanja projekta 23 že zaposlilo, kar je dobro, saj na našem zavodu pri ocenjevanju uspešnosti nekega programa upoštevamo zaposlitve še šest mesecev po končanem programu.« Med brezposelnimi osebami iz naše doline je bilo največje zani- manjeza program Socialna oskrba, s katerim so udeleženke pridobile licenco oziroma poklic socialne oskrbovalke. Sledil je program Žensko podjetništvo, kjer so udeleženke poleg konkretnih znanj pridobile še znanje, kako narejene izdelke tudi tržiti, mladi Zgornjesavinjčani so se predvsem radi vključevali v program GetWork, premalo interesa paje bilo med brezposelnimi za programe gradbeništva in tekstila. Kot pravi Jelka Sever Časi, si želijo večjega sodelovanja s strani podjetij in organizacij v nadaljnjih podobnih evropskih razpisih, saj so bili vsi Phare programi predvsem priprava na to, kako po vstopu Slovenije v Ev- ropsko unijo koristiti evropski socialni sklad. Prav tako bi bilo vsem brezposelnim Zgornjesavinjčanom veliko lažje obiskovati programe, ki bi se izvajali v relativni bližini njihove ga doma in se jim ne bi bilo potrebno ukvarjati s tako banalnimi težavami, kot so slabe avtobusne povezave. In kar je verjetno najpomembnejše, na Zavodu RS za zaposlovanje bodo v prihajajočem letu z vstopom Slovenije v Evropsko unijo pričeli v okviru evropskega socialnega sklada obsežneje izvajati programe aktivne politike zaposlovanja, zato vse potencialne izvajalce, organizacije in podjetja iz Zgornje Savinjske doline pozivajo, da začnejo resno razmišljati o možnosti vključevanja v mednarodne projekte, ki so namenjeni predvsem razvoju lokalnega okolja ter razvoju zaposlitvenih programov. Tatiana Golob TERME TOPOLŠICA Trije novi bazeni in najvecja vodna drča V petek, 7. novembra, so v Topolšici slovesno odprli nov sistem termalnih kopališč, vodni park Zora. Na zemljišču nasproti hotelu Vesna, ki obsega kar 10 tisoč kvadratnih metrov, je 1.100 m2 površin namenjenih trem novim bazenom in eni največjih vodnih drč, ki je nameščena na naravnem terenu. Zmogljivost kopališč v Topolšici se bo v poletni sezoni tako kar za nekajkrat povečala. Ob otvoritvi je spregovorila direktorica Term Topolšica Lidija Špeh Fijavž, ki seje zahvalila partnerjem, ki so vložili kapital v ta veliki projekt, gostom letošnje sezone in svojim sodelavcem za pošteno ter profesionalno delo. »Turizem je kot nikoli izpeta pesem, zato ta velika pridobitev ne pomeni konec naših naporov in razvoja. Izkoristili bomo nove možnosti, še imamo načrte, sanje, skupajzvamijih bomofudi uresničili,« je še dejala Lidija Špeh Fijavž. V Termah Topolšica je zdaj zaposlenih 145 delavcev, vse pa kaže, da se bo to število v prihodnje še povečevalo. Nov bazenski kompleks z at-raktivno vodno drčo in najmodernejšimi bazeni bo pričel redno obratovati kot zunanji bazen ob začetku kopališke sezone v letu 2004. Izvajalci del še niso povsem dokončali, ob otvoritvi pa so kljub Novi bazeni in vodna drča se razprostirajo na površini 1.100 m2 (foto: Jože Miklavc) temu napolnili osrednji bazen in ob za izgradnjo turistične infrastruk- soju luči so oživeli bazenski slapovi ter podvodni »vrelci«. Vrednost naložbe znaša 558 milijonov tolarjev, dobro desetino od tega predstavljajo prejeta sredstva ture. Po besedah Lidije Špeh Fijavž si veliko obetajo od sodelovanja v ožjem regijskem prostoru, še zlasti z RTC Golte. Jože Miklavc Evropski socialni sklad Sredstva Evropskega socialnega sklada (ESF), ki se odobrijo za razvojne in socialne programe kot dodatna sredstva k že odobrenim v državnem razvojnem programu in nacionalnih programih, so namenjena vzpostavljanju uravnoteženega in nenehnega razvoja in zmanjševanju razlik med regijami in posamezniki, zato financiranje s pomočjo sredstev ESF zagotavlja tudi enake možnosti in priložnosti šibkim posameznikom. ESF podpira in dopolnjuje tiste aktivnosti držav članic, ki so usmerjene k razvoju trga dela in človeških virov, zlasti v kontekstu njihovih nacionalnih akcijskih načrtov zaposlovanja. ELKROJ NAZARJE Zlati gong Tilena Skubica za revne v Indiji Med letošnjimi dobitniki zlatega gonga, prestižne nagrade, ki jo Delova tedenska priloga Vikend vsako leto podeljuje medijskim osebnostnim, je tudi televizijski voditelj Tilen Skubic, znan kot »mož tisočerih možnosti«. Skubic je znan kot dobrotnik, saj je doslej pomagal že mnogim ljudem po svetu, predvsem preko sodelovanja z redom misijonark iz Kalkute, katerega ustanoviteljica je bila blažena mati Tereza. milijon tolarjev je Tilenu Skubicu izročila predsednica uprave Elkroja Marija Vrtačnik (foto: EMS) Po dogovoru z Marijo Vrtačnik, predsednico uprave Elkroja, je Skubic uresničil še eno od dobrodelnih idej in zlati gong za milijon tolarjev prodal nazorskemu podjetju, ki velja za vodilnega proizvajalca hlač v Sloveniji. Denar bo Skubic namenil za revne v Indiji, vsota pa naj bi za eno leto zadoščala za streho nad glavo, hrano, zdravila in šolanje dva tisoč bolnih in zavrženih ljudi. Kot je na priložnostni prireditvi ob izročitvi čeka povedala Marija Vrtačnik, so se za nakup gonga odločili zaradi tega, ker bo šel denar v dobrodelne namene in nenazadnje tudi zato, ker Skubic nosi Elkrojeva oblačila na javnih in televizijskih nastopih. V Elkroju naj bi zlati gong spominjal na to, da tu delajo in ustvarjajo plemeniti ljudje, ki niso pozabili na mnoge, ki so še kako potrebni pomoči soljudi. Savinjčan Tilen Skubic je znan kot dobrotnik, ki je doslej pomagal že mnogim ljudem po svetu (foto: EMS) K o M INTIiR M O Gniloba zlatega jabolka V celoti se zavedam tveganja, da mi bo, ob izraženem dvomu o pravem smislu nakupa zlatega gonga, s katerim je Etkroj »lastniku« Tilenu Skubicu omogočil še eno od medijskih predstav, očitano, da sem proti humanitarnosti in dobrodelnosti, torej vsemu, kar naj bi izboljšalo življenjske pogoje ljudem, ki so nekje po svetu zavrženi in izkoriščani. Če kdo, potem podpisani nenehno poudarjam potrebo, da je izkoriščanim nujno potrebno pomagati do bolj svetlega pogleda najutrišnji dan. Tako v Kalkuti, kjer je blažena mati Terezija (in ne Tereza, kar bi moralo biti jasno tudi tistim, ki njeno delo zaradi nekoliko nespodobnih računov zlorabljajo) dobrodelnost kupovala z lastnimi sredstvi in osebno revščino, kot v Sloveniji in tudi v Elkroju, kjer se zaposleni v mezdnem odnosu borijo za mesečno »blaginjo«, ki daje povsem solidno osnovo za pokritje dna mesečne košarice. 1 drugimi besedami povedano, to pomeni, da bi bilo pošteno, da bi tisti, ki so se v imenu celotnega Elkroja odločili dodatno zategovati pas in uzde zaposlenih, segli v denarnico in se pred kamere in fotoreporterje nastavili z lastnim denarjem. Milijon tolarjev v resnici ni veliko, saj bi, če biga razdelili med zaposlene, vsak odnesel domov komaj 2.700 tolarjev. Dodatnih in zasluženih, kar bi pomenilo, da so delavke za trakom in v pisarnah toliko vredne, da jim naklonijo »višek« denarja in prijazno besedo. Zaposlene v Elkroju življenje sicer ni ogoljufalo za vse lepo, vendar je njihov delavnik vse prej kot vzpodbuden, da o prihodnosti, kije tekstilcem pisana s črnim na črno, sploh ne izgubljamo besed. Podpirati revne na račun revnih je svetopisemsko sicer sprejemljivo, v konkretnem primeru pa je vprašanje, koliko bi »elkrojevci« podprli nakup nekakšnega gonga. Če bi jih kdo kaj vprašal. Vendar jih ni, zatoje ostala prikrita slaba volja celo med najožjimi sodelavci predsednice uprave. Jasno in glasno pa tako nihče ne upa spregovoriti. Reveži v Kalkuti imajo vsaj to, da smejo brez posledic govoriti. V KINO NAZARJE Sobota, 15.11. ob 20.00 in nedelja, 16.11. ob 17.00: ITALIJANSKA MISIJA - akcijski triler Režija: F. Gary Gray Igrajo: Mark Wahlberg, Edward Norton, Char-lize Theron, Christina Cabot, Mos Det, Jason Statham Načrt je bil brez napak. Posel je bil izveden do potankosti. Pobeg je potekal brez težav. Edina grožnja, ki jo tvorec načrta Charlie Crocker sploh ni videl, pa je prežala v sami ekipi. PAVLA TROGAR, ČASTNA OBČANKA OBČINE MOZIRJE Telovadilo je celo Mozirje! Pavla Trogar (foto: Ciril M. Sem) Pavla Trogar je Zgornji Savinjski dolini in njeni širši okolici poznana predvsem zaradi treh stvari, lahko bi rekli treh njenih strasti. Na prvem mestu je zagotovo njena predanost športu, sledi ji veselje do ukvarjanja s turizmom in že 30-letno vodenje Gozdne šole v Lokah, njena ljubezen do kulturne zapuščine domačega kraja pa je prišla do izraza predvsem v njenem boju za ohranitev graščine na Brdcah. Tri strasti, za njimi pa življenjska zgodba Pavle Trogar, polna uspehov, pozitivne energije, a tudi žalosti in razočaranj, ki pa Pavli, v to so zagotovo prepričani tudi vsi, ki jo vsaj malo poznajo, niso strla njene močne življenjske volje. Rojena v družini, ki je močno cenila šport, disciplino in vztrajnost, je tako že v svojih zgodnjih letih spoznala, kaj bo to tisto, kar bo glavno vodilo njenega ustvarjanja. Temu zvesto sledi že preko osem desetletij. »Že v zgodnji mladosti sem se ob spodbudi očeta, ki je bil starosta mozirskih Sokolov, odločila, da se posvetim športu. Dokončno pa sem bila v svojo odločitev prepričana, ko sem se leta 1938 udeležila svojega prvega vaditeljskega tečaja, kjer smo se pod vodstvom Tončke Stifter navdušili nad vajami na orodju, prostimi vajami in tudi atletiko. Z njenim strogim utrjevanjem smo dobili osnovo in predvsem voljo, potrebno za nadaljnje treniranje,« se Pavla Trogar dobro spominja svojih prvih korakov v šport, ki jih je nato kruto prekinila 2. svetovna vojna in prisilna izselitev v Srbijo, natančneje v Kruševac. A kot je v še tako slabi stvari nekaj dobrega, je tudi ta huda življenjska izkušnja med Pavlino družino in družino, pri kateri so preživeli tri leta, stkala trdno vez, ki še danes ni popustila: »Ko smo prišli v Srbijo, smo bili povsem obupani. Prvo noč, ki smo jo preživeli pri nekem kmetu, kjer so imeli za nas pet le eno posteljo, smo prejokali. Bilo je res težko, a kasneje je oče našel službo pri neki prijazni družini, kamor smo se nato vsi preselili in pri njih preživeli tri leta. S to družino smo se dobro seznanili in še vedno smo v stikih.« V devetdesetih letih, koje v Srbiji divjala vojna, je Pavla svojim prijateljem pomagala, kadar je le lahko, in jim tako poskušala povrniti dobro, ki so ga naklonili njej in njeni družini. Ko so se Trogarjevi končno spet vrnili na svoj dom, jih je ta čakal povsem izpraznjen. Atojim ni moglo skaliti sreče, ki je bila, po Pavlinih besedah, nepopisna. Leta trpljenja so tako mlade kot stare napolnila še z večjo odločenostjo, da si svoje domove in domači kraj znova uredijo in povrhu še polepšajo. Tudi stavba TVD Partizan je bila v zelo slabem stanju, kar pa mladih, ki so hoteli znova telovaditi, ni ustavilo. »Bili smo odločeni, da začnemo s telovadbo takoj, in moj oče je rekel, da moramo organizacijo sedaj prevzeti mladi. Tako smo začeli s sestanki, organizirali smo delovne akcije in iz nič kmalu ustanovili telovadno društvo. Vsi, mladi in stari, smo bili zelo zagnani, prevzelo nas je masovno navdušenje, bilo je res enkratno! Telovadilo je celo Mozirje!« je Pavla še danes navdušena. Spominja se, da je iz Mozirja na neko tekmovanje v Beograd odšlo kar okoli 120 nastopajočih. Ob bližajoči 75-letnici športa so se člani telovadnega društva odločili, da k obstoječi stavbi TVD Partizan zgradijo prizidek ter uredijo sanitarije. »Naredili smo osnutek potrebnih popravil in dozidav, sami smo se tudi lotili kopanja jame. Bilo je težko, saj smo mnogokrat delali globoko v noč, tudi v dežju, a izgradnje smo se tako veselili, da nam nobeno delo ni bilo pretežko!« pove Trogarjeva ter doda, da so bili najbolj ponosni na dejstvo, da so vse zgradili brez občinskega denarja. »Od občine tudi nismo nič zahtevali, saj smo vedeli, da nima sredstev. Ves denar, ki smo ga pridobili od veselic in drugih prireditev,je bil namenjen obnovi stavbe, zbirali smo prostovoljne prispevke, nekaj pa nam je pomagala tudi Športna zveza v Ljubljani. Treba pa je poudariti, da brez nekaterih zagnanih posameznikov, ki so v naše športno društvo vložili ogromno svojega časa, obnove ne bi mogli izpeljati. Vsi smo delali brezplačno, vtistih časih nihče ni niti pomislil na kakšen denar. In tega danes ni več, prostovoljno delo, vsaj v takšnem obsegu, je nekako zamrlo.« Že kmalu po končani vojni je Trogarjeva začela opravljati tajniške posle pri okrajnem športnem društvu, kasneje pa je delovala kot eden izmed 12 inštruktorjev, ki so po vsej Sloveniji mlade učili telovadbo. Končala je tudi Srednjo šolo za telesno kulturo v Ljubljani in dobila naziv strokovni učitelj telovadbe. Poučevala je na OŠ Mozirje, kije bila v začetku še v graščini Brdce, 30 let je bila sekretarka pri Zvezi telesno kulturnih organizacij, že 25 let, vsak ponedeljek, pa vodi žensko rekreacijo: »Če pogledam nazaj do leta 1945, ko smo prišli domov, pa do danes... Čas je kar zletel. V športu je zelo lepo delati, žal pa mi je, da imamo premalo kadra. Vsakdo kvalificiran bo pričakoval plačilo, društva pa ne bodo sposobna plačevati. Žal mije za mlade, ki bi morali biti polni energije, pa nimajo več tistega elana, želje po boljši prihodnosti. Saj vidim, da se radi ukvarjajo s športom, ampak še vedno premalo. Premaloje medobčinskih tekmovanj, povezovanj. To prinese že neko obveznost, ki pa se ji rajši izmaknejo.« Že od leta 1950 Trogarjeva deluje tudi v turističnem društvu, a prave možnosti za razvijanje turizma, kot je bila pred letom 1990, po mnenju Trogarjeve ni več: »Mozirje je bilo pred 2. svetovno vojno znan letoviščarski kraj. Pred »Mozirje je bilo pred 2. svetovno vojno znan letoviščarski kraj. Pred vojno so se omenjali le štirje kraji povezani z turizmom: Bled, Portorož, Logarska dolina in Mozirje. V naš kraj je prišlo tudi do 120 letoviščarjev. Danes pa letoviščarjev iz bivše Jugoslavije ni več, in večkrat se vprašam, kako naprej. Bogati gredo v inozemstvo, revni pa tako nimajo denarja za počitnice. Tudi med ljudmi, ki bi morali biti enotni in skupaj delati za svoj kraj, ni več zaupanja.« vojno so se omenjali le štirje kraji povezani z turizmom: Bled, Portorož, Logarska dolina in Mozirje. V naš kraj je prišlo tudi do 120 letoviščarjev. Danes pa letoviščarjev iz bivše Jugoslavije ni več, in večkrat se vprašam, kako naprej. Bogati gredo v inozemstvo, revni pa tako nimajo denarja za počitnice.Tudi med ljudmi, ki bi morali biti enotni in skupaj delati za svoj kraj, ni več zaupanja. Verjetno je v vsem preveč politike, ta pa med ljudi vnaša razdor. Zdi se mi, da se danes vsi gledamo postrani.« Tudi glede rušitve graščine na Brdcah je Trogarjeva zelo razočarana: »Večkrat sem že rekla, da sem mogoče preveč zagrizena Mozir-janka, mogoče glede Brdc nimam prav. Ampak jaz te graščine prebolela ne bom! Poznala sem jo še iz časov, ko sem tam učila, in vem, da bi se prostore dalo zelo dobro izko- ristiti v kulturne namene. Mozirje bi lahko imelo čudovite muzejske prostore, a odločitevje bila drugačna.« Pavla Trogar je torej svoje življenje povsem posvetila športu in prizadevanju za napredek svojega kraja. Dokaz temu so tudi številna priznanja, ki jih je prejela v letih svojega delovanja. Zelo ponosna je na Bloudkovo plaketo in priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja, a priznanj je še veliko. »Zaradi svoje predanosti športu si nisem ustvarila družine, bila sem vedno preveč zaposlena, zelo pa sem bila navezana na svoj dom. Vseh priznanj, ki sem jih dobila, sem zelo vesela. Če sem si jih zaslužila, sploh to zadnje, naziv častne občanke Mozirja, no, o tem pa naj presodijo ljudje, ki poznajo mene in moje delo.« Tatiana Golob 14. NOVEMBER - MEDNARODNI DAN SLADKORNIH BOLNIKOV Sladkorna bolezen je tihi ubijalec V Evropi je 15 milijonov, v Sloveniji pa dobrih 80.000 sladkornih bolnikov, glede na evropsko prevalenco šestih odstotkov pa se ocenjuje, da jih je pri nas vsaj pol toliko še neodkritih. Velika večina (75%) sladkornih bolnikov ima sladkorno bolezen tipa 2, druga oblika, tip 1, pa se pojavlja pri otrocih in mladini in že v samem začetku zahteva zdravljenje z insulinom. Sladkorna bolezen (lat. diabetes mellitus) je motnja presnove, ki nastane zaradi pomanjkanja insuli-na ali odpora tkiv na njegovo delovanje. Insulin je hormon, ki ga kot odgovor na dvig glukoze v krvi po zaužiti hrani ali pijači izloča trebušna slinavka inje nujno potreben za prehod glukoze iz krvi v celice, ki glukozo nato shranijo ali pa jo porabijo za pridobivanje celične energije. Osnovna motnja pri sladkorni boleznijetorej nesposobnost prehajanja sladkorja - glukoze iz krvi v celice in sladkorno bolezen tako označuje stalno zvišan nivo krvnega sladkorja - hiperglikemi-ja. Zvišan nivo krvnega sladkorja Društvo bolnikov z osteoporozo Nazarje VABI žene in dekleta na predavanje O RAKU DOJK, ki bo 17.11.2003 ob 18. uri v kinodvorani Doma kulture v Nazarjah. Predavala bo ga. Mojca Senčar iz Ljubljane. Storite nekaj zase! Vzemite si čas in se udeležite poučnega predavanja! spremljajo znani simptomi nenehne žeje in pogostega mokrenja, hujšanja, splošne oslabelosti in tudi motenj zavesti (od zaspanosti do nezavesti), dolgoročno pa povzroča okvare velikih in majhnih žil s posledično prizadetostjo delovanja ledvic, močno pospešeno aterosklerozo z mašenjem žil (srčna in možganska kap, gangrena spodnjih okončin) in slabšim vidom. Sladkorna bolezen tipa 2 je tiha bolezen in večinoma dolga leta ne povzroča nikakršnih težav, ki bi bolnika pravočasno privedle do zdravnika. Večino sladkornih bolnikov v odrasli dobi odkrijejo naključno, pri rutinskem laboratorijskem pregledu, zdravniki pa so lahko pozorni na nekatere težave, ki se pri sladkornih bolnikih pojavljajo pogosteje. Mednje spadajo nenehna žeja in pogosto mokrenje, nepojasnjeno hujšanje in splošna oslabelost, pogostejše okužbe sečil in kože (gljivice!), mravljinčenje in spremenjeni občutki v nogah in prstih ter impotenca. Bolnik mora začeti zdravljenje vedno z nefarmakološkimi ukrepi, kot so zdrava, količinsko odmerjena prehrana, pomembna pa je tudi redna telesna vadba, za katero je bistveno, daje aerobne narave in predvsem redna. Zdravljenje z zdravili žal prej ali slej dočaka vsak bolnik, saj je bolezen po naravi napredujoča. Dandanes zdravniki dokaj dobro poznajo bolezenske zaplete, ki se pojavljajo pri sladkorni bolezni in jih ob bolnikovem strogem upoštevanju zdravstvenih navodil lahko dokaj uspešno preprečujejo ali pa vsaj upočasnijo njihov napredek, če so že navzoči. Za to pa je potrebna dobra strokovna služba, ki bolniku ne ponuja samo ožjih medicinskih ukrepov, ampak ga tudi vzgaja, izobražuje, ga motivira in usposobi za sodelovanje in, v končni fazi, za samozdravljenje z vsemi sredstvi in metodami, ki so nam dandanes na voljo, pogosto tudi s strokovno psihološko podporo, kije danes še vedno zapostavljena, pa vendar številnim zelo potrebna. Pripravila Tatiana Golob, vir: spletne strani Med.Over.Net Da kar precej prebivalcev Zgornje Savinjske doline izboljšuje standard s pomočjo lesne mase, ni nobena ugotovitev, prej potrditev, da je »gozdni« zaslužek še vedno osnova, mleko in ostali proizvodi kmetij pa samo dobrodošel finančni dodatek. Ni kaj oporekati, vendarjetudi pri pripravi lesa do ceste potrebno spoštovati določen red, ne tako kot v Lenartu nad Gornjim Gradom, kjer so »redoljubni« sekači na dolžini več kot sto metrov z lesom dobesedno zatrpali obcestni kanal s propustom vred. Kaj to pomeni v jesenskem času, koje obilnejše deževje prej pravilo kot izjema, ni potrebno dodatno poudarjati, razen če je dotičnim dejansko vseeno, da ob razoranih travnikih, zasvinjani cesti in že omenjenem obcestnem kanalu z razlitjem vode povzročijo še več škode. Savinjčan GORENJE NA LJUBLJANSKEM POHIŠTVENEM SEJMU Uporabniku prijazni aparati v prijaznih kuhinjah Gorenje seje na Ljubljanskem pohištvenem sejmu tudi letos predstavilo s številnimi novostmi iz bogatega proizvodnega programa. Na razstavnem prostoru so bili na ogled novi modeli kuhinj, kopalnic in keramičnih ploščic, med široko paleto razstavljenih gospodinjskih aparatov pa so še posebno pozornost zbujali vgradni aparati sodobnih linij. NA REČICI OB SAVINJI USTANOVILI KUD UTRIP Kvaliteta nad kvantiteto Novoustanovljeno Kulturno umetniško društvo Utrip je nekakšna podaljšana roka tamkajšnjega turističnega društva, ki se je v preteklih letih, ob programu iz naslova turistične dejavnosti, v veliki meri ukvarjalo tudi s kulturnim poslanstvom. V prihodnje bo kulturno umetniška dejavnost prepuščena »utripovcem«, kar pa seveda ne pomeni, da se je v turističnem društvu zgodila »frakcija«, saj skoraj celotno vodstvo novega društva izhaja iz vsebinskega jedra turističnega društva. Na Rečici bosta tako odslej delovali dve kulturni društvi. Vzrok za ustanovitev novega društva je obogatitev kulturne in turistične ponudbe, kar naj bi življenje kraja in medsebojne odnose dvignilo še na višjo raven. Rečica nedvomno sodi med kraje z izjemno bogato kulturno zgodovinsko dediščino, ki joje potrebno ohranjati in negovati za bodoče rodove. To je zaveza sedanje generacije Rečičanov, je poudaril Jože Skončnik, prvi predsednik KUD Utrip, ki bo vodil sedemčlanski upravni odbor. Strokovnemu svetu bo predsedoval dr. Jože Muhovič, nadzornemu Jože Tlak-er, častno razsodišče pa bo vodil Marko Jeraj. Iz vsebinsko bogatega programa dela velja omeniti organiziranje likovnih razstav, čitalniški večer in koncert v Blatah. Nesporno je, da se o kulturi v Zgornji Savinjski dolini nasploh govori več ali manj v zaprtih krogih, zato bo okrogla miza na to temo, ki naj bi se, tako kot koncert klasične glasbe, zgodila v letošnjem letu, nadvse dobrodošla priložnost širše spregovoriti o kulturnih perspektivah, poteh in stranpoteh ljubiteljskega in umetniškega ustvarjanja ter prenašanja teh dobrin do čim širšega kroga ljudi. Tako kot velja za vsa področja, mora tudi v kulturi vladati zdrava konkurenca, vendar tako, da vsi nagovarjajo vse gledalce. Savinjčan Prodajni program kuhinj Gorenje se od programa Marles loči po širini asortimana in tehnologiji izdelave kuhinjskih front. Pri kuhinjah Gorenje večina modelov bazira na tehnologiji izdelave front v furnirju in masivi tertehnologiji lakiranih front, pri programu Marles pa je poudarek na frontah iz oplemenitene iverne plošče z ABS robnikom in frontah iz oplaščene vlaknene plošče. Poleg kuhinj po naročilu Gorenje Notranja oprema izdeluje tudi kuhinje Optigor. Program zajema 12 različnih kuhinj, ki so namenjene ljudem, ki v opremo svojega stanovanja radi vložijo nekaj svoje kreativnosti. Gre namreč za lahko sestavljive kuhinje, katerih elemente si glede na enostavnost tipske karte lahko kupec sam izbere glede na dimenzije svojega prostora. Na sejmu je bil predstavljen tudi nov program kopalnic, ki nudi velike možnosti izbora različnih barv osnovne sanitarne opreme, vrat, ročajev in večjega števila elementov. Posebna novost je umivalnik po meri, katerega izdelajo po želji kupca v katerikoli meri od 70 do 250 cm. Dimenziji umivalnika se po meri prilagodi tudi pohištvo. Gorenje razširja svojo ponudbo pomivalnih strojev s sedmimi novimi vgradnimi in samostojnimi modeli. Nič več ni potrebno nastavljati programov pomivanja, saj za to poskrbi vgrajena inovativna senzorska tehnika oziroma avtomatski program, ki prepozna, koliko in kako umazana posoda je v stroju. Novi pomivalni stroji Gorenje imajo tudi odlično zvočno izolacijo, ki zagotavlja njihovo skorajda neslišno delovanje. Omeniti velja še elektronsko mehčanje vode, kjer mehčalna elektronika zazna, ali in kdaj je potrebno mehčanje. Tako varčujejo z vodo in soljo. Nova tehnika izmen-jevalnega pomivanja brizgalnih ročic omogoča zmanjšanje porabe vode za 20 odstotkov v primerjavi s starejšimi modeli pomivalnih strojev. Začetek delovanja pomivalnega stroja je mogoče nastaviti do 19 ur vnaprej. Celotna notranjost pomivalnih strojev Gorenjeje izdelana iz nerjavečega jekla, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo in enostavno čiščenje. Novo generacijo hladilno-zamr-zovalnih aparatov Gorenje širine 540 odlikuje predvsem nov, izboljšan izgled, pri čemer je potrebno omeniti predvsem izbočeno sprednjo stran vrat. Vsi aparati iz te generacije imajo servisno zamenljivo tesnilo, katerega prednosti so predvsem dobro tesnjenje, zmanjšanje toplotnih izgub in lahko odpiranje vrat. Franci Kotnik N A Z A R J 'E OBČINA NAZARJE Občina Nazarje obvešča občane, zainteresirane gospodarske dejavnike ter združenja, da organizira 27.11.2003 ob 17.00 uri v Domu kulture Nazarje prostorsko konferenco v smislu 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. I. RS, št. 110/ 02, popr. 08/03). Prostorska konferenca se organizira pred pristopom k izdelavi prostorskih izvedbenih aktov za dele območij: LN za center Nazarij, LN za samostanom-1, Nazarje, LN Bič - Šmartno ob Dreti. Osnova za pristop k izdelavi prostorskih izvedbenih aktov je Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986-2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1989-1990, usklajenega I. 1989, za območje občine Nazarje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 2/02 in 8/02) ter sklepa župana občine Nazarje k pristopu izdelave. Občina Nazarje Občinska uprava Novi pomivalni stroji so v primerjavi s predhodniki varčnejši za 20 odstotkov (foto: Gorenje) Gorenje Glin soustvarja novo kulturo bivanja gorenje slin uuu.qoRendB-qlm.si Celostna podoba razstavnega prostora v živih barvah je že navzven vzbujala zanimanje obiskovalcev (foto: F. Kotnik) UČNO SREČANJE FRIZERK NA RECICI OB SAVINJI Nova znanja združena s kreativnostjo Prvi novembrski ponedeljek so se na učnem srečanju v frizerskem salonu Agata na Rečici ob Savinji zbrale frizerke iz Zgornje Savinjske doline. Srečanje je vodil Metod Tasič, znani strokovnjak s področja barvanja in striženja las iz Slovenj Gradca, ki že več kot pet let vodi tovrstne seminarje v Sloveniji in tujini. upoštevamo pri snovanju Sveže barve< nekoliko bolj ravne linije in novih pohištvenih pro- razgiban sestav pohištva so glavna gramov, so sad izkušenj, ki značilnost novih programov (foto: F. Kotnik) jih pridobivamo strženjem naših izdelkov tako rekoč po vsem na posameznih trgih. To seje poka-svetu. Vsaka država, vsaka regija zalo tudi letos ob stečaju njihovega ima določene specifike, kijih skuša- prejšnjega večinskega lastnika v mo upoštevati v kar največji meri. Še Nemčiji, posebej smo dovzetni za potrebe Plan za leto 2004je smelo zastav- slovenskega kupca, saj je za nas Ijen, saj predvideva 11 -odstotno rast najbolj dragocen,«je še dodal Marjan prodaje, na novo pa naj bi zaposlili Dobrovc. tudi nekaj sodelavcev. Ker so se že Kljub visokim stroškom sejemske doslej na vseh trgih srečavali z evrop- promocije so v Gorenju Glin z letošn- sko in ostalo konkurenco, seje tudi v jim izkupičkom na ljubljanskem po- prihodnje ne bojijo, vsaj kar se tiče hištvenem sejmu zadovoljni. Ob kakovosti, dizajna in zadovoljevanja izjemnem zanimanju za njihove pro- kupcev, neugodnojih lahko preseneti grame so prvič uspeli že na samem le kdo izmed vzhodnih proizvajalcev sejmu skleniti velik posel za leto z nelogično nizkimi cenami. 2004. Optimistično opazujejo tudi Franci Kotnik Za dobro frizersko delo je danes ob kvalitetnih materialih potrebna tudi kreativnost (foto: Marija Šukalo) Udeleženkam srečanja je predstavil jale tudi lastne ideje. Tovrstna delovna tendence barvanja in pravilno upo- srečanje so po mnenju Metoda Tasiča rabo novih barv. Frizerke so Tasiču zelo koristna in kreativna, saj lahko zastavile številna vprašanja o barvah frizerke na praktičen način preizkusi-in njihovem nanosu na lase, hkrati pa jo pridobljeno znanje in novosti s po-ugotavljale, da bodo novostim s po- dračja oblikovanja pričesk, dročjabarvanjavsvojihsalonihdoda- Marija Šukalo ROK ZA PRIPRAVO LOKALNIH PROGRAMOV KULTURE SE IZTEKA Kultura na obrobju pozornosti Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK) nalaga občinam, da do konca novembra tega leta sprejmejo lokalni (občinski) program kulture (LPK). K temu jih zavezuje deveti člen omenjenega zakona, štirinajsti člen pa opredeljuje njegovo vsebino, ki se smiselno uravnava po nacionalnem programu kulture, razen če statut občine ne določa drugače, kar pa v tukajšnjih občinah ni primer. Glede na usmerilve Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev Slovenije bi morale občine strukturo dokumenta določiti v maju in do dopustov od nosilcev kulturne dejavnosti pridobiti podatke in stališča v septembru pa napisati predlog dokumenta za obravnavo in sprejem na občinskih svetih. LPK sprejema občinski svetza štiriletno obdobje, vsebovati pa mora tudi dolgoročno perspektivo. Njegovo uresničitev redno spremlja občinski svet, kateremu župan vsako leto do polletja predloži poročilo. V primeru zgornjesavinjskih občin se bo kaj takega težko zgodilo v doglednem času, saj razen nazorske občine, ki je pokazala nekaj načelnega interesa, občine ignorirajo kulturne ustanove in kršijo zakon. Težko je namreč verjeti, da bodo, ob tem da ni bilo od aprila do danes storjeno dejansko nič, župani s sodelavci v preostalih dneh do izteka zakonsko določenega roka, pripravili lokalni kulturni program za naslednje štiriletno obdobje. Bojazen kulturnikov, da bo priprava in sprejemanje LPK obravnavano kot povsem obrobno vprašanje, se vsaj v primeru tukajšnjih šestih občin vce-loti uresničuje. Navsezadnje je kaj takega možno sklepati na podlagi spoznanja, da večina občinskih svetov vprašanje kulturne dejavnosti še nikoli ni uvrstila na svoj dnevni red. V sleherni občini pa imajo prebivalci tudi kulturne potrebe in povsod se ljudje preko kulturnih društev tudi aktivno udejstvujejo. Kultura je celo ena od najpomembnejših slovenskih tradicij, kije bistvena za narodovo samobitnost, kar pa se ne odraža v političnih prioritetah. Prav zaradi tega sta se obe krovni organizaciji v mreži kulturnih društev posebej angažirali v pripravi LPK, da bi iztega nastali življenjski dokumenti, ki bi resnično prispevali k dvigu kulturnega življenja v sleherni slovenski občini. Savinjčan Na Golteh vteh dneh potekajo investicijska dela pri postavitvi nove vlečnice. Kot je razvidno s fotografije, se morajo zaradi nedostopnosti lokacije pri tem posluževati tudi zahtevnih helikopterskih prevozov. / (foto: Andrej Helešič) SOUVANOVA NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO VERI KUMPREJ Ko jo ujezi mož, odgovori s pesmijo Zadnjo oktobrsko soboto je v Domžalah na Slovenskem slavčku, narodnozabavni prireditvi, ki sta jo organizirala Slovenske novice in društvo SAZAS, Souvanovo nagrado za življenjsko delo prejela Vera Kumprej iz Tera pri Ljubnem, ki že več kot tri desetletja ustvarja in piše pesmi za narodnozabavne ansamble. Nagrado ji je izročila Souvanova hčerka Barbra Antlanty. Vera Kumprej s Souvanovo nagrado za življenjsko delo (foto: Marija Šukalo) Daljnega leta 1969, koje prvo besedilo napisala za Lojzeta Slaka in Beneške fante, Vera niti slutila ni, da bo njena pesniška pottako dolga in plodna. »Veliko oviro mije vzačetku pri pisanju besedil predstavljala metrika. Tu mije na pomoč priskočil Toni Arnol, ki meje o vsem tem poučil. Potem pa je šlo,« se svojih začetkov rada spomni Kumprejeva, ki nima glasbene izobrazbe, motive za besedila pa išče v svoji domači okolici, med preprostimi ljudmi. Zato ni naključje, da opisuje poštenje, dobrososedske odnose, vsakdanje življenje in socialne stiske. V mladosti zaradi pomanjkanja ni imela možnosti šolanja, čeprav si je srčno želela postati fotografinja. A usoda ji je namenila drugačno vlogo in zaposlila seje v takratni radmirski drevesnici. Pozneje je podedovala kmetijo vTeru in se posvetila obdelavi hribovske zemlje pri Sedovnikovih, kot se po domače reče pri Kumprejevih. Vseskozi je njeno oko budno opo-zovalo dogajanja, rojevali so se verzi, ideje, ki jih je Vera ob večerih, ko so domači spali, prelivala na papir... Tako je nastalo kar nekaj zvezkov zapisov in rokopisov, ki sojih uglasbili različni ansambli. »Ob mojih začetkih pisanja sta se v Sloveniji s tovrstnim delom ukvarjala le dr. Fery Souvan, avtorznane pesmi Tam, kjer murke cveto, in Ivan Sivec. Danes pa je velika poplava piscev tekstov za ansamble,« razlaga Kumprejeva ob ogledovanju številnih kaset, ki jih je poslal ta ali oni ansambel, V treh desetletjih in polje njena uglasbena dela zaigralo petintrideset ansamblov. Slaku in Beneškim fantom so sledili ansambli Otavija Brajka, Nika Zajca, Tineta Lesjaka..., v današnjem času pa tudi Mladi Dolenjci, Modrijani, Pogum in drugi. Njene prijetne pesmi, ki pogosto postanejo hit ali pa se uvrstijo na različne festivale, prepevajo tudi zgornjesavinjski ansambli: Bratje Dobrovnik, Zvončki, mlada pevka Jožica Grudnik... Nagrada za življenjsko delo, ki so ji ga podelili v društvu pesnikovza-bavne glasbe, Veri Kumprej pomeni veliko zadovoljstvo, vendar njenega ustvarjanja ne bo ustavila. Načrtov in idej ji ne manjka. V šali rada doda, da vsakokrat, ko jo ujezi mož Martin, odgovori z pesmijo. Vendar to ni edini vzrok za pisanje prijetnih in melodičnih verzov. Pre-pričanaje, daje narava, ki jo obdaja v različnih letnih časih, tista, ki kliče in ji daje energijo, da lahko ustvarja. Marija Šukalo Ko je šlo za slouenstoo Piše: Aleksander Videčnik Zanimiua najdba Marsikaj se najde po starih podstrešjih in hišah. Žai večina tega konča v smeteh, le malo je od tovrstne kulturne dediščine rešeno. Nekoč so naši ljudje marsikaj zapisovali v beležnice in jih hranili iz roda v rod. Tako beležnicoje pred časom našel Franc Kak-er v Primožu in nam jo posodil za kopiranje. Kaj vse je zapisano v tej mali beležnici! Žal pa manjka kakih 20 strani in ovitek. Pa vendar, zapis je vreden skromnega opisa. Začenja se šele pri strani 10, na njej pa opisuje sosesko Podplanina - imena hiš in njih številke. Potem je zelo dolga božjepotna pesem z naslovom Počastimo Marijo. Sledijo zagovori Če je konj obžerčen, Za fergift, Za protin, Za glide uštimvat, Za šen, Za vogen vun vzet, Za strup, Za urk, Za prisad, Za kri zagovort, Za oplatek, Za kašelj. Nato sledijo nasveti za uporabo zelišč pri določenih boleznih. Prav zanimivo je brati tak nasvet pod naslovom Če ma na učeh mrak. Potem sledijo spet zagovori. Prav zanimiva je Pripovest od turške vojske, ki obsega kar šest strani besedila. Zanimivo, zapis O stoletnem koledarju je napisan v gotici (nemščini). Članek je bil v koledarju Leopolda Kremžerja inje izšel v Ljubljani leta 1891. Potem so zelo zanimivi vremenski reki, denimo: »Ak 22. prosenca (januar), na Vincenca, sonce peče, dobro vince dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči...« Ali»Če prosenca ni snega, ga še mali traven ne da, če prosenca grmi, slaba letna sledi.« Zelo škoda je, da beležnica ni popolna, ker bi iz nje lahko marsikaj prepisali. Gre vendarle za staro ljudsko izročilo in je zato zanimivo za današnji čas. Če bi kdo našel kaj podobnega, prosimo, da nam beležnico posodi za kopiranje. Posojeno bomo skrbno varovali in kmalu vrnili. mrlič pod gradom Gradovi in njihove ruševine so vedno privabljali radovedneže. Tudi neki Mozirjan je hotel ugotoviti, kaj se skriva v kleteh ruševin. Odkopal je vhod in stopil v temačno klet. Naprej ni mogel, ker je bila prezidana. Tudi to steno je podrl in stopil v veliko klet. Ja, kleti so se kar vrstile, toliko jih je bilo. V zadnji je bilo shrljivo: na rinkah so visela okostja nekdanjih jetnikov. Možakar seje ob tem pogledu prestrašil in zbežal, v kleti pa pustil gorečo svečo. Trdijo, da se je včasih videl iz kleti rahel sij svetlobe... Spodnje Štajerska je bila v času avstrijske oblasti nenehno na udaru raznarodovanja. V drugi polovici 19. stoletja je prihajalo že do nasilja, ki so ga povzročali nemški prenapeteži in predvsem nemčurji. Znano je, da je narodni odpadnik vedno bolj agresiven, saj se hoče s tem prikupiti svojemu tujerodnemu gospodu! Zgodovinarji pogosto opisujejo dogajanja v zvezi s slovenskimi paralelkami na celjski gimnaziji. To zahtevo so namreč postavili slovenski poslanci v državnem zboru Avstrije, nemške skupine pa so temu nasprotovale do te mere, da sta zaradi sporov v politiki morali odstopiti kar dve avstrijski vladi. O Celju seje tedaj pisalo po vsem nemško govorečem svetu. Slovenci so že imeli svoje izobraženstvo, kije odločno stopilo na čelo narodnostnega boja. Zato so sklicevali »ljudske shode« v vseh slovensko trdnih krajih. Tudi v Mozirju je bil julija 1894 tak shod. Na njem so govorili slovenski voditelji: Miha Vošnjak, ki je pojasnjeval razmere na celjski gimnaziji, Dragotin Hribar, kije govoril o nujnosti slovenskih paralelk na celjski gimnaziji, saj je bila tam večina slovenskih dijakov, dr. Hrašovec, ki je govoril o nujnosti uvedbe dvojezičnih javnih napisov, Franc Praprotnik, ki je nakazal težave v kmetijstvu, in dr. Sernec, kije prikazal potrebo po sirarski zadrugi v gornjegrajskem okraju. Predsedoval je mozirski župan Franc Goričar, državni zastopnik pa je bil c.-kr. komisar J. Zoff. Na shodu, ki se ga je udeležila velika množica ljudi, so sprejeli štiri resolucije, namenjene slovenskim poslancem v deželnem in državnem zboru. V njih so zahtevali uved- bo slovenskih paralelk na celjski gimnaziji, saj je bilo na gimnaziji kar dve tretjini slovenskih dijakov. Zapisali so: »Pričakujemo torej od visoke c. kr. vlade, da očividno krivico še letos popravi s tem, da ukaže vpeljati slovenske paralelke, to tembolj ker je državni zbor to že davno sklenil, pa se to še ni zgodilo...« Druga resolucija je zahtevala dvojezične napise na javnih uradih. Zapisali so: »Sedanje razmere žalijo pravni čut slovenskega ljudstva... in je izgovor države glede stroškov nedostojen oblasti, saj je treba popraviti staro krivico.« Tretja resolucija je govorila o preoblikovanju direktnega davka v kmetijstvu. Četrta resolucija je zahtevala sodobno kmetijsko organizacijo v deželi, saj dosedanja ni več ustrezna. Podobno kot je na Kranjskem, zahtevajo tudi na Spodnje Štajerskem svojo kmetijsko družbo, ki jo bo podpirala vlada, kot je to tudi drugje. »Slovenski gospodar,« list ljudstvu v poduk in zabavo, je v številki 28 (12. julija 1894) priobčil poročilo o ljudskem zboru v Mozirju. Podpisali so ga Franc Praprotnik, dr. Hrašovec in dr. Gregorec. Koliko navdušenja je zapisal v uvod k opisanem članku Franc Praprotnik, dokazuje veliko pripadnost ljudi slovenski stvari. Nekaj iz uvoda: »Narodna zavednost, prebujenost in ponos vidno naraščajo povsod na Štajerskem. To spričuje tudi srečni začetek ljudskih shodov, to prav v narodnem trgu Mozirskem. Slavni trg v prekrasno zeleni dolini ob šumlja-joči Savinji bilje praznično opravljen. S čednih hiš so plapolale brezštevilne in krasne trobojnice, živahna strelba je pozdravljala dohajajoče goste...« 3sČemo state fotografije Izdelovanje košev je kar zahtevno delo. Na sliki je Alojz Plaznik iz Podveze, ki je znal izvrstno izdelovati še razne druge pripomočke za kmečko rabo. Piše: Tatjana Cajner LAPUH (Tussilago farfara) Rastišče: Polsenčni prostori na vlažnih tleh. Zdravilni deli rastline: Listi (Folia farfarae) in cvetovi (Floresfarfarae). Cvetove nabiramo od marca do aprila, liste, ki se pojavijo za cvetovi pa do.junija. Posušimojih v senci. Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: Lapuh vsebuje grenčine, čreslovine, organske kisline in sluz. Ima močan protivnetni učinek in hkrati zelo dobro odpravlja sluz. Zato Piše: Blaž Presečnik Trend gozdarstva na področju pridobivanja lesa gre danes v smer strojne sečnje, spravila in odvoza lesa. To seje zelo jasno pokazalo tudi na letošnji Austrofomi, kjer smo si lahko ogledovali raznovrstne stroje. HARVESTER Harvesterji so stroji za sečnjo. Do drevesa, označenega za posek, se premikajo na kolesih ali gosenicah. Tudi ti stroji se v gozdu ne smejo premikati po brezpotju; gibljejo se po gozdnih vlakah in t.i. sečnih poteh, ki so predhodno načrtovane in označene. Ti stroji lahko premagujejo velike naklone. Pri harve- Kašelj in zdravilna zelišča (III) ga uspešno uporabljamo pri hripavosti, katarju v grlu, bronhitisu, bronhialni astmi, vnetju rebrne mrene in celo pri začetni pljučni tuberkulozi. Lapuhov čaj tudi čisti kri. Uporabljamo ga lahko tudi zunanje, in sicer pri opeklinah, vnetjih, oteklinah in vnetjih krčnih žil. Čaj pripravljamo iz dveh čajnih žličk droge in skodelice vode. Pustimo ga stati kratek čas in pijemo še toplega. Zelo učinkovit je prsni čaj za iz-kašljevanje, ki ga pripravimo iz enakih delov posušenih lapuhovih listov in cvetov, drobnocvetnega lučnika, pljučnika in ozkolistnega trpotca. Vzamemo dve čajni žlički mešanice na skodelico vode z dodatkom medu. Priporočljivo je pitje toplega čaja po požirkih čez dan. Ljudsko zdravilstvo priporoča pri glavobolu polaganje svežih listov na čelo, pri vnetju srednjega ušesa pa nakapati v uho nekaj kapljic svežega soka lapuhovih listov. Opozorilo: Lapuhje izredno učinkovit pri zdravljenju suhega kašlja, zato je tudi uvrščen med zdravilne rastline, vendar pa vsebuje tako imenovane pirazolidinske alkaloide, ki v večjih količinah poškodujejo jetra (hepatotoksični učinek). Vsakodnevno pitje večjih količin čajnega napitka iz lapuhovih listov lahko vodi v kronično zastrupitev. Zato je omejeno pitje lapuhovega čaja največ deset dni z vsaj trimesečno prekinitvijo. V času zdravljenja se sme piti po požirkih maksimalno dve skodelici čajnega napitka dnevno. Pred pričetkom uporabe je priporočljiv posvet z osebnim zdravnikom ali farmacevtom. LIŠAJ, ISLANDSKI (Cetraria islandica) Rastišče: Sončni do senčni prostori na suhih, kislih gorskih tleh (visoke gore). Zdravilni deli rastline: Cela rastlina (Lichen islandicus), ki jo nabira- mo od aprila do oktobra. Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: Islandski lišaj vsebuje nad 50% sluzi, vitamin B]2, lišajev škrob, grenko lišajevo kislino, grenčino cetrarin, lihenin, sladkor, gumi in še ne raziskane antibiotične učinkovine,jod in nekaj kremenčeve kisline. Krpašto listasta tvorba je pogosto že popolnoma suha, ker potrebuje izredno malo vode,tudi sicer jo zlahka posušimo. Iz pesti droge in pol litra vode pripravimo čaj. Drogo prelijemo z mrzlo vodo, nato pa rahlo zavremo. Čaj blaži in pomirja kašelj, zatoje odlično sredslvo za zdravljenje prehladov, hripavosti, zamašenih dihalnih poti in tuberkuloze, skratka pri vseh pljučnih boleznih. Zaradi njegove poživljajoče lastnosti je pomemben pri izčrpanosti vseh vrst, tako med hudimi boleznimi in po njih, pri velikih izgubah krvi zaradi operacij in nesreč, po ošpicah, po hudih nalezljivih boleznih, po želodčnih in črevesnih boleznih. Priporočajo ga pri zmanjšanem apetitu, mršavosti in splošnem slabem počutju. Strojna sečnja vse bližje Vsako štiri leta v sosednji Avstriji organizirajo sejem gozdarske mehanizacije pod imenom Austrofoma. Letos je sejem potekal od 7. do 9. oktobra v bližini mesta Linz, nad krajema Aigen in Schlaegel povsem blizu češke meje. Zanimivost te prireditve je, da razstavljeni stroji tudi praktično delajo v gozdu. Preko 100 razstavljavcev je opravljalo delo ob 7 km dolgi krožni poti. stru je pomembna procesorska glava, s katero stroj drevo podere, oklesti veje in deblo skroji. Prav od procesorske glave je odvisno kakšne debeline dreves lahko seka in kako debele veje lahko klesti. Kot novost je bil predstavljen harvester na gosenicah, zelo majhen in okreten, z dolgo ročico (12 m), ki nosi na koncu procesorsko glavo; kot tak lahko brez večjih težav pride do vsakega drevesa. Težava se pojavi na pomlajenih površinah, kjerso poškodbe pomladka velike. FORVARDER Forvarderji so stroji za nakladanje in izvoz lesa iz gozda. Ta stroj se premika po istih poteh kot harvester. S hidravičnim dvigalom pobira in nalaga les na prikolico in ga vozi do kamionske ceste. Kolesa prikolice so lahko tudi pogons- Procesorska glava (foto: Toni Breznik) ka. Zaradi velikih učinkov gre najbolje v kombinacijo s harvestri. Flarvester deloma zloži les na kupe in seforvarderju ni potrebno premikati po celem delovišču. Le oba navedena stroja sta pri sečn- ji lahko maksimalno uspešna in učinkovita. HELIKOPTERSKO SPRAVILO LESA Na sejmu smo si ogledali tudi helikoptersko spravilo lesa. Helikopterju so na dolgo jekleno vrv v gozdu privezali podrto neokleščeno drevo. Helikopterje drevo vzdignil od tal in ga prenesel na mesto, kjerso drevo nadalje strojno obdelali. Zaradi velikih stroškov helikopterskega spravila pride takšen način v poštev samo v ekstremnih razmerah in kjer ima les visoko vrednost. Poleg omenjenih strojev je bilo razstavljenih še cela vrsta gozdarskih žičnic, traktorjevzvitli, motornih žag, strojev za vzdrževanje gozdnih cest itd. vse do ročnega orodja. Ko sva si z Jožetom Rakunom iz Radmirja (izbran za najboljšega lastnika gozda v letu 2002 na območni Kaj je tisto, kar naredi zakon uspešen? Par, ki se odloči za to, da uradno potrdi svoj odnos in se poroči, običajno doživlja najvišjo možno stopnjo optimizma in zaupanja v medsebojni odnos in prihodnost. Čudovito se je združiti z osebo, s katero želiš deliti svoje življenje. To obdobje je polno vznemirljivega načrtovanja skupnega potovanja skozi čas. Verjetno se noben par ne poroči z namenom, da se bo čez določen čas ločil. Poraja se vprašanje, kam z leti izgine vera v zakon in zakaj iz leta v leto narašča število zakonov, ki se odločijo za razporoko. enoti Nazarje) ogledovala razstavljeno tehniko, je dejal: »V mojem gozdu bo še vedno pela motorna žaga, ti stroji naj ostanejo kartukaj.« Ktakšne-mu razmišljanju ga je vodilo predvsem izredno močno odkazilo drevja, kar v naših gozdovih ni praksa. Sicer pa v naši dolini že imamo harvester (Jože Moličnik iz Luč), vendar pa seta stroj v naših gozdovih še ni povsem uveljavil. Kdaj se bodo ti stroji pri nas bolj uveljavili, je verjetno samo še vprašanje časa, predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile za zahtevna sekaška dela in zaradi vse nižje realne cene lesa. Na omenjene spremembe se moramo gozdarji in kmetje temeljito pripraviti, da bodo posledice za gozdove in okolje čim manj boleče. Strojna sečnja (foto: Toni Breznik) Piše: Nada Mirnik Kot kažejo statistični podatki, je v Sloveniji vedno manj parov, ki se odločajo za poroko. Leta 2001 seje poročilo 6.935 parov, pred desetimi leti, leta 1991, pa 8.173. Število ločitev seje povečalo od leta 1991 do leta 2001 povečalo kar za četrtino (leta 1991 1.828 ločitev, leta 2001 že 2.274-vir: Urad Republike Slovenije za statistiko). Za uspešne zakoneje značilno, daje v njih prisotna ljubezen, spoštovanje, toplina in nežnost, smeh, soglasje, zvestoba, izpolnjujoča telesna intimnost, veliko zabavnega druženja, vzajemna podpora. Pari, ki imajo trden zakon, dobro vedo, kako se uspešno sporazumevati, kako iskati kompromise, poznajo skupne točke in razlike, brez olepšav sprejemajo in cenijo tako dobre kot slabe strani drug drugega. Značilno zanje je tudi, da se veliko družno smejijo, preživijo skupaj veliko časa ter postavijo svojega partnerja na prvo mesto, kadarkoli to zmorejo. Vedo, da skupno življenje ni vedno lahko, da prinaša veliko težav in so pripravljeni sprejeti tako prijetno kot neprijetno plat skupnega življenja (Martyn, 2003). Ko je zakon srečen in izpolnjujoč, je čudovito. Ko pa gre vzakonu kaj narobe,je čustvena bolečina silna. Zaradi tega je vredno vložiti veliko truda, prizadevanja in miselnega napora v odnos in si ne dovoliti, da ga jemljemo kot nekaj samoumevnega. Dober zakonski odnos zahteva veliko časa, kompromisov in še veliko drugega. Plačilo, ki ga ob tem dobimo, je vredno truda: Trajen in trden odnos prinaša s sabo srečo, zadovoljstvo, smeh, vedrino in nam je v neomajno oporo, tako v dobrih kot v slabih časih (Martyn, 2003). Velikokrat slišim, da je življenje učenje, da se učimo od rojstva do smrti. Ko se rodimo, spoznavamo svet okoli sebe, spoznavamo starše, sorodnike, predmete, ki nas obdajajo... Naučimo se hoditi, govoriti, igrati, pisati... Ko pridemo v šolo, nas učijo o tehniki, zemljepisu, zgodovini, matematiki, slovenščini... Skoraj nikjer pa nas ne učijo, kako živeti drug z drugim, kako uspešno sodelovati, kako sprejeti sebe in druge, kako ustvariti uspešen zakon, ki bo drugačen od tistega, ki so ga imeli naši starši. Za vse to se zdi, daje samo po sebi umevno in vrojeno v nas. Pa ni stvari na svetu, ki bi prizadejala večjo bolečino, kot je bolečina, ko se nam začnejo podirati odnosi, ko nam zveza razpada, ko s svojim partnerjem in otroci ne najdemo več skupnega jezika, ko pogovor zamre in ostanejo le še očitki, izražanje nezadovoljstva in kritike. Za srečo in zadovoljstvo v odnosu seje vredno potruditi. Kje je mogoče dobiti znanje o medosebnih odnosih? V okviru Frančiškanskega družinskega inštituta v Ljubljani, ki ga vodi dr. Christian Gostečnik, izvajajo šolo za zakon, kjer imajo pari, ki so pred poroko, možnost, da se naučijo spoznavati samega sebe, partnerja, in proces skupne rasti ter gradnje odnosov. Tu so tudi skupine za zakonce v krizi, kjer se učijo komuniciranja in načine, kako uspešno razreševati konflikte, ter skupina za razporočence, kjer osebe, ki so doživele travmo ločitve, najdejo podporo vtežkih trenutkih in si pomagajo. Številne knjige o me- Pari, ki imajo trden zakon, dobro vedo, kako se uspešno sporazumevati, kako iskati kompromise, poznajo skupne točke in razlike, brez olepšav sprejemajo in cenijo tako dobre kot slabe strani drug drugega. dosebnih odnosih, ki obravnavajo različne življenjske cikle, od poroke do pričakovanja novega družinskega člana, družine s pubertetnikom, do odhoda otrok od doma, je mogoče najti na naših knjižnih policah. PREDLOG LOVSKEGA ZAKONA SPROŽIL VROČE-HLADNE ODZIVE Lovska revolucija na pohodu Na oktobrski seji državnega zbora so se poslanci med drugim soočili tudi s predlogom zakona o divjadi in lovstvu, ki ga je pripravil Ekološki forum Liberalne demokracije Slovenije, v parlamentarno proceduro pa ga je vložil poslanec Tone Anderlič. Kot je bilo pričakovati, je pripravljeno zakonsko besedilo sprožilo številne odzive. S predlogom so najbolj zadovoljni lovci, veliko manj kmetijsko-gozdarska zbornica, lastniki gozdov pa že napovedujejo ustavno presojo, v kolikor bodo poslanci predlog zakona sprejeli. Čigave bodo v prihodnje takšne in podobne trofeje? (foto: Ciril M. Sem) V Sloveniji je lov in ravnanje z gozdnimi živalmi še vedno opredeljen z zakonom iz leta 1976. Na ministrstvu za kmetijstvo so se v zadnjem obdobju sicer spopadali z nasprotujočimi si interesi različnih skupin in jih skušali spraviti pod skupni imenovalec, konec septembra pa je vse presenetil Anderlič z omenjenim zakonskim predlogom. Zaradi nestrinjanja z nekaterimi rešitvami v predlogu je kmetijski minister Franci Butzaht-eval koalicijsko usklajevanje, ki pa seje po pričakovanjih na vladi končalo s preglasovanjem. V kmetijsko-gozdarski zbornici ostro nasprotujejo takšnemu pristopu, saj so prepričani, da predlog zakona ne rešuje odprtih vprašanj, ampak bi kvečjemu povzročil nove spore med kmeti in lovci, zato bi ga bilo potrebno umakniti iz parlamentarne procedure. Namestnik direktorja zbornice Boris Grabrijan je prepričan, daje predlog »pisan na kožo obstoječim lovskim organizacijam, v največji meri pa zapostavlja lastnike kmetijskih zemljišč.« Po Anderličevem predlogu je di- vjad last države, iz česar izhaja, da ima država tudi lovsko pravico in podeljuje koncesijo za upravljanje divjadi lovskim organizacijam. Pri tem bi imele po mnenju Grabrijana absolutno prednost obstoječe lovske družine. Nadomestilo za koncesijo lovske organizacije plačujejo državi. Po mnenju kmetijsko-gozdarske zbornice lastniki zemljišč tako nimajo lovske pravice na svojem zemljišču, hkrati pa niso upravičeni niti do nadomestila za izvajanje lovske dejavnosti na svojih zemljiščih. Po pričakovanju je predlog zakona razveselil lovsko organizacijo, saj po mnenju njenega upravnega odbora zajema vse bistvene sestavine, ki zagotavljajo nadaljevanje sonaravnega velikopovršinske-ga gospodarjenja z divjadjo vseh vrst in predvsem varstvo njihovega življenjskega prostora. Lovci zagovarjajo stališče, da mora di- vjad ostati v državni lasti, prav tako pa ne bi smeli zmanjševati velikosti lovišč in spreminjati lovskih pravic. Lastnikom gozdov bi podelili prednostno pravico pri včlanjevanju v lovske organizacije na območju svojih zemljišč. Drugačne rešitve bi po mnenju lovske organizacije pomenile, da bi se razmahnilo gospodarsko in športno lovstvo, kar bi pomenilo opustošenje divjadi v gozdovih. V nasprotju z lovci so v Združenju lastnikov gozdov in lovskih upravičencev Slovenije prepričani, »da je lov še vedno trdnjava nekdanjega režima in njegovih starih privilegijev«. Združenje se zavzema, da se obnovi sistem zakupniškega lovskega sistema, ki je veljal do leta 1946 inje uveljavljen tudi v Evropi. To pomeni, daje divjad nikogaršnja lastnina in postane lastnina tistega, na katerega zemljišču pade. Ob morebitnem sprejemu zakona v združenju napovedujejo pritožbo na ustavno sodišče, če bo potrebno tudi na evropsko sodišče v Strasbourgu. Savinjčan PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Uspešna obnova planinskih koč Kljub temu, da se je letošnja glavna sezona pohodništva v slovenske gore končala konec septembra, bo tudi v prihajajočem zimskem času na nekaterih kočah, predvsem v srednje in nižjegorskem svetu še naprej živahno. Med kočami, ki bodo v tem letnem času še odprte, sicer le ob koncu tedna, so tudi nekatere koče, ki so bile letos temeljito obnovljene. Planinska zveza Slovenije (PZS)je letošnjo akcijo obnove planinskih koč, ki jo je izvajala skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije in poslovnim sistemom Helios, ocenila za zelo uspešno. Koče, gre za Triglavski dom na Kredarici, Dom na Peci, Kočo na Loki pod Raduho, Kranjsko kočo na Ledinah in Mozirsko kočo, so dobile barve in premaze, s katerimi so jim vrnili lepšo podobo. Za izvedbena dela na kočah so poskrbela planinska društva, ki so (takšno obliko pomoči in sodelovan- ja z veseljem sprejela, saj se vedno srečujejo s finančnimi težavami, ko gre za obnovitvene posege. Po ocenah Planinske zveze Slovenijeje bilo v okviru akcije obnovljenih približno štiri tisoč kvadratnih metrov notranjih in zunanjih lesenih površin. "Akcija je letos sovpadala tudi s pomembnimi jubileji Planinske zveze Slovenije; to je 110-letnico prvega slovenskega planinskega društva in 55-letnico ustanovnega zbora PZS, zato ima še poseben pomen za našo najmnožičnejšo organizacijo," meni predsednik slovenske planinske zveze mag. Franci Ekar. "Prav projektnemu sodelovanju z gospodarskimi subjekti bomo v prihodnje namenjali dodatno skrb. Heliosje že v lanskem letu sodeloval z nami pri obnovi planinskih markacij in samo želimo si, da bi se za kakšno podobno sodelovanje pridobilo zaupanje še kakšne uspešne gospodarske družbe." Po ocenah PZS je bila letošnja planinska sezona zelo uspešna, saj so zabeležili v slovenskih gorah oko- li tri milijone obiskovalcev, od tega okoli 1.300.000 v 165 planinskih kočah. V prihodnjem letu bodo nadaljevali tudi aktivnosti pri graditvi čistilnih naprav za planinske koče. Do sedaj je sodelovanje z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo dalo dobre rezultate. Osem malih čistilnih naprav v gorskem svetu že obratuje, tem pa se bodo v naslednjem letu pridružile še tri, in sicer na Domu na Komni, pri Aljaževem domu v Vratih in na Koči na Grohotu pod Raduho Matjaž Ledinek Piše: Igor Pečnik BMW-ji že v osnovi veljajo za športnike. Predvsem serija tri, kije namenjena širšim množicam. Bavarci prisegajo na zadnji pogon, saj se le tako popolnoma znebijo vpliva pogona na volanski mehanizem. Vodljivost in natančnost vodenja sta tako glavna aduta, k temu pa je potrebno dodati še odlično podvozje in razporeditev teže 50% spredaj - 50% zadaj, kar je garancija za zabavo v suhem in mokrem. Zunanja oblika je že od nekdaj dinamična in le napeto lahko pričakujemo, kakšna bo nova serija tri, če upoštevamo oblikovalske smernice serije pet. Prve slike kažejo, da bo še lepša, še drznejša in še športnejša. Velik napredek naj bi bil narejen na izvedenki touring. Skratka - pustimo se presenetiti. Notranjost je pri BMW-ju namenjena vozniku. In pravjetako. Osrednji del armaturne plošče je obrnjen proti vozniku, sopotnik in ostali potniki so v drugem planu. Uživa naj voznik, k čemur pripomore odlična ergonomija sedenja in možnih nastavitev sedeža ter volanskega obroča. Kvaliteta materialov in rdeča osvetlitev merilnikov polepšata potovanja, ki tako postanejo užitek. VOZILI SMO: BMW 320D Varčna zverina Časi počasnih in okornih dizlov so že zdavnaj za nami. Spomnim se, da sem slišal kar nekaj priseg, da nekateri nikdar v življenju ne bodo vozili dizla. No, prav ti nasprotniki so danes najbolj zagreti lastniki dizlov. Stari atmosferski motorji so bili varčni, vendar prava katastrofa pri pospeških in končni hitrosti. Toda časi so se temeljito spremenili in že stari audi 80 z 1.6 TD motorjem je bil prava zverinica. BMW je na tem področju malce zaostajal, vendar pa nova generacija vozil predstavlja napredek pri varčevanju in predvsem kulturi delovanja motorjev. Pri Selmarju smo dobili na kratek test BMW 320d s 150 konji in povem vam... Nov motor razvije uglednih 150 »konjev«, kar je za »dizelaša« z le 1.995 cm3 prostornine pravi reko- ko se motor ogreje, pa boste ob športnem načinu vožnje porabili le okoli 7 litrov, pri nežnejši vožnji pa bo poraba zdrsnila tudi pod 6 litrov na 100 prevoženih kilometrov. BMW 320d je nadvse živahen, saj 100 km/h doseže v 8,9 sekunde, pospeševanje pa se konča pri 216 km/h končne hitrosti. Seveda razvaja tudi s prožnostjo, kar omogoča elegantna prehitevanja in lenarjenje s prestavno ročico. Testni 320d je bil obut v pnevmatike 225/45-17, kar je zagotavljalo odlično vodljivost in športno držo v hitrih ovinkih. Super! Pravi užitek in ob tem podvozje sploh ni bilo neprijazno do hrbtenice. Le eno veliko napako ima tale BMW. Ceno! Takšen športnik bi moral bil dostopen širšemu krogu voznikov. BMV-ji veljajo za športnike od glave do peta in tudi dizelsko gnani modeli pri tem niso izjema (foto: BMW) rd. Motor se bohoti tudi z visokim navorom 330 Nm pri 2.000 vrtljajih, res pa je, da bi bilo še lepše, če bi dosegel ta navor kakšnih par sto vrtljajev nižje. Bavarcem je uspelo presenetljivo uspešno zadušiti dizelske zvoke, zato se 320d uvršča med tišje v svojem razredu. Motor preseneča še z eno prijetno lastnostjo. Rad se vrti tudi čez 4.000 vrtljajev in občasno dobi voznik občutek, da je pod pokrovom šestvaljnik. Odreže se tudi pri porabi, kije sicer malce visoka pri kratkih vožnjah in neogre-tem motorju, na daljših relacijah, Izziv za poznavalce HONDA Moč naših sanj 1 - Ar—,,. HONDA ČEPIN /ij Pot v Lešje 1, Vojnik Tel.: 03 780 00 40, 03 780 00 45 Fax: 03 780 00 43 GSM: 031 612 001 e-mail: avtostoritve@siol.net http://www.avtostoritve-cepin.si Borut Čretnik s.p. GSM: 041/667-180 TRGOVINA: 03/70-00-555 Trgovina in montaža za vodovod in ogrevanje - vodovod j -kanalizacija j -ogrevanje -plin Rudi Čretnik GSM: 041/602-401 KOMPLETNA SANACIJA KOPALNIC POTEPUH nSHs POTEPUHOVA ZHIA 03104 - smučarska «edBča v Stovenf, Avstr* Mokrim, Bad KleHdrctihetm, Flachau, Schlactnlng, Bad Hofgasteh, Kltzbuehel, SLAnton; Itadp: Canazel, CamptteBo, Selva Gardena, Oriteel,Arabba,Uvlgno taroddlh v B^^’riStoS^I^DUr^EYR 6,', 13. In 20.12. 7.500 3TT) Adventni koncert v SALZBURGU 13.12.:1L500 8(1) Adventne skriv-iwsti v SALZBURGU bi 06QWD0RFU 20.12. &9008fT ter neverjetno ugodno LONDON 5.1Z - 3 dni, letalo Iz Lju .hotel 4*, slovensko vodenje samo 68.500 SfT NovoMnl paketi na slovenski h Iraški obal, na slovenski) smuSšflh tar v zdra- Žalec, Šlandrov trg 25, tel: «3(1152310, «3IJ132311; ta: 03(1132301 NENAVADNI HOBIJI FRANCA JURKOVNIKA IZ NOVIH LOK PRI MOZIRJU Nič ni pretežko, kar delaš z veseljem Človek na svoji življenjski poti nemalokrat skusi dobre in slabe strani. In bolj ko ga usoda skuša, bolj klen in samosvoj postaja. Tako je tudi z rastlinami v naravi. Bolj ko se morajo boriti za svoj obstoj, bolj trdožive in nevsakdanje postajajo. To dokazujejo različne oblike drevesnih korenin, ki jih je v nekaj več kot dveh letih zbral Franc Jurkovnik iz Novih Lok pri Mozirju. »Bolj kot je narava neprijazna z rastlino, bolj se mora boriti za svoj življenjski prostor in življenje. Pri tem pride do različnih deformacij korenin. In te se včasih oblikujejo v prave mojstrovine, Le redki umetniki bi les lahko oblikovali tako, kot ga narava sama,« nam je o koreninah, ki so razstavljene v različnih prostorih njegovega doma, razlagal Franc Jurkovnik. Tako steno stopnišča krasi nenavadna korenina v obliki razpela, kije Francu še posebej ljuba, goreča plamenica ob vhodu v hišo, ženski akt, obraz človeka, ptica v letu... A to je le delček iz velike zbirke nenavadnih oblik, kijih je nabral širom po dolini. V šali doda, da od Matkovega škafa vse tja do Belih vod. Nenavadna korenina v obliki razpela je Francu Jurkovniku najbolj pri srcu (foto: Ciril M. Sem) Ko se odpravi v naravo, njegovo ostro oko še posebej pazi na nepravilne in zanimive pojave na koreninah, kijih potem doma opere in zostro krpo trdo obriše ter namaže s temno barvo. Pri tem se pojavijo na koreninah kontrasti in reliefi, ki jim dajejo svojevrsten videz. »Tako kot gobar vedno najde gobo, tako tudi sam vedno najdem kakšno “Kot gobar vedno najde kakšno gobo, sam vedno najdem kakšno korenino...” korenino. Vendar jo potem doma kar nekaj časa ogledujem in iščem v njej tisti delček, ki bi me pritegnil. Če se to zgodi, jo obdelam. Nemalokrat tudi kakšno skurim.« Zbiranje korenin pa ni edini Jurkovnikov hobi. Živalske kosti dobijo uporabno obliko, steklenice pa lepši izgled Posebno pozornost namenja tudi živalskim kostem, a te je od takrat, ko kmetje ne koljejo več »na črno«, vse težje dobiti. Kosti se pod njegovimi prsti spremenijo v zanimive pipe za tobak nenavadnih oblik in velikosti, vsaka zase unikat. »Kosti so zame nekaj nenavadnega, nekaj, kar meje res prevzelo, saj se noben material ne more primerjati z njimi. Zato sem si za obdelavo le-teh naredil tudi posebno orodje, s katerim lahko kosti vrtam, ko so dodelane, pa tudi povoskam.« Rad seže tudi po barvah in kakšno steklenico zase ali za prijatelje poslika z različnimi motivi. Za lesarskega tehnika, ki je svojo zaposlitev našel v velenjskem podjetju Gorenje Notranja oprema, ni ničesar pretežko. Izdelal sije različne kose pohištva in se lotil izdelave raznovrstnih lesenih predmetov, od ribiške palice z nenavadnim trnkom do puške... Čas najde tudi za družino in vnuke, dvakrat na teden pa se odpravi na pevske vaje. »Nič ni pretežko, kar delaš z veseljem. To te toliko zasvoji, da postane del tebe in tvojega vsakdana,« preprosto pojasni svojo dejavnost Franc Jurkovnik. Marija Sukalo SAVINJSKI TROBILNI KVARTET V MOZIRSKI FARNI CERKVI Mladi trobilci navdušili publiko V farni cerkvi svetega Jurija v Mozirju je bil zadnjo oktobrsko nedeljo koncert Savinjskega trobilnega kvarteta. Gre za uveljavljene glasbenike trobentača Tomaža in Romana Podlesnika, trom-bonista Mirana Šumečnika, Andrej Mikek pa igra na euphonium. Tomaž Podlesnik je končal srednjo glasbeno šolo v Velenju, sedaj pa obiskuje drugi letnik akademije za glasbo, smer trobenta. Roman Podlesnik obiskuje srednjo glasbeno šolo, medtem ko jo je Andrej Mikek že končal. Miran Šumečnikje absolvent glasbene akademije, smer trombon. Vsi štirje so člani Zgornjesavinjske godbe na pihala Mozirje, ki jo vodi Tomaž Guček. Ker mladi trobilci želijo svoje znanje širiti tudi na drugačnih obzorjih, so letos ustanovili kvartet. Za njimi je že več nastopov, s katerimi so dokazali svoj profesionalni odnos do glasbe. Dva izmed članov kvarteta sta že sedaj prepričana, da si bosta z njo služila kruh. Koncert v mozirski farni cerkvi je bil dodelan in programsko bogat. Žal je ob glasbenih užitkih, ki si jih bili deležni poslušalci, potrebno znova izpostaviti slab obisk koncerta v sicer akustično čudovitem prostoru mozirske cerkve. Benjamin Kanjir Savinjski trobilni kvartet sestavljajo: Andrej Mikek, Tomaž in Roman Podlesnik ter Miran Šumečnik (foto: Benjamin Kanjir) ■ ■•I • W« • I w t Vihravi, življenja locni škorpijoni Škorpijon je osmi znak, ki naj bi dobil svoje ime po nevarnih živalih, kajti ko je sonce v tem znamenju, nastopijo nevarni viharji in hude bolezni, je rečeno v stari knjigi o planetih. Geslo škorpijonov je: »Življenje se prehitro konča, zato je treba izkoristiti vsak trenutek.« Na splošno naj bi bili škorpijoni svojevoljni, polni pesimizma in predani erotiki. Všeč jim je temačnost, samomorilske misli jim niso tuje, zavrtati se hočejo v druge ljudi in neprestano iščejo skrivne pomene stvari. Težko se smejejo, še težje se jočejo. Vendar temu ni čisto tako. Škorpijoni zbujajo pozornost, ker so individualisti, ker odklanjajo masovnost in norme in ker se težko podrejajo. V notranjosti neprestano čutijo nevarnost, ki se lahko stopnjuje v strah, da se bo kmalu vse izteklo in bo vsega konec. Zaradi tega so budni in lačni življenja. Silovito zgrabijo roko, čejim je ponujen prst. Če ljubijo, si popolnoma podredijo partnerja, da ga ne bi izgubili. Strah pred izgubo jih neprestano muči. Njihova privlačnost je tako velika, da očarajo veliko ljudi, od škorpijona pa je odvisno, komu se bo približal. Brezpogojnost je pogosto njihovo življenjsko načelo, čeprav seje držijo le teoretično. Če bi se še tako radi sprostili, je v njih globoko zasidran strah, da si tega ne morejo privoščiti. Ob razočaranjih ne reagirajo sproščeno, celo maščevalni so. Le redko kateri od 12 osnovnih astroloških znakov lahko reagira bolj maščevalno kot škorpijon. Ker se bojijo napada, sami napadejo prvi. Zato so dostikrat zelo krivični in pridejo v spore z drugimi ljudmi. Ko so izoblikovali svoje mnenje, jih največkrat ni mogoče odvrniti od njega, čeprav se delajo, da so mnenje sprejeli. Bojijo se, da bi jih ljudje imeli za slabiče, zato rajši delajo narobe. So zelo občutljivi, zelo prizadevni, vendar v iskanju višjih smislov. Za naklonjenost so hvaležni, običajno so dobri prijatelji, to pa zato, ker se bojijo, da bi od njih zahtevali preveč in bi jih nato zapustili. Znajo biti zlobni in se pogosto poslužujejo ironije. Najprej jih to zabava, potem pa ugotovijo, da so se samo izolirali od drugih. To je osnovna nevarnost škorpijonov. Škorpijonom pogosto pripisujemo magnetno moč. Zdi se, da je to res, saj sprožijo pri drugih ljudeh radovednost in močno zanimanje. Vzdržljivi so, žilavi in preveč ponosni. Nagnjeni k potrtosti in depresiji. So praktični, a si zakone razlagajo po svoje. Cenijo vse vrste užitkov in se jim zlepa ne odrečejo. Med njimi so vedno tudi izjeme, kakor pri vseh drugih znamenjih. Če imate v družini škorpijona, ga imejte za prijatelja. Walker Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * I I I I I I I I I I če bi bilaoa/ilk Bila bi pogumna, močna in se i bi bala velikih plamenov. Nosil| gasilsko obleko, čelado in škornje. Reševala bi mla stare I reševati. šfari ljudje pa slabše vidijo. Tudi živalim, ki so zajete v ognju, je potrebno priskočiti na pon Z ognjem se nikoli ne bi poigravala. Prijatelje bi opozarjala na nevarnosti, katere lahko povzroči ogenj. Otroci se nikoli ne smejo igrati z vžigalicami, plinom in gorljivimi tekočinami. Gasilski pozdrav - na pomoč! Špela Remic Če bi bila gasilka, bi gasila ognje. Gasila bi majhne in velike ognje. Imela bi zaščitno obleko. Hodila bi na vaje, saj tudi gasilci morajo biti pripravljeni vsak trenutek. Gasilsko delo ni lahko. Poleg gašenja bi pomagala tudi pri prometnih nesrečah. Če se vam bo zgodila nesreča, pokličite na telefon 112. Če boste poklicali, bodite čim bolj kratki, predstavite se, povejte, kraj, kjer gori, in kaj gori. Rada bom prišla pomagat gasit. Petra Lamprečnik Če bi bila gasilka, bi bila oblečena v gasilsko uniformo, gasila bi požare, pomagala ljudem in živalim ob požaru, če bi bila suša, bi ljudem s cisterno vozila vodo. Ana Bastelj Če bi bil gasilec... Če bi bil gasilec, bi bil zelo aktiven in bi imel gasilsko opremo. Šel bi na vse požare gasit ogenj. Gasilci pa ne pomagajo samo pri požarih ampak tudi pri poplavah, prometnih nesrečah, potresih... Ko pa ni požara, bi govoril ljudem o požarni varnosti in kako preprečiti požar. Jan Štrukelj Tv* usmoiv. Mozi- V rski osnovnošolci se vedno veselimo zaključka knjižnega kviza, ki je %, vsako leto posvečen določenemu Q avtorju in pokrajini. Prizadevne knjižničarke krajevne knjižnice v Mozirju in Zavod za kulturo v Mozirju organizirajo poučno ekskurzijo, na katero popeljejo izžrebane reševalce iz celotne Zgornje Savinjske doline. Mozirski osnovnošolci smo letos zasedli deset sedežev v avtobusu, ki nas je popeljal v Prekmurje. Zanimivo si je bilo ogledati izdelavo lončenih izdelkov v Filovcih in pletenje dožnjekov, s katerimi so se včasih zahvaljevali grofom za dobro letino. Z brodom smo se peljali čez vrtinčasto Muro in si ogledali pravi mlin na Muri, v katerem še danes meljejo. Sprehodili smo se po Otoku ljubezni in se nato odpeljali še na dom Miška Kranjca, izlet pa zaključili z ogledom dvojezične knjižnice v Lendavi. Seveda ne smemo pozabiti na okusno kosilo in še vse ostale priboljške, za katere sta poskrbeli gospa Lamutova in gospa Planovškova, in se jim za vse prav lepo zahvaljujemo. Učenci OŠ Mozirje I ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 9. KROG Razborčani s točko naskoka osvojili jesenski naslov Zadnji krogjesenskega dela prvenstva ni prinesel bistvenih sprememb. Vse ekipe iz ospredja so vknjižile nov komplet točk, kar pomeni, da bodo Razborčani zasluženo prezimili na prvem mestu. Njihov spanec pa ne bo povsem miren, saj jim ekipa Davidovega hrama nevarno diha za ovratnik in v spomladanskem delu bo zagotovo poskušala s prebojem v vodstvo. Od ostalih ekip so v igri za visoka mesta še ASC-jevci, Veseljaki in Mozirjani, medtem ko se, zaradi presenetljivo slabega začetka sezone, ta mesta že odmikajo lanskim zmagovalcem z Ranča Burger in Solčavanom. Novinca v ligi sta s svojo igro upravičila sodelovanje v najmočnejši medobčinski ligi, zadnjeuvrščeni Kokarčani pa še ne pomnijo tako slabe uvrstitve. Franjo Pukart LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Mozirjani blesteli v Italiji V Gorici je bil v nedeljo mednarodni turnir v disciplini »indoor 25+18 metrov«, na katerem je nastopilo 106 tekmovalcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Mozirski lokostrelci se lahko ponovno pohvalijo z odličnimi rezultati. V ekipni razvrstitvi so osvojili prvo mesto in postavili dva članska, dva veteranska, dva kadetska in dva mladinska državna rekorda. Glavni rekorderje bil Aleksander Ošep, kije postavil karštiri nove rekorde, in sicer dva kadetska in dva mladinska: na 25 m 564 krogov in skupno 1.131 krogov. Ekipa Mozirja v sestavi Perhač, Ošep in Ošep je zasedla 1. mesto s 3.416 krogi, kar je nov državni rekord 3 x 25 metrov 1.704 krogov in skupni rekord 3.416 krogov. In še ostale vidne uvrstitve: Janja Perhač 1. mesto z odličnim rezultatom v kategoriji deklic olimpijski lok s 536 in 544 krogi, skupno 1.080 krogov; Štefan Ošep 2. mesto med člani s 578 in 576 krogi, skupno 1.154 krogov; Bernarda Zemljak P 2. mesto med članicami s skupnimi 1.104 krogi; Primož Perhač 3. mesto med kadeti s 537 oz. 523 krogi, skupno 1.060 krogov. Dušan Perhač ' \ Rezultati 9. kroga: ASC2000 ŠD Dreta Kokarje 10:2 Solčava ŠD Mozirje 1:4 Razborje Ranč Burger 4:2 ŠD Raduha Veseljaki Frenkys Puba 2:4 Davidov hram : MC Lipa 3:0 Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Razborje 9 7 2 0 31:16 23 2. Davidov hram 9 7 1 1 37:18 22 3.ASC2000 9 5 2 2 41:29 17 4. Veseljaki Frenkys Puba 9 5 1 3 29:21 16 5. ŠD Mozirje 9 5 0 4 19:18 15 6. MC Lipa 9 3 2 4 26:29 11 7. Ranč Burger 9 3 0 6 25:39 9 8. ŠD Raduha 9 2 2 5 23:25 8 9. Solčava 9 2 2 5 22:24 8 10. ŠD Dreta Kokarje 9 0 0 9 17:51 -2 -2 ^ V 1 VETERANSKA LIGA MALEGA NOGOMETA w Čevljarstvo Benetek še brez poraza Izredno priljubljena medobčinska veteranska liga malega nogometa tudi vtej sezoni gosti neumorne nogometne rekreativce, ki so s tekmami 9. kroga zaključili jesenski del prvenstva. Po polovici sezone suvereno vodi ekipa Čevljarstva Benetek iz Mozirja, s tekmo manj sledijo lanskoletni zmagovalci, veterani Glin IPP-ja, tretje mesto pa je zaenkrat še trdno v rokah Trnave. SAVINJSKA KOŠARKARSKA LIGA Letos brez Zgornjesavinicanov Z nedeljskim žrebom so se tudi uradno pričele aktivnosti za izvedbo tradicionalne, že desete Savinjske košarkarske lige. V njej bo letos nastopilo 11 ekip, žal pa bodo manjkale ekipe iz Zgornje Savinjske doline, ki so minula leta krojile sam vrh tekmovanja. Tekmovanje se bo pričelo 16. novembra in bo potekalo vsako nedeljo od 8. do 14. ure v športni dvorani na Polzeli. Po odigranem rednem delu se bodo ekipe pomerile še v končnici in prvaka lahko pričakujemo konec februarja 2004. V letošnji Savinjski košarkarski ligi sodelujejo: Veterani Pivovarne Laško, Celje, Prebold, Latko-va vas, Ločica, Polzela, Parižlje, Gomilsko, dve ekipi iz Žalca in Velenje. V ekipah ne bo manjkalo zvenečih imen, kot so Matjaž Tovornik, Matjaž Cizej, Vladimir Rizman, Aleksander Govc, Jani Cencelj in drugi. ___________________________JLj Da bo spomladanski del še kako zanimiv, napoveduje predvsem majhna točkovna razlika med vodilnimi in izenačeni rezultati ekip v nadaljevanju razpredelnice, kjer se lahko še marsikaj spremeni aii obrne. Ljubno je zaradi neurejenih odnosov v ekipi izstopilo iz lige. Rezultati 6. kroga: Zadruga Mozirje Adriatic: Trnava 3:1, Čevljarslvo Benetek: Transport Miklavc 4:4, Mizarstvo Potočnik: Gostilna pri Jošku 3:2, Glin IPP: Odpisani 5:1, Mladost: Čevljarstvo Benetek 4:5. Rezultati 7. kroga: Gostilna pri Jošku: Glin IPP - preloženo, Odpisani: Zadruga Mozirje Adriatic 1:1, Mladost: Mizarstvo Potočnik 0:1, Trnava : Čevljarstvo Benetek 3:6. Rezultati 8. kroga: Mizarslvo Potočnik: Transport Miklavc 4:3, Zadruga Mozirje Adriatic: Čevljarstvo Benetek 0:1, Glin IPP: Mladost 8:0, Odpisani : Gostilna pri Jošku 1:3. Rezultati 9. kroga: Mladost: Odpisani 6:1, Transport Miklavc: Glin IPP 1:4, Trnava: Mizarstvo Potočnik 5:1, Gostilna pri Jošku : Zadruga Mozirje Adriatic 0:0. Lestvica po jesenskem delu: 1. Čevljarstvo Benetek 20,2. Glin IPP 16,3. Trnava 13,4. Mizarstvo Potočnik 10,5. Gostilna pri Jošku 10,6. Mladost 9, 7. Transport Miklavc 8, 8. Zadruga Mozirje Adriatic 8,9. Odpisani 4. Franjo Pukart Izkoriščanje pod krinko nasmeha "mogoče posmeha sindikatov in delodajalcev nezaščiteni delovni raji." K pisanju me je vzpodbudil članek z zgornjim naslovom, kjer predstavnik območnega sindikata gospod Krajnc prikazuje nemoč pri zagotavljanju sindikalnih pravic delavcev, zaposlenih pri delodajalcih s privatnim kapitalom, državnih gospodarskih podjetij v dolini ni več ali pa se motim. Gospod Krajnc pravi, da so imena delodajalcevzaščitenazzakonomo varslvu pravic in da zato ni mogoče obelodaniti nepravilnosti pri izplačevanju osebnih dohodkov delavcev. Res ne vem kakšna tajna je minimalna plača zgornjesavinjske-ga delavca (vsaj večine), ki je 113.000,00 sit bruto, negledeali ima delavec poklic ali ne, ali ima 30 let delovne dobe ali pa 1 (eno) in sploh ni važno kakšno delo opravlja. Prikaz plačeje oblikovno in vsebinsko poljuben inje odvisen izključno od delodajalca - vsota je na koncu enaka. Sam vem, daje gospod Krajnc nekaj takih plačilnih list videl in jih dal tudi v "analizo", toda od tega sigurno ne bo nič, pa ne zaradi zakonodaje. Trdi, daje edino podjetje v dolini, ki solidno in pošteno Vprašanje ži V 33 številki Savinjskih novic (5.9.20039) sva župana Tonija Ri-flja javno vprašala, kaj bo, kot moralna avtoriteta in tudi zaradi funkcije, ki jo trenutno zaseda, storil, da dobi Gornji Grad nazaj v posest originalni knjigi zapisnikov Narodne čitalnice v Gornjem Gradu in vpisno knjigo prve Gornjegrajske koče na Menini planini. Ker doslej odgovora nisva zasledila, in ker se je vtem času kar nekaj sokrajanov zanimalo, kako je dejansko s temi stvarmi, vprašanje ponavljava. G. Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad in gornjegrajski krajan, kaj Edi Mavrič - Savinjčan Lenart 1 Gornji Grad obračunava delavce Kovinska galanterija Cigale iz Nazarij. Na internetu so naslovi vseh gospodarskih družb in ES-PEJEV v dolini z imeni direktorjev in lastnikov, kakor tudi vsota vloženega kapitala. Torej imena niso tajna. Upam si javno trditi, da so za uravnilovko v plačnem sistemu krivi sindikati in njihovi voditelji, ki izgleda pihajo v isti rog z delodajalci, kar pa ni čudno, saj izhajajo iz istega gnezda in šol bivšega partijskega sistema, kjer so se izgleda naučili parole "vsi vi ste enaki, nekaj nas pa bo priviligiranih". Res ne vem kaj bo zgornjesavin-jski delavec počel v Evropi z manj kot 300 evrov mesečne plače. No pa saj tudi to ni malo, za tak denar si lahko kupiš že tri stare krave (po oglasu v Savinjskih novicah), pa jih pojej če moreš. Zanimiv bi bil tudi podatek koliko uspešnih savinjskih podjetnikov prejema otroški dodatek veji od 3000 sit in koliko njihovih otrok prejema štipendije. Rafko Žerovnik Dol 23a, Gornji Grad anu - drugič boš storil, da se omenjeni dokumenti vrnejo kraju kamor po vseh moralnih in etičnih normah tudi sodijo. Argument, da kraj nima primernih prostorov ne zdrži resne presoje. Muzejske zbirke v Šteklu in »pod graščinskim velbom« so dovolj dragocene, da bi jih g. Janez Mavrič, kije lastnik večine razstavljenih eksponatov in dokumentov ne izpostavljal slabo varovanim prostorom. Nenazadnje je tudi ta presoja v posesti občanov Gornjega Gradu in ne nekoga, ki si že več kot pol stoletja lasti gornjegrajsko lastnino. Jože Remšak - Zotler Spodnji trg 8 Gornji Grad Lahko da si samo človek na tem svetu, ampak za nekoga si zagotovo ves svet. PREVENTIVNE AKTIVNOSTI ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI PEŠCEV Upoštevanje predpisov in odsevna telesa najboljša preventiva V lanskem letu se je na območju celjske regije zgodilo 126 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci. V teh nesrečah je devet pešcev umrlo, 21 jih je bilo hudo, 85 pa lahko telesno poškodovanih, medtem ko enajst pešcev na srečo ni bilo telesno poškodovanih. Na območju Zgornje Savinjske doline so se lani zgodile tri prometne nesreče z udeležbo pešcev, v katerih sta bila dva pešca hudo telesno poškodovana in eden lahko. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so se prav tako zgodile tri prometne nesreče z udeležbo pešcev, ki so se končale z lahkimi telesnimi poškodbami. Da bi se izognili tovrstnim prometnim nesrečam, policija svetuje pešcem, da v jesensko zimskem času, ko je na cestah daljše časovno obdobje zmanjšana vidljivostzaradi noči, megle in padavin, upoštevajo naslednje nasvete: - nosite svetlejša oblačila z odsevnimi telesi (različni odsevni trakovi); - nosite odsevna telesa (kresničke) ali svetilke; - za hojo vedno uporabljate pločnike-kjer so; - če pločnikov ni, izven naselja hodite po levi strani vozišča, zato da lahko pravočasno opazite vozilo, ki pelje nasproti, in se mu umaknete, če vas voznik ni opazil; - kjer ni pločnikov, hodite po bankinah oziroma tik ob robu vozišča; - vozišče prečkajte na za to označenih mestih (prehodih za pešce); pred prečkanjem se v vsakem primeru prepričajte, če se prehodu za pešce ne približuje kakšno vozilo; če se prehodu približuje eno ali več vozil, raje počakajte, da vozilo(la) odpeljeGo), šele nato prečkajte vozišče; zavedati se morate, da je vaša hitrost gibanja bish/eno počasnejša od hitrosti vozil (katero je na pogled zelo težko na- tančno določiti); - če prečkate vozišče izven označenih prehodov za pešce (tam kjer prehodov ni), prečkajte cesto po najkrajši poti, pravokotno na smer vozišča; - prečkanje vozišča naj vedno poteka z običajno hitrostjo hoje (ne obotavljajte se med prečkanjem in ne tekajte preko vozišča); - zavedajte se, da so vremenske in vozne razmere takšne, da je potrebno biti še posebej pozoren in upoštevati daljše poti zaustavilve vozil; - če ste uživali alkoholne pijače in boste udeleženi v cestnem prometu kot pešec, bodite še posebej previdni pri hoji (v primeru, da je količina alkohola prekomerna, odsvetujemo vsako aktivno udeležbo v cestnem prometu; po Zakonu o varnosti cestnega prometa je udeleženec v cestnem prometu tudi pešec inje glede hoje po prometnih površinah pod vplivom alkohola enako odgovoren kot voznik vozila). S ciljem zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu policija poziva vse voznike in tudi ostale občane, da obvestijo policijo na številko 113, če opazijo pešca, ki bi lahko zaradi svojega obnašanja postal žrtev prometne nesreče (nezanesljiva hoja ponoči, slabša zaznava pešca zaradi temnejših oblačil, hoja pešca po napačni strani ceste, hoja po sredini ceste in podobno...). Po besedah Iztoka Pinterja, komandirja Policijske postaje Mozirje, bodo policijske patrulje vokviru preventivnih aktivnosti v času od novembra 2003 do aprila 2004 poostreno nadzirale ravnanje in opremljenost pešcev pri udeležbi v cestnem prometu. KF ČRNA KRONIKA • DENAR JE PA POZABIL Ljubno: Občan iz Bočne je 31. oktobra dvigoval denar na bankomatu na Ljubnem ob Savinji. Po opravljenem dviguje kartico vzel, denar pa pustil v reži bankomata. Odšel je do svojega parkiranega avtomobila, kjer se je spomnil na denar. Ko je prišel nazaj do bankomata, denarja že ni bilo več. Neznanec mu je skoraj pred očmi ukradel 15 tisočakov. • STISNILO MU JE PALEC Nazarje: V nazorskem podjetju se je 5. novembra zgodila delovna nesreča. Delavec pri stroju za rezanje ivernih plošč je hotel odstraniti košček odlomljene iverke. Pri tem mu je stisnilo palec leve roke. Pomoč je iskal v mozirskem zdravstvenem domu in nato v celjski bolnišnici, kjer so poškodovanca ustrezno oskrbeli. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame in babice Fanike KOS (10.12.1940 - 29.10.2003) se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in sv. maše, ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, praporščakoma in govorniku. Žalujoči vsi njeni Prišel je tih jesenski dan, ko vzel je ata nam, odšli so tja, kjer je veselje, mir, nič več trpljenja in bolečin. ZAHVALA Janez BREZOVNIK (15.04.1914 - 30.10.2003) Rbetov ata Zahvala naj bo vsem za vse, kar ste storili in darovali za našega ata. ____________________________________________Žalujoči domači Že leto dni minilo je, odkar te ni med nami. Kako je prazen dom dvorišče, naše oko zaman te išče, zato pot nas vodi tja, kjer rože cvete in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN Janku ROBNIKU (28.4.1935-14.11.2002) 14. novembra mineva eno leto, odkar te ni med nami. Vsem dobrim ljudem, ki nama kakorkoli pomagate, se udeležujete svetih maš za pokojnim Jankom, prižigate sveče in ga imate v lepem spominu, iskrena hvala! Micka, David Mati, sam bom vso pot prehodil. Ne skrbi! A vseeno pridi tedaj, 1 kadar bo kdo moje srce pohodil. Dvigni ga, toplo besedo mu daj! ZAHVALA ob izgubi drage Jožefe KERZNAR iz Nove Štifte (1923-2003) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za besede sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in nesebično pomoč. Hvala župniku gospodu Ternarju za lepo opravljen obred, gasilcem, pevcem, praporščakom in govorniku gospodu Rafku Kerznarju za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ne jokajte, ne jokajte, potiho ob mojem grobu postojite. Za vse trpljenje, bolečine tiho pomolite in mir mi večni zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, babice in sestre Amalije ROKOVNIK (14.10.1929-25.10.2003) se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom in sodelavcem Vive, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše. Zahvala g. župniku Luknarju in patru Evgenu za opravljen pogrebni obred, g. Grudniku in gospe Poličnikovi za poslovilne besede, pevcem iz Nove Štifte in gasilcem ter praporščakom. Posebna zahvala dr. Pečnikovi in dr. Rijavcu ter ostalemu osebju bolnišnice Topolšica. Žalujoči vsi njeni POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Matej Mljač s.p., Letuš 136, Šmartno ob Paki in CVETLIČARNA IRIS Jel.: 5 88 63 10, 041/682 369 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče| Telefon: 7000-640 ZAHVALA Ob smrti moje mame Marije PLANKL, ki je 2.11.2003 v devetdesetem letu sklenila življensko pot v Vitanju, se v osebnem imenu ter v imenu mojih sester in bratov zahvaljujem vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala mojim sodelavcem iz Upravne enote Mozirje. Jernej Plankl So ljudje, ki v našem življenju pustijo globoke sledi. In toliko težje je, naučiti se živeti brez njih! ZAHVALA Jožefa KRAJNER Pivčnova mama (26.9.1912 - 4.11.2003) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Kelemenu in sestram Mileni, Ireni, Simoni in Mateji za njeno dolgo zdravljenje. Hvala tudi p. Jožetu Urbanija za opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Nazaret, Damjanu, praporščakom, gasilskemu društvu Nazarje, Ani Urtelj za zadnjo luč. Kolektivu Glin Tip Brest in Glin Žagarstvo in Marinki Napotnik za lep govor. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sinova Rado in Roman z družinama Veseli boste, ko vam povem, da ste vsi omenjeni v oporoki vašega strica. V prvem odstavku je zapisal: Pojdite se vsi solit! Beri med vrsticami Pogovarjata se dva direktorja: "Janez, ti si podjetnik šele leto dni. Kako ti je uspelo v tako kratkem času dobiti toliko denarja?” "Prebral sem knjigo Kako uspeti v podjetništvu." "To naj ti verjamem? Saj sem jo tudi jaz bral, pa nimam takega uspeha..." "Potem nisi imel sreče z izposojo. V mojem izvodu sem našel izrezke člankov o gospodarskem kriminalu." Upognjen junak "Kako ti uspe biti tak karakter pred šefom?" zbodejo Polda sodelavci, ko vidijo kako se mu klanja. "Moje načelo je, da nikdar ne spreminjam svoje mišljenje!" "A zato ga tako vneto skrivaš pred šefom?" Najprej pomislite na svoje ljubljene... Trdi in mehki disk "Dragi, zakaj tolčeš po računalniku?" vpraša začudena žena moža. "Software mi nagaja." Zvečer v postelji žena drega v moža. "Draga, zakaj me butaš?" "Hardware ti nagaja!" Zadolžen z upi Fonza pokliče poslovnega partnerja Lojza: "Bi mi lahko posodil malo denarja?" "Saj mi še starih dolgov nisi povrnil!" je jezen Lojz. "Že, ampak od jutri začenjam vse na novo." "Kaj pa boš delal? Gradil dolgove?" "S takim odnosom ne boš več dolgo moj kooperant!" "Bom pa res na zgubi z dolgovi." "Se žal ti bo. Ko bom uspel, ne boš mogel deliti dobička z mano.” "Ni ga dobička, ki bi pokril dolgove, kijih imaš ti!" "Bom pa preselil podjetje drugam." "Tudi tam te poznajo." Fonza zamomlja s cmokom v grlu: "Kako to veš?" "Ker jim bom jaz vse povedal!" Še vedno neutolažen Očka: "Draga, mislim, da nama dolguje porodnišnica odškodnino. Jurček nama joče, odkar ga je porodničar udaril po ritki!" Mamica: "Misliš, da ne gre le za trenutno zamero?" "Mogoče, saj bo res star šele tri leta." «k»' Cvetke in koprive MAČKON IN NJEGOV TROP Jože Poznič, direktor gornjegrajske občinske uprave: »Kar brez skrbi papcajte, mucke moje. Tako lepo ubogate in predete, da bi vas najrajši zaposlil na občini, kjer bi skrbele za stike zjavnostjo in medsebojne odnose.« (V SLOGI JE MOČ PRESS) PREDSEDNIŠKA DRŽA Jože Skončnik, predsednik novega KUD Utrip: »Bojim se, daje zaradi odgovorne funkcije, ki so mi jo pravkar naprtili, moj srčni utrip pospešil delovanje notranjih organov. Moram biti pazljiv, sicer bodo mislili, da se mi oči svetijo zaradi obloženih kruhkov tamle zadaj.« (MORALNO POLITIČNA NEOPOREČNOST PRESS) CVETOČI DEL SAVINJSKIH NOVIC Poslovna sekretarka Barbara: »Kaže, da bo deževalo, jaz pa z novo frizuro in brez marele...« Novinarka Tatjana: »Počakaj, da se pri Trontlju pozanimam, kakšna je napoved za naslednje pol ure!« Šefica trženja Helena: »Saj ni problema, ko boš že tam, ga vprašaj, če se zanimajo za kakšen oglas.« rROŽF.IFTRFRA 7AI IVAH PRFSS'l MINI SLOVARČEK: TAPKA- neodločen, bojazljiv človek ORLIK- nemški slikar in grafik- Emil GALIČ- slovenski slikar in grafik- Štefan ATAL- ime treh pergamonskih kraljev ZALA- pritok Iške OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 41. št. SN smo izžrebali tri dobitnike nagrad, ki vam jih podarja trgovina ASC 2000 iz Mozirja: 1. nagrado, bon v vrednosti 5.000 SIT, prejme Zdravko Vider, Solčava 30,3335 Solčava, 2. nagrado, bon v vrednosti 4.000 SIT, prejme Anica Korenjak, Lesarska 13,3331 Nazarje, 3. nagrado, bon v vrednosti 3.000 SIT, prejme Tadej Pečnik, Goličnikova 1,3330 Moziije. Čestitamo! Dobitniki bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Rešeno križanko iz 43. št. SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka 25. novembra 2003 pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA OPTIKA LIKEB. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri nagrade in sicer bone v vrednosti 5.000,4.000 in 3.000 sit, ki vam jih tokrat podarja Optika Mateja Likeb-Ternik iz Mozirja. TRAFFIC Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Moziije GSM 041 698 252 TEČAJI A,B,C,E in H AVTO SOLA MOZIRJE A Tečaj CPP se prične v ponedeljek, 17. novembra, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja v gasilskem domu v Mozirju. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje. Napovednik • Petek (14. november), ob 12.00. Velenjski grad Kviz varstveno-delovnih centrov • Petek (14. november), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Tekma v malem nogometu - KMN Nazarje Glin IPP -AM Miklavc: Puntar Alpkomerc • Petek (14. november), ob 19.00. Rdeča dvorana Velenje Odprtje prenovljene Rdeče dvorane in veliki koncert Natalije Verboten • Sobota (15. november), 11.30. Dvorana gimnazije Center Celje Košarkarska tekma - Celjski vitez: Nazarje (kadeti) • Sobota (15, november), 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje: DGN Ljubljana (člani) • Nedelja (16. november), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje: Dravograd (pionirji) • Nedelja (16. november), ob 15.00. Dvorana OŠ Hruševec Šentjur Košarkarska tekma - Alpos Kemoplast: Nazarje • Četrtek (20. november), ob 18.00. Velenjski grad Podelitev priznanj za urejeno delovno okolje ŽIVALI - PRODAM prašiča 160 kg, prodam. Tel. 5835-471. Prodam kravo za zakol ali menjam. Gsm 041/466-720. Prodam prašiča težkega cca 150 kg, krmljen samoz domačo krmo iz Luč. Gsm041/707-797. Prodam kravo simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 5845-406. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam 10 dni staro teličko sivko. Tel. 5841- Prodam AX letnik 88, po delih. Gsm 041 /928- 045. 378. Dva prašiča, 150 in 200 kg, za zakol in teličko simentalko 7 mesecev brejo, prodam. Tel. 5841-891. Prodam mazdo 323 1,5 sedan, 1. 1999, re-gostrlran 06/04. Gsm 031/211-190, zvečer. Prodam avdi A4 avant 1.9 TDI, 115.000 km, . 2000, vsa oprema. Gsm 041/328-728. Prodam megane coupe, 1.96, rdeč. rt oprema, dobro ohranjen. Gsm 041/941-892. Prodam suzuki swift 1,3 GLS, 1.1998, ohran-en. Gsm 041/512-807. Prodam 3 ovce z jagneti. Tel. 03/5845-142, gsm 040/742-149. Prodam prašiča za zakol, težkega 160 kg, domača krma. Tel. 5834-151. Prodam telico, brejo 7 mesecev, sivo-rjavo. Tel. 584-18-51. Prodam prašiča za zakol in 10 dni starega bikca. Tel. 03/838-50-33. Prodam plemensko telico, brejo 8 mesecev. Tel. 5843-027, zvečer. AVTOMOBILI - KUPIM Kupim lepo ohranjen golf II, diesel. Gsm 031 / 858-385. Prodam pujske, težke 25-30 kg. Tel. 5885-570, gsm 031/874-813. DRUGO-PRODAM Prodam telico sivorjavo, brejo 6 mesecev, pašno. Tel. 03/5843-496, gsm 031 /299- Prodam walkie talkie, 40 kanalov, dva komada. Gsm 041/928-378. 330. Prodam fantovsko obleko za prvo obhajilo. Prodam telico sivko, brejo 8 mesecev, in mlin šrotar. Tel. 584-52-82. Cena 5.000 sit. Gsm 041/928-378. Prodam dekliško obleko za prvo obhajilo. Cena 10.000 sit. Gsm 041/928-378. Telički limuzin, stari 10 dni, pujske 25 kg, KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 44. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. i n i i Prodam avtomatik, letnik 87, dobro ohranjen. Cena 30.000 sit. Gsm 041/928-378. Ugodno prodam vega (070) vrednostno kartico - 2500 sit. Gsm 041/354-693. Prodam štedilnik na trda goriva, s centralno, telico za zakol ali nadaljno rejo. Gsm 031/ 880-791. Prodam avtoradio kenwood vre 178 r, rds, 4x40 w, malo rabljen. Gsm 031/379452. Deske za palete, debeline 20 mm prodam. Gsm: 041/942-169. V centru Mozirja oddam v najem poslovni prostor. Tel. 5831-356, gsm 041/783454. Prodam potopni hladilnik za hlajenje mleka. DRUGO KUPIM Tel. 5845-424. Prodam pancerjealpina št. 9,5 in 11 langešt. 8 - starejši. Gsm 041/928-378. Prodam žensko gorenjsko narodno nošo zelene barve, št. 42-44. Gsm 041/594-004. Prodam novo 5 kg polnilko za salame in klobase. Tel. 5832-190 ali gsm 040/548-820. Osovino za traktorsko prikolico prodam. Gsm 031/314-820. Kupim smuči poi karving in vezi 140 cm in prodam smuči, vezi, palice in pancerje za 5 let. Antonija Krumpačnik, C. v Rastke 86, Ljubno. Kupim mizarsko delovno mizo (hoblponk). Tel. 5831-363 Oli gsm 041/944-159. Kupim pianino. Kličite po 17. uri natei. 5882-860. STANOVANJA, ZEMLIŠČA Prodam zimske gume za jugo, rabljene eno zimo. Tel. 83907-71. Prodam nezazidano stavbno zemljišče v Velenju. Gsm 031/550-774. Prodam 16 col cross gumo. Cena 5.000 sit. Gsm 051-229043. ODDAM/ODDATE? Prodam 2 smučarski čeladi št. 54-56 in dva para smuči do 13 let. Gsm 031/557-996. Mi lahko kdo ostopi rabljen jogi 190x80 cm. Tel. 838-1064. MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SGRVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamktelevizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p.. Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMGTJG, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SGRVIS IN PRODAJA TGLGVIZORJGV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eveiux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POSRGDOVANJG V PROMGTU NGPRGMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje. NOVO V MOZIRJU - PRAVNO SVGTOVANJG Nataša Vidmar s.p. Hitro, zanesljivo in ugodno vam pripravimo vse vrste pogodb, statute društev, zemljiškoknjižne predloge in nudimo druge pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. VODGNJG POSLOVNIH KNJIG ZA DRUŠTVA IN SAMOSTOJNG PODJGTNIKG ter izdelava in izpis plačilnih nalogov. Tel.838-10-96, gsm031/793-580. Irena Kokal s.p., Finančno računovodski servis, Okonina 28,3333 Ljubno ob Savinji. HIDRAVLIČNG GIBLJIVG CGVI Izdelujem hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovona vozila... GSM 041 -354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. ZAPOSLIMO STROJNGGA TGHNIKA za delovno mesto programer-operater CNC rezkalnika. Sedeljšek Justin s.p„ Vransko. Tel. 041/350-051, g. Avgust. PESED toplotna tehnika, Justin Sedeljšak, s.p., Praperče 25,3305 Vransko. S4VL Podjetje za komercialni inženiring d. o. o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZALE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71; fax: 03/ 839 47 72 DODATNI POPUSTI NA: - fasado DEMIT - okna GLIN - mavčne plošče KNAUF in LAFARGE - strešnik BRAMAC strešnik TONDACH bobrovec - laminati Del, čas vsak dan med 7, in 19, uro ob sob, med 7, in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! DOSTAVA Z AVTOBVIGALO! SADOM! VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE! SMS, RADAR: 031/622-822 97,7 MHz FM RDS STEREO STUDIO: 03/891-53-06 Nagradna igra za naročnike Savinjskih novic Fotografije moje mladosti Po prvem krogu nove nagradne igre za naročnike Savinjskih novic, v kateri ugibate, kdo izmed znanih Zgornjesavinjčanov oziroma Zgornjesavinjčank je na fotografiji iz njegove ali njene mladosti, smo prejeli kar lepo število odgovorov, vendar ne prav veliko pravilnih. Na fotografiji št. 1 je bil namreč Jakob Presečnik in ne Jože Mermal, kot ste menili mnogi. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori smo izžrebali dopisnico, ki jo je poslala Milka Hudales z Rečice ob Savinji 29- Za nagrado prejme fotoalbum, ki ga podarja pokrovitelj nagradne igre Habit d.o.o. iz Velenja. Med vsemi prispelimi pravilnimi odgovori bomo ob zaključku igre izžrebali še glavno nagrado - fotoaparat. Kupon št. 2 nalepite na dopisnico in ga najkasneje do torka, 18. novembra 2003, pošljite nanaslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. KUPON št. 21' Obkroži pravilen odgovor. Na fotografiji št.2 je: a) Jože Mermal b) Toni Rifelj rb) Jože Zagožen d) Darko Repenšek ie in priimek: __________________________ Naslov:_____________________________________ Pokrovitelj nagradne igre je Habit d.o.o., podjetje za upravljanje s stanovanji in promet z nepremičninami, Kersnikova 11, Velenje, enota v Savinjski dolini: Zadrečka 11, Nazarje HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. MNOGI NAM ZAUPAJO ŽE VRSTO LET, ZAUPAJTE NAM ŠE VI! Pnčto- Naročnik oglasa: Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Celje - skladišče D-Per 7/2003 H ,'il OSTANKiVERETEKLIH SEZON 19.11.2003 14. -19. URE TRGOVINA NAZARJE Prihova 56 NADALJEVANJE NAJBOLJ NORE KOMEDIJE “MOŽ MOJE ŽENE”: T__ Miro Gavran: C ii$\ j r |\r p Delavski dnm Na^arie. "* —^44 Delavski dom Nazaije, 21. novembra 2003, ob 17. in 19. uri Predprodaja vstopnic: Savinjske novice (grad Vrbovec Nazarje), Knjižnica Mozirje, Trafika Gornji Grad, Trafika Ljubno ob Savinji CENJENE OBISKOVALCE OBVEŠČAMO, DA JE PREDSTAVA OB 19. URI RAZPRODANA, NA VOLJO PA JE ŠE OMEJENO ŠTEVILO VSTOPNIC ZA PREDSTAVO OB 17. URI. Zvezdana Mlakar, Ivo Ban in Iztok Valič Režija: Marjan Bevk Ljubimec najine žene je nadaljevanje predstave Mož moje žene, v katerem se pojavi Dragica - tista, za katero Srečko in Jožek ugotovita, da je njuna skupna žena in da ju je vlekla za nos. Toda ženska pamet nima meja! Moža ugotovita, da ju vara še s tretjim... Ura in pol samega smeha, garantirano! Tudi za tiste, ki si prve predstave morda še niste ogledali. OSREDNJO KNJ. CELJE