bV i
iN J A ^
4Jl

PRII..okSKI DNEVNIK
Cena 400 lir
Leto XXXVI. Št. 274 (10.794)
TRST, sreda, 26. novembra 1980
s rssre: sissizgtt
TRI DNI PO NARAVNI KATASTROFI V KAMPANIJI IN BAZILIKATI
Število žrtev potresa iz ure v uro narašča
Prebivalstvo še pogreša učinkovito pomoč
Po podatkih, ki so jih prefekture posredovale notranjemu ministrstvu, so izpod ruševin doslej izkopali 2.400 trupel - Reševalne skupine še niso prišle v nekatere manjše gorske vasi - Številne solidarnostne akcije po vsej državi
Rim — Kot je bilo pričakovati se število mrtvih dva dni po razde-potresu, ki je prizadel južno Italijo, nevzdržno veča. Zadnji pol-'•radni podatki govorijo o 2.400 smrtnih žrtvah, to so vsaj številke, ki '* Prefektur na območju, ki ga je razrušil potres, prihajajo na notranje JJunistrstvo, kjer koordinirajo poseg v prid prizadetemu prebivalstvu. U(li ta številka pa se bo nujno povečala, saj že zdaj v vojaških krogih »tvorijo o 3.500 mrtvih, čeprav se zdi, vsaj v sedanjem polažaju, je ta ‘rillka brez realne podlage, kljub ogromnemu razdejanju, ki ga je “«mični pojav povzročil.
, dejstvo je, da samo v Lavianu, vasi, ki je bila popolnoma porušena, * redno niso potegnili izpod reševin vseh trupel in predvidevajo, da S" ie še kr kih 700. Trenutno torej ni mogoče predvidevati, kakšen bo ekončni obračun naravne katastrofe, čeprav sodi v enega najhujših v "“'lanski zgodovini.
V koordinacijskem centru na no-aajem ministrstvu govorijo tudi o 'evilu ljudi, ki so ostale brez stre-Teh naj bi za sedaj bilo od 150 lV*00 tisoč v štirih prizadetih po-»«nah. V to število seveda niso '■''ločeni vsi tisti, ki se le začasno vejajo na prostem, pod šotori, v ■ototali, ker si ne upajo vrniti se v
stanovanja iz strahu pred po-, voimi potresnimi sunki, ki si, kot l Poe naravni potek vsakega serološkega pojava, sledijo v dojenjem številu. Jasno je torej, da odslej veljala glavna skrb obla-> ki imajo čez organizacijo reše-.. °e akcije, poskrbeti za primerna ■''olišča. V prvem času bodo to .pi. služba za civilno zaščito raz-I aSa baje s 30 tisoč šotori, vendar 1 ®nogih dežel in tudi iz tujine
prihajajo še nadaljnji šotori pa tudi odeje in primerna zimska obleka. Od danes se bodo namreč vremenske razmere v južni Italiji, vsaj če verjamemo vremenoslovcem, poslabšale.
Zaskrbljujoča je izjava enega predstavnikov notranjega ministrstva, ki je dejal, da upajo, da bodo v teku dneva dosegli tudi tiste vasi, ki so bile doslej odrezane, kar daje jasno razumeti, da so mnoge vasi ostale še brez sleherne pomoči. Da je prebivalstvo priza detega območja nezadovoljno z dosedanjim potekom organiziranih reševalnih akcij je še najbolj razvidno iz televizijskih oddaj, ko so se mnogi pritožiji, da doslej niso dobili še niti kozarca .mleka in niti kosa kruha,- kaj šele. šotor ali prikolico ali kakšno dijjgo obliko po-
moči. Sploh je organizacija zelo šepala in to so obsodili tudi številni politični predstavniki, vendar o tem pišemo na drugem mestu.
Za mnoge žrtve potresa je torej pretekla noč bila že tretja, ki so jo prebili brez strehe nad glavo in morda bodo komaj danes deležni prve pomoči, pri čemer ne gre pozabiti, da so mnoge vasi brez vode zaradi okvar na vodovcdih ali pa enostavno zato, ker so obstoječi vrelci zaradi premikov v zemeljskih plasteh presahnili.
Skoraj 48 ur po potresu so v A-vellinu našli pod ruševinami še nekaj živih ljudi. Tako na primer, nekaj po 16. uri v zrušenem poslopju na središčnem Trgu Castello so zaslišali izpod ruševin klice na pomoč. Vendar je upanje, da bi v prihodnjih dneh našli še koga živega, čedalje manjše. Reševalci i-majo tudi velike probleme z uporabo bagerjev. V mnoge vasi zaradi objektivnih razlogov (ozke ceste, mostovi, ki ne morejo zdržati teže težke mehanizacije itd.) z bagerji sploh ni mogoče priti, z druge strani pa se tudi bojijo, da bi pod ru ševinami bili še preživeli in da bi s težko mehanizacijo ogrožali njihovo rešitev. Vendar je ta nevarnost iz dneva v dan manjša in slej ko prej se bo treba odločiti za korenit poseg.	• ,	> ■.
Kazalo bi morda podati kratko sliko prizadetega območja in posameznih občin. Območje, ki ga je potres razdejal in ki so ga v preteklih dneh fotografirali letala vojaškega letalstva je dolgo kakih 140 km, široko pa 80, obsega pa pokrajine Potenza, Benevento, Caser-ta, Neapelj in Salerno, medtem ko je pokrajina Avellino prav na sredi tega območja. Popolnoma so bile porušene vasi Laviano (2200 prebivalcev), Cogliano (4200), Castel-nuovo di Conza (1036), Santomenna (1000). Vse te vasi so v pokrajini Salerno. Hudo prizadete so bile vasi Salvitglla (1100), Lioni (5800), Mcnotoro Inferiore (7600), Monotoro Superiore (5400), Sant’Angelo dei Lombardi (5200), San Michele in Serino (1600), Balvano (2300), Pe-scopagano (3346) in Muro Lucano (8070). Pas, v katerem ležijo hudo prizadete ali povsem porušene vasi obsega gričevnato območje in visoko planoto med Potenzo, Avellinom in Salernom ter je že leta v hudi gosDodarski krizi. Potres je čez noč zbrisal tudi tisto, kar so dosegli s pomočjo blagajne za Jug in z deviznimi sredstvi, ki jih pošiljajo tukajšnji delavci na začasnem delu v tujini.
Kljub neorganiziranosti se steka pomoč na prizadeto območje iz vseh italijanskih dežel pa tudi iz tujine. V Rimu so organizirali 45-člansko zdravstveno ekipo, ki obsega kirurge, ortopede, ginekologe, bolničarje in tehnike. Razpolagala bo s popolno bolniško opremo in posteljami za 80 bolnikov. Ekipa bo popolnoma samozadostna in tx> lab ko nudila snecialistično pomoč tudi najbolj hudim ranjencem. Na i»' tresnem področju bi morala ostati teden dni.
Na tiskovni konferenci, ki jo je zjutraj imel izredni komisar Zam-berletti, je dejal, da bodo nalogo za usklajevanje pomoči imeli župani posameznih občin. Potres v Furlaniji pa je pokazal, da občine nimajo potrebnih operativnih struktur, zato bodo vsem županom dodelili posebne častnike za zvezo, ki bodo sodelovali z župani, ki pa bodo s svoje strani imeli kar se da široko avtonomijo.
Minister za javna dela Nicolaz-zi je imel v vseh prizadetih pokrajinah seje, na katerih so sklenili sprejeti vrsto ukrepov, ki gredo od podaljšanja davčnih rokov, do odložitev plačila telefonskih, električnih in drugih tovrstnih računov, ter pospešitve upravnih mehanizmov za izvajanje ukrepov v prid prizadetim in dovoljenja, da tudi profesionalci, ki opravljajo proste poklice, lahko izvedejo tehnične preglede in ugotovijo ali je v hišah in stanovanjih mogoče še stanovati ali ne.
;	j'--;'*	«
Kraj San Mango sul Calore, v neposredni bližini epicentra potresa, je skoraj popolnoma porušen
(Telefoto AP)
PO POROČILU NOTRANJEGA MINISTRA V OBEH SKUPŠČINAH
GLOBOKO NEZADOVOLJSTVO V PARLAMENTU ZARADI ZAMUD PRI REŠEVALNIH AKCIJAH
Predsednik senata Fanfani zahteval nadzorstvo parlamentarnih zbornic nad izvajanjem reševalne akcije in obnove - Ostre kritike Craxija in Spadolinija - Danes prvi ukrepi vlade, med njimi baje solidarnostni sklad
Vojaki in prostovoljci nosijo truplo otroka, ki je umrl med ruševinami cerkve
AVELLINO - Sinoči se je iz dobro obveščenih virov izvedelo, da je bil tukajšnji prefekt, dr. Attilio Del Befalo, razrešen funkcije. Namestnika bodo imenovali v prihodnjih urah.
RIM — Vlada Je vzela na znanje, dasi z vsaj 24-umo zamudo, neverjetno neučinkovitost reševalnih pobud za potrescnce na italijanskem Jugu. Kljub vztrajanju tajnika PRI Spadolinija so zato odložili predvideni vrh večine (o petrolejskem škandalu), ker zavzema potres absolutno prednost pred vsemi drugimi vprašanji. Po kratkem posvetu med Piccolijem in Forlanijem so tudi odložili na 6. december zasedanje vsedržavnega vodstva KD: s tem so pridobili 10 dni, da poskusijo najti za vse sprejemljivo rešitev glede izvolitve predsednika stranke. Andreotti se je baje pripravljen umakniti, glede Zaccagninija, «poštenega»
(a tudi «nenevarnega») demokristjana pa vlada soglasje.
i Seveda je še daleč- do zaključka igre, toda že sedaj se govori o tihem in svojevrstnem kompromisu med zaccagninijevci in preambuli-
Pomoč iz Jugoslavije
BEOGRAD - Rdeči križ Jugosla-, M*; je kot prvo pomoč Rdečemu Italije za prizadete v potresu ^Jugu Italije poslal 40 šotorov in ve®jo količino odej.
. Eo novicah o katastrofalnem po-
1..	esh, ki je prizadel južni del Ita-
so prebivalci vseh krajev Slo-®nUe kot vedno v podobnih pri-izrazili solidarnost in pri-Wavljenost. da pomagajo prizade prebivalstvu sosednje države, r^ordinacijski odbor za razvijanje 71 uveljavitev socialistične solidar-<>sti pri republiški konferenci SZDL *°venije je včeraj odprl žiro račun * denarne prispevke za prizadete P? Potresu. Odbor .je hkrati sporo '! • da prebivalstvo na potresnem omočju na jugu Italije za zdaj "Jnujneje potrebuje šotore in o-ue.ie.
1..	?b katastrofalnem potresu v It a J1 je predsednik skupščine SFRJ rj^goslav Markovič poslal sožalno
Vzojavko predsedniku italijanskega *uata Amintoreju Fanfaniju, prednik SZSJ Miran Potrč pa je jvjal sožalno brzojavko italijan "Uh sindikatom, (dd)
PREDSEDNIK REPUBLIKE SE JE SOOČIL S TRAGEDIJO POTRESA
Srhljiva pričevanja s Pertinijevega obiska
«Če bi pomoč prispela pravočasno, bi lahko rešili številna življenja»
NEAPELJ — Predsednik republike Pertini se je včeraj, drugi dar. svojega obiska m prizadetem območju soočil z vso tragedijo, ki je prizadela obširna območja južne Italije.' Porušene vasi, poškodovane ceste, izruvana drevesa, povsod smrad po razpadajočih truplih: mrtvaški prizor, ki ga je še stopnjeval obup preživelih.
Laviano, Sant’Andrea di Conza, Conza , di Campania, Pescopagano. Lioni, Sant’Angelo dei Lombardi, imena, ki bodo po vsej verjetno-
cNisem tu iz pole formalnosti, da bi vam prinesel besed», je dejal Pertini mladeniču iz Lionija. ki mu je ponavljal stavek, ki ga je predsednik tolikokrat slišal na svojem žalostnem potovanju in ki približno zveni takole: «Od nedelje zaman čakamo prvo pomoč. Ko si je treba pridobiti glasove, takrat so vsi hitrh. Predsednikovo užaloščeno in utrujeno obličje, ki je izražalo bolečino in sočustvovanje ob toliki žalosti je omililo ljudsko nezadovoljstvo. Pertiniju so preprosto
imena ki 00(10 po vsvj um—...............................J ...	1 r
sti ostale le mrtve črke m star*	Teb Th
Vatikan — V nekaj manj kot
?®P)ih urah, pol v letalu in pol. v. helikopterju, je papež Janez Pa-e! D. obiskal območja,, ki jih je ‘"'■zadel katastrofalen nedeljski po-, s- Ustavil se je v Neaplju, Po-. "zi, Balvanu in Avellinu. Povsod * skušal tolažiti prizadete, jim vli-"l* krščansko zaupanje.
Sil USIUIK 'IC	.....	--	-
zemljevidih, so najzgovornejše ogledalo tragedije. Starodavne vasj so le še kup ruševin. tBesede zvemje kot prazna retorika*, je dejal predsednik Pertini, ko se je v Lavianu izkrcal s helikopterja. Tu se je pričelo žalostno romanje predsednika republike, ki se je na vsakem ko-raku soočal s tragedijo teh repnih ljudi. Ob vsakem postanku so v njegovih ušesih zvenele obsojajoče besede: zče bi pomoč prispela pravočasno',’. bi lahko rešili številna življenja*. Se so pod ruševinami preživeli, a v številnih vaseh, ki jih je včeraj obiskal Ferlini, ni sredstev, da bi jih lahko odkopali, manjkajo bagri, žerjavi, varilni a oafati; čelo navddne škarje za rezanje žice: .da morajo reševalci rezati betonsko zelezo s- kram#i in lopatami.	.	.
pali skrito bolečino, v očeh teh preprostih ljudi je poslal svetopisemski patriarh, ki hoče svojim le dobro, ki se bo na vse kriplje trudil, da jih ne bodo ponovno v njihovi žalosti in bolečini opeharili. Tudi pohvalne besede mlade zdrav niče iz Lionija, ki je posebej opozorila na skupinico vojakov, edinih, ki so po potresu prišli v vas in se odrekli svojim zalogam hrane, kljub temu, da že dva dni delajo, zvenijo kot neposredna obtožba nedopustnemu pomanjkanju koordinacije v reševalni akciji.
V Conzi di Campania so se ob predsedniku zbrali vsi preživeli in ga obsuli s, pozivi. Nekdo iz mno žice mu je zagrenjeno zakričal: tej vdsi nismo porabili niti vare italijanskega denarja. Vse so nam potllaU naši otroci iz tujine. Vsaj
sedaj pokažite nam solidarnost!*
Predsednikov obraz se je še bolj omračil, ko mu je ravnatelj srednje šole povedal, da nima več licenčen. «Vsi so mrtvi*; v teh pre prostih besedah je strnjena vsa tragedija Irpinskih hribov. Smrt ni delala razlik, le prizadela je eno najrevnejših območij Italije.
Le za hip je predsednik zadihal, ko so mu v vasi Sant’Andrea di Conza povedali, da je vas uničena skoraj v celoti, a\ni imela niti ene smrtne žrtve. Prebivalstvo ga je dočakalo s ploskanjem, kot je to postalo že običaj med Pertinijevimi obiski, a radost prebivalstva, ki se je odreklo pomoči v korist bolj prizadetim vasem, je bila kratkotrajna. Skrb je zamenjala trenutno ra dost ob snidenju z edinim človekom, ki mu še zaupajo. Vreme je bilo do sedaj milo, a že slabši dež in padec temperature, bi trplenje brezdomcev spremenil v pravo kalvarijo.
Zadnja vas, ki jo je Pertini obi skal, je bila Sani’Angelo dei Lombardi, trg, ki ga je poznal že iz leta 1948, a ga včeraj ni mogel več prepoznati. Prvič med obiskom ni bil ob predsedniku župan. Tudi on je umrl nod ruševinami. Pomoč je tu stekla kasneje iz objektivnih raz logov. Potres ni samo ubil župana temveč tudi karabinjerskega povelj-.nika, kapetana, ki bi moral po .na
ših okosnelih metodah zaprositi za pomoč. Tu se je končala Pertini-jeva kalvarija, a ob svojem prihodu v Rim ni snel križa, vlado je pozval naj čimprej odpravi pomanjkljivosti.
SOLIDARNOST IZ TUJINE
BRUSELJ — Komisija EGS je na včerajšnjem zasedanju sklenila, da bo dodelila 818 milijonov lir prispevka za pomoč žrtvam potrese na opustošenem področju Bazi-likate in Kampani.je. Že danes bo skupina funkcionarjev EGS obiskala obe prizadeti deželi, kjer se bo s predstavniki vladnih oblasti domenila za najustreznejšo obliko porazdelitve denarnega prispevka.
Tudi iz Združenih držav so že sporočili italijanski vladi, da je v njihovem parlamentu v teku razprava za podelitev prispevka. Pred štirimi leti so za rekonstrukcijo opustošene Furlanije nudili Italiji 25 milijonov dolarjev, sklep pa so ob tisti priložnosti odobrili v nekaj minutah. Tokrat se bo prispeven JJovišal še za nadaljnjih pet milijonov dolarjev, kar pomeni, da bodo italijanske oblasti prejele od ZDA, okrog 27 milijard lir. - .
sti: s poti naj bi se spravila najbolj razvpita voditelja, Andreotti in Bisaglia. O tem se je včeraj Piccoli pogovarjal z ministrom za industrijo, preden se je predstavil pred senatnim »razsodiščem* (ki ima nalogo preveriti Pisanojeve obtožbe glede Bisagliove vloge pri petrolejskem škandalu), toda Bisaglia se še ni vdal. Iz ozadja se tako spet kaže kandidatura Fanfanija, ki ji mnogi nasprotujejo, a predsedniku senata je dovolj tudi, da mesta predsednika KD ne zasede noben prestižni voditelj, ker bi v tem primeru Fanfani ne imel več nobene resne ovire na poti k predsedstvu republike.
Medtem je nepopularnost Forlani-jeve vlade dosegla med popoldansko debato v poslanski zbornici, po Ro-gponijevem poročilu o potresu in izvajanju reševalne akcije v Irpiniji, novo razsežnost. Skoraj vse politične sile, ne samo opozicijske, so izrazile «globoko nezadovoljstvo* za neverjetne vladne zamude pri reševalni akciji: dovolj je pomisliti, da je notranji minister govoril o razpoložljivosti 8.000 ležišč (medtem ko je brez strehe 200.000 ljudi) in o samo 8 rešilcih, ki so prispeli na prizadeto področje. Najodločnejši protest je prišel iz vrst KPI (tudi tajnik Berlinguer je govoril o »nesprejemljivi počasnosti* in je naglasil odločilno vlogo ljudske mobilizacije), PLI, PDUP, in radikalcev. Toda tudi’ socialisti so obsodili počasnost, odsotnost vsake previdnosti in organizacije: načelnik poslanske skupine Labriola je poudaril, da je v Potenzo prišla prva reševalna kolona šele mnogo ur po odhodu iz Bologne. Celo demokristjan Manfredi je moral priznati, pa čeprav v okviru formalne pohvale vladi za njena prizadevanja, hude zamude in resna neskladja.
Posredno, a nedvoumno kritiko vladi je izrekel sam predsednik se; nata Fanfani, ki je zahteval, naj izredni komisar Zamberletti poroča vsake tri mesece obema zbornicama o izvajanju programa za pomoč in obnovo, «upoštevajoč dosedanje izkušnje in da bi se izognili poznejšemu ustanavljanju preiskovalnih komisij*. V hudi zadregi je bil prisiljen Forlani sprejeti predlog strankarskega kolege, nato pa še poslušati pritožbe tajnikov vladnih strank PSI in PRI. Craxi je naravnost izjav ii, da je
»preveč vrzeli in preveč zamud v reševalni akciji*, medtem ko je Spadolini govoril o «počasnosti in nerodnosti pri pomoči prizadetim*.
Kritikam neučinkovitosti posegov javnih oblasti pri pomoči potresen-cem sta se pridružila celo socialistična ministra za zdravstvo Ania-si in za promet Formica, ki sta se udeležila seje poslanske skupine PSI. Ta je izdala namreč poročilo, v katerem ostro graja »zamude in pomanjkanje vsake koordinacije pri. pošiljanju pomoči prizadetim krajem*. Tudi zunanji zavezniki vladne koalicije, liberalci, izražajo ostro kritiko dosedanjim posegom vlade za blažitev posledic katastrofe, ki je prizadela velik del italijanskega Juga. Odgovorni
za vprašanje krajevnih uprav PLI, Tržačan Sergio Trauner, ki je obiskal prizadeto, področje s tajnikom Zanonejem, je dejal, da »zamude pri prvih reševalnih pobudah odkrivajo pomanjkanje vsakega predhodnega načrta za nujne posege*.
V takem vzdušju »globokega nezadovoljstva* so parlamentarne skupine, tudi take, ki vlado podpirajo, vložile nove interpelacije.
Vlada se sestane danes zjutraj na izredni seji, da sklepa o prvih zakonodajnih ukrepih v prid tako hudo prizadetim krajem. Med njimi naj bi bila tudi ustanovitev vsedržavnega solidarnostnega sklada za pomoč in obnovo Irpinije.
R. G.
Od osemnadstropne hiše v SanFAugeln dei Lombardi je ostal le kup ruševin	(Telefoto AP)
t
e
e
TRŽAŠKI DNEVNIK
V PRIPRAVI ZAKON O USTANOVITVI SOLIDARNOSTNEGA SKLADA
Danes izredni seji deželnega odbora in sveta o pomoči žrtvam potresa
Tekoči račun za stekanje denarnih prispevkov v deželno blagajno ■ Solidarnostne nabirke CGIL-CISL-UIL, KPI in PSI ter zbirna središča za blago in hrano
Danes ob 9: uri bo izredna seja deželnega odbora. Na dnevnem redu bo priprava zakonskega osnutka o ustanovitvi solidarnostnega sklada v prid žrtvam potresa na italijanskem jugu. Osnutek bo v petek vzel v pretres deželni svet. Odbor je medtem pozval vse pokrajinske in občinske uprave v Furlaniji - Ju-
POZIV SKGZ
Pomagajmo žrtvam potresa v južni Italiji
Katastrofalni potres, ki je na jugu Italije, v Kampaniji in Ba-zilikati povzročil tragedijo pretresljivih razsežnosti s tisoči mrtvih in ranjenih ter strahotnimi razvalinami mest, vasi, domov, je spet boleče odjeknil po vsej Italiji in po vsem svetu. Dramatične podobe, ki nam jih uro za uro posredujejo televizijski ekrani, vztrajno naraščanje števila, mrtvih in ranjenih, groza v' očeh ljudi, ki so neme priče uničenih družin in skromnega imetja,. ki so si ga ustvarili po večini z delom v tujini, spet budijo v zavesti ljudi spomin na potresne tragedije v Furlaniji - Beneški Sloveniji, v Črni gori pa v Skopju in Banjaluki in drugod po svetu, in s spominom čut človeške solidarnosti s trpečimi v srhu smrti in razdejanja.
Je mar mogoče ostati neprizadet ob tolikšni tragediji? Se je mar mogoče zapreti v egoizem brezčutja in brezbrižnosti?
Solidarnost, ki smo jo Slovenci v zamejstvu pokazali ob vseh dosedanjih podobnih tragedijah bodisi v naši neposredni bližini, bodisi v bolj oddaljenih krajih matične domovine, naj bo spet dokaz, da smo ljudje, ki čutimo s sočlovekom v njegovi nesreči, za katero sam ne nosi nobene krivde.
Izkažimo to našo solidarnost na konkreten način z nakazovanjem svojih prispevkov na zbirne centre pri Rdečem kri-
raj naslovil solidarnostno brzojavko
žu, sindikatih, deželi in kjer pač so, vsak po svojih možno-
stih, vsak po svoji odločitvi.
Slovenska kulturno gospodarska zveza
predsednikoma dežel Kampanije in Kalabrije.
Tržaški gasilci so včeraj poslali na potresno območje nekaj posebnih vozil s kopalnim strojem in 24 oseb. Proti Avellinu se je z vlakom odpeljalo 13 rulotk, tržaški Ae-roclub je poslal prizadetim z letalom krvno plazmo, a tržaški eksperimentalni geofizični zavod je poslal neapeljskemu 5 seizmografov, nekaj posebno opremljenih vozil pa tudi tehničnih izvedencev. Sindikat luških delavcev v sklopu CGIL - C ISL - UIL je na pomorski postaji u-redil zbirni center za živila, tako npr. za mleko v prahu, podobno središče je pripravil tudi Rdeči križ za odeje, oblačila, hrano in drugo. Splošni zdravniki so v znak solidarnosti prekinili stavko, ki bi morala trajati do petka. Tudi Tržaški partizanski pevski zbor namerava prispevati k lajšanju trpljenja preživelih po potresu: decembra bo v ta namen priredil v Trstu koncert, katerega izkupiček pojde potresen-cem (seveda, če mu bo mogoče priti do ustrezne dvorane).
V pomoč potresencem je bil v
ki deluje tudi na Tržaškem. Odbor
zbira denar, prostovoljce, ki naj bi po skupinah od 1. decembra naprej delale na prizadetih območjih vsa ka največ teden dni, pa še spalne vreče, odeje, nova zimska oblačila in artikle za žensko higieno. Blago se zbira v dvorani Di Vittorio (CGIL), Ul. Pondares 7 do 1. decembra med 16. in 19.30, oziroma v periferičnih zbirnih središčih in v Študentskem domu. Za nadrobnejše informaci.je naj se interesenti obrnejo na: ZKMI - FGCI, Ul. Ca pitolina 3, tel. 744-535 med 9. in 12. ter 15.30 in 20. uro: ARCI, Ul. Toro 12, tel. 794-530, med 9. in 12. ter 18. in 20. uro; ali pa na tel. št. 60-485 od 9. do 13. ure.
Rdeči križ nam .je sinoči javil, da se je javnost včeraj poletavno odzvala vabilu k pomoči v denar ju in blagu. V zbirnih središčih na Trgu Sansovino 3 in na rešilni postaji v Miljah so vsega zbrali že 2,5 milijona lir v gotovini, zatem odej in rjuh za 45 pošiljk, a za ravno toliko pošiljk tudi oblačil pa še hrane. Zbiranje se nadaljuje danes od 8. do 20. ure, pa podrob
vsedržavnem okviru ustanovljen po- nejše informacije pa naj daritelji seben mladinski operativni odbor, | zavrtijo tel. št. 794-528 ali 755-823.
fniiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiittiiiiiiiiiimiiiMiMMiiimiimHiiMiiHimuHUiiiiMiiiiiiHiiitiiiiiiiuiiiiinitiiiiii
ZA IZVOLITEV DEŽELNE S0LSKE KOMISIJE
Velika udeležba šolnikov na včerajšnjih volitvah
Imena izvoljenih še niso znana, po prvih informacijah pa se je večina izrekla za kandidate, ki jih je predlagal Sindikat slovenske šole
lijški krajini pa še razne organizacije in zasebnike, ki nameravajo prispevati nesrečnikom denarna sredstva, naj v ta namen uporabijo tekoči račun št. 11/2946, naslovljen deželni blagajni, in to prek Tržaške ter videmske in pordenonske hranilnice in zavoda Banca del Friuli; polog je treba utemeljiti z navedbo poglavja 721 o dohodkih v deželni bilanci. Denar bo porazdeljen na osnovi zakonskega osnutka, ki ga bo deželni svet po njegovi proučitvi odobril v petek.
Prav tako danes, a ob 11.30, bo tudi izredna seja deželne skupščine, med katero bo odbor svetovalce seznanil s finančnim prispevkom deželne uprave prizadetim področjem na Jugu. Ustrezni sklep je Lil sprejo, na včerajšnjem sestanku predsedstva skupščine, ki ga je sklical predsednik deželnega sveta Colli z načelniki skupin in pristojnimi odborniki. Colli je naglasil nujo, da postane dežela koordinacijsko - o-perativni center za vse rK>bude v pomoč prizadetim po potresu, pa naj se te sprejmejo na kateri koli ravni.
Deželni odbornik z:, obnovo Furlanije Varisco je povedal, da je deželna oblast že stopila v stik z notranjim ministrstvom pa tudi z župani 90 furlanskih občin za čimprejšnjo dobavo čim več:ega števi-
la premičnih zložljivih hišic iz na _______________ _ _________
še dežele prizadetemu Jugu. Vsaka J v openskem didaktičnem ravna
Na slovenskih šolah v tržaški in goriški pokrajini so bile včeraj volitve v deželno šolsko komisijo. Vsaka kategorija šolnikov je volila svoje predstavnike. Učitelji so volili u-čitelje, profesorji profesorje in ravnatelji ravnatelje, ni pa bilo volitev za otroške vzgojiteljice, k«- državni zakon Belci-Škerk, ki dolcča u-stanovitev deželne šolske komisije, ne predvideva tega predstavništva, čeprav ga je naša javnost večkrat zahtevala.
Včerajšnje volitve so nedvomno eden od' pomembnih dogodkov v življenju našega šolstva. Deželna šolska komisija, ki jo p zakonu obnovijo vsaki dve leti, je namreč kljub svojemu posvetovalnemu in ne odločujočemu značaju zelo pomemben dejavnik v zamejski šolski stvarnosti in ima precejšnjo težo. Izid volitev še ni znan. Objavil' ga bodo v prihodnjih dneh, potem ko bodo na deželnem šolskem skrbništvu prešteli glasove in preference: Kljub temu pa lahko rečemo potem ko smo se nekoliko pozanimali med šolniki, kakšna je bila njihova usmeritev, da se je večina tržaških šolnikov izrekla za kandidate, ki sta ju enotno predložili tržaško in gorsko tajništvo Sindikata slovenske šole.
Tudi udeležba na volitvah ni v potankostih znana. Iz podatkov, ki smo jih dobili do 13. ure na nekaterih višjih, nižjih in osnovnih šolah, lahko rečemo, da je volilo dobrih 92 odstotkov šolnikov. Tako je na primer na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois volilo 21 šolnikov na 25 volilnih upravičencev, na strokovnem zavodu je bila udeležba stoodstotna (10 šolnikov), na liceju Prešeren je volilo 26 šolnikov na 29, na učiteljišču A. M. Slomšek 11 na 13, na openski nižji srednji šoli Kosovel je bila udeležba tudi stood-stofna (12 profesorjev), na rojanski nižji šoli Erjavec so volili štirje profesorji na 6 upravičencev, na dolinski nižji šoli Gregorčič 10 na
pomoč, je pripomnil, bi se morala stekati neposredno k izrednemu vladnemu komisarju za potresna področja Zamberlettiju.
Včeraj se je sešla posebna deželna komisija za probleme potresnih območij pod predsedstvom Ermana. Komisarju Zamberlettiju ter predsednikom deželnih odborov in svetov Kampanije in Bazilikate je naslovila sožalne in solidarnostne br-
teljstvu je bila udeležba skoraj stoodstotna, v dolinskem didaktičnem ravnateljstvu je vodilo 45 na 49 učiteljev (volilno pravico imajo stalni učitelji, učitelji z letnim imenovanjem in veroučitelji, nimajo pa pravice suplenti).
Rajonski svet za Skedenj - Čarbo-lo je na seji z dne 21. novembra
skm sa, Tta&sjrs
moč.
Deželno vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je pozvalo h konkretni solidarnosti vse delavstvo Furlanije - Julijske krajine, saj žrtve potresa potrebujejo tako rekoč vse, od oblačil in hrane do zdravil in zatočišč. Sindikalna zveza je tudi sklenila izvršiti denarno na-biralko. Prispevki delovnih ljudi naj bi ustrezali prejemku dveh delovnih ur, položiti pa jih je treba na tekoči račun št. 6284 zavoda Banca del Friuli, glavni sedež v Vidmu, Ul. Vittorio Veneto 20; račun naj bo naslovljen sindikalni zvezi s pripisom »Solidarnostni sklad za žrtve potresa južnih dežel — november 1980».
Nabirko je sprožila tudi tržaška federacija KPI, z druge strani pa je včeraj odpotovala proti Neaplju deželna delegacija partije, v kateri so Travanut, posl. Colomba, deželna svetovalka Magrini in Lan-zerotti ter Bellina, Del Neero in Zamolo; prihodnje dni pojdeta v Neapelj še poslanec Baracetti in deželni tajnik KPI Rossetti. Na Jug odpotuje tudi odposlanstvo dežel-1 nega tajništva PSI in tudi sociali-1 sti bodo začeli denarno nabirko. j
Na tržaškem županstvu bo danes ob 13.15 sestanek o tem. kakšne pobude sprejeti v pomoč potresencem (vcdil ga bo podžupan Bassani), medtem ko je župan Cecovini vče
želne uprave, da bi v okviru zdravstvene preosnove ukinila kardioki-
ftazpis natečaja tudi v slovenščini
Te dni je novi tržaški šolski skrbnik Ottaviano Čorbi razglasil razpis natečaja za štiri mesta didaktičnega ravnatelja za slovenske osnovne šole. Gre za važen akt, ki naj bi prispeval, da se končno popravi nevzdržen položaj na naših slovenskih šolah, saj je znano, da sta na pet didaktičnih ravnateljstev na Tržaškem samo dva ravnatelja. Še vedno so namreč nekrita ravnateljstva pri Sv. Ivanu, na Opčinah in v Nabrežini. Četrto razpisano mesto pa se nanaša na doberdobsko didaktično ravnateljstvo.
Poleg tega velja omeniti še eno zanimivost. Po dolgem času se je namreč spet zgodilo, da je s tržaškega šolskega skrbništva prišel na slovenske šole tekst nekega javnega razpisa tudi v slovenščini. Tudi v tem je spodbuden premik, ob katerem moremo izreči željo, da bi ne bil osamljen.
rurški oddelek glavne bolnišnice v Trstu. Resolucija v tej zvezi opozarja, da bi nov poskus okrnitve tržaških zdravstvenih struktur lahko pomenil nov močan doprinos k razdvajanju deželne stvarnosti.
Poskusni popis prebivalstva tržaške občine
V tem tednu bo statistična služba tržaške občine izvedla poskusni popis prebivalstva, da bi tako zbrala potrebne podatke za izdelavo organizacijskega načrta za 12. splošni popis prebivalstva. V ta namen bodo v treh dneh razdelili v tražaški občini 150 »družinskih pob, ki jih bodo nato pobirali od 4. do 13. decembra. •
PREDAVANJE AMERIČANA BOBA MAR VINA
KAKO IZDELAMO FLAVTO
Ciklus predavanj o kljunasti flavti prireja oddelek za staro glasbo pri GM
V nedeljo se je pričel ciklus predavanj o kljunasti flavti, ki jih prireja oddelek za staro glasbo GM. Prvo srečanje je bilo posvečeno Bobu Marvinu, svetovno znanemu izdelovalcu renesančnih kljunastih flavt. Rojen v Minnesoti, je Marvin odrasel na kmetiji v New Jerseyu. Študiral je matematično fiziko v Kaliforniji, nato je dve leti delal pri znanem izdelovalcu inštrumentov Von Hueneju v Bostonu, a v tem času ni nikoli izdela} celega inštrumenta. Le pozneje se je posvetil tej stroki in sedaj so njegove flavte med najbolj cenjenimi, saj jih uporabljajo tudi znani koncertisti kot so Briiggen in Wiener Blockflotenensemble.
Študij fizike mu ni direktno pomagal pri izdelo. anju inštrumentov, vendar je Marvin preko njega odkril meje znanosti. Marvin sam trdi, da estetika, torej iskanje lepote, lahko doseže področja človeškega zaznavanja, ki jih znanost sama ne more doseči. Pravzaprav se je Marvin lotil izdelovanja flavt, ker je hotel imeti inštrument, ki naj bi bil čimbolj podoben tistim, ki so jih uporabljali v XVI. in XVn. stoletju, in to ne le po zunanjosti, ampak tudi po kvaliteti zvoka.
Po Marvinu je izdelovanje flavt čisto preprosto delo. Dovolj je, da si ogledaš originalen primerek v muzeju, ga natančno izmeriš in, ko imaš točne podatke, izdelaš flavto. Seveda taka flavta je materialen predmet, ne moremo pa zahtevati, da bo njen zvok kvaliteten. Zato Marvin trdi, da ko izdeluje flavto, misli predvsem na glasbo.
Vsakemu obdobju ustreza različna glasba, zato, če izdelujemo renesančno flavto, moramo misliti le na renesančno obdobje, na glasbo, ki so jo tedaj izvajali. Najprej moramo dognati, kakšna je pravzaprav bila renesančna glasba, v čem se je razlikovala od sodobne. Ena izmed glavnih značilnosti stare glasbe je izredna preprostost in zato moramo iskati v zvoku renesančne flavte prav to jasnost. Seveda pridemo do kompromisov, saj če iščemo skrajno čistost posameznih zvokov, ne bomo izdelali dobrega inštrumenta.
Ker je bila torej glasba v renesansi enostavnejša in je flavta nastopala sama ali v manjših skupinah, je morala imeti čimbolj bogat in čimbolj plemenit zvok. V teku stoletij je glasba postala vedno bolj zapletena in je polagala vedno večjo važnost na kombinacije različnih inštrumentov, zato so izdelovalci pričeli izdelovati flavte glede na posamezne zvoke, flavta je tako postala le predmet. Tako pojmova-nje namreč ustreza sodobni, simfonični glasbi, v kateri ne pride v
ampak skupina, Celoten orkester.
Pri izdelovanju inštrumentov si laiiko pomagamo s številnimi ilustracijami in razpravami takratnih glasbenikov in glasbenjh kritikov. Večkrat pa so ti viri nepopolni in torej pride v poštev tudi osebni o-

NA POSVETE O ZDRAVSTVENI VZGOJI V SOLI
INFORMACIJA NAJ PRERASTE V VZGOJO 0 T0KSIK0MANIJI
Predavatelji osvetlili tudi vprašanja prehrane in potreb ter interesov dijaka
Z izredno sodobnimi in_ žgočimi temami, za katere je tudi šola vedno bolj poklicana, da jih pcmaga reševati, se je včeraj nadaljeval posvet o zdravstveni vzgoji kot tre nutku interdisciplinarnosti v didaktičnem načrtovanju večjega vraščanja šole v teritorij, ki ga prireja nižja srednja šola «R. Pitteri* pod pokroviteljstvom zdravstvenega kon zorcija tržaške pokrajine.
Dr. Paolo Bartoli, član Eksperimentalnega centra za zdravstveno vzgojo iz Perugie, je zelo stvarno in nazorno nakazal prijeme ki so potrebni za učinkovito uresničeva nje zdravstvene vzgoje v okviru toksikomanije. Poudaril je, da se sedaj na šolah predočijo le najod-bijajoče plati uživanja mamil in to v glavnem s pomočjo avdiovizualnih sredstev ali okroglih ■ miz, pri katerih sodelujejo »strokovnjaki*, ki jih učenci niso še nikoli videli. Le redkokdaj se zgodi, da bi kak razred izpeljal širšo raziskavo o tem vprašanju v sodelovanju s profesorji in socio-zdravstvenimi delav ci teritorija, in pri kateri bi bili učenci resnično protagonisti raziskave. Razne izkušnje so dokazale, da se edino s participajo dijakov 'ahko dosežejo zaželeni cilji — to je določeno spoznanje, kateremu sledi nato spreminjanje vrednot in stališč. K temu je treba še dodati, da se da z zdravljenjem narkomana bore malo doseči v okviru kolektivnih interesov neke skupno sti. Zato pa je treba po Bartoli je vem mnenju osredotočiti zdravstveno vzgojo glede uživanja mami! predvsem na preventivo. Tu pa je toliko bolj pomembno, da se tega lotijo šolniki, ki jim je veliko do tega problema in so torej priprav l.jeni spoznati potrebno metodolggi jo, ki spreminja golo informacijo v resnično vzgojo. Pri tem je Bar toli natresel vrsto konkretnih tiači nov, postopkov in metod za učinkovito spopadanje s tem vprašanjem, «če pa se ga lotimo površno, se največkrat zgodi, da izzvenijo naši poskusi moralistično in paternali stično, to pa vemo, da a nriori od bi.ja zainteresirane Na tak način rešujemo le problem svoie vesti, istočasno pa dajemo iavhim ustanovam alibi, da še naprej vztrajajo v svoji lagodnosti*, .je ugotovil Bar toli.
O vzgoji za zdravo prehrano, kar
mora zadobiti družbene razsežnosti za zavedne spreminjanje individual nega in kolektivnega obnašanja glede prehrane in torej zdravja, pa je spregovoril dr. Aldo Raimondi, član Vsedržavnega inštituta za orehra no. Nakazal je na veliko bistvenih napak, ki jih ponavljamo pri uži vanju hrane ter na vlogo, ki naj jo imajo pri tem dijaki v prvi osebi.
Udeleženci posveta so se nato soočili s problematiko o potrebah in interesih, ki so glavna vzmet za zanimanje — in torej uspeh vzgoje — dijakov. Vse te teme bodo po globili v naslednjih dneh v okviru izpopolnjevalnega tečaja, ki je od prt vsem zainteresiranim na šoli »Pitteri*. Slušatelji se bodo razdelili na štiri skupine (mamila, vključevanje handikapiranih, prehrana in šolsko izostajanje), katerim bosta spregovorila po dva izvedenca, v vsaki skupini pa bodo prisotni tudi trije »animatorji*, ki bodo s svojimi strokovnimi izku.šniami na teritoriju obogatili diskusijo.
kus. Tudi Marvin je priznal, da u-vaja novosti, vendar le take, ki niso v nesoglasju s podatki, ki jih lahko zasledimo v raznih virih.
»Kako izdelam flavto? Vzamem v roke kos lesa in izluščim, kar je odvečnega. Sploh ni važno, če imaš ali nimaš posebne tehnike. Dovolj je, da misliš na glasbo in da imaš pred sabo jasno sliko tega, kar hočeš doseči.*
Predavanje je bilo izredno zanimivo, saj je Marvin odgovoril na celo vrsto vprašanj, ki so mu jih zastavili poslušalci. Jasno je prikazal, t’a ideja prevladuje nad vsako tehniko. Prav zaradi tega so njegove flavte tako kvalitetne in res primerne za izvajanje renesančne glasbe.
ES
Poziv SSk za pomoč prizadetemu prebivalstvu
Ob hudem potresu, ki je prizadel kraje južne Italije in povzročil razdejanje ter smrt tisočih ljudi, izreka deželno vodstvo Slovenske skupnosti solidarnost prizadetim ter obenem poziva vse naše ljudi, da po svojih močeh priskočijo prizadetim na pomoč na najbolj ustrezen način, tako, kakor so to storili ob drugih podobnih žalostnih dogodkih v Italiji, Jugoslaviji in drugod.
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Razstava fotografij M. Magajne živa priča našega življenja in boja
O delu našega fotografa je spregovoril kritik Milko Bambič Drugi del večera je zapolnilo predavanje dr. Zalokarja o jogi
«Slovenski klub je z razstavo, ki govori o naši zgodovini, bojih in kulturi, posvetil svojo pozornost neumornemu ustvarjalcu in spremljevalcu vseh dogodkov, ki jih beležimo v vsakodnevnem življenju, to je Mariju Magajni.* S temi besedami je sinoči predsednik SK Marko Kravos odprl fotografsko razstavo posnetkov znanega in cenjenega fotoreporterja našega dnevnika. Tudi občinstvo se je v precejšnjem številu odzvalo vabilu SK in z zanimanjem gledalo na stenah razobešene fotografije, teh je kakih 450, ki nudijo zares kronološki pregled najpomembnejših dogodkov iz življenja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, vse od prvih povojnih let pa do danes. Zato je tudi naziv razstave «Teh naših 35 let* povsem upravičen.
O delu Marija Magajne je nato spregovoril slikar in umetnostni kritik Milko Bambič, ki je poudaril, da je Magajna eden izmed naših resnično pomembnih fotografov, predvsem iz zgodovinskega vidika in tematike, saj nam je ohranil, kot najbrž malokdo ali nihče, pričevanja iz našega življenja in boja. Bambič je nato podčrtal tudi vital-
nost fotografa, ki je 35 let neumorno dela, z neverjetno hitrico obrede vse naše vasi in mesto ter v svojo kamero beleži dogodke, ki pričajo o delu vseh. Magajna, je dejal Bambič, ima oko za učinkovite izraze, ki v človeku zapustijo močan vtis, njegove fotografije pa nimajo večjih umetniških pretenzij, ampak so pretežno politično, šoort-no in kulturno obarvane. Fotografije Magajne so pomembna dokumentacija in treba bi jih bilo izdati v knjigi. O tem je ob koncu predstavitve našega fotografa Marko Kravos dejal, da potekajo pogovori tudi v to smer in da si v bodoče lahko nadejamo prav tako izdajo ZTT. Razstava bo odprta do 15. decembra.
Drugi del večera je zapolnilo predavanje dr. Jurija Zalokarja o »jogi*. Predavatelj je najprej skušal razčleniti ta pojem, o katerem i-mamo največkrat zgrešene predstave. Joga pa je zaključena celota, je pot in metoda, ki človeka pripelje do cilja — indijski filozofiji združenja z absolutnim, brah-manom. V nadaljevanju svojega predavanja je dr. Zalokar orisal predvsem filozofski izvor in struk-

KRATEK RAZGOVOR S KONZULOM P. HIKLOM
Enotna kompanija pristaniščnikov pred kopico zapletenih problemov
Glavno vprašanje predstavlja racionalizacija pristaniškega dela - Podaljšanje veljavnosti funkcionalnih avtonomij samo proti določenim jamstvom
Tržačan, Slovenec, 44 let, mladosten in hkrati preudaren, Pavel Hikel je prvi konzul poenotene kom-panije pristaniških delavcev v tržaški luki. Izvoljen je bil s 1.007 glasovi na volitvah 12. novembra, ko je na volišču v Domu pristaniških delavcev oddalo svoj glas 1364 volilnih upravičencev.
Izkoristili smo priložnost 2. kon ference o tržaškem pristanišču, da smo Hiklu, ki je na njej nastopil v imenu poenotene kompanije, ki šteje nekaj nad 1600~-pristaniščnL fcov, postavili nekaj vprašanj, na katera nam je rade volje odgovoril.
Hikel, kaj pomeni"bitj konzul'kompanije pristaniščnikov, ki opravljajo svoje delo v pomembni luki, kakršna je tržaška?
Na to vprašanje lahko odgovorim le, da pomeni prevzem velike odgovornosti in hkrati izraz zaupanja velike večine tržaških pristaniščnikov v moje sposobnosti, ki pa jih bom moral šele dokazati pri vsakdanjem delu na novem položaju. Za seboj imam prakso skoraj šest let delovanja v okviru kompanije pristaniščnikov, ki delujejo na ladjah, in lahko rečem, da obstajajo na področju pristaniškega dela številni nerešeni problemi, zlasti kar zadeva mobilnost in storilnost delovne sile.
Pristaniščniki so *daj združeni v enotni kompaniji. Kakšne konkretne posledice bo to imelo za same luške delavce in za njihovo delo?
Posledici bosta predvsem dve, in sicer povečana pogodbena moč pristaniščnikov, ki bodo sedaj nastopali kot enoten sobesednik v odnosih s pristaniško upravo, sindikalnimi organizacijami, špediterji in drugimi tržaškimi poslovnimi krogi.
Iz poročil in razprave na tej 2. konferenci je razvidno, da so se stvari v ■ našem pristanišču od 1. konference le malenkostno premaknile na bolje.
Res je. Tako lahko rečem, da e-dini sklep, ki je bil sprejet na 1. konferenci in nato dejansko tudi izveden, je poenotenje treh kompa-nij, za kar gre velika zasluga prav prizadetim delavcem, ki so pri tem dokazali zrelost in mnogo dobre volje. Nekateri pravijo, da pomeni poenotenje kompanij »zgodovinski preokret* za našo luko. No, pri tem je kajpak malo pretiravanja, prav gotovo pa je to prvi korak na poti pomembne racionalizacije in integracije v okviru pristaniškega dela.

VČERAJ V ULICI S0NCINI
Eksplozija v zasebnem stanovanju
Uhajanje plina je povzročilo pravo razdejanje - Lastnik Hfilliam Sossi je na srečo utrpel le lažje opekline, medtem ko je bila njegova žena nepoškodovana
V Ulici Soncini 51, in sicer v stanovanju 30-letnega obrtnika Wil-liama Sossija je prišlo včeraj, nekaj pred 18. uro do močne eksplozi je, v kateri je bil ranjen lastnik, medtem ko je bila njegova 30-letna žena Teodora Georgescu nepoškodovana.
Sossija so prepeljali v glavno bolnico. kjer so ga sprejeli na dermatološkem oddelku. Zdravniki so u-gotovili, da je utrpel opekline prve, druge in tretje stopnje, po vsem telesu, tako da se bo moral zdraviti 20 dni.
Do eksplozije je prišlo v spalnici. kjer je bil ravno takrat mladi obrtnik, medtem ko se je njegova žena zadrževala v kuhinji. Iz tamkajšnje jeklenke je namreč uhajal plin, poleg tega pa je bila v spal-
nici vžgana tudi pečka. Silovit eksplozivni val je dobesedno podrl steno med spalnico in kuhinjo in je v obeh prostorih povzročil pravo razdejanje. Počile so okenske šipe, o-kršil se je omet, nosilne stene pa so kljub vsemu dobro zdržale, škode, ki vsekakor ni majhna, še niso ocenili.
Na kraju nezgode so posegli gasilci, ki so pogasili nastali požar, prišli pa so tudi agenti policijskega znanstvenega oddelka, da bi ugotovili dokončni vzrok razdejanja.
Gasilci so morali včeraj poseči zaradi uhajanja plina tudi v Ulici Settefontane 19, to pa v stanovanju družine Carboni. V bivališču, ki je bilo nasičeno z metanom, na srečo ni bilo nikogar, ugotovili pa so, da je ostala plinska pipa odprta,
Vaša kompanija je neposredno zainteresirana pri vprašanju tako imenovanih funkcionalnih avtonomij. Kakšno stališče je v tej zvezi zavzela poenotena kompanija?
Kompanija se strinja z zahtevo sindikatov CGIL in CISL, naj se veljavnost funkcionalnih avtonomij podaljša za določen čas la v primeru, da zainteresirano podjetje dokaže, da bo zagotovilo luki večji promet in večjo zaposlitev delovne sile. Sindikat UIL Porti pa je drugačnega mnenja, 'in sicer se zavzema za podaljšanje veljavnosti olajšav brez vsake omejitve.
In končno še ‘Čtft-ašanje o tako imenovani V. platformi.
Platforma vsebuje sindikalne zahteve pristaniščnikov za obnovitev delovne pogodbe, ki bo veljala od 1. januarja prihodnjega leta do konca leta 1983. Sindikati zahtevajo
predvsem večjo težo pri usmerjanju pristaniškega dela in ustreznega načrtovanja, določen povišek mezd, ureditev vprašanja starejših pristaniščnikov in ustrezen povišek starostnih doklad.
Splošni zdravniki prekinili stavko
Sindikalne organizacije splošnih zdravnik«,v in zdravnikov za otroške ‘ bolezni so z današnjim dnem prekinite stavko, ki , so jo začeli
ponedeljek1V zftali'*prdtešfi'1 žšra-
di zavlačevanj pri obnovi zdravniških konvencij in ker jim bolniške blagajne še niso izplačale zaostankov. Zdravniki so stavko prekinili zaradi katastrofalnega potresa, ki je prizadel južno Italijo.
fiiiimiiiiHUMiiiiiiMiMiiiiiiMiiiiuiiHimimiiiiiiiiimmiiiuiiiiitiMiiiiimmiiiiuiimimimiitiiiimiiiiiiittM
PO ZADNJI SEJI POKRAJINSKEGA VODSTVA KD
Razprava o tajnikovem poročilu ni spremenila notranjih odnosov
Položaj tajnika Coslovicha se je ošibi1, teža desnice pa je nespremenjena
Pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije je v ponedeljek v poznih večernih urah končalo razpravo o tajnikovem poročilu, ki je pred časom nakazal vrsto vprašanj, na osnovi katerih bi lahko prišlo do oblikovanja notranje enotnosti. Leto je namreč hudo prizadel sporazum na pokrajini, kjer je prišlo do programskega sporazuma med KD in komunisti; desničarske komponente, dorptejci in fanfanijevci so svoje nasprotovanje izrazili na različen način: na pokrajini se izvoljeni svetovalci niso udeležili volitev novega odbora, v katerega sta sicer bila izvoljena tudi dva od treh «disidentov».
Na občini pa je skupina devetih svetovalcev podpisala dokument s katerim se je postavila po robu strankinemu tajništvu in kot jamstvo, da bi ne prišlo do mehanske transpozicije pokrajinske večine tudi na občino, zahtevala, naj se iz njenih vrst imenuje novega ..ačel-nika svetovalske skupine, ker je medtem morotejcu Richettiju mandat že zapadel. Tej fazi notranjega življenja KD je sledilo obdobje posvetovanj, preverjanja in soočanja o vseh tistih problemih, ki zadevajo krajevno stvarnost. Pokrajinski sekretar Coslovich pa je imel nelahko nalogo poiskati tiste skupne točke, ki naj bi združile notranje komponente in utrdile sicer že močno načeto enotnost.
Po ponedeljkovem zasedanju pokrajinskega vodstva pa lahko rečemo, da je ostal položaj znotraj KD praktično nespremenjen. Ponedeljkovo zasedanje ni privedlo do toliko zaželene enotnosti, po drugi strani pa niti do razkola. Po končani razpravi, v katero so v ponedeljek posegli podtajnik Pangher, posl. Tombpsi in Coloni, je pokrajinski sekretar Coslovich zahteval, naj pokrajinski organ izreče zaupnico o njegovem poročilu. Poročilo je podprlo 14 članov pokrajinskega odbora, 12 se jih je vzdržalo, del članov liste štev. 2, ki združujejo andreottijevce, forzanoviste in baziste, torej predstavnike tistih notranjih struj, ki z morotejci sestavljajo politično tajništvo, pa je v trenutku glasovanja zapustilo sejno dvorano.
Glasovanje je torej pokazalo, da je položaj znotraj KD praktično nespremenjen: te j* sekretar, Co-
slovich po eni strani prisluhnil na del zahtev desnice (potrdil je namreč, da na občini ni možna nobena oblika sodelovanja s komunisti, ter da krščanska demokracija ni alternativna Listi za Trst, s katero je sicer pripravljena sodelovati v primeru, da bi listarji pustili ob strani svoje demagoške metode), pa ni v celoti odgovoril na pričakovanja tistih notranjih komponent, s katerimi sicer kuje strankino politiko na krajevni ravni. Izid glasovanja je torej praktično pokazal, da se je položaj sekretarja ošibil, kljub temu pa je teža dorotejcev in fanfanijevcev ostala dejansko nespremenjena.
turo joge, nato pa podal vlogo oz-roma odmev, ki ga joga ima v zahodnem svetu, kjer pa prihaja največkrat do velikih deformacij. a| ’ dila je krajša razprava, ob zaklju-čku katere je prof. Kravos napovedal tematiko prihodnjega torK ' vega večera, ki bo v celoti P°sv, čen novi knjigi pisateljice Ivana Hergold.
Za pristop Fincantierija k miljski družbi CAA
V okviru 2. konference o trza škem pristanišču je prišlo do sebnega srečanja med p°slan<-©n’. Cuffarom in Tombesijem in cla™ pokrajinskega tajništva enotne si dikalne zveze CGIL - CISL - um Na sestanku so vzeli v razpra pobude krajevnega in vsedržavn ga značaja za nov razcvet trz škega gospodarstva. Predstavni sindikatov so se posebej zavzeli to, naj bi parlamentarca nasWP' la pri predsedniku deželnega od ra Comelliju, da bi ta zahteval vlade pristop Fincantieri h g‘a' ci miljskega obrata Cantieri A Adriatico. Cuffaro in Tombesi s se obvezala, da bosta prevzela P”
le 28
trebne ukrepe, in sicer ne -- ,.
>_	temveč tlKU
miljsko ladjedelnico, icmv'- ■ za splošen razvoj tržaške e^on?/j. je. V tej zvezi se bosta v Pr. njih dneh sestala s predstavniki Pj sameznih gospodarskih krogov Tržaškega.
Pridržana prognoza za 18-letnega mopedista
V resnem zdravstvenem stanju včeraj, ob 21.05, sprejeli s pri4*1?8. prognozo na oddelek za oživljanj glavne bolnice 18-letnega študen
Paola Degrassija.	.
Nesreča, v kateri se je mladi s dent hudo poškodoval, se je P , petila na križišču med Ul. Cardu ~ in Milano. Degrassi se je vozu a svojem motociklu fantič 50 iz U« Milano proti Ulici Coroneo, k° l trčil v avto znamke autobianchi P mula, ki je prihajal po Ul. 4,81 ducci.	, _. n
V avtu se je vozil 27-letni G* Richter in njegova žena 22-l8tn, Maria Del Bello. V trčenju in P8® cu je Degrassi dobil močan udar v prednji del lobanje, zlom stel® flice in še druge poškodbe. Voziu* avtomobila in njegova sopotnk* pa sta se nekoliko potolkla, da' še ju po prvi zdravniški pom049 odpustili iz bolnice.
Zaradi zloma noge se bo mor8 51-letni Duilio Fonda iz Ul. Bon . mo 15, ki se je ponesrečil vč®r8_ okrog 6. ure zdraviti 40 dni. jo da je s svojin-, motociklom trcu . alfetto, ki jo je upravljal 33-km8 Giuseppe La Magra iz Ulice G1 ' lia 37.

Za sklad za vzdrževanje dom8 Albert Sirk darujeta ŠD Vesna tisoč lir in P. S. 10.000 Ur.
VZPI - ANPI sekcija Križ daruje 100.000 lir za KD Vesna.
V spomin na Pino Doles daru)8] ta Marija Gembrini in Olga P®8 gerc 10.000 Ur za poimenovanje o® novne šole v Barkovljah po F. Finžgarju.
Ob izgubi
Marije Starec vd. Glesič
izražajo družini in svojcem iskren® sožalje *
družini Bubola in Kozin*
Trst, 26. novembra 1980
Prerano nas je zapustil
LINO FLEG0
Pogreb bo danes, 26. novembra-, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Dolino.
Žalostno vest sporočajo žena Maura, sin Michele, hči Luisa, mama Libera, brat, sestre in drugo sorodstvo.
Trst, Dolina, 26. novembra 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Dne 24. novembra nas je zapustila naša draga
MARIJA STAREC vd. GLESSI
(IKA)
Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo hčeri Marija In Lidija, zet Alberto, vnuka Claudio In Amorfna in pravnuk Robert
Trst, 26. novembra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje)

Gledališča
avditorij
Danes ob 20.30 za ciklus «štirje italijanski avtorji» bo na sporedu «Un marziano a Roma» Ennia Fla-
iana.
VERDI
. Nocoj ob 20. uri bo (red C za parter, red A za galerijo) na sporedu šesta predstava Rossinijeve «Pepel-ke». Dirigira Gabriele Ferro, režira pa Filippo Crivelli. Zbor in orkester gledališča Verdi vodi An-drea Giorgi.
Pri blagajni gledališča je še nekaj razpoložljivih mest.
* * *
V okviru ciklusa konferenc o o-Perah, ki so letos na repertoarju, bo v soboto, 29. novembra, znani muzikolog Vito Levi v veliki dvorani CCA, ob 18.30 govoril o operi Salome.
Ariston 18.30 «Selvaggina di pas-so». Režija Fass Binder.
Eden 17.00 «Ho fatto splash». Mauri-zio Michetti. Barvni film.
Ritz 17.00 «L’aereo piu pazzo del mondo*. Barvni film za vsakogar.
Excelsior 16.00 «1 cavalieri delle lunghe ombre». Barvni film za vsakogar.
Grattaeielo 16.30—22.15 «Mia moglie e una strega*. Renato Pozzetto. Eleonora Giorgi Barvni film.
Eenice 16 00 «Fico d'India». Renato Pozzetto. Barvni film za vsakogar.
Anrora 16.15 «Zucchero, miele e pe-peroncino». R. Pozzetto, E. Fe-nech, P. Franco Barvni film.
Cristallo 16.00 «American gigolo». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.15 «Kramer con-tro Kramer*. D. Hoffman, M. Streep. Barvni film.
Capitol 16.00 «Count down — di-mensione 0». Barvni film.
Moderno 16.00 «Taxi driver». Robert De Niro. Barvni film. Pre povedan mladini pod 18. letom.
[Zasedanje o poučevanju človečanskih pravic na medicinskih fakultetah
Včeraj so na tiskovni konferenci na sedežu Mednarodnega inštituta za proučevanje človečanskih pravic predstavili dvodnevno študijsko srečanje o možnosti poučevanja človečanskih pravic na medicinskih fakultetah in šolah, ki bo v soboto, 29. in nedeljo, 30. t.m. Na predstavitvi so bili prisotni predstavniki o-menjenega tržaškega inštituta prof. Buscema in dr. Gerin, izvedenci svetovne organizacije UNESCO, Svetovne zdravstvene organizacije in evropskega sveta ter deželni šolski skrbnik Angioletti in predsednik tržaške pokrajine .Carbone. Na zasedanju bodo prisotni obravnavali možnosti poučevanja človečanskih pravic na univerzitetni ravni, predvsem na medicinskih fakultetah in šolah, ter morebitne programe, ki bi prišli v poštev; verjetno bodo v tem pogledu vzeli v pretres razna vprašanja, kot so evtanazija, vloga psihiatra, problem odnosa zdravnika do mučenja, do zapora itd.
SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI
ROD MODREGA VALA
Trst	Gorica
obveščajo, da bo redni letni
CBČNI ZBOR
v Prosvetnem domu na Opčinah v nedeljo, 30. novembra, 1980, ob 10.30.
m
GLASBENA
MATICA
TRST
Danes, 26. t.m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
D U O
< VALETlt - SANVITALE
Marta Valetič — alt
Anna Luci Sanvitale — klavir
Na sporedu Schubert, Faure, Čajkovski, Šček in Dvorak. Vabljeni!
Prosveta
KD L,pa priredi v petek, 23. novembra, ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici «Koncert* moškega pevskega zbora F. Venturin - Domjo pbd vodstvom Ivana Tavčarja.
PD Rdeča zvezda obvešča svoje Člane in prijatelje, da v teku nabiralna akcija za nakup novih o-blek pevskemu zboru.
f Čestitke
Tiziauo in Uga Simčiča je osre Čilo rojstvo prvorojenke JASNE. Čestitajo jima tele, strici in bratranci, mali JASNI pa želijo mnogo sreče in zdravja v življenju.
Danes praznuje ALENKA BANDI Iz Doline 8. rojstni dan. Vse najboljše ter da bi bila vedno pridna v šoli in doma, ji želijo očka, ma Ulica, sestrica Valentina, nono in »ona ter teta Nevica.
V soboto, 22.11.1980, je bil redni občni zbor SKK. Podpredsedniškemu in tajniškemu poročilu je sledila razprava. Večina članov je izrazila svoje nerazumevanje za letošnje visoko število odbornikov Po obrazložitvi, da je za bodoče boljše delovanje kluba in uresničenje številnih načrtov potrebno novih in več moči, so člani k temu privolili Sledile so volitve.
Odbor je sedaj tako sestavljen: Silvia Callin — predsednica, ELisa-betta De Luisa — tajnica, Marjan Brecelj — revizor; izvršni odbor pa Riccardo Callin, Tibor Gordon, Helena Jovanovič, Katja Kuk, Neva Obersnel, Rozana Paoli, Danijela Štoka in Leo Žetko.
SLOVENSKO P,STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
EPHRAIM KISHON
BIL JE ŠKRJANEC
(vesela žaloigra v dveh delih)
Jutri, 27. novembra, ob 16. uri ABONMA RED H - mladinski.
KULTURNI DOM F. PREŠEREN - BOLJUNEC
LUIGI PIRANDELLO
ČLOVEK,
ZVERINA IN ČEDNOST
(komedija v treh dejanjih)
V	soboto, 29. novembra, ob 20.30.
V	nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri.
LJUDSKI DOM - TREBČE BAZOVICA (lepljenka)
Sestavila Miroslav Košuta in Mario Uršič.
V petek, 28. novembra, ob 20.30
Urarna - zlatarna LAURENTI - STIGLIANI Largo Santorio 4
sporoča svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem, da bo jutri, 27. t.m., ob 18. uri otvoritev novih prodajnih prostorov.
Razna obvestila
SPD Igo Gruden - Nabrežina je
priredilo «Razstavo nabrežinskih kamnarjev*, ki je v društveni dvorani v Nabrežini do 30. t.m. Urnik: v nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 18. ure ob delavnikih od 16. do 19. ure.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec obvešča vse Jfiifte in pj^&fceljg, da bo v petek, 28. t.m!, ob 20.30 v prosvj&m^dvoraiTredilit občni zbor.
Jutri, 27. t.m., ho ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ulica sv. Frančiška 20, poimenovanje društva naravoslovcev in tehnikov po Tonetu Penku. Lik pokojnika bo orisal univerzitetni profesor Aleš Lokar. Vljudno vabljeni.
Miljska občinska podporna ustanova (ECA) obvešča morebitne interesente, da je podaljšan rok vložitve prošenj za udeležbo na javni natečaj za eno mesto sela - čuvaja do 31. decembra 1980.
V sklopu športnega združenja Bor bo začel že v prihodnjih dneh de-o.-ati «Krožek za rekreativno udej-. stvovanje - Trst*, ki ga sestavlja^ jo naslednje organizacije:	Zveza
vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Vsedržavno združenje partizanov Italije za tržaško pokrajino.
Namen krožka bo nuditi članom vseh teh organizacij (v glavnem gre za starejše osebe) športno rekreacijo v obliki primerne telovadbe, balinarske ter šahovske sekcije ter še drugih rekreativnih dejavnosti, vse v interesu boljšega zdravstvenega in psihičnega počutja u-deležencev.
Gre za zelo pomembno pobudo, ki bo po našem naletela tudi med aktivisti dovolj zanimanja. Zato naprošamo vse aktiviste, ki bi se želeli vpisati v omenjeni krožek, da se čimprej zglasijo osebno ali po telefonu na našem sedežu " Ul. Petronio 4. telefon 73308« vsak dan od 10. do 12. ure in na sedežu Vsedržavnega združenja partizanov I-talije za tržaško pokrajino v Ulici Crispi 3, tel. 730 306, vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12.
Občni zbor SRK
JUTRI DEMONSTRACIJA DELAVCEV INTECO
V novembru in decembru brez osebnih dohodkov ?
Podjetje ne namerava več izplačevati akontacij na račun dopolnilne blagajne - Jutri zborovanje pred županstvom
Obvestilo Kmečke zveze vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja vse vinogradnike, da morajo prijaviti najkasneje do 29. novembra količino pridelka leta 1980. Prijave vina sprejemajo pristojni občinski uradi, za tržaško občino pa tudi občinske izpostave. Pridelek vina lahko vinogradniki prijavijo tud v uradih Kmečke zveze ob uradnih urah.
Za dolinsko občino sprejemajo prijave vina na županstvu, od 8. do 11. ure. v sobi številka 5.
Obenem bodo vinogradniki lahko vpisovali tudi osmiee za leto 1980 1981
Za nabrežinsko občino sprejemajo prijave vina na županstvu, soba 16, od 9. do 11.30. Kmečka zveza bo tudi v nabrežinski občini organizirala službo izpolnjevanja prijav po vaseh in sicer:
V	Cerovljah pri Antoničevih (št. 34), danes, 26. 11., od 16.30 do 18.30; v Mavhinjah, v prostorih občinske izpostave, jutri, 27. 11., od 16.30 do 18.30.
V	ostalih okoliških občinah sprejemajo prijave vsak dan v občinskem tainištvu. od 9. do 12. ure.
V	prijavi je treba med drugim navesti'tudi davčno številko (codice Tiščale) ter površino vinogradov. Prosimo torej vinogradnike, da ne pozabijo na te podatke.
Tajništvo Kmečke zveze
Protest in stavka uslužbencev podjetja SITE
Delavci podjetja SITE, ki mu je družba SIP dala v zakup razna telefonska dela, so p novno pričeli s sindikalnim bojem, ker še niso prejeli oktobrske plače. Delavci so stavkali že 21. novembra, sedaj pa so sklenili stavkati eno uro na dan, dokler jim podjetje ne bo izplačalo oktobrske plače. Vodstvo njihovega podjetja, jjrr^ je sporočilo, da pričakuje denar družbe SIP, ki že dalj časa ne izpolnjuje svojih plačilnih obveznosti,,,, Jjglavci, zaposleni pri podjetju SITE;, obsojajo svojega delodajalca, a hkrati obsojajo tudi družbo SIP, ki kljub nedavnemu povišku, telefonskih tarif vztraja na svojih stališčih in noče oravnati dolga.
PELLICCERIA
CER V O
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA - JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti
NA‘ŠITK1 vseh vrst.
Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi
TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301
Mali oglasi
telefon (040) 79.46 72
..............................*........"m.............
Včeraj - danes
Danes, SREDA, 26. novembra
KONRAD
Šonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 9.06 — Lu-la vzide ob 20.50 in zatone ob 11.10 Jutri, ČETRTEK, 27. novembra BERNARD
Vreme včeraj; najvišja temperatu ra 8,2 stopinje, najnižja 7,8, ob 18. Jri 8 stopinj, zračni tlak 1019,3 mb pada, brezvetrje, vlaga 99-odstotna, Padlo je 0,4 mm dežja, nebo poobla-ženo z meglo, morje mirno, temperatura morja 13 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE; Valentina Simeone, Alessandro Macovaz, Helena Zuliani, Elisa Turco, Luca De-bemardi.
UMRLI SO: 74 letni Remigio Mo-scheni, 77-letna Maria Chiarcossi por. Mior. 54-letni Graziano Ga spardo, 57 letni Filiberto Romeo, 76-letna Angela Tomasin, 72-letni Nazario Codarin, 79-letni Emiliano Giugovaz, 84-letni Loren/o Basaglia, 72-letni Mario Leban, 67-letni Arri-go Fortuna, 60-letni Domenico Ba-bich, 80-letni Mario Godas, 76 letni Giacomo Plai, 64-letni Ernesto Co-stanzo, 86-letna Giovanna Cocian-cich vd. Menegopi, 23 ur star Ma
nuel Blaschich, 70*letna Veromca Sestan 72-letni Mario Fattorm, 65-letni Paolo Califano, 15-letni Gior-gio Trevisan, 76 letna Vincenza Ca-tapano por. Tomaselli, 64-letna Paola Soldati por. Cimprič,. 75-letna Aurelia Schmid vd. Ianni, 56-letm Antonio Loganes.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8. Ul. Dell’ Istria 35, Miramarski drevored 117, Ul. Combi 19
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2. Trg Borsa 12 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Trg Borsa 12.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna slržba od 1 do 8. ure tel. 73267, predpraznični od do 21. ure in praznična od 8.
20. ure, tel 68441.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec tel. 228 124; Bazovica, tel 220 165, Opčine: tel. 211 001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121. Seslja n: tel, 209197; Žavlje tel 213-137; Milje: tel. 271-124.
SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu razpisuje mesto elektrikarja Kulturnega doma. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, pripravljenost opraviti izpit za kurjača. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 1. decembra t.l.
PRODAM trobento selmer mod. 59. Cena 400.000 lir. Telefonirati na št. 825-247 v popoldanskih urah.
KUPIM več omar, predalov in po lic, rabljenih, a v solidnem sta nju. Gorica, tel. 81865 ali 31024.
OBČINA DOLINA razpisuje javni natečaj za dve mesti tipkarja/ce Rok za predložitev prošenj zapa de 23. decembra 1980 ob 12. uri Podrobnejše informacije na ob činski oglasni deski ali v tajni štvu v uradnih urah.
19-LETNO slovensko dekle s sred nješolsko izobrazbo išče kakršno koli zaposlitev. Tel. (0481) 83-121
.... iasfs ..
HANČA Dl CPEDITO Ql Tlil-ESTE TI12A5KA KREDITNA BANKA ,	S. P A.
TRST - ULICA C- Fll-21 10. - ' 'A32	61-a4C3
V	ponedeljek so po goriških ulicah demonstrirali delavci krmin-ske tovarne Tee Friuli. Jutri zjutraj pa bodo na težaven položaj v podjetju Inteco opozorili delavci in uradniki te tovarne v Sovodnjah, ki so že več kakor dva meseca v dopolnilni blagajni. Razlog za ma nifestacijo je v odločitvi podjetja, da ne bo izplačevalo več osebnih dohodkov na račun anticipacije prejemkov dopolnilne blagajne. Obstaja zato resna nevarnost, da se bo okrog 170 delavcev tega podjetja kovinarske stroke v novembru in decembru znašlo brez osebnih dohodkov, saj je znano, da je postopek za izplačilo prejemkov iz dopolnilne blagajne preko zavoda IN PS precej dolgotrajen postopek.
Odločitev je podjetje sporočilo v začetku prejšnjega tedna, v ponedeljek ,pa je bila v tovarni skupščina, kjer so razpravljali o novonastalem položaju ter so se dogovorili za jutrišnjo protestno manifestacijo z zborovanjem pred goriš-kim županstvom. Manifestacija se bo pričela ob 9. uri v bližini spominskega parka, od koder bodo delavci šli v sprevodu po mestnih ulicah. Ni znano, kaj je v ozadju ponovne zaostritve že itak resnega položaja v sovodenjski tovarni. Vodstvo tovarne je namreč samo sporočilo, da ne more več izpolnjevati ob koncu poletja sprejetih obveznosti, kar postavlja v dvom tudi napovedi o delni obnovitvi proizvodnje, aprila ali maja prihodnjega leta.
Od članov tovarniškega sveta smo izvedeli, da so od nastopa dopolnilne blagajne kupci rv glavnem prevzeli skoraj vso zalogo kontejnerjev in jih od skupnih 3 tisoč, ostaja samo še kakih 309 do 460. Znak, da kriza na svetovnem trži šču kontejnerjev pojenjava, čeprav so nova naročila zelo redka? Eno je gotovo. Od sedmih ali osmih proizvajalcev kontejnerjev, kolikor jih je v naši državi, je proizvodnja popolnoma ustavljena samo v sovodenjski tovarni.
Pojasnilo hranilnice o zahtevah delavcev Tee Friuli
V	zvezi s ponedeljkovo demonstracijo delavcev kemijskega obrata Tee Friuli v Gorici pred vhodom go riške hranilnice, češ da predsednik' upravnega sveta ni hotel sprejeti .dslfpšk^ga^eta tovarne, da bi se; z njim pogovoril o pospjilu pri hra-nilniei' za izplačilo osebnih dohodkov! ki jih, dela vci niso prejeli že tri mesece, smo od hranilnice prejeli naslednje pojasnilo.
Sindikalna federacija je 19. novembra s telegramom zahtevala od hranilnice, da v soglasju z deželnim odbornikom za industrijo zahtevajo pri hranilnici nujen sestanek, da se ugotovijo možni posegi banke v korist delavcev.
Predsedstvo blanke je po telefonu sporočilo pripravljenost, da se takoj sestane v prisotnosti deželnega odbornika. '
Naslednji dan je sindikat zahteval sestanek s hranilnico, vendar hranilnica na sestanek ni pristala, če ni prisoten tudi deželni odbornik.
Predsednik hranilnice Graziato je 23. novembra poslal deželnemu predsedniku telegram, v katerem je sporočil pripravljenost, da se sestane z njim zaradi vprašanja Tee Friuli.
Na manifestaciji 24. novembra so sindikalisti sporočili, da so sestanek zahtevali zaradi bančnih operacij v korist delavcev.
Po pojasnilu, zakaj naj pride do srečanja, kar poprej ni bilo jasno, je predsednik hranilnice pristal na zahtevo in je do sestanka prišlo še isti dan ob 18.30.
Hranilnica je {»kazala svojo pripravljenost, da omogoči delavcem Tee Friuli vse tiste operacije, ki jih dovoljuje zakonski statut hranilnice in obstoječa davčna določila. Hranilnica sodi, da je ob tej priložnosti ravnala z največjo korektnostjo ter je za to priložnost, tako bo tudi v bodoče, zasledovala cilje tega denarnega zavoda v izključno korist pokrajinskega gospodarstva in vseh socialnih kategorij.
Vs« številnejše pobude za pomoč po potresu prizadetemu področju
Množijo se pobude krajevnih in drugih ustanov ter tudi posameznikov za organizacijo pomoči po potresu prizadetim krajem v južni Italiji. Tako je goriška pokrajinska uprava že stopila v stik z deželo in prefekturo, v prihodnjih dneh, po vsej verjetnosti pa že na jutrišnji seji pokrajinskega odbora, bodo sprejeli prve konkretne ukrepe. Tako naj bi kot takojšnjo pomoč nakazali znesek 10 milijonov lir. O katastrofalnem potresu so razpravljali tudi na seji goriškega občinskega odbora v ponedeljek zvečer.
V solidarnostno akcijo se vključujejo tudi manjše krajevne uprave. Na svojevrsten način so se pozivu na pomoč odzvali delavci tržiške ladjedelnice. Za danes napovedano poldrugoumo stavko so preklicali, zaslužek pa bodo namenili v sklad za pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Ob dveh občasnih razstavah v Goriškem muzeju v Kromberku
Ob krajevnem prazniku je Goriški muzej pripravil v Solkanu (september 1980) manjšo razstavo razglednic v Solkanu in Sveti gori (vsega 120 kosov). Razstava je med obiskovalci vzbudila živahno zanimanje, saj so razglednice zelo pomemben dokument za poznavanje krajevni zgodovine zlasti kot slikovna dokumentacija. Vzpodbujen zaradi take pozornosti je muzej pripravil v oktobru in novembru v avli gradu Kromberk razstavo primorskih krajev pred prvo svetovno vojno, kot so nam jih predstavile razglednice. Na razstavi je bilo zastopanih vsaj devetdeset krajev z okoli 450 različnimi razglednicami. Razstava ni bila zanimiva le kot prikaz krajevnih u-podobitev, pokazala je, da je bilo izdajanje razglednic nekako od 1890. leta dalje pri nas precej razvito. Poleg večjih krajev so imeli svoje razglednice tudi manjši, tudi taki,
.....................................................iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiuiiimiiiitiiiiiiiiiitnnimiiiiiiiiiiiiiniiiiniimii«
SEJA RAJONSKE SKUPŠČINE ŠTANDREŽ
Povečati jakost električnega toka ter odpraviti prometni kaos
Prometnemu vprašanju bodo posvetili posebno sejo rajonske skupščine
'«!
Na zadnji seji rajonske skupščine Štandrež. ki jo je predsednik VValter Reščič sklical v Domu Andreja Budala (prisotna sta bila odbornik za javna dela Mario Del Ben in odbornik za finance Lanfran co Zucalli) so preučili številna vprašanja, ki zadevajo to goriško predmestje. Najprej-so opozorili na težave, ki jih v kraju povzroča prometni kaos ter se dogovorili, da se v teh dneh sestanejo z odbornikom za promet. Ob tej priložnosti bodo uredili dovoz z vozili k otroškemu vrtcu.
Podrobno so razpravljali o kanalizaciji za odtok deževnice v Ulici Natisone. Občina bo namreč vzdolž te ulice zgradila dve ponikalnici ter ju med seboj vzdolž pločnika ob levi strani ceste povezala s cevjo. Rajonski svet se je pogovoril z lastniki, da bodo zemljo (v minimalni površini) odstopili za javno dobro. Prepričali so kmete, da je cesto dobro asfaltirati in da deževnica ne bo poplavljala bližnjih njiv. Z delom bodo pričeli še v tej zimi.
Zelo pereče je vprašanje jakosti Električnega toka. Z njim se ubadajo vsi krajani, še zlasti pa obrtniki: Upravičeno je obrtnik Antonič pripomnil, da mora občinska uprava ;iagotoyiti ~ fcadosfno količino e-lektrjkč,1 ko izda Obrtniško .dovoljenje. Jakost toka ni zadostna niti v drugih krajih, zato bo elektrarna letb$ potrošila 660 milijonov lir za nove kabine, vštevši štandrež.
Že prejšnja rajonska skupščina se je zavzemala (in tudi dosegla) črtanje ceste, ki jo je prejšnji splošni regulacijski načrt predvideval prav po sredini nogometnega igrišča. V novem načrtu torej ceste ni več, toda načrt je še vedno na deželi ter čaka na.odobritev že dve leti. štandreška skupščina želi, da bi čimprej začeli pripravljati idejni osnutek za športni park, ki je v novem1 regulacijskem načrtu predviden na' sedanjem igrišču Ju-ventine. V tem parku naj bi bila, poleg nogometnega, še druga igrišča z ustreznimi spremljajočimi objekti kot so slačilnice i' 1. Nastalo naj bi nekaj podobnega kot v Stra žicah. Rajonska skupščina želi s pripravami idejnega načrta nadaljevati. dasiravno je regulacijski načrt še na deželi. S tem hoče pridobiti na času.
Kadar je neka odločitev odvisna od večjega števila ljudi, jp vedno težko doseči soglasje. Nekaj podobnega se dogaja, kot se je pokazalo na sestanku, tudi ob predlogu za odprtje 10 m dolge ceste, ki bi povezala ulici Tabaj in Sabotin. Ni bilo drugače, kot imenovati komisijo, da zadevo preuči in predlaga rešitev.
Opozorili so na preskromno javno razsvetljavo v Ul. Abbeti ter iz-
OB NJENI 200-LETNICI
V palači Attems bo govor o cesarici Mariji Tereziji
Dvodnevno srednjeevropsko srečanje bo po. sveceno takratnim dogodkom' 'v naši deželi
SLOVENSKI MLADINSKI REKREATIVNI KULTURNI KLUB
vabi na srečanje s profesorjem Hubertom Močnikom. Pro-fesor bo predaval danes ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma o slovenskem šolstvu na Primorskem med obema vojnama.
25. 11. 1980	
Ameriški dolar	910,—
Funt šterling	2.160,-
Irski funt šterling	1.760,-
Švicarski frank	525,25
Francoski frank	203,25
Belgijski frank	28,75
Nemška marka	473,25
Avstrijski šiling	66,30
Kanadski dola;	765,-
Holandski Korin1	436,50
Danska krona	153 —
Švedska krona	210.—
Norveška krona	180.—
Drahma	16,-
Mali dinar	26,50
Veliki dinar	27.-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Štirinajsto srednjeevropsko srečanje bo letos posvečeno cesarici Mariji Tereziji ob dvestoletnici njene smrti. Očitno so v inštitutu za srednjeevropska srečanja izčrpali motive za specializirana srečanja in imajo sedaj na voljo, če hočejo, da ostanejo ta srečanja pri življenju, le razpravo o posameznih aspektih tukajšnje ^avstrijske* preteklosti. Letos so se vključili v širšo gibanje proslavljanja cesarice Marije Terezije, podobno kot v Trstu in Milanu, da o Avstriji sploh ne govorimo.
Goriško srečanje, ki bo v Attemsovi palači v soboto in nedeljo, bo imelo svojstven pomen, vezan na tukajšnjo realnost. Dve bosta sicer osnovni temi srečanja, čas Marije Terezije- v evropskem okviru, gledan z raznih zornih kotov in politika te avstrijske cesarice do se-verno-jadranskega področja in še posebej do goriške grofije.
Srečanju bo predsedoval prof. A-dam Wandruszka z dunajske univerze, ki bo v soboto imel tudi u-vodni govor z naslovom «Študijsko leto o Mariji Tereziji*. V soboto popoldne se bo razprava pričela ob
vedeli, da bodo v kratkem zagoto- činska uprava v Doberdobu javlja, vili zasebni prevoz dijakov v šolo ’	'	1	1 J~ 1
v Ul. Alviano.
Uprava ogrevanja prostorov ob; činskih zgradb je zašepala tudi v Štandrežu. Tržaško podjetje je namreč ogrevanje poenostavilo tudi v vrtcu in v .telovadnici; kuri od 8. do 12. ure. Ta čas za ta dva objekta ni prikladen. Vrtec morajo kuriti do 16. ure, ker se takrat sklene pouk, telovadnico pa do 22. ure, ali približno do takrat, zakaj telovaditi nehajo ob tej uri'.
Kot zadnjo so člani konzulte navedli potrebo v zvezi z nogometnim igriščem Juventina. Voda ima pre nizek pritisk in je v slačilnicah ni dovolj. Predlagali bodo mestnemu vodovodu, da sedanjo cev od dovodne cevi po glavni ulici do igrišča zamenja s cevjo večjega pre-
da morajo zainteresirani do konca tega meseca vložiti novo prošnjo z naslovom nove ulice na urad Pro Loco v Ronkah, tokrat zato, da dobijo bencinska nakazila proste cone. Zainteresirani naj se obrnejo na Pro Loco v Ronke, tam bodo izpolnili potrebne obrazce. Občinska uprava pa bo poskrbela za dostavo ustreznih dokumentov neposredno na Pro Loco.
GLASBENA MATICA - GORICA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
vabijo jutri, 27. t.m., ob 20.30 na
KONCERT KOMORNE SKUPINE IZ GORICE
A. Merni — sopran G. Marcossi — flavta L. Urdan — klarinet E. Plezzani — klavir Koncert, ki je prvi v letošnji abonmajski sezoni, bo v ATTEMSOVI PALAČI
•	'•	» tK.i JlLi
Važno za avtomobiliste it Doberdoba
Pred časom so v Doberdobu zamenjali imena nekaterim ulicam in takrat je-občinska uprava pomagala stanovalcem v teh ulicah, da so zamenjali vozna dovoljenja. Ob-■ ••	'• >r .-. r; ;
m minil im n ttiii
i.j‘4 -uOm , jtrunaa ** .us« v -u
PO VRSTI VLOMOV V TRŽIČU
. \	, A	, _	’	.
Policija na sledi tatinski tolpi desetletnih fantičev
v	,
Slo naj bi za skupino Romov . Dva so že prijeli na tržiški železniški postaji
kla tudi o zapletenih tehničnih rešitvah gradnje na zahtevni in i težavnimi pogoji obremenjeni lokaciji.
Priprave na ljudsko štetje
V teku so priprave na ljudsko štetje, ki naj bi ga opravili prihodnje leto. V ta namen bo centralni statistični zavod v prihodnjih dneh razdelil občanom posebne vprašalne pole. Gre za nekakšen vzorčni poskus, v pripravah na pravo štetje. Vprašalne pole bodo prejeli samo nekateri občani.
15.30, trajala bo do večernih ur Nadaljevala se bo v nedeljo od 9.30 dalje, predvidevajo, - da se bo končala v dopoldanskem času.
Omenimo naj še, da bo dvodnevno srednjeevropsko srečanje v palači Attems, torej v palači, za katero je izdelal načrt arhitekt Nicold Pa-cassi, ki je bit dvorni arhitekt Marije Terezije.
Toni Cucchiara drevi v Verdiju
V goriškem Verdijevem gledali šču bo drevi ob 21. uri druga abonmajska predstava letošnje italijan ske gledališke sezone. Nastopi stalno gledališče iz Catanie z glasbene komedijo Tonija Cucchiare «Pipino il breve?. To je skoro moderni mu sical, pretežno v sicilijanskem dialektu. Nastopa seveda Toni Cucchiara. znani italijanski igralec, z njim bodo na odru številni drugi znani igralci.
Pri blagajni Verdija imajo na razpolago le nekaj desetin vstopnic, kajti vse druge so prodali v abonmaju.
V	Tržiču so te dni prišli na sled dobro organizirani tatinski tolpi, ki so jo menda v glavnem sestavljali desetletni* ali pa še mlajši pobalini. Dva člana tolpe in sicer 19-letnega Miroslava Nikoliča ter 11-letnega DJ so prijeli v restavraciji na tržiški železniški postaji ter pri njiju našli lepo zbirko vlomilskega orodja. Nikoliča so pospremili v zapor, medtem ko ro mladoletneža izročili go-riški kvesturi, da ga izroči jugoslovanskim pristojnim organom. V zadnjih dneh so v Tržiču zabeležili vrsto vlomov in tatvin v stanovanjih tako v Ulici Marziale, Carducci in Bixio ter v Ulici Romana. Menda so se člani tatinske tolpe, najbrž gre za skupino Romov, posluževali preproste, a zelo uspešne tehnike. Pozvonili, oziroma potrkali so na vrata stanovanja, kamor so nameravali vlomiti. Če so stanovalci odprli, so se fantiči predstavili kot zbiralci starega papirja in drugega odpadlega materiala. Če se ni oglasil nihče, je to pomenilo, da je stanovanje prazno. V nekaj trenutkih so s primernim orodjem odprli vhodna vrata, pretaknili stanovanje ter se potiho spet umaknili.
Dva člana tolpe so že prijeli, o-stale pa še iščejo.
Pridržana prognoza za mladega motorista
V	hudi prometni nesreči, pripetila se je sinoči nekaj po 20. uri, v Ul. Brigata Casale v Gorici, se je hudo ranil 16-letni Maurizio Peliz-zon. Sprejeli so ga v goriško bolnišnico s pridržano prognozo. Fant se je, kamor smo uspeli zvedeti sinoči, peljal na motornem kolesu, pri tem pa je prišlo do trčenja z avtomobilom.
ki jih danes komaj še moremo označevati kot naselje. Razglednice so imele zelo različne izdajatelje, predvsem so bili to trgovci, gostilničarji, pa tudi razna društva itd. Tiskane so bile predvsem v črnobeli tehniki, vendar so se pojavljale tudi barvne razglednice, bodisi kot fotografije ali pa kot risbe (akvareli ipd.). Motivno so bile dovolj skrbno pripravljene in marsikatera bi lahko služila današnjim izdelovalcem razglednic kot najlepši vzor; omenimo naj le razglednice z risbami iz življenja S. Gregorčiča, ali podobne razglednice s podobo J. Pagliaruzzija -Krilana. Zelo razumljivo, da je že pred desetletji narekoval prav turizem izdajanje razglednic, poleg večjih mest (Trst, Gorica) imajo vrsto razglednic še nekateri drugi kraji kot Postojna, današnja Pivka, potem Sveta gora. Solkan (zaradi železniškega mosta), Ajdovščina, Kobarid, današnji Most na Soči itd.
Poleg razglednic krajev so bile predstavljene tudi razglednice nekaterih društev (gasilci iz Sežane, pevski zbor «Ko!o» iz Trsta), razglednice izdane ob sokolskih izletih ter razglednice s podobo S. Gregorčiča in take, ki prinašajo ob ustreznem motivu Gregorčičeve verze. Takih razglednic seveda ni veliko, pravzaprav nimamo prave evidence o obstoju takega in podobnega gradiva. Vendar že doslej evidentirane zgovorno pričajo o pomenu, ki so jim ga naši predniki pred prvo svetovno vojno pripisovali. Iskanje po starih podstrešjih, antikvariatih in drugod znova in znova prinaša zanimiva odkritja. Na tak način tudi Goriški muzej dopolnjuje svojo zbirko gradiva, ki se seveda ne omejuje zgolj na obdobje prve svetovne vojne, marveč sega v današnji čas.
Seveda pa nam dajejo razglednice še drugačne oblike sporočila. Filatelisti posvečajo pozornost znamkam, potem poštnim žigom, žigom cenzure (čas prve in druge svetovne vojne) in drugim posebnostim, ki so spremljale pot razglednice od pošiljatelja do -nslovnika. Posebno kategorijo predstavljajo razglednice v korist dobrodelnih društev (na primer Ciril - Metodova šolska služba, razglednice, ki so služile v prvi svetovni vojni propagandnim imenom, razglednice s podobami slavnih mož (na Primorskem S. Gregorčič, 1. Nabergoj, dr. K. Jug itd.). Sicer se nam razglednice predstavljajo kot zanimivo zbirateljsko področje, ki vzbuja zelo širok interes. Tu velja mimogrede omeniti večkrat prikazano zbirko dr. F. Juriševiča iz Kopra.
Prav tako v avli gradu Kromberk je Goriški muzej te dni pripravil novo občasno razstavo, ki prikazuje 50 primerkov iz tako imenovane dekorativne grafike. Ta zvrst grafičnega ustvarjanja prejšnjih dob ‘je imela tudi nalogo, ki jo danes opravlja fotografija, poleg tega, da je kot umetniško delo likovno opremljalo prostor. Razstavljeni grafični listi predstavljajo nekatere kraje na Primorskem (Gorica, Trst, Predi!, Postojna, Predjama), nekatere podobe gradov so vzete iz Valvazorjevih originalnih del, odlični so tudi primerki zemljevidov (na primer Or-teliusov kolorirani iz leta 1573). Med manjšimi kraji je dekorativna grafika večjo pozornost posvečala božjim potem, (Sv. Gora, Sv. Višarje, Log pri Vipavi), tako so nastale različne upodobitve ne le v obliki zanimivih podobic marveč kot upodobitve, ki so uokvirjene dopolnjevale dnevne prostore hiš. Vse to razstavljeno gradivo ie muzej pridobil v zadniih desetih letih.
S podobnimi priložnostnimi razstavami želi muzej nadaljevati, tako bo na naslednji prikazal najpomembnejše pridobitve muzeja v letu 1980.
g. m.
Projektanti iz N. Gorice na gradbišču kulturnega doma
Včeraj dopoldne so se na gradbišču slovenskega kulturnega doma v Gorici mudili arhitekti in inženirji Projekta iz Nove Gorice, ki jih je vodil arh. Tomaž Vuga. Predsednik odbora za gradnjo Gorazd Vesel in inž. Močnik sta številni skupinj gradbenih strokovnjakov osvetlila vlogo kulturnih domov v Trstu iri v Gorici v zgodovini primorskih Slovencev, njuno usodo pod fašizmom ter povojne napore slovenske skupnosti v Italiji po izgradnji novih hramov za razvoj kulture v najširšem pomenu besede. Beseda je te-
Danes v Doberdobu seja občinskega sveta
Kot smo že napovedali, bo danes popoldne v Doberdobu seja tamkajšnjega občinskega sveta. Pričela se bo ob 15. uri. Na dnevnem redu imajo vrsto upravnih sklepov, poleg teh pa bodo izvolili člane odbora za pripravo pravilnika in ustanovitev komisije za reševanje problemov ju-sarskih zemljišč.
Razna obvestila
ZSŠDI prireja tečaj plavanja za osnovnošolsko mladino. Tečaj bo potekal v Novi Gorici in sicer ob sredah med 15. in 16. uro. Število udeležencev je omejeno. Podrobnejša pojasnila na sedežu ZSŠDI Gorici.
Kulturni krožek H Punto bo v soboto, 29. novembra, ob 18. uri dvorani Palazzetta Veneta v Tržiču predstavil Tomizzovo knjigo «L’ami-cizia*. Avtorja bo predstavil' prof. Silvio Cumpeta, sledila bo debata.
Mladinski odsek prosvetnega dru štva «Jezero» v Doberdobu vabi vse, ki jih stvar zanima, v društveni sedež danes ob 19.30. Tu bo turnir v dami.
Goriški Rdeči križ obvešča vse ki bi radi kakorkoli prispevali za potresence v južni Italiji, da lahko blago izročijo na sedežu Rdečega križa v Gorici, Ul. Codelli 9 (te-lefono 84-819). Denar naj nakažejo na naslov Croce Rossa Italiana, Co-mitato centrale, via Tosca 12, Roma, poštni tekoči račun štev. 300004.
Izleti
Slovensko planinsko društvo sporoča udeležencem smučarskega tečaja, da bodo avtobusi v nedeljo, 30. t.m., vozili po sledečem redu: prvi avtobus odpelje iz Gorice ob 7.30, drugi iz štandreža ob 7.30 in tretji iz Sovodenj ob 7.30. Društvo naproša zamudnike naj na sedežu društva še v tem tednu poravnajo obveznosti.
•Kino
(i uriva
VERDI Italijansko gledališče, komedija Tonija Cucchiare «Pipino il breve*.
CORSO 17.30-22.00 «Dottor Zegil e gentile signora*. P. Villaggio in E. Fenech. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Le porno cuginette*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Lo spec-chio*.
PRINCIPE 17.30- 22.00 «Femmine infernali*.
Aorti (lorira iu okolica
SOČA 18.00-20.00 «Privatni grehi — javne vrline*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Zraaji težko umirajo*. Hongkonški film.
DESKLE 19.30 «Nesreča na Uniji 4 ol». Ameriški film.
Razstave
V	goriški galeriji «11 Torchio* je v teh dneh odprta razstava goriške slikarke Marije Grazie Peršolja.
V	galeriji Salona Meblo v Novi Gorici je v teh dneh odprta skupinska razstava slikarjev severnoprimorskega območja.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute. Ul. C. Cosulich 117, tel. 72480,
Učiteljstvo didaktičnega ravnateljstva iz Gorice izreka iskreno sožalje Adrijani Dornik ob izgubi dragega očeta Alojza.
K0VCLETN0 «DARiL0» ZA ITALIJANSKE AVTOMOBILISTE
Podražitev cestnine zavarovalnine in goriva
Cena bencina bo z novim letom dosegla ali celo presegla 800 lir
Pod božičnim drevescem ali pod novoletno jelko bodo italijanski avtomobilisti dobili nič kaj zaželeno «darito»: splošen porast režijskih stroškov za rezgetajoče in vselej žejne kovinske žrebičke: poskočile bodo avtocestne tarife, zvišala se bo zavarovalnina in prav gotovo se oosta bencin ter dizlovo olje podražila za 15 do 20 lir na mesec.
Avtocestne tarife:	na osnovi
konvencije z državo bedo avtocestne družbe čez nekaj tednov lahko prilagodile tarife porastu režijskih in drugih stroškov v letu 1980. Predvidena je 20-odstoina podražitev cestnine, seveda če medtem ne bo posegel parlament 7. morebitnim zakenom o preosno-vi celotnega avtocestnega sektorja, ali pa če ne bo vlada, kot je že, dvignila tarife z lastnim o-dlokom. V primeru, da ne vlada ne parlament ne bosta posegla, bo predvidenemu povišku tarif treba dodati tudi 1-odstotni povišek davka IVA. ki ga je vlada dvignila od 14 na 15 od sto.
Zavarovalnina: tudi v tem primeru je povišek neizbežen, vprašanje je le kolikšna bo podražitev. Zavarovalnice so že zahteva le 24-odstotni povišek tarif za avtomobile in še znatno večji povišek za ostala vozila, vendar je izzvala njihova zahteva val polemik. Marsikdo je opozoril, da je zahtevani povišek večji od stopnje inflacije, drugi so se sklicevali na podatke, ki kažejo, da se je lani breme zavarovalnic na avtomobilskem področju zvečalo za slabih 14 odstotkov. Povišek je, kot rečeno, vsekakor neizbežen, vendar avtomobilisti lahko upajo, da ne bo tako visok.
Gorivo: glede cene bencina in dizlovega olja pa ni nobenega u-panja. Slab mesec po zadnji po dražitvi se obeta zopeten skok cene goriv in za začetek prihodnjega leta je pričakovati, da bo cena bencina od 800 do 820 lir, cena dizlovega olja pa od 345 do 360 lir.
Povišek ob koncu prejšnjega meseca je bil posledica prilagoditve prodajne cene bencina in drugih naftnih derivatov višji proizvodni ceni ter višjemu davčnemu pritisku na goriva. Če pa u-poštevamo dejstvo, da način določanja italijanske cene predvide-
va prilagojevanje evropskim cenam in da so se v evropskih državah cene goriv že dvignile zaradi okrepitve dolarja, je podražitev neizbežna. Poleg teste pa se bodo ob koncu leta sestali predstavniki članic: OPEČ, da o-dločajo o povišku cene surove nafte.
PARIZ — Tovarna Peugeot je sporočila, da je v prvih devetih mesecih letošnjega obratovanja zabeležila 50 milijonov francoskih frankov dohodka več kot v istem obdobju lani. Tudi druge francoske tovarne, razen Talbota so zabeležile večje dohodke kot lani.
DUNAJ — Tovarna avtomobilskih gum Semperit, ki je prekinila sodelovanje s Kleber-Colom-bes, je sporočila, da išče partnerja, da bi razširila svojo dejavnost na področju avtomobil-, skih gum.
Manjša preizvednja zaradi pomanjkanja repromateriala
Težave jugoslovanske avtomobilske industrije
Pri Crveni zastavi polna parkirišča nedokončnih stoenk
BEOGRAD — Enajst tisoč avtomobilov je parkiranih na dvorišču kragujevske tovarne Crvena zastava in njihovo število se veča iz dneva v dan. Težave največje jugoslovanske tovarne avtomobilov so znane: ne more izročiti avtomobilov, zaradi pomanjkanja nekaterih majhnih vendar bistvenih sestavnih delov.
Devet tisoč avtov «101» je samo brez termostata na radiatorju. Zemunska tovarna, ki jih proizvaja za «Crveno zastavo», .jih ne more dobaviti, ker je uvoz blokiran, brez potrebnega repromateriala pa termostatov ni mogoče izdelovati.
To je samo eden od tolikih primerov, v katerih Imajo stabilizacijski ukrepi v Jugoslaviji nekatere kvame stranske učinke. Kot znano je eden glavnih ukrepov za gospodarsko stabibzacijo, ki so jih sprejeli v Jugoslaviji prav zmanjšanje uvoza, da bi uravnovesili trgovinsko in plačilno bilanco s tujino. V našem primeru onemogoča preporod uvoza materiala ali tehnologije ne samo prodajo avtomobilov na domačem trgu, temveč tudi izvoz jugoslovanskih avtov v tujino.
Naj omenimo, da so še nekateri drugi modeli, -ki jih ni mogoče izročiti zaradi pomanjkanja ustreznih pnevmatik ali akumulatorjev, ki jih niso proizvedli v Jugoslaviji zaradi istih vzrokov.
Jugoslovanski tisk se obširno ukvarja s težavami pri uvozu in pri produkciji avtomobilske industrije ter ugotavlja, da Crvena zastava letos ne bo izpolnila svojega proizvodnega programa ter da je imela v prvih devetih mesecih letošnjega leta 380 milijonov dinarjev izgube (kar znaša približno 12 milijard lir). Zaradi teh težav tovarna konec leta ne bo zvišala proizvodnje, tako da bo od predvidenih 208.000 avtov izdelala letos samo kakih 1-60 tišoč. V podobnih težavah'so tudi druge avtomobilske tovarne v Jugoslaviji.
Renault fuego: udoben in prožen družinski kupe
Alfa romeo GTV6 2.5 - šestvaljnik za petičneže
Kljub krizi, ki pretresa avtomobilsko industrijo, se je milanska tovarna Alfa Romeo odločila za izdelavo novega modela, ki sodi v višji razred in je zanj značilna športna nastrojenost. Govor je tokrat o 2500-knbičnem kupeju, ki bo s svojim šestvaljnim motorjem prav gotovo naletel, seveda pri redkih izbrancih, saj ne gre pozabiti, da bo GTV 6 2.5 veljal morebitnega kupca čednih
21.4	milijona lir, na veliko zanimanje.
Zunanje oblika novega Aljinega kupeja povzema v bistvu linijo dosedanjega dvolitrskega kupeja GTV, kljub nekaterim bistvenim spremembam. Zaradi večjega motorja so morali nekoliko spremeniti obliko pokrova, treba pa je reči, da to ne škodi liniji in niti ne aerodinamičnosti.
Največja tehnična novost je se-veda šestvaljni motor z elektronskim vbrizgavanjem goriva. Količino goriva določa majhen kom-da je
sanica goriva in zraka vedno v optimalnem razmerju, kar seveda prispeva k zmanjšanju porabe in k zmanjšanju strupenosti izpušnih plinov. Šestvaljni motor
je zelo prožen, zmore pa samo 160 KM pri 5600 obratih,: medtem ko znaša največji navor 21.7 kpm pri 4000 obratih v minuti. „
O opremi ne bi govorili, saj je
kupe opremljen z vsem, kar si voznik lahko požeti. Alfa Romeo GTV 6 2.5 je, dolg 4,26 m, širok 1,66 m, zmore pa več^gVjfil). kjn na uro.
pjuter, ki skrbi za to, da je me-
..................................................m.....................................................................................................................................m................
Praktični napotki za uvajanje v meteorologijo
Med osnovne pomorske veščine, ali bolje rečeno v splošno kulturo, spada nedvomno tudi poznavanje vremenskih pojavov. Seveda bo pristop k meteorologiji pri «suho-zemstvu* drugačen kot pri pomorščaku. Mestni človek se boji prehude vročine ali mraza, trenutne nevihte ali dolgotrajnega dežja. Če je kmet, se mora po sili razmer njegovo obzorje razširiti, a še vedno je znanje premajhno, da bi bilo dobro za vestnega pomorščaka, in zakaj ne, tudi za vestnega planinca.
Pred poldrugim letom sem vam že posredoval niz člankov, v katerih sem vas seznanil z glavnimi značilnostmi vremena na Jadranu, sedaj bi vam to rad razširil, da bi bili napotki uporabni tudi v splošnem življenju, predvsem pa med našim zimskim dopustovanjem v gorah.
Kot rečeno bi moralo spadati poznavanje vremenskih pojavov v splošno kulturo. Na žalost ni tako.
V šoli si pridobimo nekaj teoretičnega znanja, ki ga zaradi njegove suhoparnosti kaj kmalu zgubimo, da nas bo vsak polovičen analfabet, ki živi v tesnem stiku z naravo osmešil, če se bo pogovor nanašal na vremenske zadeve, saj ima dar opazovanja, ki smo ga mi v mestu izgubili.
Najprej vam moram posredovati nekaj definicij in teorije, ki bodo imele, vsaj upam, nekoliko več sreče kot razlaganje v šolskih klopeh. V leksikonu piše, da je vreme vsakokratno stanje atmosfere na določenem mestu opazovanja. Enostavneje povedano je vreme stanje ozračja v določenem trenut ku. Ob tem je treba samo po sebi določiti, kaj je zrak. še iz šolskih klopi se večina spominja, da ga sestavlja 78 odstotkov dušika in 21 odstotkov kisika, ostali odstotek pa sestavljajo tako imenovani žlahtni plini (ozon, argon, neon, ksenon, kripton, Helij) in seveda lilapi ter ogljikov dioksid. K temu
je treba dodati še trdne delce, predvsem saje in prah. Zrak kot tak ni negibna gmota, temveč se stalno premika, tako vodoravno kot navpično: Vreme se torej stalno spreminja, in prav to spreminjanje je bistvo in osnova meteorologije. Učeno bi povedali; da je meteorologija fizikalno proučevanje ozračja. Meteorologi zbirajo podatke o temperaturi, merijo zračni tlak, opazujejo smer in hitrost vetra, ugotavljajo vlago zraka in količino padavin. Če hočemo torej o-pisati trenutno vreme, bomo to izrazili s tako imenovanimi osnovnimi meteorološkimi elementi, in sicer: pritisk, temperatura, vlaga in gibanje zraka. Seveda je vse,to izvedljivo s pomočjo meteoroloških instrumentov: toplomera, barometra, higrometra, vetrnice in ane-mometra. Vse to ima večina dragih jaht na krovu, marsikdo tudi v svojem stanovanju. Naprave navsezadnje niso tako drage, da si bi jih vsakdo priskrbel. Seveda naj
bodo priročne, take da jih lahko snamete z zida in jih s pridom u-porabite tudi med dopusti.
Osnovni pripomoček, ki ga pozna in ima vsakdo, je toplomer. To je tanka steklena cevka, ki je na enem koncu razširjena v bučko, na drugem koncu je zataljena, v njej je živo srebro ali alkohol, nad njim pa brezračen prostor. Ob cevki ali na njej je gravirana skala, ki nam pove temperaturo. Pri nas uporabljamo Celsiusovo skalo, ledišče pri 0 stopinjah, vrelišče pa pri 100 stopinjah. V anglosaksonskih deželah uporabljajo Fahreinheitovo temperaturno skalo, pri kateri je ledišče pri 32 stopinjah F, vrelišče pa pri 212 stopinjah F.
Povsem razumljivo so živosrebr-ni in alkoholni termometri iiepri-kladni, da jih vlačimo s seboj. Obstajajo pa tudi taki, ki jih lahko spravimo v kovinsko tuljavo in jih vzamemo iz nje le med uporabo. V pomorstvu in izletništvu pa se do-
sledno uveljavljajo kovinski termometri. Podobno kot pri tekočinskem tudi kovinski' termometri zaznavajo temperaturo na podlagi raztezanja teles. V tekočinskem se živo srebro ali alkohol razteza v bučki in pritiska tekočino po kapilari, v kovinskem pa sta «srce» sistema dve med seboj zvarjeni kovinski ploščici z različnima razteznostnima koeficientoma, ki sta zaviti v spirali. Pri temperaturnih , spremembah se ploščica skrivi, gibanje pa prenaša kazalec* ki nam na skali prikaže tem peraturo.
Pri nakupu termometra moramo paziti, da je točno uravnan, saj se kgj rado zgodi, da je med enim in drugim tudi kaka stopinja razlike. Zato ne bo odveč, če pri nakupu prosite optika, naj vam za trenutek .posodi tudi kak termometer za barvno fotografijo, da boste s primerjanjem ugotovili morebitno odstopanje.
Francoska avtomobilska hiša Renault je s svojim družinskim kupejem fuego doživela nenadejan uspeh: avto gre v Franciji nepričakovano dobro v denar, pa tudi v Italiji in v drugih evropskih državah, v katerih so ga predstavili pred nekaj meseci, je povpraševanje po tem »ognjevitem* žrebcu nadpoprečno. Imeli smo priložnost, da vozilo preisku-simo na kratki testni vožnji in zdi se nam dovolj zanimivo, njegova potencialna razširjenost pa tudi precej velika, da bralcem posredujemo prve, sicer nepopolne vtise o vozilu.
Fuego je izrazito družinski kupe, čeprav bi mu človek, sodeč samo po zunanjosti, prisodil manj prostornosti:	dejansko v feugu
štirje odrasli potniki sedijo prav tako udobno kot v limuzini istega razreda. Udobje ter znatna stopnja dodelanosti (pa čeprav v nekaterih podrobnostih kakovost ni najboljša) kar udarita v oko tistemu, ki prvič sede za volan fuega. Še zlasti prednja sedeža nudita nadpoprečno udobje, saj sta dovolj mehka, obenem pa dobro podpirata hrbet in križ. stran ski vzboklini pa bočno držita voznika v ovinku. PraBkusiti bi ju bilo sicer .treba na daljši vožnii, kaže pa vsekakor, da je voznik tudi po dolgi vožnji čil in spočit.
Ob znatni stopnji dodelanosti Renault nonu.ja kupcu fuega tudi vrsto pripomočkov, ki so pri o-stalih hišah proti doplačilu. V ta okvir sodijo nastavljiv servovolan, servoojačevalec zavorne moči, bri-salka na zadnji šipi, naprava-pe-ri-briši na žarometih, meglenke, peta prestava, električne šipe, zu nanie vzvratno ogledalo, ki ga je moč nastaviti od znotraj, ogrevana zadnja šipa in vrsta drugih manjših pripomočkov, ki lajšajo vozniku vožnjo. Pri različici z dvolitrskim motorjem sodijo v serijsko opremo platišča iz lahke zlitine s širokimi pasastimi gumami z nizkim profilom.
V Italiji sta na voljo različici s 1.600-kubičnim in z 2.000-kubičniin motorjem Pri obeh so izveden ci skrbeli predvsem za prožnost, medtem ko moč ni izredna. Aerodinamična linija pa omogoča ‘Vegu nadpoprečno hitrost s soraz merilo porabo goriva.
Lega na cesti ■ je zelo dobra, podkrmarjenje manj izrazito - kot. pri drugih avtomobilih S pogonom na prednjih kolesih, zavore so učinkovite. Le servo volanu se mora voznik privaditi, da lahko iztisne iz vozila vse, kar lahko da Gena, ki sicer ni majhna, je pa nižja od cen avtomobilov istega razreda: 10.461.090 lir za 1.600 GTS, 11.782.000 lir za 2.000 GTX (vključno z davkom IVA)i
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Poklic umetniškega obrtništva
13.00	Umetnost mesta
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: RUŠČINA
14.40	Vesolje 1999 - TV film
15.05	Iskanje življenja v vesolju
15.45	Braccio di ferro — risanke
16.10	Ellery Queen — TV film 17 00 Dnevnik 1 — Flash
17.05	3 . 2, 1. . . Kontakt!
Rdečelasa Ana — risani film Zakaj? - TV film - plošče —■ Risanka
18.00	Vodna znanost — vzgojna od daja
18.30	Problemi gospoda Rossija
19.00	Dnevnik 1 — Kronike
19.20	Zbeži, Buddv — TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Serpico — TV film
21.35	Zgodbe pred zrcalom
22.05	Športna sreda
New Orleans: BOKS Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Dnevnik 2 — Za in proti
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13 30 Šolska vzgoja:
Dokumenti o prebivalstvu Nove Gvineje
14.00	Popoldanski spored
14.10	Na domu Lawrencovih,
TV film
15.00	Terijski Film Atlas Ufo Robot
15.25	šolska vzgoja:
Zgodovina avtomobila
16.00	Jedilni Ust
17.00	Dnevnik 2 — Flash
17.05	Popoldanski spored
18.00	Šolska vzgoja:
Otroštvo danes
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 — Večerne športne vesti
18.50	Dogodivščine Domina, risanke
19.05	Kakšna zgodovina je to? Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	Krt - 4. del TV nadalj.
21.35	Cesarjev slavček
22.25	Sereno variabile quiz
Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19 30, 20.35 Gledališče okrobatov
19.35	Corpo 12: Alfonsina
20.05	Šolska vzgoja:
Knjižnica v šoli
20.40	Osma žena Barbeblu — film
22.05	Potovanje v bienalo
k >6 I	c»t.* •>*'
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana^
9.30	- 10.00 TV V ŠOLI:
TV koledar, AU ste vedeli?, Kanal Donava - Tisa - Donava, Boj za obstanek, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba.
17.20	Poročila
17.25	S. Makarovič:
Polh si sposodi hruško
17.45	Anamorfoze, 2. del kulturno dokumentarne oddaje
18.10	Na obisku: KUD «Mladost» Rudo
18.40	Obzornik 18.55 Ne prezrite 19 10 Risanka 19,24 TV nocoj .
19.26	Zrno do zrna '9.30 TV DNEVNIK
20.00	Film tedna: MALOPRIDNEŽI, amer. film
21.45	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
21.50	V znamenju
22.05	Miniature: Alenka Gerlovič
Koper
17.30	Ponovitev filma
19.00	Visoki pritisk
19.30	S.O.S. energija — dok. odd.
20.00	Risanka in Dve minuti
20.15	TV D - Stičišče
20.30	Tujca, ko se srečava — film'
22.00	TV D - Danes
22.10	Nogomet
Zagreb
17.45	Lutkovna predstava
18.15	Dokumentarni film
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Prosta sreda
21.30	Pop non stop.
zabavno glasbena oddaja
TRST A
7 00. 8.00. 10.00. 13.C0, 14.00', 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po na še; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert:	Glasba skozi stoletja;
11.30	Beležka; 12.00 Ped Matajur jan, posebnosti in omika Nadiskih dohn; 12.30'Melodije od vsepovsod;
13.20	Zborovska glasba: Naši zbo ri; 13.40 Instrumentalni solisti;
14.10	Otroški kotiček: Iz zakladnice slovenske mladinske literature;
14.30	Roman v nadaljevanjih; 15.00
Nove plošče; 16.30 Po poklicu jaz za; 17.10 Mi in glasba: 18.00 Iz sveta umetnosti:	18.40 Priljubljeni
motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9 30, 10.30, 11.30, 12.30.
13.30,	14.30. 15.30, 16.30, 17.30. 18.30.
19.30	Poroči.a; 7.00 G asba za do bro jutro; 7.20 Horoskop; 8.32 0-perni protagonisti; 9.00 Štirje ko raki; 9.15 Poje Loredana Berte;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .: 10.10 Otroški kotiček;
10.32	Mozaik; 11.00 Kim: 11.35 Lah ka glasba; 12.00 Na prvi strani;
12.05	Glasba po željah: 14.00 Iz Ri ma s simpatijo; 14.10 Mala diskoteka; 14.33 Jugoslovanski motivi:
15.00	Turistični napotki; 15.15 Folk glasba; 15.45 Mini juke box; 16.GO Jezikovna pravila; 16.15 Plošče;
16.35	Crash; 16.55 Pismo iz. . .;
17.00	Lestvica LP; 17 32 Plošče:
18.15	Orkester Maynarda Fergu sona; 18.32 Muratti mušic; 19.15 Glasbeni variete.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25. 13.30, 14.30 Poročila:
6.00	Glasba za dobro jutro: 6.05 Jutranji, koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored; 7.15 Na java sporeda; 7.30 Zaključek; 13 00 Pregled dogodkov, najava sporeda;
13.05	Zapojmo pesem; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 To smo mi — glasbena oddaja za mlade; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah;
16.00	Po samoupravni poti; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš te lefonski klic - 25-883; 16.30 Primorski , dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave.
RADIO 1
7.00.	8.00, 10.00, 12.00, 13 00, 14.00.
15.00,	17.00, 19.00. 21.00 Poročila;
6.00	Glasbeno prebujenje; 6,30 Ob zori, diskretno; 7 25 Kakšna gia sba!; 8.40 Iz parlamenta; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio anch’io:
11.00	Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13:25 Kočija; 13.30 Oddaja z občinstvom; 14.03 Rdeči nageljni; 14.30 Knjižna diskoteka; 15.05 Raliy;
15.30	Popoldanski spored; 16.30
16.30	Zvočna poezija; 17.03 Patch-work, za mlade poslušalce; čarovniški vajenec; Glasbena kombinacija; 18.30 Carlo Gozzi in njegova družina, radijska priredba, 1. nadalj.; 19.30 Radio 1 — jazz; 20.00 Nogomet: Grasshoppers - Torino;
21.50	Glasbeni odmor; 22.00 Trideset let lirike na radiu; 22.30 Evropa z nami;; Italija in Goethe.
RADIO 2
6 30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30.
12.30,	13.30, 15.30, 16.30. 17.30, 18.30. 19 30 Poročila; 6.06 - 8.45 Dnevi:
9.05	Tess dei d’Urberville — 3. del:
9.32	Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč popevk; 12.10 Deželni programi;
12.45	Corradodue; 13.41 Sound -Track, glasba in kino; 15.00 Radio 2 - 3131 - n. del; 16.32 Disco club; 17.32 Skupina MIM. radijske predstave; Čas glasbe: 18.32 Novela debelega drvarja, radijska priredba; 19.57 Dialog; 20.40 Gla sbeni prostor; 22.00 Nočni čas;
22.20	Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00,	10.00, 11.00.
12.00,	14.00, 19.00 Poročila: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Ob izvirih ljudske glasbene u-metnosti; 13 00 Danes do 13. ure; 13.03 Priporočamo vam. . .; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo. . .;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 «Loto vrtiljak*;
17.00	Studio ob 17. uri; 18.00 Zborovska glasba: 18.15 Naš gost;
18.30	Kaj adi poslušajo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z an samblom Toneta Žagarja.
Vladimir Gradnik
Primorski prostovoljci v obrambi severne meje 23.	1918-1919
JUGOSLOVANSKA OFENZIVA 28. MAJA 1919
Proti koncu meseca maja 1919 so Avstrijci in Nemci na Koroškem razpolagali ž okrog 10.000 vojaki, 50 topovi in številnimi polvojaškimi enotami prostovoljcev. Na jugoslovanski strani je bilo zbrano okrog 10.000 borcev (prostovoljcev, obveznikov in srbskih enot) skupaj 22 bataljonov, 94 topov, 270 strojnic in odgovarjajoče pomožne enote in službe. Ves ta potencial v petih združenih odredih je bil razporejen po načrtu predvidene ofenzive.
Z novimi močmi in reorganizacijo se je 28. maja 1919 začela jugoslovanska protiofenziva pod vodstvom komandanta Dravske divizije generala Krsta Smiljaniča v takem vojnem razporedu:	j
1.	— Labotski odred: poveljnik general Rudolf Maister. Sestava odreda: Mariborski polk in Tržaški bataljon, kasneje še planinski bataljon. Skupaj 2000 mož in 14 topov.
2.	— Koroški odred: poveljnik polkovnik Ljubomir Marič, v sestavi: Celjski polk (2 bataljona) Planinski polk (2 bataljona) in bataljon Ljubljanskega polka. Skupaj 3200 mož in 26 topov.
3.	— Jezerski odred: poveljnik polkovnik Dobroslav Milenkovič, v sestavi: 8. pešpolk (srbski) — bataljop 7. polka (Srbi) — bataljon 1. polka in dva eskadrona konjenice. Skupaj 4200 vojakov in 23 topov.
4.	— Ljubljanski odred: poveljnik podpolkovnik Sava Tripkovič v sestavi: bataljon Ljubljanskega polka in prostovoljci prejšnjega odreda. Skupaj 720 mož in 8 topov.
5.	— Jeseniški odred: dve četi pehote, strojna četa
in dva topova. Skupaj 200 mož, dva topova, na odseku Podrožce.	■.
6.	— Rezerva: 1 bataljon v Kranju in 1 bataljon v Slovenj Gradcu. Tu podajamo le splošno sliko bojnega razporeda brez formacijskih detajlov. Tudi ne bomo naštevali podrobnosti akcij odredov, kar sodi v posebno razpravo in kritično obravnavanje. Delna izjema bo le pri Tržaškem bataljonu.
POTEK OFENZIVE
Po kratki topovski pripravi so jugoslovanske enote 28. maja 1919 v zgodnjih urah prešle na celi črti v napad. Čeprav so na nemški strani vedeli za ofenzivne priprave Jugoslovanov, so bili Avstrijci presenečeni nad nezadržnim naletom jugoslovanskih vojakov, pred katerimi so se čeprav številčno močnejši in dobro oboroženi panično umikali in za seboj zapuščali orožje, municijo in živež. Jugoslovanske enote so jih brez prestanka zasledovale in jih pri tem ni nič oviralo, ne gorati predeli ne slabo vreme. Še Istega dne so pred mrakom enote v glavnem dosegle ter osvobodile kraje na desnem bregu reke Drave. Tu so se zadržale le toliko, da so za silo popravili porušene ali poškodovane mostove in prehode, ki so jih za
sabo zapuščale bežeče enote, ki so že kazale znake razpadanja. Po naseljih so na mnogih hišah visele bele zastave.
Avstrijci so že drugi dan predlagali prekinitev sovražnosti in sklenitev premirja. Jugoslovansko poveljstvo je ta predlog sicer sprejelo, toda pod pogojem, da se operacije nadaljujeio vse do podpisa pogodbe. S tem so preprečili avstrijsko ukano in napredovanje jugoslovanskih enot se je nadaljevalo. Delegati ene in druge strani so se sestali 2. junija v Kranju.	.
Labotski odred je pod poveljstvom generala Maistra pred ofenzivo zasedel črto Kokošnjak - Dravograd - Muta -k. 1522. Tu so bili trije bataljoni Mariborskega polka in Tržaški bataljon, štiri baterije topov in oddelek konjenice.
Strojne čete Tržaškega bataljona med urjenjem
Njegova naloga je bila, da s svojim napredovanjem na območju reke Labotnice (meje Štajerske in Koroške) varuje desni bok in zaledje ofenzivnih odredov, ki prodirajo proti Velikovcu in Celovcu.
Tržaški bataljon je kot desna pobočnica odreda napredoval na sever od Mute na Dravi proti Soboti, medtem ko je Mariborski polk, potem ko je zavzel Dravograd,, nadaljeval pohod proti Labotu. Pri tem je naletel na močan odpor na hribovju pri Sv. Trojici. Ta odpor je bil brez velikih težav zlomljen tako, da je odred, ki mu je prišel na pomoč še planinski bataljon, zavzel mesto Labot.
Tržaški bataljon, ki je v tem času zavzel Soboto, je nadaljeval svoj pohod proti severu, oziroma proti vasi Sv. Vincenc, kjer so izvidnice ugotovile močno nemško posadko. Ker je padla že noč, je bil napad odložen za naslednji dan. Nemci so se ponoči nenadoma umaknili in bataljon je nemoteno zasedel vas Sv. Vincenc.
Glavnina Labotskega odreda, ki je130. maja zavzela mesto Labot, je nezadržno napredovala proti mestu St. Pavel, katero je zavzela po srditih bojih na okoliških hribih. Čete so prodrle tudi proti Wolfswerfu na severu.
Tržaški bataljon je med svojim napredovanjem proti severu 1. junija dosegel Malo planino (Klein Alpe k. 1763) in goro Brandel k. 1448. Pri tem so bile razbite manjše nemške grupe, ki so zapustile tri strojnice z municijo in hrano. Na počitek se ni moglo še misliti, teren še ni bil popolnoma očiščen manjših polvojaških skupin. Na pohodu je bataljon pri vasi Sv. Jurij naletel na skupine, ki so se v neredu umikale in jih je s topovskim ognjem napadel in razbil.
nogomet
OSMINA FINALA POKALA UEFA
RADNliKI DOMA PROTI Al'67 TORINO GOST GRASSHOPPIRSA
Jugoslovanska enajsterica pred težko nalogo V Zuerichu množica italijanskih navijačev
Danes bodo igrali pare prvih srečanj osmine finala evropskega nogometnega tekmovanja za pokal UEFA. Italija in Jugoslavija imajo še po enega zastopnika: Torino 10 Radnički.
■Nedvomno pred težjo nalogo bo danes jugoslovansko moštvo, saj se oo spoprijelo z nizozemsko ekipo "Z '67 Alkmaar, ki je trenutno Prva na lestvici nizozemskega prvenstva kar s petimi točkami prednosti pred drugouvrščenim Feye-noordom. že to dejstvo jasno kaže, da igra AZ '67 izredno. Današnji nasprotnik Radničkega je v nizozemskem prvenstvu doslej nanizal aar 12 zmag in en neodločen izid, nr.pa doživel še nobenega poraza.
e-
je
1,11111 m imun m min min m
Sobotno prvenstveno tekpio med aipama Willem n. in AZ '67 si
ogledal tudi trener Radničkega Nenkovič, ki je o današnjem tekmecu dejal: «AZ ’67 igra zelo disciplinirano in požrtvovalno. Na sredini igrišča je moštvo izredno močno (Peters, Nygaard, Jonkers). Vseeno pa imamo tudi možnost, da jih doma presenetimo. Važno je, da v domačem srečanju zmagamo in da ne dobimo gola.»
Ekipi bosta verjetno danes igrali v naslednjih postavah:
RADNIČKI NIŠ: Pantelič; Gavri-lovič, Obradovič; Bojovič, Panajo-tovič, Simonovič; Stojilkovič, Antič (Vojinovič), Halilovič, Martino-vič, Mitoševič.
AZ ’67 ALKMAAR: Treytel; Van der Meer, Metgod: Spelbos, Hoven-kamp, Arntz; Peters, Nyggard, Kist, Tol (Welzl), Jonkers.
NOGOMET
PRVA TEKMA SUPERPOKALA
lesna zmaga Nottinghama nad špansko Valencio z 2:1
Bowyer strelec dveh gelov - Povratno srečanje 17. decembra
Nottingham - Valencia 2:1
(0:0)
STRELCI: v 47. min. Fellman iv), v 55 .min. in v 87. min. Bow-(N).
LONDON — V prvem srečanju j*uPerpokala (med zmagovalcem podala prvakov in zmagovalcem podala pokalnih prvakov) je sineči Nottingham Forest premagal Valeto z 2:1.
^si trije zadetki so padli v dru-®ett' polčasu in prvi so prešli v vodstvo španski nogometaši s Fell-hianom in to že v drugi minuti, ^agleži so takoj reagirali in že °sem minut pozneje je Bowyer sta-nle izenačil. Ta igralec pa je tri •hinute pred koncem dosegel še ztnagoviti zadetek za Nottingham.
Moštvi se bosta v povratnem sre-,nju pomerili 17. decembra v Va-•encii.
CsepcI-Como
r	« nuut fi-:i
za «Mi(ropa cup»
CSEPEf, — V okviru evropskega h°gometnega tekmovanja za «Mi tr°Pa cup;> se bosta danes v Csenlu bptnerila domače moštvo in Como. '-sepel je v 16. kolu madžarskega Prvenstva izgubil v gosteh nroti eMpi Tatabanya z 0:1
ZA «MUNDIALITO»
Prenos na vsem področju države
Nadzorna komisija nad RAI je Včeraj naslovila na to ustanovo no-f!v, naj posveti vso svojo skrb kakovostnim prenosom letošnjega ma eKa svetovnega nogometnega prvenstva, da bi tako preprečili pre-P?s te prireditve le preko zasebniti ^v postaj
Komisija je tudi izrazila svoje Zadovoljstvo nad ukrepom oblasti, ** so neki zasebni TV postaji ore Povedale neposredni prenos tega Prvenstva na področju Italij?.
atletika
PO OBČNEM ZBORU
je nasprotnik celo izenačil in bil je celo pred končno zmago, saj je v zadnjem odločilnem nizu celo vodil s 13:14 in zapravil zmagovito žogo. V odločilnih posegih so,bili borovci bolj prisebni in zmagali, toda odigrali so tekmo, na katero je treba čim prej pozabiti. Na slab dan so naleteli prav vsi. (g.f.)
MLADINKE Volley Trst — Kontovel 0:3 (1, 13, 2)
KONTOVEL:	Ban, Tatjana in
Valnea Cibic, Nataša in Romilda Daneu, Kemperle, Betti in Elena Prašelj, Regent, Starc in Mariza Daneu.
Kontovelke so brez težav odpravile tržaški Volley v treh setih i-gre. Srečanje je vseskozi' potekalo v premoči Kontovelk, ki so osvojile precej točk kar s servisi. V drugem setu so stopile na igrišče najmlajše igralke in so dobro o pravile svojo' nalogo.'•••
Že v nedeljo pa čajta^ontovelke Zanimiv derbi s Slogo!1 saj bo izid srečanja odločal o samem vrhu lestvice. (t.c.)
Italijanski predstavnik v tem pokalu, moštvo Torina bo verjetno pred lažjo nalogo kot Radnički. Tu-rinčani se bodo namreč spoprijeli v Ziirichu s Grasshoppersom, sicer z dobrim moštvom, ki je trenutno na drugem mestu lestvice švicarskega prvenstva, gotovo pa ne bo za Rabittijevo ekipo nepremostljiva ovira, še posebno pa, ker bodo praktično nogometaši Torina igrali v Ziirichu kot na domačem igrišču, saj bo število navijačev torinskega moštva celo večje od domačih navijačev.
Vseeno pa vzdušje v turinskem moštvu ni najboljše. Pulici, kaže. da je dokaj potrt, s tem da ga je trener zopet stavil med rezerve in da je zato tudi odločno protestiral. Volpati se ni strinjal, da je v srečanju v Brescii ostal na rezervni klopi, Nizozemec Van de Korput pa je jasno povedal, da je bil njegov dosedanji učinek poprečen, ker doslej ni imel še točno' dodeljenega mesta v ekipi. Skratka,' porajale so se polemike, ki gotovo ne kori-stijo moštvu pred današnjim srečanjem.
Tako ali drugače pa je Rabitti objavil postavo, ki bo danes igrala v Ziirichu. Le-ta je naslednja: Ter-raneo, Volpati, Salvadori, P. Sala, Danova, Van de Korput, D’Amico (Mariani), Pecci, Graziani, Zac-carelli, Scala.
Trener Grosshoppersa pa je na javil naslednjo postavo: Berbig. Al-bon, Lauper, Egli, Herbert Her mann, Koller, Pfister. Heinz Hermann, Wehrli, Zanetti, Sulser.
Športni svet za takojšnjo pomoč prizadetim po potresu
RIM — Katastrofalni potres, *ki je prizadel južno Italijo in terjal toliko človeških žrtev in ogromno materialno škodo, je boleče odjeknil v italijanskem športnem svetu in v športnem svetu v tujini. Italijanskim športnim organom prihajajo izrazi globokega sožalja od najvišjih mednarodnih organizacij. Svojo solidarnost so izrekli predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Samaranch, predstavniki posameznih olimpijskih odborov, evropske nogometne zveze UEFA in drugi.
Italijanski športni organi pa so v zvezi z dramatičnim položajem podvzeli tudi nekatere konkretne korake, podrobneje pa bodo o tem razpravljali na 'jutrišnji seji CONI. Nogometna zveza FIGC pa je medtem povabila svoje člane in ves nogometni svet, da čim bolj konkretno izkažejo svojo solidarnost in za potrebe potresen-cev odstopijo športne objekte ter sprejmejo vse potrebno glede morebitnih odložitev športnih manifestacij. Poleg tega pa je že začela zbirati sredstva za žrtve potresa, številne profesionalne in polprofesionalne ekipe pa so na lastno pest nakupile raznovrsten material. Solidarnostni akciji se je pridružila tudi vsedržavna zveza za ljudski šport, ki je inkaso \ega tedna namenila posebnemu fondu za otroške dejavnosti na prizadetih področjih, zveza za konjski šport pa je za petek proglasila vsedržavni dan žalovanja, tako da bodo vse konjske dirke na sporedu dan kasneje.
V prizadetih krajih so sklenili, da odložijo nekatera nogometna srečanja, ki bi jih morali odigrati danes. Kako bo za naprej, bodo odločali sproti. V tem tednu pa bodo na vseh igriščih z enominutnim molkom počastili žrtve potresa, dobiček z raznih srečanj pa bodo v‘celoti namenili za potrebe prizadetega prebivalstva. Na jutrišnjem sestanku italijanske nogometne profesionalne zveze bodo poleg drugega razpravljali, kako na najbolj primeren način pospešiti in uskladiti celotno akcijo.
KOŠARKA
V PRVENSTVU KADETOV
ZASLUŽENA ZMAGA KONTOVELCEV
Gulič dosegel kar 36 točk - Poletovci izgubili - V prvenstvu dečkov pa je Jadran na Opčinah doživel drugi poraz - Feri najboljši (17 točk)
Kontovel — Stella Azzurra 71:67 (35: 23)
KONTOVEL:	Gulič 36, Andrej
Gruden, Daneu, Aleksander Gruden, Štoka 6, Marjan Pertot 6, Aleksij Pertct 13, Sedmak, Čuk 10.
SODNIKA: Škrlj in Fornasaro.
V prvi prvenstveni tekmi kadetskega prvenstva so Kontovelci zasluženo premagali Stello Azzurro. Čeprav so nasprotniki prvi prišli v vodstvo, so domačini v nadaljevanju z boljšo igro nadigrali Tržačane, ki so ob koncu prvega polčasa zaostajali že za 12 košev. Tudi začetek drugega je potekal v premoči Kontovelcev, ki so na ta način svoje vodstvo še povečali (maksimalno v 33' 36:44). Prav tedaj, ko bi zadostovalo igrati umirjeno in zaključevati akcije, so domačini začeli igrati ravno obratno. Vse to v korist Stelle Azzurre, ki se je
ji ni Uspelo, da bi v končnem elanu presenetila domačine, (h. 1.)
Polet — Servolana 53:88 (20:37)
POLET: Vremec 31 (6:7), Hrovatin 10, Kalc 6 (0:3), Malalan, Kralj, Sosič 2, Taučer 4.
V	nedeljo je openski Polet igral v drugem kolu kadetskega prvenstva proti škedenjski Servolani. Tekmo so odigrali na odprtem igrišču prosvetnega doma. Teren igrišča je zato precej oviral igralce, predvsem ko je bila žoga mokra. Tekma se je začela že na začetku v znamenju premoči Škedenjcev. Poletovci so slabo skakali pod košem in izgubili nekaj važnih žog. V drugem polčasu je bila premoč Škedenjcev še bolj očitna. Openci so se skušali upirati, toda zaman.
V	Poletovih vrstah se je izka-
nevarno približala, a kljub vsemu | zal Vremec in Taučar, medtem, ko
■SBH NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Samo Primorje med začetniki z obema točkama
Vse druge ekipe so morale priznati premoč nasprotnikov
POKAL UEFA Osmina finala
DANAŠNJI SPORED
•	Radnički Niš (Jug.) —
AZ ’67 (Niz.)
•	Hamburger (ZRN) —
, St. Etienne (Fr.)
•	Ipsvvich (Angl.) —
Lodz (Pol.)
•	Grasshoppers (Švi.) —
Torino (It.)
•	Standard Liege (Bel.) —
Dynamo Dresden (NDR)
•	Eintracht (ZRN) —
Sochaux (Fr.)
•	Lokeren (Bel.) —
Real Sociedad (Šp.)
•	Stuttgart (ZRN) —
Koln (ZRN)
Povratna srečanja 10. decembra
ZAČETNIKI
Ponziana B — Primorje 0:2
(0:2)
PRIMORJE:	Zadeu, Maurovich
(Gava), Reina, Reganzin, Micheli, De Bernardi, Glavina, Daneu, Va-scotto (Faggin), Sardoč, Grando.
STRELCA: v 7. min. Grando, v 12. min. Sardoč.
V gosteh pri Ponziani B so Pro-sečani zasluženo osvojili obe točki. Primorje je občasno zaigralo zelo dobro, predvsem v prvem delu srečanja, ko je konkretiziralo svojo premoč z dvema odličnima zadetkoma. Na splošno so imeli nogometaši Primorja vedno pobudo v svojih rokah in niso puščali doma-
činom veliko prostora ter so brez | ^„i večjih težav prednost obdržali do x
SKUPINA A Izidi 9. kola
Breg - S. Sergio 0:5; Costalun-ga - Libertas 1:1; Fortitudo - Ro-sandra 0:0,; ' Ponziana A - Mugge-sana 1:1: Soncini B - Portuale 2:0; Domio prošt.
LESTVICA
Ponziana, .Libertas 12; S. Sergio 10; Soncini 9; Muggesana, Rosan-dra 7; Fortitudo 6; Domio, Cos.a-lunga 5; Portuale 4; Breg 0.
KADETI
Izidi 10. kola
Costaluriga - Supercaffe 1:0; E-dile Adriatica - Libertas 2:3; Ro-sandra - Fortitudo 2:3; Stock - Ro ianese 1:2; - Zaule - Breg 3:1; S. f Marco - Opičina 0:0; Portuale je
kraja.
SKUPINA C Izidi 9. kola
Chiarbola B - Opicina 1:1; Espe ria S. Giovanni A - CGS 0:0; Gia-rizzole - Supercaffe 0:0; Ponziana B - Primorje 0:2; For You - S. An-drea A 0:4; Gaja prosta.
LESTVICA
Giarizzole 11; Esperia S. G. 10; CGS,' Shpercaffč, S. Andrea 9; For You, Primorje 7; Chiarbola 5; Ponziana 3; Opicina 2; Gaja 0.
..................................m...................................................................................................................iniiiiiiiiiiimn
KOŠARKA
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Podvig Hurlinghama v Rimu
Sinoči je premagal Bancoromo z dvema točkama razlike - Lawrence (24 točk) in Laurel (23) najboljša - Tai Ginseng danes doma proti Recoaru
Bancoroma — Hurlingham 79:81 (46:38)
BANCOROMA: Rossetti 4, Selvaggi 6, Davis 13, Polesello 14, To-massi, Bini 6, Hicks 21, Castellano 14, Papoitto, Arte.
HURLINGHAM: Lavvrence 24, Ritossa 16, Baiguera 4, Tonut, Scolini, Meneghel 6, Jacuzzo, Laurel 23, Mina 8, Čuk.
SODNIKA: Rotondo in Dal Fiume iz Bologne.
V sinočnjem anticipiranem
Borovi atleti imajo nov odbor
V nedeljo zjutraj je bil na sta-ai°nu «1. maj* v Trstu občni zbor atletskega odseka športnega zdru-?enja Bor. Udeležba ni bila dobra l" dejstvo, da je lep del odseka ?? zelo mlad, je le delna tolažba. J*ljub temu pa je bil osnovni cilj c*°sežen, izbrano je bilo novo vodjevo, ki vsebuje nekaj novih imen, .ar naj bi zagotovilo večji dotok ''lej za nove pobude in večjo učinkovitost pri izvajanju programov.
Za načelnika je bil potrjen Bru-Križman, odborniki pa bodo E-n'H Sedmak, Štefka Veljak, Loreda-||a Kralj, Marina Purič, Boris Fabian, Aleks Kalc, Borut Kodrič, I-Sor Bigaton in Aleksander Inamo. Na prvi seji, ki bo danes, ob 20. 'b' na stadionu «1. maj*, si bodo odborniki razdelili mesta, v odbor Da bodo sprejeti tudi trenerji.
odbojka
mladinci
Vo||ey club — Bor	2:3
(-3, —7, 7, 12, -14)
BOR; Ferluga, Stančič, Kalc, ,.dl, Pernarčič, Devvalderstein, Babe.
. Mladinci Bora so pospravili tre-j)e prvenstvene točke. Skromni Vol-;ey club sicer premagali precej kot je bilo pričakovati in kot kazal tudi sam začetek sreča-r*ja. Ne glede na to, da so morali borovci na igrišče v okrnjeni po stavi in z dvema še poškodovanima igralcema, je bilo na dlani, da domačin slabši nasprotnik tako s. tehničnega kot tudi s taktičnega 'adika. Po dveh razmeroma lahkih oelnih zmagah se je najlepše pokazalo v nadaljevanju. Slovenski 'antje so grešili kot za stavo, da
RIM
srečanju 12. kola A-l italijanske košarkarske lige je tržaški Hurlingham poskrbel za lep podvig: v Rimu je namreč po izredno izenačeni borbi premagal domače moštvo Bancoro-me in tako osvojil predragoceni točki v borbi za obstanek.
V tržaških vrstah rta bila najboljša Američana Lavvrence in Laurel. Še posebno spodbudno je, da je Lavvrence na tako težkem gostovanju pokazal, da je navsezadnje za tržaško moštvo dobra okrepitev.
Danes pa bodo igrali ostale tekme 12. kola v prvenstvu A-I lige.
Goriški Tai Ginseng. ki je v soboto, kljub izredni igri Američana Pondexterja (32 točk), izgubil proti Bancoromi, bo drevi doma igral proti Recoaru iz Forlija. Za goriško moštvo bo to lepa priložnost, da osvoji novi in prepotrebni prvenstveni točki po dosedanjem katastrofalen nastopu v tej ligi (ena zmaga in kar 10 zaporednih porazov).
Če bi tudi drevi Goričani ostali praznik rok, potem je jasno, da si bodo zapravili še poslednjo možnost za obstanek v ligi.
DANAŠNJI SPORED (21.00)
Tai Ginseng - Recoaro; Antonini
• i v ti:.-i:   TlrD Dnlndn!
ko bo Sinudyne pričel z nastopi v finalnemu delu evropskega pokala prvakov.
V Novem združenju tudi Milan Mikuš
Pred'nekaj dnevi so pri tržaškem sodišču uradno potrdili ustanovitev Združenja amaterskih nogometašev, ki si je zadalo skrb za obrambo moralnih, športnih in kulturnih interesov svojih članov.
Glavne točke, na katerih bo novoustanovljeno združenje delovalo, so:
1.	boljša zdravstvena oskrba
2.	primerna zavarovalna politika
3.	odnosi med programiranjem športne aktivnosti in delovnimi ter družbenimi odnosi amater-
Grimaldi
1»
Pintinox - I&B Bologna; Scavolini - Billy; Ferrarelle - Turi-sanda; Sinudyne - Sguibb.
Nikolič strokovni svetovalec Sinudyneja
BOLOGNA — Znani jugoslovan ski košarkarski strokovnjak Aca Nikolič no novi strokovni svetovalec italijanskega državnega prvaka. bolonjskega Sinudyneja.
Trener bo ostal Zuccheri, Nikolič pa bo s svojo veliko mednarodno izkušenostjo še kako potreben moštvu posebno v tem delu sezone,
um.,....
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 27. t.m„ ob 18. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20, seja odbojkarske komisije
skega nogometaša
4.	športni objekti
5.	rekreativne dejavnosti
Nova organizacija ne predstavlja neke protiuteži Italijanski nogometni zvezi in društvom, ki so v njo včlanjena, ampak bo le predstavnik amaterskih igralcev in njihovih potreb ter povezovalec med njimi in nogometnimi organizacijami.
Pred kratkim so v Trstu izvolili novi pokrajinski odbor Italijanske nogometne zveze. Za predsednika je bil izvoljen Giuseppe Mendella, med odborniki pa so tudi trije predstavniki slovenskih društev in sicer Guido Dagri (Breg), Franco Same-se (Zarja) in Milan Mikuš (Primorje) .
• • «
Pred dnevi so se v Ronkah sestali predstavniki Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine, da bi se dogovorili o nadaljnjem športnem sodelovanju med temi tremi deželami. Po izmenjavi raznih mnenj so se dogovorili, da se bodo ponovno srečali januarja v Ljubljani.
LESTVICA
Costalunga 17; Edile Adriatica 12; Fortitudo JI: Opicina, Liber,-tas 10; Portuale 9; S. Marco 8; Supercaffe, Rosandra 7; Zaule 6; Stock 5; Breg, Roianese 4.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA B
■Zaostali srečanji 5. kola
Don Bosco - Inter Trieste 0:5; Vesna - CGS 0:6.
LESTVICA
Olimpia, CGS 12; Primorec 11; Inter Trieste 10; Domio 9; Vesna 8; Primorje, Don Bosco 6; Stock 4; Kras 2.
NAJMLAJŠI
SKUPINA A
Izidi 10. kola
Breg - For You 0:4; Blue Star -Campanelle 0:5; Costalunga - Libertas prek.; Montebello - Portuale 0:0; Ponziana - Zaule 8:0; S. Vito in Fortitudo prosta.
LESTVICA
Campanelle 14; Fortitudo 12; Ponziana 11; Libertas 10; Portuale 8; Blue Star, S.. Vito, Costalunga, For You 6; Zaule 2, Montebello 1; Breg 0.
Chiarbola — Primorje 2:0
(2:0)
PRIMORJE:	Micheli, Malalan,
Spadoni, Kemperle, Zancolich, Nabergoj, Glavina (Celea), Simat, Capuano, Depase, Comino.
Proti solidni ekipi Chiarbole so morali Prosečani ponovno praznih rok z igrišča. Za rdeče-rumene se je tekma pričela slabo, saj so do mačini že po desetih minutah igre vodili z 2:0. Izgledalo je, da čaka Primorje prava katastrofa, toda po hladni prhi so se Prosečani zbrali in so bili tako v prvem polčasu kot v nadaljevanju povsem enakovredni nasprotniku, ki pa je vseeno obdržal prednost.
SKUPINA B
Izidi 10. kola
Chiarbola - Primorje 2:0; Giarizzole - Supercaffe 0:0; Olimpia Esperia - S. Giovanni 0:0; Roiane se - Zarja 5:0; Triestina - Inter Trieste 6:0; S. Andrea in CGS prosta.
LESTVICA
Triestina 12; Olimpia 11; S. An-
drea, Chiarbola 10; Supercaffe 9; Roianese 8; Esperia S. Giovanni 7; Inter Trieste, Giarizzole 6; CGS 4; Primorje 1; Zarja 0.
CICIBANI
SKUPINA A Izidi 10. kola
Soncini B - Breg 1:1; Domio -Chiarbola 0:5; Costalunga - Fortitudo A 1:1; Muggesana - Zaule A 1:0; Ponziana A - Portuale B 2:1.
LESTVICA
Ponziana A 13; Chiarbola, Muggesana 7; Soncini B 6; Domio, Costalunga, Fortitudo A 5; Breg, Rosandra, Zaule A 4; Portuale B 0
SKUPINA C
Zaostalo srečanje 6. kola
Primorje - Zaule B 0:2.
LESTVICA
For You, Giarizzole, CGS 11; Libertas 9; Zaule B 6; Opicina 4; S. Andrea 4; S. Vito 3; Esperia S. Giovanni 2; Primorje 1.
Rocol — Kras 6:2 (3:1)
KRAS:	Robert Purič, Tavčar,
Križman (Sedmak), Lucijan Škabar (Andrej Purič in Marko Škabar), šuc, Škrk, Alan Škabar in Andrej Škabar....
STRELCA za Kras: šuc in Alan Škabar.
Kras je proti skromni ekipi Ro-
cola igral precej slabše kot ponavadi in skoraj nepričakovano izgubil tekmo. Krašovci niso ponovili dobre igre, ki so jo predvajali proti Greti, ko so slavili prvo zmago. Odpovedala je zlasti obramba, medtem ko je napad tudi tokrat zadovoljil. Morda bo ta tekma sva rilo za naprej, kajti rdeče-beli so nasprotnika nekoliko podcenjevali, zaradi slabega položaja na lestvici. (r.b.)
MLAJŠI CICIBANI
Izidi 10. kola Soncini - Breg 2:0; Domio -Chiarbola 1:2; S. Andrea - Fortitudo 5:0; Campanelle - Cave 8:0; CGS - For You 1:2; Giarizzole -Esperia S. G. 6:0.
LESTVICA For You 15; S. Andrea 12; Soncini 10; Giarizzole, Campanelle 9; Esperia S. G. 8; Breg, Chiarbola 7; Fortitudo 5; CGS 4; Domio 3; Cave 0.
TURNIR
MEMORIAL ROCCO
Izidi 10. kola
Roool - Kras 6:2; Costalunga -Greta 5:0; Roianese - S. Croce 0:6; Pellicana - Fulgor 0:16; Olimpia -Supercaffe B 4:1; Supercaffe A prost.
...................:........................■■-■■-<■
Stenmark in Križaj prijatelja in tekmeca obenem
.......................................................um....imun...................................................
Pred prvim nastopom za SP
SMUČANJE
______________NA LETOŠNJIH TEKMOVANJIH ZA SVETOVNI POKAL
BOJAN KRIŽAJ MERI NA TOČKE ZA KOMBINACIJO
Njegova (in njegovih tovarišev) specialnost pa ostaneta še vedno slalom in veleslalom
Če bi lani Bojan Križaj startal v vsaj enem smuku svetovnega pokala, ki je veljal za alpsko kombinacijo, bi si najboljši jugoslovanski smučar vseh časov gotovo zagotovil na koncu sezone, na končni skupni lestvici, bronasto kolajno. T0 je u-gotovitev, ki vodstvu jugoslovanske bele reprezentance v vsem poletnem premoru ni dala miru. V smuku startati ali ne startati, to je bilo vprašanje, ki je terjalo odgovor pred začetkom nove sezone, vendar pa še zdaj ni mogoče zanesljiva reči, če bo ta odgovor le nekaj dni pred začetkom letošnjih tekmovanj za SP tudi pozitiven ali pa negativen.
Točke iz kombinacije so namreč izredno vabljive, predvsem pa nujno potrebne vsakemu, ki se želi dokopati do najvišjih mest na končni skupni lestvici svetovnega pokala. To je potrdila tudi lanska sezona,
ko niso Stenmarku pomagali vsi njegovi spektakularni rezultati v slalomu in veleslalomu: na koncu sezone mu je kristalno vazo izpred nosa odnesel Wenzel. O teh točkah pa je vredno premišljevati tem bolj, ker je bilo lani nekaj takih tekmovanj, na katerih vseh kombinacijskih točk niti niso oddali, čeprav so bile prav zaradi tega izredno «poceni» oz. bolje povedano, zastonj.
Zato ni čudno,. če o teh točkah premišlja v teh dneh tudi Križaj in vsi tisti, ki mu pomagajo pri njegovem «lovu» na dragocene točke SP, (kot, seveda, tudi ostalim njegovim sotekmovalcem). Za Križaja je nerodno le to, da je po svoji smučarski specializaciji slalomist in veleslalomist. Letos je sicer vadil nekoliko tudi smuk, toda v družbi ostalih vidnejših smukačev, pa tudi univerzalcev, pomeni na tej special-
ni progi bore malo, zlasti še na zahtevnih progah za smuk, kakršna je npr. v Kitzbiihlu in še ponekod.
Vendar pa je v letošnji svetovni pokal vključenih tudi nekaj takih prog, ki bi bile za Križaja (in morda še za kakega njegovega sotekmovalca) «dosegljiva»; če bi prav tistega dne ne bili tekmovalni pogoji zelo slabi (poledenela proga itd.). Ena takih je npr, proga v Val dTseru in prav na to meri svetlolasi Jugoslovan. Nekaj težav bo moral prebroditi že pred tekmovanjem: uradne poskusne vožnje na tej progi trajajo tri dni in Križaj meni, da bi moral izkoristiti za vadbo tega smuka dve dni, en dan pa posvetiti pripravi vožnje med vrati, kajti nastopil bo tudi v veleslalomu. Prav to dejstvo pa bi lahko bilo za Križaja tudi usodno; v smuku namreč itak ne pričakuje kakih posebnih rezultatov (vozil ga
bo le zaradi kombinacije), vendar pa je veliko vprašanje, če bi se mu krnitev priprav za veleslalom dobro obrestovala in bi morda zato tudi tukaj dosegel manj vidne rezultate, kot lani, ko je pomagal svoji ekipi da je (skupno s Kuraltom in Strelom) osvojila kar tri mesta med prvo peterico na veleslalomski lestvici.
Sicer pa bosta pred začetkom svetovnega pokala pomagala v prihodnjih dneh še dva mednarodna nastopa, na katerih bodo nastopili tudi Jugoslovani. V soboto in nedeljo bosta slalom in veleslalom v Val Senalesu, nato pa še slalom v Livigpu. Ti trije nastopi bodo že dokaj dober mednarodni tekmovalni test. ki bo pokazal, če se plavi vr.Ui izplača tvegati nastop v smuku, ali pa le bolj zanesi iiva va rianta po lanski formuli, slalom m veleslalom brez smuka.
V	Val dTseru težave s snegom
V	dneh 3. in 4. decembra bi moralo biti v Val dTseru na sporedu prvo letošnje smučarsko tekmovanje za svetovni pokal v ženski ter moški konkurenci, znano pod imenom ^Kriterij prvega snega*. Toda organizatorji te pomembne prireditve imajo težave: v tem franco skem zimskem središču prvega sne ga noče in noče biti; na vsem področju ga ni niti z? kavno žličko.
Zato vse kaže,, da bodo morali prenesti »kriterij* v katero izmen drugih, višje ležečih zimsko športnih središč, kjer je dovolj snega. Od ločitev bodo morali sprejeti najkasneje danes, saj jo morajo (po mednarodnih določilih) sporočiti mednarodni smučarski zvezd najkas neje deset dni pred tekmovanjem.
Da tako premikanje sedeža tekmovanja za organizatorje ni prijetno, je odveč pripominjati, račune pa bo prekrižalo tudi marsikateremu tekmovalcu, zlasti tistim, ki sn v teh dneh svoje priprave prilagodili prav pogojem, ki jih zahtevajo proge v Val dTseru.
je Kalc igral pod svojimi možnosti. V. Andrej)
SKUPINA A IZIDI 2. KOLA
Bor - Don Bosco A	32:121
Ferroviario B - Ricreatori 71:50 Inter Milje - Libertas 66:47 Polet - Servolana	53:88
LESTVICA
Don Bosco A in Servolana 4, Ferroviario B, Ricreatori, Inter 1904 in Libertas 2, Bor in Polet 0. PRIHODNJE KOLO Don Bosco A - Ferroviario B; Ricreatori - Libertas; Servolana -Ror (30. 11. ob 11.00 v Skednju); Polet - Inter Milje (30.11. ob 15.00 na Opčinah).
SKUPINA B IZIDI 1. KOLA
Alabarda - Ferroviario A 69:83 Kontovel - Stella Azzurra 71:67 Inter 1904 - Don Bosco B 96:63 LESTVICA
Fefroviario A, Kontovel	in In-
ter 1904 2, Stella Azzurra, Alabarda in Don Bosco B 0.
PRIHODNJE KOLO Don Bosco B - Alabarda: Ferroviario A - Kontovel (29. 11. ob 18 30 v Ul. Miramare); Stella Azzurra * Inter 1904.
NARAŠČAJNIKI
IZIDI 6. KOLA
Sokol - Ricreatori	79:53
Don Bosco - Bor A	95:69
Ferroviario - Alabarda	63:76
Saba - Inter 1904	64:86
LESTVICA
Don Bosco in Alabarda 10, Inter 1904 8, Ferroviario in Saba 6, Bor A in Sokol 4, Bor B in Ricreatori 0.
Saba. Sokol in Don Bosco imajo tekmo več.
PRIHODNPE KOLO Inter 1904 - Don Bosco: Alabarda - Bor B (30. 11. ob 9.00 v Ul della Valle); Ricreatori - Ferroviario: Bor A - Sokol (30. 11. ob 10.00 na stadionu «1. maj).
DEČKI
Jadran — Libertas 37:75 (16:45)
JADRAN: Persi 10 (2:4), Jerič, Filipčič, Konda, E. Guštin, B. Guštin, Granier 2, Feri 17 (1:3), Fa-bi 8 (2:5).
Tudi v drugem kolu prvenstva dečkov so jadranovci doživeli visok poraz. Tokrat so igrali doma in izgubili proti Libertasu.
V	Jadranovih vrstah se je zopet izkazal Feri, ki je bil s 17 točkami tudi najboljši strelec tekme.
DEČKI Izidi 2. kola
Kontovel - Inter 1904	29:165
Jadran - Libertas	37:75
Don Bosco - Alabarda , ,7Q;63 Ricreatori - Ferroviario 64:71 Barcolana - Inter Milje 17:99 Počitek: Bor
LESTVICA
Inter 1904, Libertas in Don Bosco 4; Inter Milje, Ferroviario, Bor in Alabarda 2; Barcolana, Kontovel, Ricreatori in Jadran 0.
Bor in Inter Milje imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Kontovel - Ricreatori (29. 11. ob 15.30 na Kontovelu); Libertas - Don Bosco; Ferroviario • Jadran (30. 11. ob 8.30 v Ul. Miramare); Bor -Inter Milje (30. 11. ob 8.30 na stadionu «1. maj*); Barco’ana - Alabarda. Počitek; Inter 1904.
»TURNIR 29. NOVEMBRA*
Danes prva tekma Dom-Gostol
Kot smo že včeraj poročali, se bo danes pričel v Gorici «Turnir 29. novembra*, ki ga prireja Mladinski center iz Gorice Na letošnjem košarkarskem turnirju nastopajo naslednje ekipe: Gostol iz Nove Gorice, Tolmin in pa goriški Dom.
Danes je na sporedu le eno srečanje, in sicer Gostol - Dom. Pričetek srečanja bo ob 19.30 v telovadnici kulturnega doma v Gorici. Jutri pa sta na sporedu ostali dve srečanji s pričetkom ob 18. uri.
V	petek zvečer pa bo na osrednji proslavi MC v Dijaškem domu v Gorici nagrajevanje turnirja.
TENIS
Od jutri do nedelje bo v Milanu na sporedu velik mednarodni teniški turnir »Master Brooklyn». Borg je svoje sodelovanje na tej prireditvi odrekel, vendar pa bo nastopil Američan Connors. tretji na
svetovnih teniških lestvicah.
* « *
Argentinec Clerc je zmagal na mednarodnem teniškem prvenstvu Argentine v Buenos Airesu. V fi nalu je premagal Nemca Gehrin ga s 6:7, 2:6, 7:5. 6:0 in 6:3.
OBVESTILA
ŠD Polet
kolalkarska sekcija
obvešča, da bo jutri, 27. novembra, ob 18. uri kotalkarski trening, namenjen revijskemu nastopu, ki bo 8. decembra v Bplogni. Zaradi zahtevnosti nastopa poziva vse sodelujoče, da sc treninga gotovo udeleže.
« « •
Odboikarska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da bo seja jutri, 27. novembra, ob 20. uri.
tt « tt
ŠZ Bor
obvešča vse člane svojega TRENERSKEGA AKTIVA da bo v petek, 28. t.m,, seja vseh društvenih trenerjev in vaditeljev ob 19. uri na stadionu «1. maj* v Trstu.
Prisotnost je za vse trenerje in vaditelje strogo obvezna.
Uredništvo, upravo, oglosni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS 61C00 Ljubljano
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT*
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih:
22.600 lir---------- ..............—. —......... .	.
400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda.
Oglasi
Stran 6
kih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozalia
... «... ........ širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda.
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julljske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI.
H
26,, novembra 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
in tiska I
E
član Italijanskefcjtfj
zveze časopisnih v||3h založnikov FIEG>8^
KREPITEV SODELOVANJA MED OBMEJNIMI TURISTIČNIMI USTANOVAMI
Goriški turistični operaterji obiskali slovensko glavno mesto
Marjan Rožič je povabil goriškega župana naj obišče Ljubljano Del Benu so izročili priznanje Slovenske turistične zveze
LJUBLJANA — Na vljudnostnem in informativnem obisku v Ljubljani se je včeraj mudila delegacija pokrajinske turistične ustanove iz Gorice, ki je s tem vrnila spomladanski obisk predstavnikov Slovenske turistične zveze na Goriškem. Delegacijo je vodil predsednik u-stanove Mario del Ben, v njej je bil tudi direktor Luciano Spangher. medtem ko deželni odbornik za turizem Adriano Bomben zaradi potresa ni mogel priti na obisk. Na izvršnem svetu mesta Ljubljane so predstavnike goriškega turizma sprejeli predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese, predsednik mestne skupščine dr. Marjan Rožič, predsednik Ljubljanske turistične zveze Danilo Žbrizaj in drugi. Ob tej priložnosti so ugotovili, da se turistično sodelovanje med Gorico in Slovenijo razvija zelo uspešno posebej še med turističnima ustanovama obeh Goric. Kot je znano sta nedavno izdali
skupni turistični prospekt območij ob Soči, na katerem je izenačena celovita in skupna turistična ponudba. Sodelovanje pa ni omejeno samo na propagandno dejavnost, temveč se razvija tudi na strokovnih ravneh tako na primer pri skupni informativni službi, izdelavi skupnih turističnih vodičev in podobno. Izrazili so željo, da bi tovrstne oblike sodelovanja kot so s uveljavile na območju obeh Goric vpeljali tudi z ostalim zaledjem Slovenije. Leopold Krese je prek goriških predstavnikov sporočil izraze sožalja ob katastrofalnem potresu in pripravljenost jugoslovanskih narodov, da priskočijo na pomoč. Dr. Marijan Rožič pa je prek predsednika gori-ške pokrajinske turistične ustanove sporočil novemu goriškemu županu želje Ljubljane, da mesti navežeta tesnejše stike in je goriške predstavnike povabil na obisk. Ob koncu srečanja je predsednik Turistične zveze Slovenije podelil Mariu del
iiiiiiitiiMitiiiiiititittiiiiii iiiiiiiiiiit im ti tu tituiiiiffitf 111111111111111111 tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiimiiii
OB KONCU SPLOŠNE POLITIČNE RAZPRAVE
Prva ugodna ocena madridske konference
Problemi humanitarnega sodelovanja in vprašanj tako imenovane «tretje košarice»
MADRID — Na madridskem sestanku KEVS se je končala splošna politična razprava o problemih varnosti in sodelovanja v Evropi. Globalna ocena razprave je ugod na. čeprav se tudi to pot niso povsem izognili blokovskemu tekmovanju, pri čemer so bili v ospredju a-meriški delegati.
Včerajšnja p.enarna seja je bila pretežno posvečena zaključku razprave o problemih humanitarnega sodelovanja in drugih vprašanj iz tako imenovane »tretje košarice*. Predloženo je bilo tudi poročilo o rezultatih sestanka neuvrščenih sredozemskih držav v La Valletti in poročilo o sestanku izvedencev 35. držav o vprašanjih evropske varnosti v Montreuxu in poročilo o e-vropskem znanstvenem forumu v Hamburgu. Ti sestanki so bili sklicani v skladu s sklepi beograjske konference in so jih včeraj ocenili kot prispevek za okrepitev procesa KEVS.
Sicer pa je bil začetek tretjega tedna madridske konference v znamenju nadvse dinamične razprave o problemih okrepitve gospodarskega in humanitarnega sodelovanja v Evropi. Član jugoslovanske delegacije Ljubivoje Ačimovič je pojasnil stališča Jugoslavije o vseh vprašanjih in ob tem sporočil, da bo Jugoslavija dala pobudo za usta novitev telesa evropske kulture v okviru KEVS. ’ Ačimovič je govoril tudi o krepitvi gospodarskega sodelovanja v Evropi, ki ga je ocenil kot pomembno, vendar daleč od tistega, kar ocenjujemo kot zadovoljivo. Bistvo doseženih rezultatov je znamenje, da so objektivni interesi prevladali nad trenutnimi političnimi usmeritvami. Jugoslavija ceni prizadevania gospodarske komi-sre OZN za Evropo in meni, da bi zdai moral’ sprožiti ugodne korake s ciljem sistematske in dolgoročne akcije za reševanje problemov e-ne-ffije.
Jugoslovanska delegacija tudi meni, da mora madridsko srečanje prispevati k boli odločnemu angažiranju držav udeleženk KEVS pri reševanju problemov držav v razvoju in še posebej pri splošnih prizadevanjih, da bi začeli tako imenovane globalne pogovore.
Smrtna kazen Metodu Trobcu
KRANJ — Občinsko sodišče v Kranju je včeraj izreklo smrtno kazen Metodu Trobcu, ki mu je dokazalo umor petih žensk za rop in dve težki kraji. Tak je epilog ir 'sec dni trajajoče glavne razpra-
ve. na kateri je po zasliševanju velike vrste prič in izvedencev petčlanski senat ugotovil, da je Trobec vsa dejanja storil naiklepno. Zagovornik Metoda Trobca je takoj po izrečeni sodbi napovedal pritožbo, češ da je bila storjena sodna zmota. Obramba je ves čas poteka glavne razprave namreč poskušala dokazati, da je bil Trobec žrtev zdravljenja z elektrošoki, ki jih je dobival v bolnišnici za umsko prizadete v Polju pri Ljubljani in med svojim . začasnim bivanjem v Nemčiji. Smrtna razsodba je vzvalovila javno mnenje toliko bolj, ker je bila zadtoa v Sloveniji izrečena pred 21 leti. (jp)
MADRID — Tihotapstvo ne pozna meje. Portugalski cariniki krajevne postaje Verin na meji s Španijo so že od nekdaj navajeni zapleniti vsakovrstne predmete, od grozdja do spodnjega perila, tokrat pa jih je »nespretni* Benito Rcdriguez resnično presenetil, saj je v Španijo skušal pretihotapiti približno šest tisoč kondomov.
Benu plaketo zveze v znak priznanja za uspešno sodelovanje in i-zrazil željo, da se bo sodelovanje širilo tudi potem ko bo goriško ustanovo prevzelo novo vodstvo. Po srečanju so si gostje ogledali stari del Ljubljane in njegovo obnovo, kulturni dem Ivana Cankarja in nekatere kulturne znamenitosti glavnega mesta Slovenije, (jp)
Državni udar v Zgornji Volti
Bivši predsednik Zgornje Volte Sangoule Lamizana (Telefoto AP)
ABIDJAN - V Zgornji Volti ie vojska pod poveljstvom polkovnika Saya Zerba izvedla državni udar in odstranila predsednika Sangula Lamizana. Oblast naj bi prevzela »Vojaška komisija za sanacijo in razvoj*, ki je že ukinila ustavo in razpustila državno skupščino. Po prvih diplomatskih poročilih iz glavnega mesta Zgornje Volte Ouaga-dugouja, naj bi vojska izvedla državni udar brez večjih spopadov.
Zgornja Volta, bivša francoska kolonija, spada v skupino osemnajstih najbolj revnih držav in ima približno šest milijonov prebivalcev. Samostojna je postala leta 1960, po nekajletni notranji nestabilnosti je leta 1965 prevzel oblast z državnim udarom sedaj odstavljeni predsednik Lamizana. Ta je sicer nato izstopil iz vojske in se predstavil na volitvah, na katerih ga je prebivalstvo izvolilo za ored sednika. Že nekaj časa oa se je predvsem v vojaških krogih kazalo
Izdelan dnevni red za bližnji vrh EGS
BRUSELJ — Zunanji ministri 9 držav EGS so včeraj izdelali dnevni red zasedanja državnih pogla var jev ali predsednikov vlad Evropske skupnosti, ki bo 1. in 2. decembra v Luksemburgu. Na evropskem vrhu bodo razpravljali o gospodarskih, družbenih in finančnih razmerah v državah EGS, o evropskem monetarnem sistemu, o skupnem stališču glede dialoga Sever-Jug in o vprašanjih političnega so delovanja (zlasti o Bližnjem vzlio du, odnosih med Zahodom in Vzhodom in razmerah na Poljskem). Najvišji voditelji deveterice bodo tudi sklepali o obnovitvi sestave izvršne komisije EGS in poglobili razpravo o institucionalnih vprašanjih skupnosti.
Proračunski ministri so pa odobrili nov osnutek proračuna EGS za 1981, pri čemer se je Italija vzdržala, ker sprejema le v manjši meri zahteve evropskega parlamenta, ki je bil prvi osnutek zavrnil.
BEOGRAD — Predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov je včeraj sprejel delegacijo vsekitaj-ske zveze sindikata, ki se v Jugoslaviji mudi na povabilo sveta zveza sindikatov Jugoslavije. V pogovoru so pozitivno ocenili dosedanji razvoj stikov in sodelovanja med ZKJ in KP Kitajsko in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter med obema državama.
PO OBISKU JUŽNOTIROLSKE DELEGACIJE PRI ZUNANJEM MINISTRU PAHRU
Avstrijska vlada zahteva hitrejše uresničevanje določil\ ki jih predvideva južnotirolski paket
Na Dunaju pa niso navdušeni nad šolskimi ukrepi Magnagove deželne vlade, ki preprečujejo italijanskim otrokom, da bi se učili nemščine
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
DUNAJ — Že na začetku letošnjega zasedanja generalne skupščine OZN v New Yorku je bilo moč zaznati, da je z južnotirolskim vprašanjem nekaj narobe in da se av-strijsko-italijanski odnosi mračijo. Avstrijski zunanji minister Pahr je namreč v svojem govoru v generalni debati posvetil nekaj stavkov tudi «prepočasnemu uresničevanju* pravic nemško govorečega prebivalstva v italijanski pokrajini Tren-tino - Južna Tirolska in opozoril na »nezadovoljstvo* v manjšinskih vrstah. Medtem je bil že na Dunaju rimski zunanji minister Colombo, zunanjega ministra na Ballhaus-platzu sta obiskala bocenski deželni glavar Magnago m innsbruški deželni glavar Wallnoeffner, pa tu-
di predstavniki južnotirolske »nove levice* so prišli na Dunaj pripovedovat o svojih pogledih na položaj, zlasti pa je značilno, da se je na manjšinskem območju začela serija bombnih atentatov, ki jih v celoti pripisujejo nemško govorečim de-želanom ali njihovim simpatizerjem v Avstriji in na Bavarskem. Četrtega decembra se bo odpravila v Rim delegacija južnih Tirolcev in terjala od predsednika vlade For-lanija, naj pove, kako namerava izpolniti preostala določila «južno-tirolskega paketa*. Kakor so danes izjavili na dunajski vladi, bo od rezultatov tega srečanja odvisno ali bo Avstrija «ukrepala» torej intervenirala v Rimu in v imenu sporazuma Gruber - De Gasperi iz leta 1945 in drugih dokumentov terjala izpolnitev južnotirolskih želja in zahtev.
Položaj .je vse prej kot preprost, pred leti sklenjeni in od leta 1972 veljavni sporazum o reševanju juž-
notirolskega vprašanja, znan pod nazivom »južnotirolski paket* (vsebuje 137 določil in nad 60 zelo pomembnih interpretacijskih opomb), je namreč zadnja leta bolj ali manj «zamrznjen», narodnostne in upravne razmere na italijanskem severu in burni notranjepolitični razvoj v državi hromijo konkretno in praktično uresničevanje sporazuma. Sicer so v okviru avtonomne pokrajine Trentino - Alto Adige ustanovili posebno »bocensko provinco*, y kateri imajo Nemci dvotretjinsko večino (od 413.000 prebivalcev je samo 150.000 ljudi italijanske narodnosti), lastno deželno vlado, ki jo vodi predsednik južnotirolske ljudske stranke (SVP) 65-letni dr. Sil-vius Magnago, dvojezične napise v vseh krajih, močne gospodarske postojanke in so tudi formalno povsem enakopravni z južno, »tridentinsko provinco*, vendar pa še niso prišli daleč pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti pred držav-
«R|||a**|Mllll||||||lMl*»*»»|****»IIIti»»||||||l1lllllII««Mt»MMIItlll*|«||||IIIIIMIBI«€HHI«tl»ll»MI«»«l*llHlt»l«**IIIIMII»*«ll«MrtWllll**M«IIM*lllll*IMR**l**»IR****,l*H«l*ll*«I*IIIIIl,lt»«l»IIIt«ill**R*WIMt«IIIMI»I»lll»lll«l«lllli»»llll|IHI»||||«IB||||lt
PRVA OMEMBA NEODVISNIH SINDIKATOV V MOSKOVSKEM ČASOPISJU
POLEMIČNO PISANJE SOVJETSKEGA TISKA 0 POLJSKEM SINDIKATU SOLIDARNOST
Po mnenju agencije TASS lahko poziv k stavki prizadene nacionalne interese in obrambo države - Kritike glasila češkoslovaške partije «Rude pravo»
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
MOSKVA — Za tukajšnje tuje opazovalce je vsekakor novica dneva v tem, da se je v sovjetskem tisku prvič pojavilo ime novih ne odvisnih -polftfcffi sindikatov - 'Solidarnost*. 'Pravda ga sicer piše z malo začetnico, tlzvestija* pa z veliko, sicer pa je besedilo vesti povsem isto.
To samo po sebi seveda ni kdove kakšen «zgodovinski* dogodek, ob katerem bi kazalo pisati in razmišljati. Dosti pomembnejše je, v kakšni zvezi se je to ime pojavilo v sovjetskem tisku.
Prvič, gre za avtorsko besedilo vesti agencije TASS, ki je to tokrat storila proti svoji navadi — vsaj kar se poljskih dogodkov tiče. Do-
nezadovoljstvo s pičlim razvojem I slej je redno povzemala v glavnem gospodarstva, kar je bil verjetno Je tisto, kar so pisali sami na Polj-eden od glavnih vzrokov državne- skem ali pa. kar je pisal tisk so ga udara.	I cialističnih dežel.
TRAGEDIJA MED ZAROKO
Agencija je povzemala iz lega tiska v prvi vrsti ocene, po katerih se imperialistične sile vmešavajo /; poljske notranje zadeve. V zadnjem času pa je bilo iz teh povzetkov moč zaslediti, da so tudi v sami
šli pot iz sedanjih zagat. Povzemanje tega, kar piše tisk socialističnih dežel kaže razumeti predvsem kot sovjetska opozorila, da tudi te plati poljskih dogodkov ne bi pustili vnemar. Tako je tudi sovjet-
Poljski sile, ki da delujejo proti I ska javnost opozorjena, kako resen
Sedemindevetdeset žensk in otrok je predvčerajšnjim Izgubilo življenje zaradi eksplozije jeklenke v neki vasi 90 kilometrov od Ankare, kjer so praznovali zaroko. Rešil se Je samo 6-letni otrok. Mrtvi so samo ženske in otroci zaradi islamske šege o strogem ločevanju spolov	(Telefoto AP)
..........m......................................minuli.iimiuiiiimmiu......
IZŠLA KNJIGA FRANCIJA STERLETA »TOMŠIČEVA BRIGADA*
Živo pričevanje o bojih partizanskih enot
Knjigo je založila Partizanska knjiga - Izšla je v 10 tisoč izvodih
LJUBLJANA - V Ljubljani so predstavili knjigo Francija Sterleta »Tomšičeva Brigada — Uvodni del*, ki sta jo založila odbor te brigade in Partizanska knjiga, izšla pa je v 10-tisoč izvodih. Monografija zajema predvojni čas, čas razvoja delavskega gibanja, čas ko je komunistična partija Slovenija u-smerila napredne tokove slovenske družbe v ljudsko fronto - predhodnico osvobodilne fronte, nato pa začetke oboroženega upora proti oku-
patorju, ter nastanek in boje »prvega slovenskega proletarskega u-darnega bataljona Toneta Tomšiča*. To je uvodna knjiga, v naslednjih treh bo opisana ustanovitev Tomšičeve brigade 1942. leta in njena bojna pot do konca vojne.
Avtor monografije, ki ga bralci dobro poznajo že po knjigi »Veliki finale na Koroškem*, je v ta uvodni del o Tomšičevi brigadi vložil veliko truda in naporov. Ker je imet na voljo le malo pisanih virov, se je
opiral na žive priče, s katerimi je imel nešteto pogovorov. Boje partizanskih skupin — predhodnic »proletarskega bataljona Toneta Tomšiča* in boje bataljona je rekonstruiral na krajih, kjer so potekali. V knjigi je zelo obsežen seznam borcev tega bataljona. Po oceni strokovnjakov za tematiko iz narodnoosvobodilnega boja so posebno pomembni spomini borcev na posamezne dogodke in boje, ki so imenitno opisani. Avtorju priznavajo
natančnost in temeljitost pri študiju gradiva in živost v opisovanju dogodkov.
Nova knjiga Francija Sterleta «Tomšičeva brigada — Uvodni del* je izšla kot 49. knjiga zbirke »Knjižnica narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije* pri Partizanski knjigi. Borci Tomšičeve brigade, svojci padlih borcev te brigade in drugi bralci dobivajo z njo v roke eno najboljših monografij o slovenskih brigadah.
sedanji socialistični ureditvi na Poljskem in ki bi rade deželo potegnile iz tako imenovane socialistične družine.
Drugič, sovjetskim bralcem je « lej vesti agencije TASS povedano, da poziva sindikat «Solidarnost» k splošni stavki železničarjev na Poljskem, da bi dosegli večje plače. Iz drugih poročil, zlasti z zasedanja poljskega sejma, pa si je sovjetski bralec lahko ustvaril sodbo, da so take zahteve v sedanjih gospodarskih razmerah daleč pretirane in da predstavlja taka eskalacija zah tev 'resno nevarnost, za narodno gospodarstvo, v katerem je že brez lakih zahtev spodkopan normalni ritem proizvodnje, ter so take zahteve v bistvu naperjene zoper same delavcem. Tako so' namreč v sovjetskem tisku povzeli razpravo podpredsednika poljske vlade Kopecza na zasedanju sejma.
Tretjič, poziv sindikata »Solidarnost* k splošni stavki na železnici 'lahko — kot računajo tukaj — piše poročevalec TASS, prizadene nacionalne interese, prav tako pa tudi interese obrambe dežele, lahko pa tudi poruši tranzitne železniške zve ze preko Poljske». Sovjetskim bralcem je tako povedano, da bi utegnilo biti s stavko prizadeto tudi sovjetsko gospodarstvo in da vodi sindikat «Solidarnost» tako politiko, ki ne upošteva interesov drugih dežel. Najhuje pa je, da se ne ustavi niti pred tistim, kar je za vsakega državljana najsvetejše — obramba dežele.
Sindikat «Solidarnost* si hoče — po tem poročilu — prilastiti tudi vso oblast v sindikalnem gibanju na Poljskem. Med stavkovne zahteve je postavil tudi to, da cSoli-darnost» ne sme sodelovati s strokovnim sindikatom železniških delavcev, ampak bi morali tSolidai-nost» priznati kot edinega predstavnika tudi železničarjev. In še več: le 'Solidarnost* naj razpolaga s sredstvi, ki bi jih dala vlada za povečanje plač železničarjev, se pravi brez sodelovanja strokovnega sindikata železničarjev.
Včerajšnje sovjetsko časopisje povzema pisanje glasila CK KP CC »Rude pravo» v zvezi s poljskimi dogodki. Povedamo je. da je »Rude pravo* «razkrinkalo mahinacije mednarodne reakcije*, naperjene zoper enotnost dežel socialistične skupnosti. Razbijaška dejavnost protisocialističnih sil je usmerjena na to, da bi »oslabila tako gospodarsko sodelovanje dežel socializma kot tudi njihovo vzajemno delovanje v okviru varšavskega dogovora». Mednarodna reakcija tudi finančno podpira protisocialistične elemente na Poljskem. Ti pa »odkrito nastopajo proti vodilni vlogi partije, proti zvezi s SZ in proti socialističnim načelom*.
Sklep, povzet iz časopisa 'Rude pravo*, se glasi: vsakršen odstop od marksizma-leninizma škoduje socializmu in delavskemu razredu. Če pa marksistične in delavske partije dosledno in ustvarjalno uresničujejo načela marksizma-leninizma.«dosegajo velike uspehe in zgodovinske zmage*.
Sovjetsko stališče du dogajani na Poljskem je Leonid Brežnjev povsem jasno opredelil, ko je izrazil prepričanje, da bodo poljski komu nisti sami sposobni premagati sedanje težave in da bodo sami na-
je položaj na Poljskem. Včerajšnje poročilo agencije TASS o pripravah poljskih sindikatov «Solidarnost* na železniško stavko je -predvsem opozorilo, da so prisotni neposredno tudi sovjetski interesi, če bi bile prizadete železniške zveze. In drugič je moč ta opozorila razumeti tudi kot pripravo tukajšnjega jav nega mnenja na morebitne korake proti sindikatom «Solidarnost*. k' da se očitno ne zavedajo dovolj ne odgovornosti ne pred domačo ne pred mednarodno javnostjo.
V včeraj objavljenem poročilu z zasedanja poljskega sejma, je povzet tudi del govora komandanta varšavskega vojnega okrožja Olitce. Poudaril je, kot poroča sovjetski tisk, da si protisocialistični elemen ti na Poljskem prizadevajo, da b' likvidirali socializem v deželi in
razbili njena mednarodna zavezništva. «Prav zato je poljska javnost zaskrbljena,* navaja sovjetski tisk njegove besede. «Poljsko ljudstvo in vse konstruktivne sile dežele pa bodo odločno presekale vse poskuse, ki škodujejo nacionalnim interesom Poljakov*. Sovjetski tisk je zapisal tudi rjegove besede, da «temu cilju verno služijo vojaki in oficirji poljske vojske*.
VLADO JARC
Porast prometa albanskega blaga skozi reško luko
REKA — Promet albanskega bla ga skozi reško luko se stalno veča, kar prispeva k izboljšanju odnosov med obema državama. Od leta 1976 je šlo skozi Reko več kot 610. OCfl ton albanskega tovora z 234 ladjami, samo v tem letu so v reški luki odpremili okrog 130.000 ton blaga iz Albanije.
•imiiiiiii»mniiitiiiilliliiiiiiii»itiiiiiiiiiiittitiiliiiiiiaiM>tu»»Miiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiiitiiiittit
PO P0GL0BUENIH POGOVORIH 0 RAZVOJU SODELOVANJA
Štajerska deželna vlada končala obisk v Sloveniji
V osredju srečanje glavarja Krainerja s predsednikom IS Zemljaričem
LJUBLJANA — Delegacija štaj-jerske deželne vlade, ki jo je vodil deželni glavar dr. Josef Krainer, je včeraj končala dvodnevni obisk v Sloveniji. V tem času si je o-gledala nekatere kmetijske in gostinske delovne organizacije na štajerskem, Ljubljansko univerzo in klinični center. V središču pozornosti pa so bili pogovori s predsednikom izvršnega sveta Slovenije Janezom Zemljaričem in obisk na Gospodarski zbornici Slovenije, štajerska delegacija je obiskala tudi pred
NOV ZAKON SKUPŠČINE SRS
Člani SAZU (udi zamejski Slovenci
LJUBLJANA - Zbor združe nega dela in zbor občin republiške skupščine sta sprejela zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU).
Pomembna novost je, da so po novem zakonu enakopravni slovenski znanstveniki in umetniki, ne glede na to, kje živijo in delajo. Zaradi tega določila uvršča SAZU med svoje prednostne naloge, kakor je zapisano, spodbujanje znanstvene in umetniške dejavnosti italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Hkrati pa podpira te dejavnosti naših zamejcev in Slovencev v tujini.
Poslej bo lahko izvoljen za rednega oziroma dopisnega čla na SAZU tudi znanstvenik ali umetnik slovenskega rodu, ki ne živi v Sloveniji, je pa dejavno povezan z domovino ter ie ustvaril posebno pomembna dela.
sednika skupščine Milana Kučana.
Dvodnevni obisk je bil priložnost za izmenjavo mišljenj in stališč o vprašanjih, ki zanimajo obe deželi, predvsem pa za preučitev dosedanjih in nadaljnjih možnosti sodelovanja. Delegaciji sta predvsem ugotovili, da so dosedanje izkušnje in rezultati sodelovanja med obema gospodarskima zbornicama v komisiji za regionalni in prostorski razvoj, sodelovanje med univerzami ter stiki med člani obeh vlad v okviru delovne skupine Alpe-Adria dobro izhodišče za okrepitev sodelovanje med Slovenijo in Štajersko.
V pogovorih so podrobno analizirali kako okrepiti nadaljnje sodelovanje na gospodarskem področju in v tem okviru so se pogovorili tucji o obmejnem gospodarskem sodelovanju, o sodelovanju na področju energetike, vodnega gospoarstva, turizma ter kulturno-prosvetno in znanstvenem področju. Delegaciji sta govorili tudi o položaju slovenske narodnostne skupnosti v deželi Štajerski in o izvajanju arhivskega sporazuma, (jp)
V ponedeljek zaprli časopisni kioski
RIM — Časopisni kioski bodo v ponedeljek. 1. decembra, zaprti, ker so sindikalne organizacije prodajalcev časopisov oklicale vsedržavno protestno stavko. Vzrok nro testa je vsebina 19, člena zakona o reformi založništva, ki ga sicer parlament še ni odobril. Omenjeni člen namreč dopušča, da bi tudi v Italiji, kot v mnogih drugih državah. mogli prodajati časopise in re vije tudi v drugih trgovskih obratih, kar (razumljivo) lastnikom kioskov nc prija.
nimi oblastmi, policijo in sodišči’ Prav to vprašanje je v središču sedanjega zapleta, kajti po zaneslji; vih ocenah je v bocenski provinci še vedno okrog 90 odstotkov držav-nih uradnikov in sodnih uslužbencev, ki ne obvladajo nemškega je-zika in so torej pripadniki nemško govoreče manjšine prisiljeni govoriti z njimi v italijanščini. Cilj nemško govoreče manjšine (ki je seveda v okviru južnotirolske ooKraji-ne večina) je, doseči proporcionalnost v sestavi državnega uradni' štva, kar bi pomenilo, da morata dve tretjini uradnikov obvladati nemščino. V tej zvezi je tudi zan-teva, naj bi v Bocnu ustanovi* upravno sodišče, ki bi bilo zaun.i instanca v reševanju spornih vprašanj. Avtonomija bi se s tem Pr’" bližala popolnosti, kajti Rim ne n imel več zadnje besede.	,
Vse to je zaobjeto v »južnotiroi-skem paketu* in italijanska vla“a nima nobene formalne možnosti, a bi tak razvoj onemogočila. Zadeva pa se je zapletla zaradi tega. ker so v pred nedavnim sprejetem zveznem zakonu o uradništvu določila, ki so prizadevanja po proporcionalnosti zavrla. Možnosti za zamenjave uradnikov praktično ni in imenovanja so še vedno pristojnost centralne instance. Južni Tirolci so se torej znašli v položaju, ko svojih avtonomističnih pristojnosti ne morejo uveljavljati.
Brž ko se je pokazalo, da se J* južnotirolsko vprašanje znašlo v slepi ulici, so se kot na povelje za; čele teroristične akcije. Poznavalci sodijo, da organizatorji sicer mso brez domačih pomočnikov, da P* ne žive na Južnem Tirolskem, temveč imajo svoje postojanke na *>a' varskem zlasti v Niirnbergu, kamor so se zatekli nekdanji sodelavci neonacista Norberta Burgerja. Avstrijska vlada obsoja te akcije in tudi bocenski deželni voditelj Magnago jih je obsodil. «čeprav je ta ne' dopustni način protesta mogoče človeško razumeti*, kot je dejal. Ta poudarek pove, da se konservativna SVP, ki združuje okrog 90 odstotkov nemško govorečega prebivalstva, javno sicer distancira od nasilne^* uveljavljanja narodnostnih pravic, v resnici pa ji takšna vidna znamenja nezadovoljstva in frustracij® niso odveč — kot opozorila, kaj v.se se utegne zgoditi, če italijanska vlad? ne bo izpolnjevala svojih obveznosti.
Da se Maenagova stranka gibi/® v nevarni bližini nemškega nacionalizma, se je pokazalo med nedavnim obiskom predstavnikov južnotirolske opozicijo pri zunanjem ministru Pahru. «Novolevičarji», ki imajo že nekaj sedežev v bocenskem oe-želnem parlamentu in ki si obetajo še več uspeha, ko se bo Magnago umaknil s političnega prizorišča, se zavzemajo za sodelovanje z naprednimi italijanskimi krogi na Južnem Tirolskem in opozarjajo na nevarnost «rasistične segregacije*, c® bi politiko SVP v celoti identificirali s težnjami nemško govorečega prebivalstva. Povezovanje SVP * Straussovo CSU ter «pangermani-stično širokoustenje* lahko južnim Tirolcem samo škoduje, je bilo rečeno v sporočilu »nove levice* med dunajskim obiskom. »Bilo bi Škoda, če bi ugled avstrijske demokracije in nevtralizma izrabljali za cilje, ki jih dostikrat označujejo z* protidemokratične. Revanšistične ih nemško nacionalistične poteze*: te so Pahru povedali opozicijski b®” censki delegati in dejstvo, da jih je visok, predstavnik vlade sploh sprejel, dokazuje, da se Dunaj nikakor ne namerava enačiti z institucionalizirano južnotirolsko bolj reakcionarno kot napredno večino in da se zaveda, kakšne strasti motivirajo delovanje nekaterih voditeljev južnotirolske narodnostne skupine. Zdi se tudi. da na Ballhausplatzu nikakor niso navdušeni nad šolsko-vzgojnimi ukrep* Magnagove deželne vlade, ki it«' lijanskim ot-okom preprečujejo prijavljanje k učenju nemškega je*
SLAVKO FRAS
SKOtfSA/*
20. november • 1. december 1980 GOSPODARSKO
RAZSTAVIŠČE
LJUBLJANA
(ogrevana dvorana)
Predprodaja: I N E X TITOVA 25, LJUBLJANA
Prijave sprejema tudi potovalna agencija AURORA, Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 60-261.