se
37
dni
12 . maraton
Staro mestno jedro PTUJ www. poli maraton. si
14. JUNIJ
Ptuj, petek, 9. maja 2014 letnik LXVII • št. 36 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih.
Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
Štajerski
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
Spodnje Podravje • 10. obletnica vstopa Slovenije v EU
Spoznavajmo države EU
Osrednji ptujski pomnik ob vstopu Slovenije v EU je Evropark, ki ga je TD Ptuj uredil ob podvozu magistralne ceste leta 2004.
TÏTk B Prikazen skupine I v Laibach poziva
OKNO kangažmaju
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °ICH3 www.radio-ptuj.si
Aktualno Slovenija • Koliko nas stane gradnja cest in avtocest
O Stran 3
Politika Gorišnica •
Belšak: »Če glasuješ po svoji vesti, si prasec.«
O Stran 7
Posadili so več kot sedem tisoč cvetlic v obliki zastave EU, slovenskega grba ter grba Ptuja. Tako je že deset let, saj se nasad vsako leto obnavlja. Ob cvetlicah, ki simbolizirajo slovenski vstop v EU, nanj spominjajo tudi zastave članic EU. Leta 2004 jih je bilo 25, danes jih je 28, nazadnje so izobesili hrvaško zastavo. Evropsko pa diha tudi prireditev TD Ptuj in MO Ptuj, na kateri se s poznavanjem držav EU in EU nasploh predstavljajo mladi. Projekt mladih Spoznavajmo države EU je v preteklih letih povezal večino osnovnih in srednjih šol na Ptujskem, Dijaški dom Ptuj ter Vrtec Ptuj. Na stojnicah na minoritskem dvorišču bodo mladi jutri predstavili posamezne države EU. Slavnostni govornik bo evropski poslanec Jelko Kacin, v Evroparku bodo opravili simbolični dvig evropske zastave in balonov. Evropsko skupnost smo Slovenci pred desetimi leti sprejeli kot novo priložnost za uresničitev koncepta uravnoteženega razvoja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Za delovanje vrtcev v enem letu 9,7 milijona evrov
Spodnje Podravje • Financiranje vrtcev je eden večjih stroškov občinskih proračunov. 19 občin, ki smo jih zajeli v tokratnem Tedni-kovem objektivu, je samo lani za delovanje vrtcev namenilo skoraj 10 milijonov evrov. Velika večina tega denarja, v povprečju 90 %, je bilo porabljenega za subvencioniranje plačila oskrbe otrok.
O Stran 4 in 5
Vabljeni na avdicijo ansamblov za

»	rodna
^^lub.
Ptuj 2014
SSSSSSS
JAROCITE STAJ
Izbirate lahko med:
Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 25. maja ob 12.30 uri, izpred družbe Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova c. 3, Ptuj.
Med prispelimi kuponiki do ponedeljka, 15.5.2014 bomo izžrebali 20 potnikov, ki bodo s seboj lahko

pripeljali š
j osebo.
O izidu žrebanja boste obveščeni pisno po pošti.
BREZZICNA VREMENSKA POSTAJA PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEP| 70x215 cm
Perutnina Ptuj
Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6.5. do 24.6., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10.2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika.
2 Štajerski
Aktualno
petek • 9. maja 2014
Slovenske gorice • O delu vlade
Vlada ni pospeševala gospodarskega razvoja
Kot kaže, je politična nestabilnost postala stalnica v slovenskem prostoru, kljub temu da ne prinaša nič dobrega. Nasprotno. Po mnenju mnogih prinaša veliko škode, predvsem na gospodarskem področju. Tudi nekateri župan občin osrednjih Slovenskih goric menijo, da je to ključni razlog, zakaj se Slovenija ne izvije iz krize.
tegne iz krize. Če bomo ustvarili delovna mesta, da bodo ljudje imeli delo, zaslužili in plačevali davke, se bo zadeva vrtela. Samo to lahko reši in napolni državno blagajno,« meni župan Kramberger in se čudi, zakaj naša država ne kopira dobre prakse sosednjih držav, temveč raje izumlja nekaj novega in še neutečenega. Delo dosedanje vlade tako ocenjuje kot slabo. »Ni bilo vizije, ves čas so se ukvarjali sami s sabo in lastnimi tolmačenji vsak svoje zgodbe. Koalicija in opozicija bi se morali usesti, zapreti vrata in jasno povedati, da če hočemo še to državo - ki smo si jo tako želeli imeti - moramo narediti sedaj reze in ukrepe,« je še dejal župan Kramberger in dodal, da to na žalost ni mogoče, saj vsak trmasto vztraja pri svojem. Sicer pa župana moti tudi slaba kaznovalna politika
Župane občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana in Sv. Trojica smo povprašali o sedanjem delu vlade Alenke Bratušek in predčasnih volitvah. Delo vlade ocenjujejo kot slabo, predvsem zaradi tega, ker ne pospešuje gospodarskega razvoja.
Kramberger (Lenart): ta vlada ni imela vizije
Župan občine Lenart Janez Kramberger je nad delom vlade Alenke Bratušek hudo razočaran, predvsem zaradi politične nestabilnosti in ne-spodbujanja gospodarstva. »Na žalost, pa ne da bi hotel biti populističen, nisem videl in ne vidim nobenega ukrepa v tej smeri, da bi stimulirali gospodarstvo. A gospodarstvo je edino, ki nas lahko po-
Uvodnik
Brezplacnik, ki je rušil tabuje
»Styria Medla Group, ki ima lastniški delež tudi v Dnevniku, se je odločila v Sloveniji prekiniti izdajanje brezplačnih medijev Žurnal, Žurnal24 in Žur-nal24.si,«je bilo kratko sporočilo, kije ta teden vznemirilo slovenski medijski trg in tudi številne bralce omenjenih medijev.
S sporočilom so se odzvali tudi iz Društva novinarjev Slovenije. »Zaprtje vsakega medija, kije prispeval k novinarsko profesionalnemu in verodostojnemu obveščanju javnosti in je pomenil dodatno ponudbo na trgu, je zelo slaba novica za medijski prostor in novinarstvo,« so med drugim sporočili.
Najbolj razširjeni dnevni in tedenski brezplačnik v državi je doslej vsakodnevno prihajal v roke bralcev, ki so se nanj navadili in je pomenil dodatno ponudbo na medijskem trgu. Novinarji so dnevno pripravljali zanimive prispevke, obveščali o dogodkih, napovedovali, komentirali... Prav Žurnalje v nekem smislu rušil predsodek o tem, da »nekaj, kar dobiš brez plačila, ni kakovostno«. Novinarji Žurnala so obelodanili številne nepravilnosti na različnih nivojih družbe in s tem profesionalno opravljali svojo vlogo nadzornika tistih, ki odločajo o političnih in poslovnih zadevah. Prav zaradi tega bo medijski prostor s to ukinitvijo siromašnejši.
Zanimivo je, da so avstrijski lastniki pred tem na glas razmišljali celo o razširitvi na druge veje tiskanih medijev, zato ni bilo doslej jasnih indicev o težavah slovenskega dela podjetja. Prav zaradi tega je bilo zgornje sporočilo o ukinitvi toliko bolj presenetljivo in pomeni precejšen šok.
A v globalnem poslovnem svetu to ni ničpresenetlji-vega. Dokler podjetje prinaša lastnikom dobiček, imajo za to zasluge lastniki, ko pa ne, so krivi delavci, ali pa »razmere na vzhodnoazijskih trgih« - karkoli že to pomeni za poslovanje podjetja. In delodajalci še vedno govorijo, daje naš trg delovne sile »premalo fleksibilen« in da »so postopki za odpuščanje delavcev preveč zahtevni«. Halo! Podjetje je svoja vrata zaprlo dobesedno čez noč, na cesti pa je ostalo več kot 50 ljudi!
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Prav vsi župani slovenjegoriških občin so delo skoraj bivše vlade ocenili negativno.
na področju gospodarskega kriminala. »Dejstvo je, da je pri nas veliko gospodarskega kriminala. Veliko ljudi je načrtno potonilo podjetja, veliko jih je dobilo kredite, veliko jih je opeharilo delavce, kupce. Ampak nobenemu se nič ne zgodi. Gre za neko sprego sodstva in politike,« meni župan Kramberger in doda, da je izredno naklonjen predčasnim volitvam. »Tako, kot je zdaj, se vidi, da ne gre,« je še dodal.
Žmavc
(Cerkvenjak): zadolževanje in obdavčitve so napaka
Tudi župan občine Cerkve-njak Marjan Žmavc z delom vlade Alenke Bratušek ni zadovoljen. Najbolj je kritičen do zadolževanja države ter vse večjih finančnih obremenitev državljanov. »Samo z zadolževanjem ne vem, če se bo to dalo naprej peljati. To je najlažja varianta; ali vzeti kredit, ali obdavčiti državljane,« meni župan Žmavc in še doda: »Treba bo potegniti neke druge vzvode ali vzpodbujati tehnološko razvitejše panoge, ki dajo več dodane vrednosti - industrijo, turizem, energetiko.« Po njegovem mnenju vlada dela največje napake ravno pri neuspešnem pospeševanju gospodarskega razvoja. »Morali bi razbremeniti tudi obdavčitve dela, torej plače, in pobrati davke tam, kjer jih morajo. Mislim, da je še kar nekaj takega denarja, ki
bi moral priti nazaj v davčno blagajno in naprej v proračun,« je še dejal župan Žmavc in dodal, da bi tako sodišče kot tožilstvo in policija v tem primeru morali biti bolj strogi in rigorozni. Župan Žmavc pa je kritičen tudi do finančne pomoči bankam. »Banke so res tiste, ki naj bi posojale denar naprej za gospodarstvo, ampak žal se tam zgodba konča. Banke namreč slabe kredite poravnajo, sredstev za kreditiranje pa ni. Tako da jaz teh sredstev ne bi dal toliko v banke, ampak direktno v delovno intenzivne panoge.« Sicer pa župan Žmavc predčasnim volitvam ni naklonjen, predvsem zaradi politične nestabilnosti, ki bi prinesla ogromno škode. »Jaz osebno bi pustil to vlado do konca mandata, da zadeve opravi,« zaključi župan Žmavc.
Gumzar
(Benedikt): preveč so se ukvarjali sami s seboj
Tudi župan občine Benedikt Milan Gumzar meni, da bi se zdaj že bivša vlada morala več ukvarjati z dodano vrednostjo kot pa z dvigovanjem davkov in podpisovanjem nekaterih administrativnih ukrepov, od katerih po njegovih besedah nimajo ne občine, ne državljani nobene koristi. »Da je delala dobro, ne bi mogel reči, prej zadovoljivo. Premalo se je namreč ukvarjala z oživitvijo gospodarstva in preveč predpisovala neke nove davke, iz katerih, vsaj mislim, ne bo nekega izplena,«
meni župan Gumzar o delu bivše vlade in še dodaja: »Če bomo iz dneva v dan poslušali, kaj se godi znotraj vlade in koalicije, je skoraj bolje, da pride čimprej do volitev in da nova vlada prevzame in začne delati s polnimi pooblastili, kot pa to, da ministri iz vlade odhajajo, da je treba polovico ministrov zamenjati.«
Fras (Sv. Trojica v Slov. goricah): neodgovorna in brez vizije
Tudi župan Svete Trojice v Slovenskih goricah Darko Fras z delom vlade Alenke Bratušek ni zadovoljen. »Moram reči, da sem precej kritičen do dela zdaj že razpadajoče vlade, zlasti na področju lokalne samouprave. Ni človeka v vladi, ki bi razumel pomen lokalne samouprave kot take in ta odnos do tega pomembnega področja javnega upravljanja. Seveda sem lahko kritičen tudi do makroekonomske politike vlade, zlasti na področju odločitev in postopkov, kako je prihajalo do želene uvedbe davka na nepremičnine. Srečali smo se s popolno aroganco uradnikov in politikov, odgovornih na tem področju, ki so arogantno preslišali ne samo naše dobronamerne pripombe, ampak tudi strokovne ocene in kritike velikega dela strokovne javnosti,« je dejal župan Fras in še izrazil svoje nezadovoljstvo tudi do gospodarske politike, ki po njegovih besedah ni pripomogla kaj bistveno k
večji konkurenčnosti našega gospodarstva in ustvarjanju delovnih mest. Popolnoma neodgovorna, brez vizije in ustrezne politike pa je bila po njegovih besedah vlada tudi na področju urejanja javnega zdravstva.
Po besedah župana Frasa vlada ni mogla delati bolje deloma tudi zaradi notranjih nesoglasij in različnih pogledov na nekatere ključne politike. Opozarja še, da bi oz. bodo volitve prinesle veliko škode, predvsem pri reševanju javne finančne situacije in razvojne politike.
Slaček (Sv. Ana v Slov. goricah): brez posluha za lokalno problematiko
Tudi župan Svete Ane v Slovenskih goricah Silvo Sla-ček z delom dosedanje vlade ni bil zadovoljen, predvsem zaradi vse manj posluha za lokalno problematiko. »Tudi mi na lokalnem območju čutimo, da je vedno manj podpore in možnosti po nekem sodelovanju in nismo imeli pravega sogovornika, ki bi bil potreben za reševanje teh lokalnih problemov,« pravi Slaček in dodaja: »Razočaran sem nad koordinacijo in nad tem, kar je do sedaj vlada počela pri pripravi operativnih programov za novo finančno perspektivo koriščenja evropskih sredstev. Vsi vemo, da je Slovenija razdeljena na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo in da bi po vsej logiki morala biti tudi dva operativna programa. A vlada je trmasto vztrajala pri enem operativnem programu in sploh ni želela slišati naših pripomb. Tu niso bili čisto jasni nameni, spet so bili zadaj neki lobi-ji in določene igrice, ki bodo verjetno šle v škodo te vzhodne kohezijske regije. Prepričan sem, da se teh stvari, vsaj kar se tiče nove evropske finančne perspektive, ni delalo v soglasju z interesi celotne države in tu so največje napake.« Sicer pa župan še meni, da predčasne volitve ne bodo rešile trenutne situacije. Prepričan je namreč, da bi bilo treba zamenjati volilni sistem in šele takrat izvesti morda tudi predčasne volitve.
Monika Levanič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 9. maja 2014
Aktualno
Štajerski	3
Slovenija, Sp. Podravje • Koliko nas stane gradnja cest?
Za en kilometer avtoceste 10 milijonov evrov
Pred kratkim so bili javnosti predstavljeni rezultati Evropskega računskega sodišča, ki je primerjalo cene izgradnje cest, ki so bile izgrajene s pomočjo evropskih sredstev. Rezultati so pokazali, da so za kilometer polaganja asfalta največ, 163.000 EUR/km, plačali Poljaki, najmanj, 87.000 EUR/ km, pa Nemci. Podobne cene izgradnje občinskih cest, ki sicer zajemajo še druge posege, beležimo tudi pri nas. A ni skrivnost, da smo Slovenci drago plačali predvsem naše avtoceste in hitre ceste. V povprečju smo le za kilometer avtoceste odšteli več kot 10 milijonov evrov.
AC Draženci-Gruškovje: 205 milijonov evrov za 13 kilometrov
Ocenjena investicijska vrednost skupno 13 kilometrov dolgega odseka avtoceste Draženci-Gruškovje, ki vključuje projektiranje, odkupe zemljišč in gradnjo, naj bi znašala skupaj z vzporedno regionalno cesto in deviacijami 195 milijonov evrov. V ta znesek niso zajeti stroški odkupa nepremičnin, ti so za leto 2014 ocenjeni na približno deset milijonov evrov. Avtocestni odsek bo po Darsovih najbolj optimalnih načrtih prometu predan leta 2017.
833 kilometrov za 5,4 milijarde evrov
Kot so nam pojasnili na Dar-su, je bilo pri nas do leta 1994, ko je bila ustanovljena družba Dars, zgrajenih 139,3 kilometra štiripasovnih avtocest in hitrih cest ter 59,1 kilometra dvopasovnih avtocest. Od leta 1994 do danes je bilo v okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest (NPIA) zgrajenih skupno 528 kilometrov avtocest in hitrih cest ter drugih javnih cest. Dars tako trenutno upravlja skupno 607 kilometrov avtocest in hitrih cest in 166 kilometrov priključkov nanje, 23 kilometrov razcepov, sedem kilometrov drugih servisnih cest ter več kot 30 kilometrov počivališč. Stroški gradnje avtocestnega sistema v obdobju 1994-2012 znašajo približno 5,4 milijarde evrov. Pri tem so nas opozorili, da so stroški gradnje avtocestnih odsekov močno odvisni od morfologije in geologije zemljišča, vodnih razmer, zahtev geometrije pri projektiranju, poseljenosti zemljišča, zahtev o varnosti ter ukrepov za varovanje okolja. Po analizi iz leta 2007 se cene gibljejo med 2,69 in 27,7 milijonov evrov za kilometer, medtem ko naj bi za zgrajene štiripasovne hitre
ceste v obdobju od leta 1994 do konca leta 2009 odšteli 8,7 milijonov evrov za kilometer. »Pri tem velja poudariti, da gre pri povprečni ceni 10,99 mio evrov za kilometer za statistični podatek in ne za resno primerjavo o dejanski ceni neke avtoceste. Dejstvo je namreč, da ima vsaka avtocesta svoje karakteristike, svojo težavnost in je praktično neprimerljiva z drugimi avtocestnimi odseki,« so zapisali ter dodali, da omenjena vrednost sicer zaobjema izdelavo kompletne projektne dokumentacije, odkupe nepremičnin, stroške preiskav in nadzora ter strošek gradbenih del.
Najcenejši odsek Divača-Dane, najdražji Trojane-Blagovica
Po podatkih Darsa je najcenejši avtocestni odsek davkoplačevalce stal (le) 2,6 milijona evrov na kilometer. Gre za
odsek Divača-Dane, zgrajen konec leta 1995, ki poteka po ravnem in ne preveč problematičnem terenu, trasa pa ne vključuje večjih objektov, medtem pa je bila potrebna sanacija kraških jam.
Najdražji avtocestni odsek Trojane-Blagovica je stal 25,9 milijona evrov za kilometer. Odsek, ki je bil prometu predan avgusta 2005, naj bi bil zgrajen v zahtevnih geološko-geomehanskih razmerah in kar 42,5 % trase poteka skozi predore, 25 % po viaduktih ter 24,5 % v opornih konstrukcijah. Skoraj enak znesek na kilometer velja tudi za avgusta 2009 prometu predan odsek mariborske avtocestne obvoznice med Pesnico in Slivnico, ki Vodolsko dolino premošča na kar sedmih viaduktih ter predoru in pokritem vkopu. Trasa naj bi prav tako potekala po geološko-geomehanskem zelo zahtevnem in raznolikem terenu, zato je bilo treba zgraditi več kot kilometer podpornih zidov in pilotnih sten.
Sicer pa so v tolažbo na Darsu še zapisali, da naj bi se v Evropi po nekih francoskih podatkih izgradnja kilometra avtoceste gibala med 4 in 150 milijoni evrov.
Za občinske ceste v povprečju 100.000 EUR/km
Cene izgradnje ali modernizacije cest se razlikujejo tudi med občinami. Ko smo nekatere župane povprašali
o cenah za kilometer cest, so nam sicer pojasnjevali, da so te odvisne od več dejavnikov, sicer pa se v povprečju gibljejo med 80 in 150 tisočaki za kilometer.
Podlehnik: z nižjo ceno se niža kakovost
»Ko govorimo o izgradnji, imamo v mislih modernizacijo že obstoječe makadamske ceste v asfaltno, saj pravih novogradenj cest v zadnjih letih nismo izvajali. Cena izgradnje po kilometru je odvisna od mnogih dejavnikov, kot je na primer stanje obstoječega spodnjega ustroja, zemeljska dela zaradi razširitve vozišča ali morebitno saniranje kakšne zemeljske usade. Cena izgrajene ceste je tako že na isti trasi lahko zelo različna in se giblje od 80.000 EUR/km pa do 140.000 EUR/km. Cena gradnje cest je lahko tudi nižja, toda potem je vprašljiva kakovost vgrajenih materialov in opravljenega dela. V zadnjih časih se pojavlja praksa izvajalcev, da ponujajo nizke cene, da so izbrani kot najcenejši ponudnik, potem pa se pojavi slabša kakovost izvedbe,« je povedal župan Marko Maučič.
Žetale: ni realnih možnosti za pocenitev gradenj
»Ne vidim možnosti, da bi gradnjo cest v tem trenutku pocenili, razen na račun kakovosti, kar pa je nesmotrno. Cene so se po letu 2010 bistveno zvišale. To velja pripisati drastičnemu zvišanju cen naftnih derivatov, ki so ključni za končno ceno izgradnje ceste. Drugi faktor je zmanjšano število potencialnih izvajalcev zaradi množičnih stečajev v gradbeništvu. Medtem ko se je pred leti na razpise javljalo po 10 izvajalcev, se zdaj za milijonski projekt javijo kvečjemu trije. Vedno se dosežejo tudi nižje cene, če se modernizirajo daljši odseki,« meni župan Anton Butolen. Cene cest so se med letoma 2010 in 2014 v občini Žetale gibale med 85.460 do 164.100 evrov za kilometer. Slednja je bila za izgradnjo 4 metre širokega
cestišča z dvema avtobusnima postajališčema.
Cirkulane: gradnja cest je precenjena
»Preplastitev ceste enega kilometra starega asfalta je nekje okrog 100.000 evrov. Novogradnja enega kilometra ceste, odvisno od terena in podlage, pa je od 200.000 do 250.000 evrov. Vsekakor sem mnenja, da je gradnja cest precenjena, kakovost ni taka, kot bi jo za takšen denar lahko pričakovali, sam pa imam tudi nestrokovno mnenje, da bi se moralo ceste izvajati ceneje,« je pojasnil župan Janez Jurgec.
Slovenska Bistrica: gradnjo najbolj draži administracija
Povprečni strošek za en kilometer občinske ceste širine 4,5 metra v občini Slovenska Bistrica znaša okoli 81.000 evrov brez DDV, sicer pa je cena zelo različna, saj je odvisna od obsega saniranja spodnjega ustroja ceste glede na poškodovanost vozišča, širine ceste, spremljajoče infrastrukture itd. Več bi sicer za enak denar lahko naredili, če bi zakonodaja dopuščala izvajanje del z aktivnostmi lokalnega prebivalstva (občina bi prispevala sredstva za material, izvedbo del zagotovi lokalno prebivalstvo).
Po mnenju župana bi bila gradnja občinskih cest lahko cenejša: »Če bi zmanjšali obseg administrativnih postopkov primerljivo z drugimi državami, če bi poenostavili postopke javnega naročanja s tem, da bi povečali fleksibilnost pri pogajanjih za končno ceno izvedbe, in če bi omogočili izvajanje z aktivnostmi lokalnega prebivalstva, bi bila gradnja cest gotovo cenejša.«
Poljčane: o cenejših cestah bi lahko največ povedal Zidar ...
Tudi v občini Poljčane so povedali, da je cena izgradnje
kilometra občinske ceste zelo različna, odvisna od več dejavnikov. Na vprašanje, ali bi lahko bila gradnja cest v Sloveniji cenejša, pa je župan občine Poljčane odgovoril tako: »O tem bi znal veliko več povedati Zidar, nekdanji direktor SCT ... «
Juršinci: ceneje, če bi uporabljali material iz struge Drave
Z občine Juršinci so sporočili, da so doslej v povprečju za izgradnjo enega kilometra občinskih asfaltiranih cest odšteli od 70.000 do 150.000 evrov. Sicer pa župan občine Juršinci Alojz Kaučič še meni, da bi bila gradnja cest cenejša, če bi uporabljali material iz stare struge Drave.
Ormož: ceneje le z nižjimi davki
Po besedah župana občine Ormož Alojza Soka je izgradnja enega kilometra občinskih asfaltiranih cest v povprečju stala okrog 100.000 evrov. »Če dobimo kaj na razpisu, je potem toliko manj treba dati iz proračuna. Ampak od leta 2008, ko je nastopila Pahorje-va vlada, do danes, nismo za nobeno cesto dobili na razpisu denarja, razen seveda po 21. členu, kar nam pripada po zakonu. Direktor direktorata Marko Drobnič in njegova ekipa so vse razpise naredili tako, da nam je vedno zmanjkala kakšna točka. Zelo uspešna pa je bila občina Podčetrtek, ker je on od tam doma,« meni župan Sok in še dodaja: »Če bi imeli nižje davke, bi lahko bilo ceneje. Sicer pa mora izvajalec plačati materiale, delavce, davke in druge dajatve ter še nekaj zaslužiti, da lahko amortizira stroje in drugo.«
Sv. Andraž v Slovenskih goricah: cenejše gradnje bi se vsi veselili
Z občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah so sporočili, da izgradnja enega kilometra občinskih asfaltiranih cest v povprečju stane približno 100.000 evrov. »Če bi lahko bila gradnja cest cenejša, bi bili vsi zelo veseli, tako vodstvo občine kakor tudi občani,« meni župan občine Sveti Andraž Franci Krepša.
Patricija Kovačec, Monika Levanič, Mojca Vtič
Najdražji odsek Šentvid-Koseze - 48 milijonov EUR/km
Po podatkih, ki nam jih je posredoval DARS, povprečno izračunane cene ne vključujejo avtocestnega projekta Šentvid-Koseze v dolžini 5,5 km, katerega investicijska vrednost je znašala 265,1 milijona evrov, kar pomeni rekordnih 48,2 milijona evrov na kilometer. Odsek, ki je bil prometu predan julija 2008, zajema traso avtoceste v celoti s premostitvenimi objekti, deviacijami in komunalno infrastrukturo, dvocevni tripasovni predor Šentvid vključno s priključnimi cevmi in elektrostrojno opremo.
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 9. maja 2014
Spodnje Podravje • Koliko občine stane vrteško varstvo
Občine za delovanje vrtcev v enem
Financiranje vrtcev je eden večjih stroškov občinskih proračunov. 19 občin, ki smo jih zajeli v tokratnem Tednikovem objektivu, je za subvencioniranje plačila oskrbe otrok.
Presenetljiv, a po drugi strani tudi pričakovan je podatek, da občine v Spodnjem Podravju v povprečju subvencionirajo dobrih 60 % cene varstva, kar pomeni, da večina staršev plačuje manj kot polovico polne cene oskrbe. Prav tako je precej več staršev, ki za oskrbo otroka v vrtcu plačujejo minimalni znesek ali celo nič, kot pa tistih, ki plačujejo najvišji možni znesek varstva za svojega otroka; slednje je pravzaprav možno prešteti na prste obeh rok. Ali je takšna zakonska rešitev financiranja vrtcev, pri kateri jo najslabše odnesejo starši otrok s povprečnimi plačami (s katerimi sicer komaj lahko povežejo mesec z mesecem) res najboljša, je stvar polemike. Dejstvo pa je, da brez velike doze občinskega sofinanciranja vrtcev najverjetneje sploh ne bi bilo ...
Cirkulane
V vrtcu delujejo trije oddelki in pol, v katere je vključenih 63 otrok. Občina je v lanskem letu za materialne stroške vrtca namenila 28.900 evrov ter 123.150 za plače in druga izplačila zaposlenih. Za subvencioniranje oskrbnine so namenili 145.818,89 evra, v lanskem letu so v povprečju subvencionirali kar 61 %
oskrbnin. Letos je 3,63 % otrok oziroma staršev, ki jim občina v celoti subvencionira oskrbnino, in niti enega ni, ki bi oskrbnino plačeval v celoti.
Videm
V občini deluje 10-oddelčni vrtec, v katerega je vključenih 175 otrok. Občina je v letu 2013 za delovanja vrtca namenila skupno 573.532 evrov. Od tega 400.523 evrov za plače, prispevke, potne stroške, prehrano, regres, jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč, 95.459 evrov za materialne stroške, 3.000 evrov za dodatne programe oziroma nadstandard, 72.468 evrov za plačilo najemnine za Vrtec Videm, 282 evrov za vzdrževanje objektov ter 1.800 evrov za nabavo didaktičnih igrač vsem oddelkom vrtca ob obisku dobrih mož ob koncu leta. V letu 2013 so za subvencioniranje oskrbnine otrok v Vrtcu Videm skupaj namenili 495.981,61 evra, v drugih vrtcih izven občine pa še 136.795,96 evra. V občini je povprečen odstotek subvencije staršev za oskrbnine otrok v vrtcu v višini 60 %, medtem ko v celoti subvencionirajo 2 % oskrbnin otroškega varstva otrok, primera, da bi starši plačali celotno oskrbnino, pa nimajo.
Financiranje vrtca poteka v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja, ki določa, da je v posamezno ceno programa zajeto celotno življenje in delo vrtca v obsegu del, ki se štejejo za javno službo. Sredstva za plače in druge prejemke, sredstva za materialne stroške in storitve ter sredstva za živila so sestavni del cene programa, s katerim mora v skladu z veljavnimi predpisi gospodariti vrtec. Glede na to, da ceno programa pokrivajo deloma starši, odvisno od svojih prihodkov, deloma lokalna skupnost, v primeru drugega (70 %) in tretjega otroka (100 %) pa tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je sicer težko ločiti, koliko za posamezen namen namenja lokalna skupnost.
Najvišji možni delež cene oskrbnine v vrtcu, ki ga po naši zakonodaji plačujejo starši, znaša 77 % celotne cene.
Destrnik
V	občini deluje štiri oddelčni vrtec, trenutno je vključenih 68 otrok. Vrtcu Destrnik so v lanskem letu namenili 206.664,01 evra, od tega 204.107,86 evra za oskrbnino ter 2.493,15 evra za poračun regresa za letni dopust zaposlenim za leto 2012. Povprečen odstotek subvencije znaša med 65 %, v celoti subvencionirajo 2 % oskrbnin. 1 % staršev plačuje celotno oskrbnino.
Žetale
V	občini Žetale deluje tri-oddelčni vrtec, v katerega je trenutno vključenih 41 otrok, dva iz drugih občin, pet otrok iz občine Žetale pa je vključenih v vrtce drugih občin. V letu 2013 so za delovanje vrtcev namenili skupno 133.071 evrov. Povprečen odstotek subvencije znaša 72 %, v celoti subvencionirajo 4,55 % oskrbnin. Primera, da bi starši oskrbnino plačevali v celoti, nimajo.
Podlehnik
V	občini deluje trioddelčni vrtec s 43 otroki. V letu 2013 so za materialne stroške namenili 17.075 evrov ter 90.241 evrov za stroške plač, prehrane in prevoza zaposlenih. Za subvencioniranje so namenili 104.133 evrov, v povprečju subvencionirajo kar 75 % oskrbnine. V lanskem letu je bilo 8 % takih staršev, ki jim je občina v celoti plačala oskrbnino. Celotne oskrbnine ne plačuje nihče, saj je največ, kar lahko plačajo, 54 % cene.
Zavrč
V	vrtcu imajo dve starostni skupini. V obe je vključenih 33 otrok. Za delovanje vrtca je bilo v letu 2013 namenjenih
^Mmmm
■ má-
106.485,38 evra. Za subvencioniranje oskrbnine otrok v vrtcu je občina skupaj namenila 99.009,09 evra, sicer pa starši v povprečju plačujejo 20 % cene. 10 odstotkom staršev občina v celoti subvencionira otroško varstvo, oskrbnine v celoti ne plačuje nihče.
Majšperk
Foto: Črtomir Goznik
Petoddelčni vrtec v Maj-šperku trenutno obiskuje 95 otrok. Za delovanje vrtca je občina v minulem letu porabila skupno 415.281,42 evra (zajeti so stroški investicijskega vzdrževanja, plač in drugih izplačil zaposlenim, materialni stroški in plačilo dodatnega programa). Za subvencioniranje oskrbnin je občina namenila 276.460,63 evra. V povprečju sicer občina subvencionira 68 odstotkov cene oskrbnine. V celoti občina plača oskrbnino za tri otroke (3,2 %), prav nihče od staršev pa ne plačuje polne cene oz. celotne oskrbnine za otroka.
Gorišnica
V občini Gorišnica deluje osemoddelčni vrtec, ki ga obiskuje 146 otrok, od tega 129 iz občine Gorišnica. Za delovanje Vrtca Gorišnica je občina v letu 2013 namenila 363.307 evrov. Od tega 4.201 evro za dodatno strokovno pomoč in 11.131 evrov za gibalno oviranega otroka. Materialni stroški, plače in druga izplačila zaposlenim so zajeti v oskrbnini v skladu s pravilnikom o oblikovanju cen. Investicijskega vzdrževanja ni bilo, ker je vrtec nov. Za subvencioniranje oskrbnin za vse vrtce, v katerih so vključeni otroci iz občine Gorišnica, je občina lani izplačala 394.739 evrov. Povprečen delež subvencije za oskrbnine otrok v vrtcu v primeru občine Gorišnica znaša 60 odstotkov. Občina v celoti subvencionira otroško varstvo trem otrokom, kar predstavlja dva odstotka vseh otrok. Za enega otroka starši plačujejo celotno oskrbnino, kar predstavlja 0,7 odstotka od vseh vključenih otrok.
Ormož
Na območju občine Ormož je v 28 oddelkov predšolske vzgoje vključenih 431 otrok. Za delovanje vrtcev je občina v letu 2013 skupno namenila 1.734.038 evrov. Od tega je bilo za investicije in investicijsko vzdrževanje namenjenih 96.303 evre, za dodatne programe 4.131 evrov, za stroške dela spremljevalk in izvajanje dodatne strokovne pomoči
za otroke s posebnimi potrebami 21.280 evrov, za plačilo razlike med ceno, ki jo plačajo starši, in polno ceno storitve 1.608.134 evrov ter za izvajanje interesne športne vzgoje predšolskih otrok in za kulturne programe 4.189 evrov. V Vrtcu Ormož občina v povprečju subvencionira približno 65 % oskrbnine, v vrtcu pri Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu okrog 70 % in v vrtcu pri Osnovni šoli Ivanjkovci nekaj manj kot 76 %. Vrtec Ormož obiskuje šest otrok, ki jim občina v celoti plača oskrbnino, v vrtcu pri Osnovni šoli Miklavž je teh otrok 3 %, v vrtcu pri Osnovni šoli Ivanjkovci pa 9 %. V Vrtcu Ormož je sedem otrok, za katere starši plačujejo najvišji delež oskrbnine v vrtcu, torej 77 %, v vrtcu pri Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu in vrtcu pri Osnovni šoli Ivanjkovci pa ni otrok, za katere bi starši plačevali celotno oskrbnino.
Sv. Andraž v
Slovenskih
goricah
V občini Sveti Andraž deluje dvooddelčni vrtec z eno skupino prvega starostnega obdobja in eno drugega starostnega obdobja. V lanskem letu je občina Sv Andraž vrtcu namenila skupno 106.654
evrov, od tega 19.220 evrov za otroke v vrtcih izven občine. Z občine so še sporočili, da povprečen delež subvencije za oskrbnine otrok v vrtcu znaša 70 % ekonomske cene. V občini nimajo otroka, ki bi mu občina v celoti subvencionirala otroško varstvo. Prav tako nimajo primera, da bi starši plačali celotno oskrbnino vrtca za otroka.
Središče ob Dravi
V	občini Središče ob Dravi deluje petoddelčni vrtec Navi-hanček, v katerega je bilo marca letos vpisanih 65 otrok. Za delovanje vrtca je v lanskem letu občina namenila skupno 289.023,13 evra. Večino, kar 242.496,43 evra, so namenili za subvencioniranje oskrbnine otrok v vrtcu. Za otroke v vrtcih izven občine pa so namenili še dodatnih 21.637,92 evra. Povprečen delež subvencije za oskrbnine otrok v vrtcu je meseca marca letos znašal 72 %. Sicer pa občina nobenemu otroku v celoti ne subvencionira otroškega varstva, prav tako pa nimajo otroka, ki bi mu starši plačali celotno oskrbnino vrtca.
Juršinci
V	občini Juršinci deluje šestoddelčni vrtec, v katerega je vključenih 105 otrok.
petek • 9. maja 2014
Tednikov objektiv
Štajerski	5
letu porabile 9,7 milijona evrov
samo lani za delovanje vrtcev namenilo skoraj 10 milijonov evrov. Velika večina tega denarja, v povprečju 90 %, je bilo porabljenega
Foto: Črtomir Goznik
V lanskem letu je občina za delovanje vrtca namenila skupno 231.822,52 evra. Od tega večino, kar 224.970,53 evra, za subvencioniranje oskrbnine otrok v vrtcu, 2.125,76 evra za materialne stroške, 2.000 evrov za investicijsko vzdrževanje in 2.726,23 evra za dodatne programe (dodatna strokovna pomoč). Povprečen delež subvencije za oskrbnine
otrok v vrtcu znaša 69 %. Občina trenutno osmim otrokom (7,6 %) v celoti subvencionira otroško varstvo. V občini pa nimajo primera, da bi starši plačevali celotno oskrbnino vrtca za otroka.
Sveti Tomaž
V občini Sveti Tomaž deluje štirioddelčni vrtec Ježek, vanj
pa je bilo lani vključenih 54 otrok. Občina je v lanskem letu za delovanje vrtca namenila skupno 229.962 evrov. Od tega kar 216.964,73 evra za subvencioniranje oskrbnine otrok v vrtcu, 2.163,80 evra za potne stroške zaposlenih, 8.258,93 evra za prehrano in 2.573,73 evra za logopeda in fakultativni pouk. Povprečen delež subvencije za oskrbnine
otrok v vrtcu znaša 72,87 %. Z občine so še sporočili, da delež otrok, ki jim občina v celoti subvencionira otroško varstvo, znaša 3,84 % in da nimajo primera, da bi starši plačevali celotno oskrbnino vrtca za otroka.
Trnovska vas
V	občini Trnovska vas deluje trioddelčni vrtec, vanj pa je vključenih 50 otrok. Lani so za delovanje vrtca namenili sredstva v višini 171.234,21 evra. Od tega kar 130.324,79 evra za subvencioniranje oskrbnine otrok v vrtcih. V ta znesek so zajeti tudi otroci, ki so v vrtcih izven občine Trnovska vas. Preostalih 40.909,42 evra pa je občina namenila za druge stroške vrtca. Povprečen delež subvencije za oskrbnine v vrtcu znaša 60 %. Sicer pa lani občina ni nobenemu otroku v celoti subvencionirala otroškega varstva. Prav tako v občini nimajo primera, da bi starši plačevali celotno oskrbnino vrtca za otroka.
Markovci
V	občini Markovci imajo osemoddelčni vrtec, v katerega je bilo aprila vpisanih 144 otrok. V letu 2013 je občina za delovanje vrtca nakazala 381.078,63 evra. Od tega za plačilo delavcev vrtca, spremljevalcev gibalno oviranih otrok, dodatno strokovno pomoč in za tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij 299.652,96 evra; za materialne stroške pa 81.425,67 evra. Za subvencioniranje oskrbnine otrok je bilo namenjenih
Občina	število otrok v vrtcu	letni znesek občinskega financiranja delovanja vrtca v € (zajeti vsi stroški)	povprečna višina občinskega subvencioniranja cene otroškega varstva	delež staršev, ki plačajo celotno ceno oskrbnine (77 %)
Cirkulane	63	152.505,00	61 %	0
Videm	175	573.532,00	57 %	0
Destrnik	68	206.664,00	65 %	1 %
Zetale	41	133.071,00	72 %	0
Podlehnik	43	107.316,00	75 %	0
Zavrč	33	106.485,00	57 %	0
Majšperk	95	415.281,40	68 %	0
Gorišnica	146	363.307,00	60 %	0,7 %
Ormož - vrtec Ormož	305	1.140.956,50	65 %	2,3 %
vrtec Miklavž	64	255.705,00	70 %	0
vrtec Ivanjkovci	62	176.717,00	75 %	0
Sv. Andraž v Slov. goricah	33	106.654,00	70 %	0
Središče ob Dravi	65	289.023,00	72 %	0
Juršinci	105	231.822,50	69 %	0
Sveti Tomaž	54	229.962,00	73 %	0
Trnovska vas	50	171.234,20	60 %	0
Markovci	144	381.078,60	65 %	2 %
Kidričevo	284	663.265,90	60 %	1 %
Hajdina	113	424.138,40	65 %	5,8 %
Dornava	93	259.752,00	67 %	-
MO Ptuj	950	3.180.336,00	66 %	3,6 %
350.301,74 evra, povprečna subvencija za oskrbnine pa je znašala 65 %. Občina v celoti subvencionira oskrbnine za 7 % vseh vrteških otrok svoje občine, starši pa plačujejo oskrbnino sami v celoti le za 2 % otrok.
Kidričevo
V občini Kidričevo imajo dve enoti Vrtca; enota Vrtca pri Osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo je 10-oddelčna, vanjo pa je vključenih 187 otrok, enota Vrtca pri OŠ Cir-kovce pa je petoddelčna, vanjo pa je vključenih 97 otrok. Za subvencioniranje oskrbnine otrok v vrtcu je občina lani namenila skupaj 663.265,90 evra, kar znaša v povprečju okoli 60 % polne cene. Le dvema odstotkoma otrok oziroma staršev občina v celoti subvencionira otroško varstvo, na vprašanje, kolikšen je delež otrok oziroma staršev, ki sami plačajo celotno oskrbnino, pa nismo dobili odgovora.
Hajdina
šolo in občinsko stavbo je lani znašal 46.000 evrov. Dodatno se v vrtcu plačuje strokovna pomoč v višini 5.694 evrov. Občina v vrtcu v povprečju subvencionira 67 odstotkov oskrbnine. Celotno oskrbnino občina financira za enega otroka (1,3 %).
MO Ptuj
V	vrtec Najdihojca, ki je enota OŠ Hajdina, je bilo v letu 2013 vključenih skupaj 113 otrok. Za materialne stroške in investicijsko vzdrževanje je občina Hajdina lani plačala 17.961,88 evra, v celoti pa je v letu 2013 subvencioniranje vrteških oskrbnin znašalo 406.175,61 vera. Za 3,9 % vključenih otrok je občina lani v celoti subvencionirala oskrbnino, v celoti pa so starši poravnali oskrbnino za 5,84 % vključenih otrok. Povprečen znesek subvencije oskrbnine na otroka je v občini Hajdi-na v lanskem letu znašal 230 evrov.
Dornava
V	Vrtcu Dornava imajo pet oddelkov, obiskuje ga 93 otrok. Lani je občina Dornava skupno za delovanje vrtca namenila 245.058 evrov. V tej ceni (ekonomski) so vsi stroški, razen ogrevanja, ki ga občina plačuje posebej. Strošek ogrevanja za vrtec,
Konec leta 2013 je bilo v 58 oddelkov Vrtca Ptuj, vključno z oddelkom za otroke s posebnimi potrebami in bolnišničnim oddelkom, vključenih 950 predšolskih otrok. Za osnovno dejavnost vrtca je bilo v tem letu skupaj namenjenih 3.180.336 evrov. MO Ptuj je v letu 2013 skladno z zakonom o vrtcih zunaj cene programa zagotovila še sredstva v višini 19.955 evrov za vlaganja v opremo. Za pokrivanje stroškov dela je za obo-gatitveni program v lanskem letu namenila 96.064,44 evra. Ta sredstva je MO Ptuj zagotovila zunaj cene programa. V Vrtcu Ptuj se izvajajo tudi nad-standardni program smučanja in plavanja. Nadstandardni program smučanja v celoti poravnajo starši sami, nadstan-dardni program plavanja pa MO Ptuj svojim otrokom delno subvencionira. Ta subvencija je lani znašala 1.075 evrov. Za subvencioniranje oskrbnin otrok v vrtcu (razlika med ceno, ki jo plačajo starši in polno ceno storitve) pa je MO Ptuj v letu 2013 namenila skupaj 2,566.307,29 evra. Povprečen znesek subvencije za otroke v Vrtcu Ptuj znaša 65,92 %. Po podatkih decembra 2013 je MO Ptuj v celoti subvencionirala program predšolske vzgoje 39 otrokom, kar je 4,79 % vseh vključenih otrok. Noben starš, občan MO Ptuj, ne plačuje cene programa v celoti, saj je najvišji možni prispevek staršev 77 % cene, delež otrok, za katere starši v celoti plačajo, to je 77 % programa, je 3,65 %.
Majda Goznik, Mojca Zemljane, Martin Ozmec, Monika Levanič, Patricija Kovačec
Vir: občine Spodnjega Podravja
Foto: Črtomir Goznik
6 Štajerski1TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 13. maja 2014
Ptuj • Literarno-glasbeni večer v dominikanskem samostanu
Knjiga identitete in prihodnosti
V kulturno-kongresnem središču dominikanskega samostana je 23. aprila potekal literarno-glasbeni večer TD Mitra Hajdina, s katerim so obeležili tudi svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Na njem so gostili priljubljenega slovenskega pisatelja Bogdana Novaka, tretjega najbolj branega pisatelja v Sloveniji, avtorja priljubljene uspešnice Trte umirajo stoje.
Njegove zgodbe so šaljive, napete, polne zapletov in pustolovščin. Bibliografija Bogdana Novaka je velika, obsega čez 80 samostojnih knjig za otroke, mladino in odrasle ter
več kot pet tisoč enot.
Z Bogdanom Novakom in Francem Mlakarjem, kulturnim menedžerjem in mecenom, turističnim delavcem ter podžupanom občine Hajdina,
ki je tudi najbolj zaslužen za to, da se je pisatelj lotil pisanja romana o Ptuju, se je pogovarjala Estera Korošec.
K pisanju romana Trte umirajo stoje je Franc Mlakar No-
vaka spodbudil leta 2004. Kot je pisatelj zapisal v romanu, mu je razkazal Ptuj, Slovenske gorice in Haloze, mu pripovedoval zgodbe o teh krajih, ga navdušil za rodno Štajersko, na koncu ga je pripeljal še na Mestni Vrh, kjer je našel na Mogili še zadnjo spodbudo za pisanje romana o Ptuju, ki je pomemben tako s kulturno-etnološkega kot zgodovinskega vidika, saj zadeva tudi skupno slovensko-nemško zgodovino. Slovenci in Nemci so znali živeti skupaj, znali delati v dobro mesta kljub občasnim konfliktom.
Roman Trte umirajo stoje je dosegel slovenske bralce, med njimi je zelo priljubljen, ker ne gre samo za ptujsko zgodbo, gre za skupno usodo slovenskega naroda. Na eni od celjskih srednjih šol so ga vključili tudi med obvezno branje moderne zgodovine. Predvsem pa je pomembno spoznati, da neko okolje ne more napredovati, ne more naprej brez razu-
mevanja in poznavanja svoje preteklosti, je prepričan Franc Mlakar. K temu pa tudi teži roman Trte umirajo stoje. Pisatelj Bogdan Novak v tem času piše že novi roman, imel naj bi 700 strani, tokrat o Ptuju v srednjem veku, ko sta Ptuju vladala zadnja dva gospoda Ptujska, Bernhard in Friderik IX.
Med gosti tega večera, ki je pritegnil številne Ptujčane, Hajdinčane in druge, so bili tudi pisatelj Boris Pahor, velik prijatelj Hajdinčanov, s katerimi ga povezuje tudi znanstvo z velikim Hajdinčanom in Slovencem, čigar veličino odkrivamo Slovenci šele zadnji čas, Francem Jezo, ptujski župan Štefan Čelan in gostje iz Škofje Loke. Kuliso dogajanja so obogatili hajdinski kletarji ob pomoči vaških kletarjev iz Skor-
be, ki so predstavili dosežke svojega znanja in pridnih rok. Vrhunska vinska kapljica pa se je družila z dobrotami žena, deklet in gospodinj iz Dražen-cev, Gerečje vasi, Hajdoš in občine Hajdina.
Za izjemne kulturne utrinke so poskrbeli eden izmed šestih najboljših tenorjev na svetu Janez Lotrič, ki mu je župan Štefan Čelan ob tej priložnosti izročil veliko oljenko, moški kvintet s Ptuja, mešani pevski zbor sv. Viktorina, Peter Gojkošek, Nina Šalamon in Marko Šušteršič. Udeleženci literarno-glasbenega večera so si v kongresno-kulturnem središču dominikanskega samostana 23. aprila ogledali tudi priložnostno razstavo o osmih znanih ptujskih družinah.
MG
Markovci • Ob 15. občinskem prazniku
Občinska listina Milanu Majerju
Konec tedna je v večnamenski dvorani v Markovcih potekala osrednja slovesnost ob 15. prazniku občine Markovci. Slavnostni govornik je bil župan občine Markovci Milan Gabrovec. Vrhunec pa je svečana prireditev dosegla s podelitvijo občinskih priznanj in odlikovanj, ki so jih letos namenili trem zaslužnim občanom. Listino občine Markovci je prejel Milan Majer, plaketi pa Milan Meznarič in Tone Kmetec kot posmrtno priznanje.
»Za nami je že 15 let, odkar smo samostojna občina. Z vso odgovornostjo lahko trdim, da je bila odločitev za samostojno občino dejanje, ki je prineslo na območje naše občine res viden razvoj, zato je treba ostro nasprotovati novelam trenutnega ministra gospoda Viranta in mu jasno povedati, da če bo treba koga ukiniti, to ne bo naša občina, ampak nekdo drug,« je v uvodnem delu slavnostnega nagovora dejal župan Milan Gabrovec.
Nadaljeval je z večjimi projekti in investicijami, ki so jih izvedli v obdobju 2010-2014. »Ko se ozrem malo več kot tri leta nazaj, sem z opravljenim delom zelo zadovoljen, saj je bila opravljena večina projektov, ki sem si jih zadal v mojem volilnem programu in bi morali danes samo praznovati. Vendar pa me žalosti in ne morem mimo tega, da je nekaj svetnikov in svetnic našega občinskega sveta od prve seje naprej zavzelo stališče, da je
treba vsemu, kar predlaga, naredi ali kako drugače uredi župan, z vsemi sredstvi nasprotovati. Prepričan sem, da jim volivci na volitvah 2010 niso zato zaupali mandata, da bi ovirali razvoj občine, ampak nasprotno, da bi ga spodbujali,« je odločno povedal župan Gabrovec ter omenjenim še prijazno svetoval, da naj se ne ukvarjajo s stvarmi, ki jim po njegovih besedah niso kos, saj odločajo o zelo pomembnih projektih občine.
Naj bo čreda velika ali majhna - vsaka krava je dragocena.
triglav
www.triglav.si
V nadaljevanju je sledil kratek kulturni program v čast 15 pomladim markovske občine. S kulturnimi utrinki so slavnostno prireditev popestrili številni, in sicer Pihalna godba Markovci, Mešani pevski zbor iz kulturno umetniškega društva Markov zvon, Moški pevski zbor Kulturnega društva Alojza Štrafela Markovci, komorni zbor Kor in Hišni bend, ki deluje v okviru Društva upokojencev Markovci. Tudi letos je na svečanosti, ki sta jo moderirali Maja in Mojca Kostanjevec, Turistično društvo Markovci podelilo nagrade za najlepše domove in okolice. Slovesnost je vrhunec dosegla s podelitvijo občinskih priznanj in odlikovanj, ki so jih letos namenili trem zaslužnim občanom. Listino občine Markovci je prejel Milan Majer za zbrano, sočutno in odgovorno delo do vseh prizadetih v markovski občini
ob poplavah pred dvema letoma. Zaradi odsotnosti se mu je priznanje dodelilo naknadno. Plaketo občine Markovci je prejel Milan Meznarič za pogumno in humano delo pred dvema letoma v kuhinjskem požaru sosede, kjer je rešil njeno življenje. Plaketo občine Markovci pa so posthumno podelili Tonetu Kmetcu za uspešno in dolgoletno delovanje v narodno-zabavnem Ansamblu Toneta Kmetca, v katerem je posnel številne
nepozabne skladbe, kot so Mamica je kakor zarja, Ljubica, lahko noč, Bleda luna in številne druge.
V nadaljevanju je župan občine Dornava Rajko Jan-žekovič v imenu vseh županov Podravja izrekel čestitke ob občinskem prazniku. Za konec so še vsi trije domači zbori skupaj z markovskimi godbeniki zapeli skladbo Mar-kovsko, ki jo napisal Daniel Tement.
Sicer pa je bil pred osrednjo slavnostno prireditvijo prelet zmajarjev zmajarskega kluba Lastovka in nastop Pihalne godbe Markovci. Po svečani prireditvi je sledila pogostitev za vse udeležence in zabava s priznanimi ansambli, in sicer Karavans, Yesterday ter Sorodniki iz Bukovcev.
Monika Levanič
Novo
»Ponovno bom kandidiral«
»Mislim, da je danes tudi čas in mesto, da prvič javno napovem, da bom ponovno kandidiral za župana občine z vero v naše občanke in občane, ki znajo za dobro delo nagraditi, za slabo pa kaznovati,« je v slavnostnem govoru ob občinskem prazniku napovedal župan Milan Gabrovec.
petek • 9. maja 2Q14
Politika
Štajerski	7
Gorišnica • Vedno bolj vroče občinske seje
Belšak: »Če glasuješ po svoji vesti, si prasec.
«
Bolj kot se bližajo lokalne volitve, bolj postaja razgreto ozračje v sejni sobi občine Gorišnica. Tiha "koalicija" župana Jožeta Kokota se je na 19. redni seji 1. aprila začela vidno krhati. Takrat svetniki županovega predloga o pristopu k izvajanju nalog gradbenega nadzora pod okriljem Skupne občinske uprave (SOU) Spodnje Podravje niso potrdili. Da županov predlog ni bil izglasovan, se je menda zgodilo prvič v tem mandatu.
Spomnimo. SOU Spodnje Podravje naj bi po novem za občine izvajala naloge gradbenega nadzora. Ali bi občina Gorišnica pristopila k temu in naloge nadzora sofinancirala, je občinski svet odločal na seji 1. aprila. Predlog o pristopu ni bil izglasovan. V javnosti se je govorilo tudi o tem, da naj bi bil kandidat za novo delovno mesto gradbenega nadzornika na SOU Davorin Kelenc, svetnik občine Gorišnica. Da bo neizglasovanje predloga spodbudilo intenzivne čustvene reakcije, najverjetneje nihče izmed svetnikov ni niti pomislil. A kot vse kaže, se je po tisti seji med svetniškim zborom vnela prava vojna.
Zmerjal naj bi ga pred polnim trgom ljudi
Podrobnosti smo poslušali na 20. redni seji, ki je bila v torek, 20. aprila. »Vemo, da svetniki glasujemo po svoji vesti. Če glasuješ po svoji vesti in če tvoja odločitev nekomu drugemu ni po godu, pa si navaden prasec. To se mi je zgodilo 3. aprila, na trgu tukaj spodaj,
Za občinskimi zidovi v Gorišnici je (bilo) slišati marsikaj ... Fotografija je simbolična.
okrog 12. ure. Trg je bil poln šolarjev, nekaj je bilo tudi starejših občanov. Svetnik (op. a. Davorin Kelenc), gospod mu več ne morem reči, mi je pomahal s papirji. Mislil sem, da se bova pozdravila. Pristopil sem k njemu, nagovoril pa me je takole: »Prasci, prasci, kaj ste naredili z mano. Prasci,
prasci, vsi ste prasci.« Bil sem ves prepaden, nisem vedel, za kaj gre. Povedal mi je še nekaj drugih stvari, mi očital, da je moja žena v službi v vrtcu in bi me lahko glede tega prijavil. Nato se je obrnil in odšel. Mojih besed ni želel poslušati. Obstal sem kot okamenel. Kot je bilo razumeti, nas je Kelenc
za prasce imenoval vse, ki smo 1. aprila glasovali proti sklepu, da bi občina Gorišnica pristopila k izvajanju gradbenega nadzora pod okriljem SOU Spodje Podravje. Zahtevam oziroma pričakujem, da se mi svetnik Kelenc za te besede pred občinskim svetom in novinarji opraviči. Če se ne
bo, se bomo pogovarjali malo drugače. To ni način. Prosim ga, da mi razloži, zakaj smo prasci in zakaj moja žena ne bi smela biti v službi v javnem zavodu,« je odločno in umirjeno povedal svetnik Jože Belšak.
Župan predlagal, naj se spor reši izven sejne dvorane
Župan Kokot je slišano komentiral z besedami: »Da je prišlo do tega - to je mogoče kdo imel slab dan. Vidva to sama razrešita med sabo, o tem zdaj ne bi kaj veliko razpravljali. To je moj predlog.« Belšak se z županovo pobudo, da bi se o verbalnem napadu, ki ga je bil deželen od Kelenca, pogovorili izven sejne sobe, ni strinjal. »Te besede so bile izrečene zaradi mojega glasovanja na občinskem svetu. Zato zahtevam, da se zadeva razčisti na tem mestu,« je vztrajal Be-lšak, Kelenc pa je pripomnil: »Menim, da gre za zasebno zadevo in da se o tem pogovoriva zasebno. Ne zdi se mi smiselno, da bi o tem razpra-
vljali na občinskem svetu, ker ta organ s tem nima čisto nič. Pripravljen sem se srečati in se pogovoriti.« Belšak je vztrajal naprej: »Ne gre za zasebno zadevo, ker je stvar vezana na glasovanje na občinskem svetu. Gre za delo občinskega sveta.« Župan Kokot je ponovil, da gre po njegovem mnenju za zasebno zadevo, Belšak pa ni klecnil: »Zadeva se veže na glasovanje na občinskem svetu. In gre za javno stvar.« V razpravo se je vključil še svetnik Jože Petek, sicer tudi podžupan, ki je podobno kot župan Kokot in svetnik Ke-lenc poskušal Belšaka prepričati, da gre za zasebno stvar in da naj se tako tudi reši. Ali so ostre (in tudi žaljive) besede svetnika Kelenca javna ali zasebna stvar, ni moč pojasniti. Dejstvo je, da se je 1. aprila glasovalo o zadevi, ki vsekakor je javna in so z njo povezane tudi javne finance. Ali so besede, ki so bile posledica izida glasovanja, stvar javne debate, pa je vprašanje, na katerega je možno dati več odgovorov. Nekega epiloga debata na seji ni dobila. Kelenc pa se Belša-ku tudi ni opravičil.
Mojca Zemljarič
Središče ob Dravi • S 26. redne seje občinskega sveta
Negativno poslovanje ormoškega kopališča
Občinski svet Središče ob Dravi je na minuli, 26. seji obravnaval tudi Poročilo o upravljanju Letnega kopališča Ormož v letu 2013, kjer se je med svetniki vnela debata glede cene vstopnic. Nekateri so namreč mnenja, da bi cene vstopnic morali zvišati, saj tako ne bi več prihajalo do negativnega poslovanja.
ŽELIM SI . TEHNOLOŠKO DOVRSENO„ PASIVNO HIŠO POD 1.000 €/W.
SObOfa.'0.S.odI¿.)6 J
, _,	ure I
SLOÄ^' /
Na minuli seji sta Ludvik Hriberšek in Matjaž Veršič iz Komunalnega podjetja Ormož predstavila Poročilo o upravljanju Letnega kopališča Ormož, katerega lastnika sta občini Ormož in Središče ob Dravi. Kot kaže, se trend negativnega poslovanja ormoškega kopališča nadaljuje, saj je tudi lansko leto kopališče poslovalo negativno, in sicer z izgubo v višini nekaj več kot 10.785 evrov, kar je za slabih 7.000 evrov manj kot leta 2012. Takrat je namreč presežek stroškov nad prihodki znašal kar 17.580 evrov. K zmanjšanju izgube so, kot je razvidno iz poročila, pripomogli predvsem nižji stroški. Svetnica Vesna Mele je zadovoljn z manjšanjem izgube in je izrazila pohvalo izvajalcem.
Po besedah Hriberška pa je presežek stroškov nad prihodki posledica nizkih cen vsto-
pnic, saj slednje ne pokrivajo vseh stroškov. Celotni stroški so namreč v lanskem letu znašali kar 35.775 evrov, prihodki pa 26.935 evrov. »Če pa bi jo povišali, obiska ne bo,« meni Hriberšek. Kljub temu se je med svetniki tudi tokrat vnela debata, da bi cene vstopnic vseeno morali povišati. »Skupaj je bilo kupljenih 14.380 kart, in če bi bila karta en evro oziroma pol evra dražja, bi prišli na minimalno izgubo,« je dejal svetnik Jurij Dogša. S tem se je strinjal tudi svetnik Bojan Mlakar. »Prihodke bomo lahko povečali samo z rahlim dvigom cen vstopnic, seveda do tiste meje, da ne pade obisk,« je dejal svetnik Mlakar in rahlo zvišanje cen vstopnic predlagal vsaj za najbolj prodajane dvourne in štiriurne vstopnice. Te namreč predstavljajo kar 90 % vseh proda-
nih vstopnic - od tega je bilo vstopnic do dveh ur prodanih 59 %, vstopnic do štirih ur pa 31 %. Hriberšek je nato zopet opozoril, da bi zvišanje cen vstopnic najverjetneje pripeljalo do manjšega obiska. »Pri dvigu cene je vprašanje, kje je tista meja, ki bi bila še sprejemljiva,« je še dodal Veršič.
Zelo nizek pa je delež prodanih celodnevnih vstopnic, in sicer 7 %, zato je svetnik Mlakar predlagal rahlo znižanje cen slednjih. Župan Jurij Borko je nato dejal, da bodo o ceni razpravljali maja in junija. Svetniki in svetnice so soglasno sprejeli Poročilo o upravljanju letnega Kopališča Ormož in tako potrdili, da bo občina kot soustanoviteljica pokrila 13-odstotni delež izgube, kar znaša nekaj več kot 1.400 evrov.
Monika Levanič
AVANT GARDE
PET LET HISE PRIMUS =
SUPER PONUDBA HIŠ LUMAR PRIMUS
Dolgoletne izkušnje z gradnjo pasivnih hiš, več kot 50 postavljenih pasivnih objektov, znanje in optimizacija sistemov ter certific i ran a pasivna tehnologija nam omogočajo, da PRVIČ ponudimo pasivno hišo pod magično mejo 1.000,00 EUR/m2.
T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si
Ö Lumar
Živeti najbolje!
A COMPANY OF THE GREEN BUILDING GROUP 8
Arh: Miha Završnik u.d.i.a, Lumar
Foto: MZ
8 Štajerski
Šolstvo
petek • 9. maja 2014
Ptuj • Gostovanje učencev iz Burghausna
Spletla so se prijateljstva
Učenci osnovne šole Ljudski vrt so od 31. marca do 4. aprila gostili učence osnovne šole Franz Xaver Gruber iz Burghausna. V enem tednu so se poglobila prijateljstva, ki so se spletla že lani, slovo pa je bilo boleče.
Foto: arhiv OS Ljudski vrt Ptuj
Pred odhodom je nemške učence in njihove učitelje obiskal in nagovoril Štefan Čelan, župan MO Ptuj, ki je izrazil upanje, da se na Ptuj še vrnejo.
Osnovna šola Ljudski vrt je v lanskem šolskem letu začela mednarodno izmenjavo s šolo Franz Xaver Gruber iz Burghausna. V začetku aprila so nemški osnovnošolci vrnili obisk prijateljem iz Ptuja.
Mednarodne izmenjave se je udeležilo 40 učencev iz Burghausna. Z njimi so bili tudi trije učitelji spremljevalci. Poleg toplega sprejema smo na OŠ Ljudski vrt nemškim gostom pripravili pester program, ki
jih je navdušil. V enem tednu smo si ogledali staro mestno jedro Ptuja in grad, obiskali našo prestolnico Ljubljano in občudovali baziliko Marije Za-ščitnice na Ptujski Gori. Nemški gostje so bili nad lepotami naše dežele navdušeni. V dopoldanskem času so bili nemški učenci pri pouku ter pri različnih šolskih dejavnostih, kar je omogočalo še dodatno izpopolnjevanje v nemškem jeziku. Z zanimanjem so si
ogledali tudi našo šolo, ki jo je predstavila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Učenci in mentorji iz Burghausna so bili pozitivno presenečeni nad našo gostoljubnostjo, zelo pa so pohvalili tudi hrano v naši šolski kuhinji. Pred odhodom je nemške učence in njihove učitelje obiskal in nagovoril Štefan Čelan, župan mesta Ptuj, ki je izrazil upanje, da se na Ptuj še vrnejo. Zaželel jim je tudi srečno pot.
Teden je hitro minil in prišel je čas za slovo. Kljub slovesu s solzami v očeh smo se vsi zavedali, da smo s to izmenjavo veliko pridobili. Stkala so se nova prijateljstva med ljudmi, katerih življenje in kultura sta
H ■ " j'	iI) H ■
drugačna, a smo spoznali, da nas ravno ta različnost bogati.
Mednarodno izmenjavo z Burghausnom so tako kot lani organizirali Elka Mlakar, somentorica izmenjave, Hannes Schneiders, nemški men-
tor izmenjave, in Luka Žižek, mentor. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izmenjavi, še posebej pa ravnateljici Tatjani Vaupotič Zemljič.
Luka Žižek
Singapur • Ptujske gimnazijske na izmenjavi
Življenje na drugi strani sveta
Ptujska gimnazija letos že tretjič sodeluje v mednarodni evropsko-azijski izmenjavi z Millenia institute iz Singapurja. V jeseni so dijakinje tretjih letnikov gostile sedem dijakinj iz Singapurja, Ptujčanke pa so jim v marcu obisk vrnile.
Kot so zapisale udeleženke izmenjave Iris Šomen, Lučka Marija Neudauer, Dolores Ivančič, Irena Čačič, Paula Dju-kanovič, Dora Kosi in Urška Bratušek, so kljub začetni po-
izmenjavi presenetile številne
»Učenci skozi vse leto sledijo temi Eko in Zdrava šola, z različnimi aktivnostmi in dejavnostmi si namreč prizadevamo učence ozaveščati o pomenu narave in ohranitvi zdravja,«
dobnosti z zahodnim svetom ves čas opažale veliko razlik. »V Singapurju se prepletajo tri različne kulture, kitajska, malezijska in indijska, ki puščajo pečat v arhitekturi, kulinariki,
v kulturi ter načinu i;
je ob tej priložnosti dejala ravnateljica šole Helena Ocvirk. Delček aktivnosti in izdelkov v okviru te teme so 22. aprila, na svetovni dan Zemlje, predstavili tudi na stojnici pred šolo na
umetnosti in oblačenju ter so med seboj zelo povezane. Da ohranijo enakopraven položaj, uporabljajo kot uradni jezik angleščino, v šoli pa se učijo svoj materni jezik, Kitajci man-
ja in dela.
Prešernovi ulici. Učenci 5. razreda so se na ta dan poizkusili v pripravi domačega kozmetičnega izdelka, izdelali so namreč bio dezodorant, ki je vseboval naravne sestavine. Stojnico, na kateri so predstavili rezultate večmesečnih aktivnosti, sta skupaj z učenci pripravili mentorica Ekošole za razredno stopnjo Darja Brlek in mentorica zdrave šole Lidija Žmavc. Učenke so obiskovalcem stojnice ponujale čaj iz domačih naravnih zelišč, domači pirin kruh in med naših čebelarjev. Sadike zelišč iz domačega vrta so bile v zanimivih lončkih iz odpadne embalaže, semena ajde in ekokazalke pa so imele poučno vsebino.
Patricija Kovačec
darinščino, Indijci tamilšči-no in Malezijci malezijščino. Njihova strpnost do različnih kultur se je kazala tudi med našimi novimi prijateljicami, ki so bile po rodu tako Kitajke kot Malezijke in Tamilke. V času našega obiska so nam
Državno tekmovanje iz zgodovine je potekalo sredi marca v osnovni šoli v Cerkljah na Gorenjskem, na katerem je tekmovalo kar 146 tekmovalcev iz vse Slovenije. Tema letošnjega tekmovanja je bila razvoj radia in televizije v svetu in pri nas. In kako je izgledalo državno tekmovanje? »Na tekmovanju je bilo 12 nalog, vsaka naloga pa je bila iz dveh, treh ali štirih vprašanj. Največkrat je bilo podano besedilo ali slika, ki smo jo morali analizirati in tako odgovoriti na vprašanja. Po navadi smo morali odgovor zapisati sami, saj sta bila primera naloge izbirnega tipa le dva,« je pojasnila vedoželjna državna prvakinja iz zgodovine. Sicer pa se je na tekmovanje prijavila, ker se, kot pravi bistroumna osnovnošolka, udeleži večine tekmovanj. Na samo tekmovanje se je pripravljala s prebiranjem in učenjem predpisane literature, za kar je potrebovala nemalo časa. Pri pripravah na tekmovanje pa ji je pomagal tudi mentor, profesor zgodovine in nemščine Boštjan Rajh. In oba sta svoje delo opravila z odliko. Državna
predstavile svoje običaje, ki so se med seboj zelo razlikovali, prav tako kot njihova vera,« so v besede svoje vtise strnile ptujske gimnazijke. Velik vtis nanje je naredila nacionalna knjižnica, ki je v primerjavi z našimi zelo modernizirana. Posebno doživetje je predstavljal tudi obisk šole, kjer so jih presenetila predvsem stroga pravila oblačenja in obnašanja. »Največje presenečenje pa je bilo za nas jutranje zbiranje pred šolo, kjer so se učenci postavili v ravne vrste, zapeli svojo himno, dvignili zastavo in
prvakinja je na osvojeno zlato priznanje iz znanja zgodovine več kot ponosna. Tako kot so nanjo ponosni tudi vsi, ki so jo pri tem spodbujali in podpirali - od mentorjev in učiteljev, ravnateljice, prijateljev do seveda družinskih članov. A to ni njeno edino priznanje. V tem šolskem letu je namreč bistroumna učenka prejela še zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja biologije in geografije.
zaprisegli svoji domovini ter pozdravili profesorje. Ta ritual ponovijo prav vsako jutro.« Ptujčanke so pouk in razred doživele kot strogo nadzorovano celoto z ustvarjalnim delom. Zadnji dan obiska so se udeležile šolskega športnega dne, na katerem je profesor Boštjan Šeruga častno premagal tek na 3 kilometre, ki pa je v njihovi tropski vročini po besedah dijakinj pomenil zelo pogumno dejanje. Večina dijakov se je namreč le sprehodila po tekaški stezi.
Patricija Kovačec
Na vprašanje, ali razmišlja o tem, da bi nekoč postala profesorica zgodovine, pa je državna prvakinja iz znanja zgodovine Hana Rakuša premeteno odgovorila: »Prihodnosti se ne da napovedati, vendar pa mislim, da najverjetneje ne bom profesorica zgodovine. Morda bo moj poklic povezan z zgodovino, mogoče pa tudi ne ... Pustimo se presenetiti. Bomo videli po srednji šoli.«
Monika Levanič
Foto: ML
Bistroumna učenka Hana Rakuša se je na tekmovanje iz znanja zgodovine prijavila, ker sodeluje na večini tekmovanj. Ta odločitev se je izkazala več kot odlična, saj je postala državna prvakinja iz znanja zgodovine. Pri pripravah na tekmovanje ji je pomagal mentor Boštjan Rajh.
Foto: Arhiv Gimnazije Ptuj
Dijakinje Gimnazije Ptuj skupaj s profesorjema Dobrinko Voršič Rajšp in Boštjanom Šerugo so na
Ptuj • Dan Zemlje na Olgici
Olgičarji so za eko
Učenci ptujske Osnovne šole Olge Meglič so ob dnevu Zemlje pripravili stojnico, na katero so vabili s sloganom Olgičarji smo za EKO. Mimoidočim so tako ponujali čaj iz naravnih zelišč in druge domače dobrote.
Ivanjkovci • Državna prvakinja iz zgodovine
S trudom se pride daleč
Hana Rakuša ni le učenka devetega razreda OŠ Ivanjkovci, je tudi državna prvakinja iz znanja zgodovine, ki je na osvojeno priznanje povsem upravičeno ponosna. »Na svoje zlato priznanje iz znanja zgodovine sem zelo ponosna, saj predstavlja ves trud, ki sem ga vložila v vse priprave, in dokazuje, da se trud prej ko slej poplača,« je zadovoljno dejala državna prvakinja iz zgodovine Rakuševa. A to ni njeno edino priznanje. V tem šolskem letu je namreč bistroumna učenka prejela še zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja biologije in geografije.
petek • 9. maja 2014
Zdravstvo
Štajerski	9
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Levanič, dr. med., spec., direktor ptujske bolnišnice: „Ptujska bolnišnica ima najslabše plačan povprečen primer zdravljenja med vsemi obravnavami bolnišnicami, kar onemogoča normalno poslovanje.
Ptuj • Pogovor z direktorjem bolnišnice Andrejem Levaničem
Na prvem mestu je ohranitev statusa regijske bolnišnice
Novi direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič, dr. med., spec. ped., mandat je začel 17. marca letos, je odločen narediti vse, da bo ptujska bolnišnica v kratkem izplavala iz rdečih številk in da bo lahko svoje poslanstvo tudi v prihodnje opravljala v dobrobit regije, katere sestavni del je že 140 let.
Pred dobrim mesecem ste postali prvi mož ptujske bolnišnice. Kaj vas je vodilo k temu, da ste se odločili za vodenje ptujske bolnišnice, kije vse prej kot v dobri finančni kondiciji?
„Predvsem poglabljajoča negativna energija in razpoloženje, slabšanje odnosov in komunikacije. Naši uporabniki so po analogiji javnomnenj-skega linča vseh javnih služb (govori se le o nepravilnostih, korupciji ...) tudi na nas začeli gledati kot na nasprotnike in ne na zaveznike in prijatelje v najtežjih trenutkih življenja - bolezni. Dosedanje vodstvo je na tem naredilo občutno premalo ali celo zadeve še poglabljalo, sam pa sem mnenja, da ima večina zaposlenih v SB Ptuj skupno željo po dobrem delu in izvajanju svojega poslanstva, kar po tem pripelje tudi do rezultatov, tudi finančnih. Naredil bom vse, da se to tudi uresniči."
Kateri so glavni poudarki vašega programa oz. vizije, ki vodi iz rdečih šte-
„Poiskati še razpoložljive notranje rezerve, ki so predvsem v boljši organizaciji delovnih procesov, racionalnejši rabi vseh virov, kar bomo dosegli z boljšo notranjo klimo, motiviranostjo in sodelovanjem. Prevetrili bomo vse dobavitelje, obstoječe pogodbe, pri vseh poskušali doseči boljše pogoje, sodelovanje s tistimi, ki ne razumejo situacije, v kateri je naša bolnica, pa tudi prekinili. Čas je namreč, da ti, ki so na naš račun v preteklosti zelo dobro in uspešno živeli, nekaj tega vrnejo. Ključno je tudi poenotenje lokalnih akterjev, tako političnih kot gospodarskih, v prepoznavanju širine pomena naše ustanove za področje naše regije, kar je predpogoj za uspešna pogajanja z državo in našim glavnim financerjem ZZZS, kjer pa tiči večina naših težav. Smo namreč podfinan-cirani.«
Ko ste sredi aprila pred-stavljaliplan dela sfinanč-nim načrtom in sanacijskimi ukrepi, ste povedali, da je naravnan zelo optimistično, tudi zato, ker so bili po vaši oceni pogovori s prvim financerjem bolnišnice uspešni. Ali to tudi pomeni konec podcenjenosti storitev ptujske bolnišnice?
„Upajmo. Pri hitrem pregledu podatkov je bilo namreč najdeno podpovprečno malo nepravilnosti in še te
nenamerne. Brez boljšega oz. drugim primerljivega plačila naših storitev se bo stanje poslabševalo do neslutenih meja."
Akutno
pomanjkanje
zdravnikov
Bolnišnica ima občutno premalo zdravnikov specialistov, kadrovska podhranjenost pa je tudi na področju zdravstvene nege?
„Bolnišnica ima med vsemi primerljivimi bolnišnicami najslabše razmerje stalno zaposlenih zdravnikov in drugega kadra. Težave se rešujejo s povečanim delom posameznikov izven rednega delov-nika in s številnimi specialisti zdravniki iz drugih ustanov, ki pri nas opravljajo tako določene visoko specifične posege in usluge. Trenutno intenzivno povečujemo število mladih zdravnikov speciali-zantov, za katere pričakujemo, da se bodo po koncu specializacije, ki običajno traja 5 do 7 let, tudi dejansko zaposlili v naši bolnišnici. Seveda jasne obveze ni. Tudi med drugim kadrom je stanje napeto, vendar obstaja nekaj rezerve predvsem v izboljšani organizaciji delovnih procesov, bistveno povečanje kadra pa je onemogočeno tako zakonsko zaradi Zujfa kot tudi zaradi razpoložljivih financ. Ptujska bolnišnica ima okrog 460 zaposlenih, od tega aktivnih v polnem procesu del 397, preostanek pa predstavljajo zaposleni v dolgotrajnem bolniškem staležu, specializanti in pripravniki, ki so le krajši čas
v naši bolnišnici. Zdravniki so trije, za zapolnitev kritičnih mest bi jih potrebovali še pet, za normalizacijo števila nadur oz. dežurnih pa še okrog 10, za prekinitev sodelovanja z zunanjimi pa še vsaj 10 dodatnih."
Kateri so tisti programi, ki lahko ptujsko bolnišnico pozicionirajo v širšem slovenskem prostoru in tudi v mednarodnem?
„Na prvem mestu je ohranitev statusa regijske bolnišnice, ki pomeni obstoj vseh ključnih kliničnih oddelkov (kirurgija, interna, ginekologi-ja-porodnišnica in pediatrija), kar pomeni tudi zagotavljanje oskrbe naših ljudi z okrog 90 % od vseh potrebnih hospital-nih in specialističnih uslug. Ob tem je zdravstvo živi, razvijajoči se organizem, kar že samo po sebi vodi tudi v razvoj potrebnih ozko specialističnih dejavnosti. Tako smo v zadnjem času zelo uspešno razvili protetično-ortopedsko dejavnost, očesne operacije, uroginekologijo, pediatrično gastroenterologijo in še mnoge druge, ki že danes privabljajo v našo bolnišnico paciente iz vse Slovenije. Idej in želja je še kar nekaj, vendar pa pred tem potrebujemo stabilizacijo finančnega poslovanja, dokompletiranje kadra, nove investicije tako v prostore kot opremo. Nadaljujemo seveda tudi projekt akreditacije bolnišnice."
Razvoj ptujske bolnišnice je v veliki meri odvisen tudi od izgradnje urgentne-ga centra. Kako daleč ste v pripravah na to gradnjo, ki naj bi jo financirala država? Kaj pa, če državnih sredstev ne bo?
„Žal smo pri projektu ur-gentnega centra izpadli iz pridobitve evropskih kohezijskih sredstev. Obstajajo obljube vrhunske politike in stroke, da smo vključeni v mrežo ur-gentnih centrov Slovenije in da bodo sredstva zagotovljena iz proračuna. Žal pisnih zagotovil nimamo. Kljub temu smo pristopili k projektom, kjer smo od zamisli prišli do zaključka idejnega projekta - zasnove in v treh do štirih mesecih bo vse pripravljeno za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če državnih sredstev ne bo, bo še enkrat več treba najti konsenz tudi v lokalnem okolju. Izguba projekta vitalno ogrozi razvoj bolnišnice in kakovostnega, predvsem akutnega zdravstvenega varstva naših 100.000 do 120.000 prebivalcev Spodnjega Po-dravja."
Neplačanih okrog deset tisoč nadur
Ko ste predstavljali svoj program, ste obljubili, da boste skušali zagotoviti izplačilo nadur medicinskim sestram. Gre za nekaj tisoč nadur, ki niso bile izplačane, sestre pa tudi niso mogle koristiti prostih dni, ker jih je premalo.
„Rešitve iščemo, vključujejo se tudi zaposleni in sindikati. Predvsem pa po natančni analizi stanja in reorganizaciji delovnih procesov ne bomo dovolili dodatnega povečevanja neplačanih ur. Število neplačanih nadur je okrog 10.000, večinoma pri negovalnem kadru."
Kako bo sedaj z vašo ožjo ekipo sodelavcev glede na zahtevo sveta za-
Pa brez zamere
Določenost: delo
Ob minulem prazniku dela
Človek se že odpradavnine sprašuje, kaj je to, kar je. Sprašuje se, kaj je to, kar je okoli njega in nad njim. Zanima ga svet, ki ga obdaja, zanimajo ga druga živa bitja, ki si z njim delijo ta planet (uspešno jih sicer tudi iztreblja, a pustimo to za drugič), zanimajo ga planet sam, nebo nad njim, neskončni vakuum nad nebom. A hkrati človeka zanima tudi človek. Želi se spoznati, poznati in določiti. Kaj, kdo je bitje, ki taca po tem planetu, ki mu je dano misliti in osmisliti se? To so temeljna vprašanja, ki človeka na tak ali drugačen način opredeljujejo že od pamtiveka.
Pri odgovorih na ta (samo)vpraševanja je homo sapiens dokaj kreativen, to je treba priznati. Izumil je že skoraj neskončno konceptov in koncepcij, ki ga (samo) določajo. Te opredelitve segajo od čisto metafizičnih (filozofskih in religioznih, če hočete - pri čemer filozofija in religija seveda nikakor nista isto, niti enako) do brutalno in žalostno vsakdanjih (homo homini lupus - človek človeku volk, in tako dalje). Človek je bitje, ki je pri samo-določanju najbolj izvirna stvaritev matere Zemlje.
Eno tako (samo)določilo človeka smo »praznovali« pred nekaj dnevi. Prvega maja smo, tako kot vsako leto, beležili praznik dela. Medarodni dan dela, delavcev in njihovih pravic. Dan, na katerega naj bi se še posebej spomnili vsega, kar je povezano z delom. Kajti zdi se, da se človek določa tudi kot bitje, ki dela. Kot homo faber, človek ustvarjalec, se človek vidi tudi kot človek delavec. Delo je, tako se zdi, konstitutivna prvina človeka.
In res - če dobro premislite, boste spoznali, da nas že od rosnih let vzgajajo, izobražujejo za to, da bi kasneje nekaj delali. »Kaj boš pa ti, Tinček, delal, ko boš velik? Pa ti, Lojzka, kaj si želiš postati ti, ko boš odrasla?« To sta le dve od tipičnih vprašanj, ki nam jih že v otroških letih vržejo, vcepijo v nežno, radoznalo zavest. Delo so seveda v ogabne namene zlorabljali tudi vsi veliki diktatorski režimi, hkrati pa tudi v sedanjih, malce bolj zakritih diktaturah kapitala, ohranja primat kot eno najbolj priročnih sredstev za manipuliranje in krmiljenje družbe. To je seveda nadvse protislovno - namreč, bolj kot nam govorijo, da je delo pravica, dolžnost in čast posameznika, manj dela in delavcev potrebujejo, vrste na zavodu za zaposlovanje pa se nezadržno daljšajo. Kako torej? Delo naj bi bilo nekaj, kar je častno in človeka vredno, a ga je hkrati zmeraj manj. Mar torej to pomeni, da tisti, ki ne delajo, niso ljudje? Nimajo časti? Da so v napoto sebi in družbi? Nebodijihtreba? Lenuhi?Mar človek, ki nima ali ne more dobiti dela, ni vreden življenja v tej družbi, na tem planetu? Čudna so ta pota, ki jih ubirata današnja družba in sistem. Na eni strani hvalnice pridnim delavcem, na drugi njihovo zatiranje, počasno ugonabljanje.
Letošnji prvi maj je imel najbolj žalosten in turoben pridih do zdaj. Upajmo, da bo naslednji kaj boljši.
Gregor Alič
voda, da se spoštuje novi statut, ki ga je Vlada RS potrdila januarja letos? Ta omogoča imenovanje le enega pomočnika za zaokroženo območje, za katero pa se tudi ne ve, kaj naj bi to bilo.
„Januarja letos sprejete spremembe statuta ob uskladitvi z načelnimi usmeritvami vlade glede organizacije bolnišnic porajajo tudi obilico vprašanj. Do sedaj so le dve ali tri ustanove upoštevale navedena priporočila, ki ne prinašajo dodane vrednosti, ne finančno ne poslovodsko, povzročijo pa veliko težav pri sestavi potrebne ožje vodstvene ekipe. V najkrajšem možnem času bomo upoštevali navodila naših nadzornikov (sveta zavoda), hkrati pa smo tudi že v pridobivanju krovnih pravnih mnenj, na podlagi katerih bomo začeli postopke, ki bodo omogočili
organiziranost, ki jo tako velika in visoko specifična ustanova potrebuje."
Koliko v razvoju in pozi-cioniranju bolnišnice računate na podporo lokalnega okolja?
„Bolnišnica je že 140 let sredi največjega mesta naše regije Sp. Podravja, živi z našimi ljudmi in za njih in ne na račun njih, kar so nekateri v preteklem obdobju želeli dokazovati. Poenotiti je treba tako politiko, gospodarstvo, znanstvene inštitucije in čut solidarnosti vseh prebivalcev naše regije, da si skupaj ponovno izborimo, kar nam pripada. Spodnje Podravje je namreč v zadnjem obdobju vse bolj na robu dogajanj v državi, ki teži k centralizaciji. Vse akterje in sile je treba ponovno združiti v skupni cilj, da bo naslednje obdobje spet naše."
MG
10 Štajerski
Kultura
petek • 9. maja 2014
Središče ob Dravi • Območno srečanje folklornih skupin
Nastopilo kar 160 plesalcev
V okviru palete raznovrstnih in pestrih dogodkov ob 60. občinskem prazniku v Središču ob Dravi so se v soboto na odru dvorane Sokolana zavrtela tudi krila in klobuki. Potekalo je namreč območno srečanje odraslih folklornih skupin, imenovano Diradi čindara 2014. Na reviji se je predstavilo kar 160 vrlih plesalcev in plesalk, ki so s plesom uprizorili tudi pust in spravilo žita ter še nekatere šege in navade.
V organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ormož, je potekalo srečanje, na katerem je nastopilo osem odraslih folklornih skupin. Po pozdravnem nagovoru župana občine Središče ob Dravi Jurija Borka se je kot prva predstavila Folklorna skupina Kulturnega društva (KD) Obrež pod vodstvom Silve Marčec. V nadaljevanju so se predstavile še naslednje skupine: Folklorna skupina KD Podgorci z mentorjem Markom Janžičem, folklorna skupina Metla Kulturno turističnega društva Miklavž pri Ormožu pod vodstvom Leonide Novak, folklorna skupina Unterca KD Franca Ksaverja Meška Sveti Tomaž z mentorico Marjano Kosi, Folklorna skupina KUD Lojza Avžnerja pod vodstvom Marka Janžiča, Folklorna skupina TKD Kog z mentorico Ano Pevec, mladinska folklorna skupina Podkev Kulturno turističnega društva Miklavž pri Ormožu pod vodstvom Leonide Novak in Fol-
Foto: Marjan Dovečar
Na odru Sokolane se je zavrtelo kar 160 vrlih plesalcev in plesalk, ki so s plesom uprizorili tudi nekatere šege in navade.
klorna skupina TKD Ivanjkovci z mentorico Mojco Gorjak. Prireditev je povezovala Karolina Putarek, spremljal pa eden največjih strokovnjakov na področju folklore Mirko Ramovš, ki bo podal strokovno oceno nastopajočih. »Vse skupine so se zelo potrudile.
Zanimivo je tudi to, da so vse skupine, poleg plesa, ki je bistven, ples povezale s kakšno šego ali zgodbo, tako da je bilo bolj privlačno, predvsem za občinstvo. Je pa res, da je to prikazovanje šeg ali zgodb zelo težko. Saj morajo ti ljudje biti tudi igralci, da to tako
naredijo, da vemo, kaj hočejo povedati. Posebej pri plesu je zaželeno, da se stvari postavijo tako, da se ne govori veliko, da se torej bolj prikaže z neko mimiko,« je o nastopu folklornih skupin dejal strokovni spremljevalec Mirko Ramovš.
Monika Levanič
Ormož • Ob svetovnem dnevu knjige
Ali veste, kakšna je knjižnica ponoči?
Minulo sredo je v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož ob svetovnem dnevu knjige v sklopu projekta Noč knjige potekalo pestro dogajanje vse do 22. ure zvečer. Do takrat so si lahko obiskovalci tudi ogledali, kakšna je knjižnica ponoči ter si mirne duše izposodili, prebirali in vračali gradivo.
Ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu, je v Sloveniji v več kot 60 krajih potekalo čez 200 prireditev. Svetovni dan knjige pa so obeležili tudi v ormoški knjižnici, kjer so pripravili pet dogodkov. V preddverju ormoške knjižnice je v digitalni obliki potekala razstava Franca Ksavra Meška, pisca, po katerem se imenuje ormoška knjižnica. Sicer pa se je pestro dogajanje v sklopu projekta Noč knjige v knjižnici začelo ob 17. uri. Za uvod je poskrbelo šest priseljencev, ki so zgodbe za otroke in odrasle prebirali v maternih jezikih. V prijetnih kotičkih ormoške knjižnice so tako odmevale zgodbe v ukrajin-
skem, madžarskem, hrvaškem, švedskem, makedonskem in angleškem jeziku. Ob 19. uri se je pridružila skupina osmih ljubiteljev knjige iz Središča ob Dravi, imenovana Bralne ulice. Knjigoljubi se tedensko srečujejo, kjer berejo sebi v razvedrilo ter sprostitev, tokrat pa so to delili z udeleženci prireditve. »Nekako smo se dogovorili, da bi nadaljevali z zgodbami v prleškem narečju. Slišali smo zgodbe v središkem dialektu, in sicer dve avtorski zgodbi o gostuvanju, v obršek dialektu o kolinah. Potem smo slišali tudi zgodbe, prebrane iz knjige Cirila Vnuka Slovar severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom, pe-
smi Marka Kočarja, zgodbo v kranjskem dialektu in še zgodbe v lotmerščini iz knjige Jana Baukarta Štorije vujeca Balaža no druge,« je pojasnila direktorica Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Milica Šavora. Ob 20. uri je sledila predstavitev knjige Kako je nastal slovenski narod avtorja Jerneja Kosija. Knjiga govori o začetkih oblikovanja slovenskega nacionalnega gibanja in je nastala v času doktorskega študija domačina Kosija. Pogovor je vodil predsednik Zgodovinskega društva Tone Luskovič. Noč knjige pa se je končala s
poslušanjem besedil sedmih piscev iz ormoškega območja, ki so se lansko leto srečevali v literarnih delavnicah pod vodstvom Davida Bedrača. Sicer pa je ta dogodek poleg ormoške knjižnice organiziral še Mladinski center Ormož.
Kot je še dejala direktorica Milica Šavora, so bile prireditve dobro obiskane. Poleg pestrih dogodkov je ves čas potekala tudi izposoja, prebiranje in vračanje knjižnega gradiva. Novim članom pa je ob tej priložnosti ormoška knjižnica podarila letno članarino.
Monika Levanič
Bralna značka za odrasle
Marca letos se je začela nova sezona Bralne značke za odrasle 2014, v katero se že sedmo leto zapored vključuje tudi ormoška knjižnica. Bralci lahko izbirajo s seznama kakovostnih in ne prezahtevnih literarnih, dokumentarnih in potopisnih del ter pesniških zbirk slovenskih in tujih avtorjev. Za osvojitev značke je treba prebrati pet knjig s seznama oziroma druga dela avtorjev s seznama. Svoje misli o prebranem in oceno knjige vse do novembra zapišejo v bralno mapico, ki jo lahko najdejo v knjižnici ali na spletni strani ormoške knjižnice. Konec leta pa bo v sklopu projekta izvedena zaključna prireditev s svečano podelitvijo bralnih značk.
Ob svetovnem dnevu knjige je v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož potekala tudi predstavitev knjige Kako je nastal slovenski narod avtorja Jerneja Kosija. Pogovor je vodil predsednik Zgodovinskega društva Ormož Tone Luskovič.
IZBOLJŠAJTE DELOVANJE MOŽGANOV!
!T,( knjiga vóntpomjqj wtkñti iimteia*, kise skrivj v raj.«
AEROBIKA ZA MOŽGANE
•	Spodbudite ustvaijalncrat n iioitrile pomnjenje.
•	nudile siv« «S« i v« kol 100 ugankami» urjenje mofganov.
Tednikova knjigarnica
Trening možganov
Oni dan mi je prekipelo, ker se zopet nisem in nisem mogla spomniti imena in priimka avtorja knjige, ki sem jo želela priporočiti prijateljici. Kaj ime in priimek pisatelja?! Na vsem lepem mi je tudi naslov knjige poniknil nekam tja daleč, na samo dno možganov. Bolj sem tuhtala, preigravala v mislih okvirno vsebino želenega branja, spomnila sem se duhovitega opisa domovanja glavnih literarnih junakov, pa zapleta v smislu psihološkega trilerja ... Pa skoraj vso zgodbo bi lahko povedala, a zlomka, tega, kdo jo je napisal in kako se glasi naslov, ne, tega pa nisem mogla izbrskati iz glave! Hm, še to, ali je knjiga noviteta ali pa ima precej starejšo letnico izdaje, mi je ušlo iz spomina. In tega nespominjanja, pozabljanja in zoprnega občutka, da so besede na koncu jezika, kot radi rečemo, no, tega je vedno več pri spodaj podpisani. In če sem čisto odkrita, sem se navadila, da pozabim kakšno nujnost iz trgovine. Ne bentim in se ne samoobto-žujem, če zamočim kak pomemben datum. Niti tega, da pozabim, kje so trenutne cestne zapore in kje so ceste domala neprevozno razkopane v našem lepem mestu in okolici, si več ne ženem k srcu. Pa tega, da se ne spomnim naslova filma, ki sem ga nazadnje gledala v našem simpatičnem kinu, ne jemljem več za osebni poraz. Tudi to, da moram znova brskati po kuharski knjigi za receptom jedi, ki je nekaj časa nisem pripravljala, a sem jo imela dolga leta v malem prstu, me ne potare. In še bi lahko naštevala. Ampak oni dan mi je prekipelo in sem, no, kanček tolažilno in morda naivno, pogledala med knjige, če bi se našla taka, ki bi mi vrnila vsaj delček »spominske kondicije«. Staromodno sem vrgla oči na knjižno polico z oznako 159.9, kjer je najti poljudne in strokovne knjige na temo psihologije in - kakor bi knjiga čakala prav mene. Tako, malo višja od ostalih, ne presuha, ne predebela. Hrbet lepo spodaj in zgoraj rdeč, vmes pa bel. Na belem delu je izpisan rdeč naslov Aerobika za možgane, na rdečem zgornjem pa, seveda z belimi črkami še: Oblikujte lasten program za treniranje možganov. To! In že sem videla, kako moje sive celice s pomočjo te knjige bolj veselo poskakujejo in ne pozabljajo avtorjev in knjižnih naslovov.
Ej, na zadnji platnici te rešilne knjige mojega spomina piše o tem, kako bo ti knjižni listi pomagali preprečiti miselno staranje. Program, ki ga ponuja branje, lahko prilagodim - tako pravita avtorja Chris Maslanka in David Owen - sposobnostim, moje sive celice bodo osvežene in ustavljeno bo njih propadanje. Možgani bodo okrepljeni. Oh, na naslovni platnici pa citat: Ta knjiga vam pomaga odkriti Einsteina, ki se skriva v vas.«
Knjiga ima za uvodnim nagovorom devet poglavij: Kako dobro vam delujejo možgani?, Osnovna pripravljenost možganov, Okrepite delovanje možganov, Znajdite se v prostoru, Izboljšajte jezikovne spretnosti, Rešujte probleme, Izboljšajte pomnjenje, Postanite ustvarjalni, Skrb za možgane. Vital Sever je prevajalec naveden knjige, za nadomestne uganke je poskrbel eden najbolj znanih slovenskih ugankarjev Jože Petelin. Aerobika za možgane je izšla leta 2011 pri Tehniški založbi Slovenije in na zadnji platnici je, kot ukazuje zakon, natisnjena cena izvoda: 29,99 evra.
Na strani 174 je abecedno kazalo, ki zajema znane in manj znane ugankarske enote, kot na primer akronimi, antonimi, besedne in vidne igre, enakozvočnice, kimova igra, križanka s koordinatnimi namigi, premetanke, računske uganke, spretnost s števili, sudo-ku, tangram, zrcalno pisanje ... Avtorji po preverjenih raziskavah trdijo, da redna vadba ne izboljša le delovanja možganov, ampak izboljša tudi pričakovano dolžino in kakovost življenja, zmanjša telesno težo ter tveganje za srčna obolenja in sladkorno bolezen ter druga resna stanja. Pravijo, da telesne vaje, s katerimi poskrbite za zdravje možganov, začnejo, še preden zjutraj vstanete. Živahno miganje s prsti na nogah lahko pomaga, da začnejo živci prenašati signale drugim delom telesa. Ko nato vstanete iz postelje, imate več energije in bolje vzdržujete ravnotežje. Tako lahko vadite miganje z nožnimi prsti tudi, ko dalj časa sedite. Avtorja izrecno poudarjata (poudarki so izpostavljeni na zeleni podlagi), da pravilno, kakovo-sto spanje napolni možgane z novo energijo, opozarjata na uživanje beljakovin in na pomembnost jutranjega obroka, ki dviguje in vzdržuje energetski nivo možganov.
Torej, cenjeni bralci, zraven običajne telesne aktivnosti znanstveniki enako priporočajo možganske aktivnosti, redno vadbo miselnih procesov, logičnega sklepanja, izvajanja družabnih namiznih iger ... Reševanje ugank iz Aerobike za možgane zmanjšuje možnosti zgodnjega pojavljanja demence, dan vadbe naj bi odložil propadanje spomina za dva meseca. Torej odslej zraven aerobnih telesnih vaj izvajajte še miselno aerobiko ali nevrobiko, ali pa enostavno spodbudite radovednost, igrivost, igrajte kakšen instrument, slikajte, pišite, obudite igranje in veselje do reševanja ugank.
Pa pridite kaj v knjižnico, kjer je knjig o možganski kondiciji in za njo še več.
Liljana Klemenčič
Foto: ML
Rokomet
Prvoligaški ženski rokomet se poslavlja
Stran 12
K-1
Bojan Kujavec na turnirju organizacije FFC
Stran 12
Strelstvo
Ptujčani do zmage v skupnem seštevku
Stran 13
Nogomet
Mladi Kidričani osvojili turnir v Makarski
Stran 13
Nogomet
Slovenci slavili na Gradiškem
Stran 14
Mali nogomet
V Gabrniku zmaga ekipe Zlate točajke
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoilulajts nai na íüítovnim, ijitííu!
RADIOPTUJ
tut úfiietcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 32. krog
Prvi remi brez golov v sezoni za Zavrč
Zavrč - Domžale 0:0
ZAVRČ: Fink, Sambolec, S. Čeh, Kokol (od 75. Kresinger), Roškar, Šafaric, Kelenc, Dugolin, Golubar, Smrekar, Težak (od 87. Brlečic). Trener: Željko Orehovec
DOMŽALE: Vidmar, Zec, Van-caš Požeg, S. Vuk (od 59. Aneff), Jelar (od 82. G. Vuk), Šišic (od 46. Kous), Dobrovoljc, Majer, Janža, Korun, Husmani. Trener: Luka Elsner.
Srečanje 32. kroga med Za-vrčem in Domžalami je bilo dvoboj ekip, ki jima v nadaljevanju prvenstva ne gre tako, kot sta si zamislili. Ko se je že zdelo, da so beli končno ujeli pravo formo, je v soboto prišla »streznitev« v obliki štirih prejetih zadetkov v Novi Gorici. Na drugi strani Domžal-čani kljub kakovostni zasedbi precej nihajo v igri. Deževno srečanje pred 400 gledalci je bilo tako idealna priložnost za ene in druge, da vsaj nekoliko popravijo vtis in razveselijo svoje privržence. Na koncu je bilo 0:0, z izidom pa so bili zadovoljni v obeh taborih.
Nekoliko bolje so srečanje začeli domačini, pri katerih se je čutila močna želja po zmagi, toda prvi so resneje zapretili gostje. V 11. minuti je S. Vuk s strelom iz bližine zadel le zunanji del mreže. Srečanje je počasi dobivalo smernice: beli so imeli večjo posest žoge, Domžalčani pa so se osredotočali na hitre
protinapade. Na mokrem terenu je bila igra še naprej dokaj dinamična, toda večjih priložnosti ni bilo. V 35. minuti so bili gostje po poskusu iz kota nevarni, toda Šišic je z glavo zgrešil gol. Ekipa iz osrednje Slovenije ni bila pretirano nevarna, toda v njihovih napadalnih akcijah so jim delo večkrat olajšali
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 32. KROGA:
Zavrč - Domžale 0:0
Krka - Maribor 0:4 (0:0); strelca: Tavares 46., 60., Fajic 50., 86.; Olimpija - Celje 0:1 (0:0); strelec: Verbič 62./11-m; Luka Koper - Triglav 0:3 (0:2); strelci: Palčič 25., Lotrič 37., Pilčic 88.;
Rudar - Gorica 3:2 (2:1); strelci: Črnčič 10., Rotman 25., Bubalo-vic 67.; Bazzoffia 11., Finocchio 77.; rdeči karton: Favalli 84./Gorica.
domačini sami, ki so si privoščili preveč napak.
Začetek nadaljevanja je povsem pripadel Zavrču: Kokol je tako v 52. minuti ob pomoči branilcev Domžal zadel zunanji del vratnice. Dež je postajal vse močnejši, igralna površina pa vse težja, zato so imeli igralci obeh ekip kar nekaj težav s kontrolo žoge. V domači vrsti so še naprej delali preveč napak, kar bi v 73. minuti skoraj kaznoval Vancaš Požeg, njegov lep poskus pa
1. MARIBOR	32	21	4	7	70:29	67
2. RUDAR VELENJE	32	17	8	7	48:25	59
3. KOPER	32	18	5	9	45:33	59
4. GORICA	32	14	10	8	55:29	52
5. ZAVRČ	32	14	5	13	50:55	47
6. DOMŽALE	32	10	12	10	45:33	42
7. OLIMPIJA	32	10	6	16	31:46	36
8. CELJE	32	9	6	17	27:50	33
9. KRKA	32	7	6	19	23:56	27
10. TRIGLAV	32	5	8	19	28:66	23
Najboljši strelci: 15 zadetkov: Mate Eterovic (Rudar), Massimo Coda (Gorica); 13 zadetkov: Marcos Tavares, Jean-Philippe Mendy (oba Maribor); 12 zadetkov: Nusmir Fajic (Maribor); 11 zadetkov: Joshua Parker (Domžale); 10 zadetkov: Goran Galešic (Luka Koper), Gianluca Lapadula (Gorica); 8 zadetkov: Matija Smrekar (Zavrč), Gi-anvito Misuraca (Gorica), Slobodan Vuk, Saša Aleksander Živec (oba Domžale), Nik Omladič (Olimpija), Benjamin Verbič (Celje) ...
Luka Elsner, trener Domžal: »Gledalci so se morali zadovoljiti z nepriljubljenim rezultatom. Zadovoljen sem s tem, kako so moji fantje stali v defenzivi: tekmecem smo dali zelo malo možnosti za strel. Sami bi se lahko na drugi strani s kakšno pravo odločitvijo ali podajo postavili v idealen položaj za zadetek, vendar je zmanjkalo predrznosti in idej, zato na koncu skoraj nismo udarili na gol. V Zavrču je težko igrati vsaki ekipi, danes ni bilo nič drugače. Glede na vse smo zasluženo osvojili točko.«
Željko Orehovec, trener Zavrča: »Če pogledamo dvoboj kot celoto, je 0:0 realen rezultat, ki sta si ga zaslužili obe ekipi. Pravega nogometa ni bilo veliko, saj razmočeno igrišče ni dovoljevalo kombinatorike. Iskali smo zmago, toda veliko pozornosti smo morali nameniti hitrim protinapadom Domžal, kar smo dobro opravili. Tudi v fazi napada nismo bili kombinatorni, zato moramo biti zadovoljni s točko. Sedaj se bomo obrnili proti Krki in skušali ohraniti pet točk naskoka pred Domžalami.«
Marko Roškar, igralec Zavrča: »S točko smo zadovoljni, saj je bil pred tekmo naš glavni cilj obdržati razliko pred Domžalami, kar nam je tudi uspelo. Pretirane lepote v igri ni bilo, toda pridejo tudi takšne tekme in lahko smo veseli, da smo obdržali 'nulo' v obrambi. V soboto proti Krki bomo igrali odločneje na zmago, saj se nam odpirajo možnosti za igranje v Evropi in upamo, da nam bo uspelo. Krka je močna ekipa, toda naše ambicije nastopanja v Evropi so veliko večje kot njihove po obstanku.«
»Farmacevtom« pokazati, kdo je glavni v Zavrču
Zadnji krogi v 1. ligi bodo odigrani v napornem ritmu sreda-sobota. Tako po sredini deževni preizkušnji Zavrč že v soboto čaka nov dvoboj. Tudi na srečanju 33. kroga bodo beli v vlogi gostitelja, v goste pa prihaja novomeška Krka. Gostje se krčevito borijo za obstanek, za njih je vsaka tekma kvalifikacijska, zato bodo varovanci Adnana Zildžovica, ki je pred časom vodil tudi ptujsko Dravo, še toliko nevarnejši. Poleg tega so Novome-ščani v sredo proti Mariboru doživeli pravo blamažo in se bodo skušali vsaj delno odkupiti svojim navijačem. Zavrčani še dobro pomnijo zadnjo letošnjo medsebojno preizkušnjo, ko so po velikem preobratu Krke nesrečno klonili v zadnjih minutah. Završki navijači zato verjamejo, da jih bo tudi to motiviralo in popeljalo k novi zmagi. Z veliko željo in borbenostjo jim bo to prav gotovo uspelo, na tekmi pa bodo nastopili vsi nogometaši, saj kaznovanih in poškodovanih ni.
Medsebojne tekme
6. krog: Krka - Zavrč 3:4 (1:3); Maroševič 3x; Kresinger, Ma-tjašič 2x, Kokol; 15. krog: Zavrč - Krka 3:0 (3:0); Benko 2x, Kresinger; 24. krog: Krka - Zavrč 2:1 (0:1); Kramar, Buden; Kokol.
1. SNL, 33. krog: Zavrč - Krka,
sobota, 10. maja, ob 20.00 v Zavrču
® Nogomet • Licenciranje
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan Sandi Čeh (Zavrč, beli dres) je znova pomagal svoji ekipi do pozitivnega rezultata.
je Fink vendarle ubranil. Dve minuti kasneje je iz prostega strela s 25 metrov zapretil Kelenc, toda Vidmar je žogo odbil. Tempo igre je ob koncu padel, vse nevarnejši pa so postajali rumeni. V 86. minuti je po hitrem protinapadu pri domačinih preko vrat streljal Kelenc. Končnica ni prinesla spremembe, tako je ostalo pri deževnem remiju brez golov, sploh prvem za Zavrč v tej sezoni.
Tadej Podvršek
Zavrču licenca tudi za evropska tekmovanja
Licenčna komisija pri Nogometni zvezi Slovenije je ta teden objavila rezultate licenčnega postopka za klube 1. SNL na prvi stopnji. Vseh deset klubov je licenco za nastop v 1. SNL prejelo tudi za sezono 2014/15, devet klubov pa tudi za nastopanje v evropskih tekmovanjih (Krka ni vložila vloge za pridobitev mednarodne licence).
Med prejemniki licence je tako tudi NK Zavrč, ki bo tekme v 1. SNL lahko igral v svojem športnem parku, morebitne tekme v evropskih tekmovanjih pa v mariborskem Ljudskem vrtu.
Ime ekipe v sezoni 2013/14
Stadion
Celje	Arena Petrol Celje	UEFA/1. SNL
Domžale	Športni park Domžale	UEFA/1. SNL
Gorica	Športni park Nova Gorica	UEFA/1. SNL
Luka Koper	ŠRC Bonifika Koper	UEFA/1. SNL
Maribor	Ljudski vrt Maribor	UEFA/1. SNL
Olimpija	ŠRC Stožice Ljubljana	UEFA/1. SNL
Rudar Velenje	Mestni stadion ob jezeru Velenje	UEFA/1. SNL
Zavrč	NK Zavrč -tekmovanje v 1. SNL Ljudski vrt Maribor (UEFA tekmovanja)	UEFA/1.SNL
Triglav Kranj	Športni park Kranj -tekmovanje v 1. SNL Športni park Domžale (UEFA tekmovanja)	UEFA/1. SNL
Krka	Portoval Novo mesto	1. SNL
Licenca
JM
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 9. maja 2014
Rokomet • 1. A SRL (ž), liga za obstanek
Prvoligaški ženski rokomet se poslavlja
ZRK Tenzor DP Logik Ptuj - Mlinotest Ajdovščina 29:39 (15:17)
ŽRK TENZOR DP LOGIK PTUJ: Kac 1, Čebular 3, Ambrož, Ivančič 1, Grabrovec 5, Zorec 3, Borovčak 7, Lah, Fran-gež 3, Selinšek 6, Lazar. Trener: Marjan Valenko.
Ženski rokometni klub Tenzor DP Logik se je v tekmovalni sezoni 2013/14 od svojih najzvestejših gledalcev poslovil s porazom proti favorizirani ekipi Mlinotesta. Ajdovke so bile vso tekmo korak ali dva pred Ptujčankami, odločilno prednost pa so si priigrale v drugem polčasu.
V prvi polčas so domačinke stopile predvsem premalo zbrano in odločno v napadu, medtem ko so se v obrambi proti fizično močnejšim Primorkam dobro borile. Zapravljene žoge Ptujčank so dale zalet Mlinotestu, ki je preko razpoloženih Rojčeve in Čaj-kove povedel 2:6 in 4:9. Sledi-
1. A SRL (ž) -od 6. do 10. mesta
REZULTATI 9. KROGA: Tenzor DP Logik Ptuj - Mlinotest Ajdovščina 29:39 (15:17)Fikon Koper - Piran 24:35 (13:18).
1.	PIRAN	7 6 0 1 28 (16)
2.	MLIN. AJDOVŠČINA 7 4 1 2 26 (17)
3.	FIKON KOPER 8 2 15 13 (8)
4.	NAKLO PEKO TRŽIČ 7 4 12 10 (1)
5.	TENZOR DP LOGIK 7 0 1 6 4 (3)
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice (na fotografiji Sindi Zorec) so v sredo v sezoni 2013/14 odigrale zadnjo tekmo na domačem igrišču. Kdaj spet v 1. A-ligi?
lo je obdobje bolj organizirane igre domačih rokometašic, ki so po seriji zadetkov Selin-škove in Borovčakove znižale izid na 10:12. Do konca prvega dela gledalci niso videli več pravih obramb, ampak veliko »lahkih« zadetkov. Ajdovke so prvi del dobile s 15:17.
V nadaljevanju so gostje »stisnile« v obrambi, zaradi česar so Ptujčanke sila težko prihajale do priložnosti za met, medtem ko so igralke Mlino-testa dosegle veliko lahkih zadetkov na nepostavljeno obrambo. Največ jih je dosegla Svetikova, dobro strelsko
formo sta pokazali še Rojčeva in Ferfolja. V 45. minuti je Mli-notest vodil že za osem zadetkov in tekma je bila odločena. Trener domače ekipe Marjan Valenko je dal priložnost za igro skorajda vsem igralkam, ki so se zelo trudile, a je bila razlika v kakovosti, predvsem pa v izkušenosti, močno na strani Ajdovk, ki so imele večino časa tekmo v popolni kontroli. Dobro so v ekipi Tenzor-ja DP Logika ob standardnih nosilkah igre - Borovčakovi in Selinškovi, ki je dosegla v zadnjih sekundah svoj šesti zadetek za končni izid 29:39
- igrale še vratarka Lazarjeva, desna zunanja igralka Gra-brovčeva in krožna napadalka Zorčeva.
Glede na prikazano so roko-metašice Mlinotesta zasluženo slavile za deset zadetkov, a mlada ptujska ekipa je na čase pokazala svoj nesporen potencial. Pred Ptujčankami je le še tekma v gosteh proti Piranu, po kateri se bodo vsaj za eno leto poslovile od prvoligaške druščine. Nato sledi analiza sezone in v naslednjih letih trdo delo z nadarjeno mlado ekipo na poti povratka v 1. A-ligo.
David Breznik
K-1 • Turnir v Opatiji
Bojan Kujavec na turnirju organizacije FFC
Član Kung fu kluba Ptuj Bojan Kujavec se je v soboto v Opatiji na Hrvaškem udeležil izjemno močnega turnirja -poimenovanega FFC Futures 2, ki ga je organizirala ena največjih evropskih organizacij FFC (Final Fight Championships). Turnirja v disciplini K-1 so se udeležili številni perspektivni borci iz vse Evrope, ki so se borili za zmago na turnirjih osmerice, ki je zagotavljala nastop na »mega eventu« organizacije FFC, ki bo konec leta v Zagrebu, in pogodbo za borbe v organizaciji FFC v letu 2015.
Tekmovanje je potekalo po turnirskem sistemu - na izpadanje. V kategoriji do 70 kg je bilo prijavljenih 25 borcev, izbranih pa je bilo najboljših osem. Oba finalista so tako v enem dnevu čakale kar tri težke borbe. Kujavec se je za svoj nastop na velikem profesionalnem odru pripravljal v matičnem klubu Kung fu klub Ptuj pod vodstvom trenerja Karla Šauperla.
V prvem dvoboju se je Bojan Kujavec spoprijel z enim izmed glavnih favoritov za zmago v tej kategoriji, izkušenim Dinom Tacijem iz Ameno Gyma iz Hrvaške. Ta se je že boril na turnirju FFC Futures 1 in je tudi aktualni evropski prvak organizacije WAKO. Na začetku dvoboja je ptujski borec nemudoma prevzel pobudo in pokazal, da je prišel
Bojan Kujavec (Kung fu klub Ptuj) je dobro nastopil na močnem turnirju v Opatiji na Hrvaškem.
z resnimi nameni - zmagati. Prva runda je do zadnje minute potekala v premoči slovenskega borca, takrat pa je prejel dva izredno močna low kicka v rahlo poškodovano nogo, kar je obrnilo rundo v korist tekmeca. V nadaljevanju dvo-
boja je Kujavec prestavil v višjo prestavo in je nadzoroval potek dvoboja, vendar se je Hrvat dokazal kot izjemno vzdržljiv borec in ni popustil pod napadi. Čeprav je bil po natančno odmerjenih udarcih nekajkrat že skoraj na robu
štetja, se je vedno srčno vračal v boj. Gledalci so lahko uživali v atraktivnem in akcije polnem dvoboju, oba borca sta pustila »srce v ringu«. Odločitev o zmagovalcu je tako odšla v sodniške roke, ki so ob koncu izenačenega dvoboja zmago podelili domačemu predstavniku. Odločitev bi lahko bila tudi drugačna, saj je bil Kujavec skozi celotni dvoboj konkretnejši, vendar ... Taci se je po lahki zmagi v polfinalu uvrstil v veliki finale, kjer je bil od njega za odtenek boljši Finko Barišic iz Splita.
Že sama uvrstitev na turnir FFC Futures in sam izbor v turnir osmih najperspektivnejših borcev tega dela Evrope je za Bojana Kujavca velik dosežek in potrditev njegove kakovosti. Tako lahko kljub porazu s ponosno dvignjeno glavo stopa naprej, novim izzivom naproti. Tudi sam organizator in vodilni možje organizacije FFC so bili zadovoljni s prikazano borbo in tako bo naš borec svojo naslednjo priložnost v FFC dobil že v začetku septembra, na FFC Futures 3. Po nekajdnevnem počitku za Bojana Kujavca sledijo že priprave za nov dvoboj, saj so na mizi ponudbe za več borb, med drugim znova za Annihilation K-1 turnir v Angliji in mega event organizacije WKF v Varaždinu konec junija.
David Breznik
Rokomet • 1. A SRL, Liga za obstanek
V igri sedmo, osmo in deveto mesto
Prvenstvo v 1. A SRL počasi prihaja k svojemu koncu in iz kroga v krog je jasnejša slika o mestih na lestvici. Za naslov državnih prvakov se bosta do zadnjega borili ekipi Gorenja in Celja. Najbrž bo odločala medsebojna tekma v 10. krogu, ki bo odigrana v Velenju.
Zanimiv bo še boj za obstanek v ligi, kjer pa ima Krka pred Svišem prednost štirih točk, na razpolago pa je le še šest točk. Krško bo drugo sezono zapored končalo na zadnjem, 12. mestu. Rokometaši Jeruzalema trenutno zasedajo 8. mesto in imajo točko zaostanka za sedmim (Izola) ter točko prednosti pred 9. mestom (Slovan). Z zmago nad Slovanom bi si Ormo-žani najbrž zagotovili osmo mesto, v zadnjih dveh krogih proti Svišu in Krki pa bi lovili končno sedmo mesto. Vse tri letošnje tekme Jeruzalema in Slovana so bile izjemno zanimive in so dvignile kar nekaj prahu. V rednem delu sezone so Ormožani slavili na Hardeku 30:27, na Kodeljevem pa z 29:28. V Ligi za obstanek je bil uspešnejši Slovan z izidom 29:28. V ekipo se vračata Siniša Radujkovic in Danijel Mesaric, ki nista nastopila na zadnji tekmi v Izoli. Tekma je na sporedu v soboto, 10. maja, ob 19.30 v Športni dvorani na Hardeku.
uk
Rokomet • Mlajše kategorije
KADETI (LETNIKI 1997 IN MLAJŠI): Še zadnja zmaga pred Final 4
JERUZALEM - SVIŠ 34:25 (15:12)
JERUZALEM: Fekonja (3 obrambe), Caf (1 obramba), Kuzmič (4 obrambe); Kavčič 5, Kolmančič 6 (1), G. Horvat 1, Štumberger 3, Grabovac 2, D. Ozmec 5, Topolovec 1, Ulaga, Šandor 9, Kosi 2.
Kadeti Jeruzalema so na zadnji tekmi polfinalne skupine s 34:25 premagali sovrstnike Sviša iz Ivančne Gorice in se v kadetski konkurenci drugič zapored uvrstili na Final 4. Ta bo potekal v soboto in nedeljo, 17. in 18. maja, v Trebnjem. Odločitev o zmagovalcu je padla na začetku 2. polčasa, ko so domačini s serijo osmih zaporednih zadetkov povedli 25:16. Pred tremi sezonami se je prav ta ormoška generacija letnikov 1997 in mlajši v Trebnjem veselila naslova državnih prvakov v konkurenci starejših dečkov B. Letos bosta poleg gostiteljev Trebanjcev in Jeruzalema na zaključnem turnirju nastopili še
ekipi Krškega in prvič Slovana iz Ljubljane.
UK
STAREJŠE DEKLICE B: Pričakovan poraz s Krimom
KRIM MERCATOR - ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ 41:17 (18:5)
ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Nuša Puž, Anea Bezjak 2, Alja Krasnič 1, Špela Topolnik, Klara Hliš, Lana Križanec 6, Eva Kopše 4, Maša Ramšak 1, Sara Šegula 2, Iva Zidarič, Nika Vido-vič 1. Trener: Sašo Petek.
Starejše deklice B so v soboto, 27. 4., odigrale zadnjo tekmo rednega dela in visoko izgubile proti Krimu, ki bo najverjetneje državni prvak. Ptujčanke so igrale zelo oslabljene, saj so kar tri igralke prve ekipe poškodovane (Malek, Jakomini, Bedrač), v 14. minuti pa se je poškodovala še prva strelka gostujoče ekipe Puževa (zvin gležnja). Sredi maja je na sporedu še zaključni turnir, ki bo za mesta od 4. do 6. odigran v Ormožu.
tp
Športni napovednik
Rokomet • Dve ormoški generaciji na Final 4
Pred mladimi rokometaši iz Ormoža je bogat vikend, saj se bosta kar dve generaciji udeležili zaključnega turnirja najboljši štirih ekip v državi. Starejši dečki A, letniki 1999 in mlajši, ki so bili v preteklosti udeleženci vseh Final 4, bodo v soboto in nedeljo, 10. in 11. maja, gostovali v celjski lepotici Zlatorog (ob njih še ekipe Celja, Trima iz Trebnjega in novomeške Krke). Mlajši dečki B, letniki 2002 in mlajši, pa bodo kot združena ekipa Jeruzalema in Velike Nedelje Carrere Optyl v soboto, 10. maja, nastopili v Ribnici (ob njih še ekipe Ribnice, Jadrana Hr-pelj Kozine in velenjskega Gorenja).
Kar tri različne generacije RK Jeruzalem iz Ormoža se bodo v sezoni 2013/14 potegovale za najvišja mesta v državi. S podobnim dosežkom se lahko pohvalijo le še Celjani, po dve ekipi na zaključnih turnirjih pa bodo imele ekipe Gorenja, Krškega, Trima in Krke. Še en dokaz, da dobro delo obrodi sadove in da za prihodnost kakovostnega ormoškega rokometa ni bojazni.
UK
Košarka • Zaključni turnir KLOŠ
V soboto, 10. 5., bo v dvorani OŠ Kidričevo potekal zaključni turnir Košarkarske lige osnovnih šol (KLOŠ). V njej nastopajo učenci osnovnih šol od 1. do 5. razreda. Na sporedu bosta tekmi za 1. in 3. mesto.
Tekma za 3. mesto: OŠ Žetale - OŠ Cirkovce (ob 10.00);
tekma za 1. mesto: OŠ Kidričevo - OŠ Majšperk (ob 11.30).
JM
petek m 9. maja 2Q14
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Bovling • Podjetniška liga
Saška počasi predaja naslov ...
Ponedeljkova srečanja 11. kroga so prinesla le eno presenečenje: gostitelji, člani ekipe Bowling center Ptuj, so namreč s kar 6:2 ugnali branilce naslova in jih s tem močno oddaljili od možnosti za ubranitev. V naslednjem krogu se bodo sicer merili z vodečo ekipo VGP Drava, a ima ta pred njimi kar 10 točk prednosti. Vodilna ekipa lige je imela v tem krogu s Ta-mesom še en »klasični« derbi, v katerem je bil izid na koncu prijateljski - 4:4. Še naprej odlično nastopajo novinci, Slovenske gorice, ki so tokrat ugnali ekipo Taluma. Visokih zmag so se veselile ekipe Gostišče Iršič, Ra-dio-Tednik in DaMoSS.
Najboljši ekipni rezultat kroga so zabeležili člani VGP Drava (2802), ki so za 6 kegljev prehiteli Radio-Tednik (2796 - največ v letošnji sezoni). Med posamezniki sta si vrh tokrat razdelila dva igralca: Marko Šamprl (Lekarne Ptuj) in Silvi Štrauss (DaMoSS). Mejo 800 podrtih kegljev je tokrat prešel še Darko Bezenšek (BC Ptuj). Za vstop v najboljšo deseterico kroga (brez srečanja MO Ptuj - Elektro MB!) je bilo treba podreti kar 727 kegljev, največ letos.
Rezultati 11. kroga: Slovenske gorice - Talum 5:3, VGP Drava - Tames 4:4, Gostišče Iršič -Lekarne Ptuj 7:1, Boxmark Team
-	DaMoSS 2:6, Radio-Tednik Ptuj - SKEI Ptuj 7:1, Saška bar
-	Bowling center Ptuj 2:6. Tekma Mestna občina Ptuj - Elektro Maribor je bila odigrana v četrtek, 8. 5., po sklepu redakcije.
1.	VGP DRAVA	11	2802	64	170,9
2.	SLOV. GORICE	11	2768	58 162,0
3.	SAŠKA BAR	11	245 0	54	171,4
4.	GOSTIŠČE IRŠIČ	11	2598	54	162,0
Najboljši posamezniki 11. kroga: 1. Silvo Strauss (DaMoSS) in Marko Šamperl (Lekarne Ptuj) oba 816, 3. Darko Bezen-šek (Bowling center Ptuj) 812, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 792, 5. Branko Tuš (Slovenske gorice) 764, 6. Jani Kramar (DaMoSS) 749, 7. Branko Kelenc 743, 8. Jože Vaupo-tič (oba VGP Drava) 738, 9. Boris Kurbus (Gostišče Ir-šič) 731, 10. Robert Kurež (Saška bar) 727.
5.	MESTNA OBČ. PTUJ 10	-	52	171,2
6.	BOWLING CENTER 11	2618	50	163,1
7.	TAMES	11	2714	49	166,5
8.	RADIO-TEDNIK 11	2796	43	160,5
9.	ELEKTRO MARIBOR10	-	41	158,6
10.	TALUM	11	2554	41	158,1
11.	DAMOSS 11	2737	36	157,0
12.	SKEI PTUJ 11	2457	34	160,2
13.	BOXMARK TEAM 11	2445	19	144,5
14.	LEKARNE PTUJ 11	2379	13	133,5
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 203,5, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 187, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 186,4, 4. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 184, 5. Gregor Miložič (Saška bar) 183,7, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 182,3, 7. Robert Šegula (Tames) 180,1, 8. Darko Bezenšek (Bowling center Ptuj) 178,5, 9. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 176,9, 10. Robert Kurež (Saška bar) 175,1.
Pari 12. kroga (ponedeljek, 12. 5.): ob 17.30: Talum - Lekarne Ptuj, Tames - Elektro Maribor, VGP Drava - Saška bar; ob 20.00: Slovenske gorice - Mestna občina Ptuj, Gostišče Iršič
-	SKEI Ptuj, DaMoSS - Radio-Tednik Ptuj, Bowling center Ptuj
-	Boxmark Team.
JM
Strelstvo • Zaključek First lige
Ptujčani do zmage v skupnem seštevku
V Čakovcu na Hrvaškem se je s sedmim turnirjem v sezoni 2013/14 končala 14. izvedba mednarodne regionalne First lige v streljanju z zračno pištolo, kjer nastopajo strelski klubi iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije.
Po štirih sezonah nepremagljivosti miklavške ekipe Jožeta Kerenčiča v ekipni konkurenci so letos prvaki lige postali Ptujčani, ki v ligi sodelujejo od sezone 2006/07 naprej. Od takrat so bili vedno med najboljšimi tremi ekipami v skupnem seštevku, vendar so šele v osmi sezoni okusili slast skupnega zmagoslavja. Drugo mesto je z majhno razliko, z zaostankom 20 krogov za zmagovalci, osvojila madžarska ekipa iz Zalaegerszega, tretji so bili strelci iz Miklavža. Na posamičnih turnirjih so trikrat slavili Madžari, dvakrat Ptujčani, po enkrat pa Miklavž in Čakovec. Petkratni prvaki lige iz Juršincev so v skupnem seštevku osvojili šesto mesto. S sedmim mestom so najboljšo ekipno uvrstitev v skupnem seštevku dosegli ormoški strelci Kovinarja.
Med posamezniki je madžarski strelec Miklos Tatrai v zadnjih štirih sezonah enostavno nepremagljiv in tako je bilo tudi letos, saj je dosegel že četrto zaporedno zmago, in to s spoštovanja vrednim povprečnim rezultatom 579,5 kroga! Madžarskemu reprezentantu, ki je v zadnjih letih uspešno nastopal tudi na evropskih prvenstvih, se je še najbolj približal ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta. Ta je s povprečjem 576,3
Nogomet m NK Aluminij Ü-13
Kidričani osvojil turnir v Makarski
Mladi nogometaši NK Aluminij U-13 so se pod vodstvom trenerja Dejana Žoleka udeležili velikega mednarodnega turnirja v sosednji Hrvaški, Makarska Cup 2014. Na tridnevnem turnirju v lepem turističnem kraju srednje Dalmacije so sodelovale ekipe iz Hrvaške, Makedonije, Srbije in Slovenije.
Igralci Aluminija so prikazali odlično igro in celoten skupinski del turnirja odigrali brez izgubljenega srečanja.
Svojo moč so dokazali tudi v polfinalu, ko so 1:0 ugnali Zadar. Za konec so v finalu s kar 5:0 premagali favorizirano ekipo Primorca iz Splita. S svojo igro so si pridobili simpatije drugih ekip in njihovih trenerjev, ki so si njihove tekme ogledovali v velikem številu, ob tem pa prejeli številna vabila za sodelovanje na turnirjih po vsej bivši Jugoslaviji. Vsekakor velik uspeh igralcev Aluminija, ki so tako še enkrat več dokazali, da nji-
hova nogometna šola spada v sam slovenski vrh.
Ekipni uspeh sta oplemenitila še dva igralca NK Aluminij: Nik Prelec je bil najboljši strelec turnirja, Luka Mesariča pa so trenerji vseh sodelujočih ekip izbrali za najboljšega igralca turnirja. K skupnemu uspehu so prispevali tudi starši igralcev, ki so v velikem številu (okrog 50) spremljali svoje fante ter se izkazali s športnim in korektnim navijanjem.
UR
Foto: Simeon Gönc
Najboljši trije posamezniki v skupnem seštevku 14. sezone mednarodne regionalne First lige (z leve): Kevin Venta, Miklos Tatrai in Boštjan Simonič.
kroga osvojil 2. mesto, z rezultati 581, 580 in 579 krogov pa dosegel 8., 17. in 27. najboljši rezultat v zgodovini lige. Po drugi strani je Madžar s 581 in 580 krogi dosegel 9., 16. in 18. naj rezultat v ligi. Lastnik najboljše posamične znamke s 584 krogi iz sezone 2010/11 je še vedno juršinski strelec Simon Simonič ml., ki ga v zadnjih letih pogrešamo med aktivnimi strelci. S povprečjem 568,5 kroga je 3. mesto v skupnem seštevku osvojil miklavški strelec Boštjan Si-monič, ki mu sicer še manjka posamična lovorika v ligi. Naj-
boljša ptujska strelka je bila Majda Raušl s povprečjem 567,3 kroga na 4. mestu, uspešno pa sta nastopala tudi njena klubska kolega, izkušeni Matija Potočnik in mladinec Sašo Stojak, ki nista nastopala na vseh turnirjih in sta posledično ostala brez visoke uvrstitve na 24. in 26. mestu s povprečnim rezultatom 567,4 in 563,8 kroga, kar bi jima drugače zagotavljalo 5. in 6. mesto v skupnem seštevku. Najboljši juršinski strelec je bil Ludvik Pšajd na 9. mestu s 559,7 kroga.
Simeon Gonc
Rezultati, posamezno -	
skupni seštevek:	
1. Miklos Tatrai, ZAL	3477
2. Kevin Venta, KOR	3458
3. Boštjan Simonič, JKM	3411
4. Majda Raušl, PTUJ	3404
5. Saša Kralj, ČAK	3379
7. Simon Simonič, JKM	3369
9. Ludvik Pšajd, JUR	3358
11. Zlatko Kostanjevec, PTUJ	3341
13. Miran Miholič, JKM	3320
18. Mirko Moleh, JUR	3279
20. Alojz Trstenjak, JKM	3251
22. Mateja Pešakovic, PTUJ	3216
24. Sašo Stojak, PTUJ	2837
26. Matija Potočnik, PTUJ	2819
27. Dijana Kolarič, KOR	2798
30. Mateja Levanič, KOR	2738
31. Rok Veršič, PTUJ	2630
33. Tadej Širec, PTUJ	2175
34. Gregor Vesenjak, JUR	2149
35. Rok Repič, JUR	2049
36. Žan Tomažič, KOR	1975
38. Ivan Druzovič, JUR	1653
42. Uroš Pešakovič, PTUJ	1068
49. Borut Sagadin, PTUJ	539
53. Dragoljub Poledica, PTUJ	532
Skupni seštevek -	ekipno:
1. Ptuj A	11822
2. Zalaegerszeg A, MAD	11802
3. Jožeta Kerenčiča Miklavž A	11768
4. Alzas Čakovec, HRV	11757
5. Region Sud, AUT	11590
6. Juršinci A	11534
7. Kovinar Ormož	10090
8. Štefana Kovača Turnišče	9389
9. Zalaegerszeg B, MAD	8259
10. Ptuj B	8153
11. Juršinci B	2519
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Do stopničk manjka le še malo
Minuli vikend je bil za kolesarje KK Perutnina Ptuj precej naporen in pester. Mladi kolesarji so bili v precej hladnem vremenu aktivni tako v soboto kot nedeljo. Ptujčani so se trudili v vseh kategorijah, toda smetane na torti v obliki stopničk jih kljub nekaj dobrim uvrstitvam in vožnjam ni uspelo pobrati.
7. Kriterij po ulicah Ajdovščine
V soboto, 3. 5., so se vse selekcije KK PP odpravile na Primorsko, kjer je Kolesarski klub Castra iz Ajdovščine organiziral 7. Kriterij po ulicah Ajdovščine. Pri mlajših mladincih, ki so morali prevoziti 30 km, za rezultat pa je štel vsak tretji krog, je bil izmed kolesarjev PP najboljši Tim Roškar na 16. mestu. Ob tem velja omeniti, da so Štajerci nastopili oslabljeni, saj je zbolel prvi adut Luka Sagadin. Ekipe dečkov so vozile na končni cilj. Pri dečkih C so bili fantje ves čas v skupini, saj ni bilo nobenega pobega. V zadnji ovinek, približno 300 m pred ciljem, je prvi pripeljal Miha Muršec iz ptujskega kluba, ki pa je na koncu zasedel 6. mesto, 11. je bil Enej Klasinc, 16. pa Žan Žnidar. Vseskozi je bila napeta dirka med dečki B, na kateri sta pobegnila dva kolesarja. Na koncu je Aljaž Ljubec zasedel 10. mesto. Dečki A so morali prevoziti 20 km ali 17 krogov, kar trije »pe-rutninarji« pa so posegli po mestih med najboljših deset. Marko Hozjan je bil na kon-
Marko Hozjan (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Kelner
cu 5., 8. je bil Nace Malovič in 10. Žan Ljubec.
Pokal Dragatuša
Naslednji dan so se kolesarji podali na Dolenjsko, kje je KK Adria Mobil organiziral Pokal Dragatuša. Šlo je za krožno dirko, sam krog pa je bil dolg 900 m. Mlajši mladinci so morali skupno prevoziti 31,5 km, najbolje uvrščeni član Perutnine Ptuj pa je bil Luka Kram-berger na 12. mestu. Dečki C
so prevozili 14 krogov: Miha Muršec je bil spet tik pod vrhom, dosegel je 5. mesto in mu ne manjka več veliko do prvih stopničk v Pokalu Slovenije. Enej Klasinc je bil 11. Pri dečkih B je bil Aljaž Ljubec 11., v tej kategoriji pa so tekmovalci prekolesarili 20 krogov. Blizu stopničk so bili mladi Ptujčani tudi v kategoriji dečkov A, saj je bil Marko Hozjan ponovno 5., Nace Malovič pa je na 27 km dolgi dirki osvojil 8. mesto.
tp
14 Štajerski
Šport, šport mladih, rekreacija
petek m 9. maja 2Q14
Nogomet • Reprezentanca U-17
Slovenci slavili na Gradiškem
Slovenska reprezentanca U-17 je od 24. 4. do 1. 5. igrala na močnem mednarodnem turnirju narodov na Gradiškem v Italiji. Izbranci Igorja Benedejčiča so se predstavili z odlično igro in so na koncu prepričljivo osvojili 1. mesto.
V	finalu so z rezultatom 4:1 ugnali reprezentanco Mehike. Vidna člana izbrane vrste sta bila tudi igralca Aluminija, Timotej Elšnik in Dejan Petrovič - oba sta se po enkrat vpisala med strelce (na tekmi z ZDA).
V predtekmovanju so mladi Slovenci po vrsti premagali selekcije ZDA (4:0), Kitajske (1:0) in Mehike (2:0), s čimer so brez prejetega zadetka osvojili 1. mesto v skupini.
V	polfinalu so jim poskušali načrte prekrižati igralci Čila, a so naši kadeti slavili 3:1. V drugem polfinalu so Mehiča-ni ugnali Brazilce, s čimer sta se v finalu (1. maja) še drugič na turnirju srečali ekipi Slo-
Raul, Pirlo, Ševčenko ...
Turnir Trofeo Nereo Ro-cco, v sklopu katerega se je odvijala tudi enajsta različica turnirja narodov, spada med najelitnejše tovrstne turnirje v starostni kategoriji do 17 let. To dokazujejo tudi nekatera slovita nogometna imena, kot so recimo Raul, Riquelme, Stankovic, Pirlo, Ševčenko, Giovinco, Marchisio, El Shaarawi, Destro in drugi, ki so v preteklosti nastopali na gradiških zelenicah.
Foto: facebook
Kevin Žižek, Sven Karič, Dejan Petrovič in Timotej Elšnik
venije in Mehike. Z bleščečo predstavo in tremi doseženimi zadetki se je izkazal Dom-žalčan Jan Mlakar (jeseni se seli k Fiorentini), Slovenija pa je slavila 4:1 in se veselila
Fotozapis m Žogarija
V petek, 25. aprila, je bila na Ptuju izvedena letošnja Žogarija. Gre za zanimiv projekt Media športa, ki poteka v osmih državah (Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Avstriji, Madžarski, BiH, Srbiji in Črni gori), njegov glavni namen
Mali nogomet m Gabrnik
Zmaga ekipi Zlate točajke
Društvo Športni park Gabrnik je v četrtek, 1. maja, organiziralo 4. tradicionalni prvomajski dnevno-nočni nogometni turnir na travi. Na njem je sodelovalo 16 ekip iz štajersko-pomurske regije, obiskalo pa ga je preko 500 gledalcev. Nekateri od njih so se razvedrili v zabijanju žebljev, nekateri pa ob igranju odbojke na mivki. Za prazne želodce je poskrbelo Mesarstvo Valenko.
Nogometni turnir je potekal od 11. ure dopoldan do 4. ure zjutraj. V zelo razburljivem in tudi nervoznem finalu je bil rezultat po rednem delu izenačen (0:0), po izvajanju 6-metrovk pa je zmagala ekipa Zlate Točajke iz Destrnika. Najboljše štiri ekipe so dobile pokale in denarne nagrade.
Rezultati: četrtfinale: Zvone team - FC Ptuj 0:4, ŠD Selce Virtuozi - Bar Hojnik 1:0, Zlate Točajke - Športni park Drbetinci
3:1, Veterani Gabrnik - Pošta Slovenije 0:3;
polfinale: FC Ptuj - ŠD Selce Virtuozi 2:0, Zlate Točajke - Pošta Slovenije 2:0;
tekma za 3. mesto: ŠD Selce Virtuozi - Pošta Slovenije 0-0 (2:3, po 6-m);
finale: FC Ptuj - Ekipa Zlate Točajke 0-0 (2:3, po 6-m).
Končni vrstni red: 1. Ekipa Zlate Točajke, 2. FC Ptuj, 3. Pošta Slovenije, 4. ŠD Selce Virtuozi.
Zmagovalna ekipa Zlate Točajke iz Destrnika je nastopila v naslednji postavi: Tomaž Šalamun, Roki Pernat, Vili Lovrenčič, Grega Hebar, David Pauko, Aleš Hercog, Boštjan Nežmah, Matic Malek, Christian Bedrač.
Organizatorji se zahvaljujejo vsem ekipam in vsem ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi turnirju in jih hkrati vabijo na 4. tradicionalni »Nogomet fest« (5+1, 5-metrski goli), ki bo 21 in 22. junija (članski, veteranski in ženski turnir, atraktivni gost večera).
UR
1. mesta na močnem turnirju. Finalni obračun si je ogledalo tudi veliko število oglednikov iz eminentnih klubov, ki so si v beležnicah zagotovo podčrtali tudi nekatera imena
slovenskih nogometašev. Slovenci so na omenjenem turnirju slavili tudi leta 2001, ko so zanjo nastopali Stevanovic, Kelhar, Nenezic, Jeseničnik in druščina.
Postava Slovenije na finalni tekmi: Vodišek (Ve-kič), Rom, Pišek, Cvjetičanin, Novak (Bužinel), Mlakar (Kondic), Žižek (Petrovič), Valenčič, Ogrinec (Janič), Čo-ralič (Šostarič), Elšnik (Hro-vat). Selektor: Igor Benedej-čič.
JM
pa je druženje in zabava otrok. Mladi iz osmih osnovnih šol so se v dvorani Campus na Ptuju merili v nogometu 3na3, igrah spretnosti in kvizu znanja ter se ob tem družili in veselili.
JM
V zgodnjih jutranjih urah so se zmage veselili člani ekipe Zlate točajke z Destrnika.
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • Mlajše kategorije
1. SML
REZULTATI 26. KROGA: Aluminij - Šampion 2:1 (1:1), Interblock - Maribor Branik 2:2 (1:1), Robert Koren Dravograd -Jadran Dekani 4:0 (3:0), NOGA Triglav - Bravo 2:0 (0:0), Koper
-	Rudar Velenje 6:0 (3:0), VOC Celje - Krka 3:2 (2:0), Ilirija -Olimpija Ljubljana 2:1 (0:1), Domžale - HIT Gorica 3:0 (2:0).
1.	MARIBOR BRANIK 26 18 4 4	83:22	58
2.	KOPER	26 18 4 4	93:35	58
3.	DOMŽALE	25 18 3 4	57:22	57
4.	HIT GORICA	26 16 2 8	58:36	50
5.	OLIMPIJA LJ	26 14	4 8	56:35	46
6.	ALUMINIJ	26 14	3 9	49:41	45
7.	ILIRIJA	26 12	2 12	44:51	38
8.	NOGA TRIGLAV	26 9	7 10	51:45	34
9.	INTERBLOCK	26 10 4 12	43:47	34
10.	VOC CELJE 26 10 4	12	38:48	34
11.	KRKA 26	8 5	13	34:49	29
12.	RUDAR VELENJE 25	7	5	13	26:53	26
13.	ŠAMPION 26	6 4	16	27:54	22
14.	JADRAN DEKANI 26	6 4	16	29:67	22
15.	DRAVOGRAD 26	5	4	17	38:87	19
16.	BRAVO 26	5	3	18	34:68	18
1. SKL
REZULTATI 26. KROGA: Aluminij - Šampion 0:1 (0:0), Interblock - Maribor Branik 0:2 (0:1), Robert Koren Dravograd -Jadran Dekani 2:1 (0:1), NOGA Triglav - Bravo 0:2 (0:1), Koper
-	Rudar Velenje 5:0 (2:0), Celje
-	Krka 2:3 (1:0), Ilirija - Olimpija Ljubljana 4:1 (1:0), Domžale
-	HIT Gorica 2:1 (2:1).
1.	DOMŽALE 25 20 0 5 68:21 60
2.	OLIMPIJA LJ 26 17 6 3 48:16 57
3. CELJE	2B 15	4	7	54:32	49
4. NOGA TRIGLAV	2B 14	5	7	45:25	47
5. MARIBOR BRANIK 2B 11		9	B	55:24	42
6. ALUMINIJ	2B 12	B	8	39:32	42
7. KOPER	2B 11	8	7	40:22	41
8. HIT GORICA	2B 11	4	11	45:43	37
9. KRKA	2B 9	9	8	50:40	3B
10. ILIRIJA	2B 10	B	10	37:37	3B
11. BRAVO	2B 10	4	12	2B:2B	34
12. INTERBLOCK	2B 9	5	12	42:55	32
13. RUDAR VELENJE 25 7		B	12	33:B5	27
14. ŠAMPION	2B B	2	18	30:B4	20
15. DRAVOGRAD	2B 2	4	20	19:84	10
1B. JADRAN DEKANI 2B 1		B	19	11:5B	9
LIGA U-15					
REZULTATI 25. KROGA:
Farmtech Veržej - Poli Drava Ptuj 5:2 (1:2), Dravinja - Aluminij 1:1 (1:0), Maribor Branik - Korotan Prevalje 6:1 (2:1), Pobrežje - Žalec 3:0 (1:0), Kovinar Tezno - Nissan Ferk Jare-nina 0:5 (0:2).
1.	MARIBOR BRANIK 25 23 1 1 128:11 70
2.	KRŠKO	23 21 1 1 106:9 64
3.	ALUMINIJ 25 18 1 6 91:27 55
4.	FARM. VERŽEJ 23 17 1 5 90:35 52
5.	DRAVOGRAD 24 13 3 8 50:32 42
6.	ŠAMPION 24 12 3 9 59:39 39
7.	DRAVINJA 25 11 6 8 35:50 39
8.	RUDAR VELENJE 24 11 0 13 57:65 33
9.	CELJE	24 10 2 12 52:55 32
10.	KOR. PREVALJE 24 9 4 11 49:51 31
11.	POBREŽJE 25 8 3 14 24:47 27
12.	POLI DRAVA 25 7 3 15 27:66 24
13.	ŽALEC	25 6 2 17 18:86 20
14.	A. E. BISTRICA 24 5 1 18 19:86 16
15.	FERK JARENINA 25 4 3 18 17:58 15
16.	KOVINAR TEZNO 25 3 0 22 17:122 9
JM
Nogomet m Superliga
Začetek tretjega dela
S tekmami 19. kroga se bo ta konec tedna začel tudi zadnji del Superlige, najmočnejšega tekmovanja pod okriljem MNZ Ptuj. Deset ekip je glede na rezultate dosedanjih 18 krogov razvrščenih v ligo za prvaka ali ligo za obstanek. V ligi za prvaka se bodo merili Stojnci, Pod-vinci Betonarna Kuhar, Videm, 1A avto Gerečja vas in Središče ob Dravi, v ligi za obstanek pa
Apače, Hajdina, Boč, Carrera Optyl Ormož in Bukovci. Prvenstvo se bo s tekmami 23. kroga končalo prvi konec tedna v juniju.
V nedeljo bo derbi kroga odigran v Stojncih, kjer bodo gostovali nogometaši iz Gerečje vasi, ki v spomladanskem delu prvenstva nizajo zelo dobre rezultate.
tp
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 33. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Celje - Maribor; SOBOTA ob 17.00: Triglav - Olimpija, SOBOTA ob 20.00 Zavrč - Krka, Domžale - Rudar; SOBOTA ob 20.05: Gorica - Luka Koper
2.	SNL
PARI 25. KROGA - PETEK ob 19.00: Šenčur - AH Mas Tech Ankaran; SOBOTA ob 15.00: Kalcer Radomlje - Aluminij; SOBOTA ob 17.00: Roltek Dob - Šmartno 1928, NEDELJA ob 17.00: Bela krajina - Krško; SREDA ob 17.30: Šampion - Farmtech Veržej
3.	SNL - VZHOD
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Avto Rajh Ljutomer -Grad, Dravinja Kostroj - Malečnik, Nafta 1903 - Fosilum Šentjur; NEDELJA ob 17.00: Čarda Martjanci - Drava Ptuj, Avto Škafar Beltinci - Rakičan, Tromejnik G Sukič - Aha Emmi Bistrica; PONEDELJEK ob 17.00: Šmarje pri Jelšah - Odranci
SUPER LIGA
LIGA ZA PRVAKA: PARI 19. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Stojnci - 1A avto Gerečja vas, Podvinci Betonarna Kuhar - Središče ob Dravi
LIGA ZA OBSTANEK: PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Apače - Carrera Optyl Ormož, Hajdina - Bukovci
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Markovci - Podvinci DS Galun, Tržec - Cirkulane, Rogoznica - Dornava; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Leskovec; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica
-	Skorba
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Podlehnik - Hajdoše, Slovenja vas - Pragersko 75, Grajena - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 17.00: Makole - Polskava avto prevozništvo Grobel-nik, Oplotnica - Majšperk
LIGA U-15 VZHOD
25. KROG: NŠ Poli Drava Ptuj - Maribor Branik (SOBOTA ob 11.00), Aluminij - Farmtech Veržej (SOBOTA ob 11.00)
Rokomet • 1. A SRL (ž), od 6. do 10. mesta
10. KROG: Piran - Tenzor DP Logik Ptuj (SOBOTA ob 18.00)
1. A SRL (m), od 7. do 12. mesta
8. KROG: Jeruzalem Ormož - Slovan (SOBOTA ob 19.30)
1. B SRL - MOŠKI
21. KROG: Drava Ptuj - Radeče MIK Celje (SOBOTA ob 20.00
-	ŠD Center); Moškanjci Gorišnica - Dol TKI Hrastnik (SOBOTA ob 20.00), Dobova - Velika Nedelja Carrera Optyl (SOBOTA ob 20.00)
13. Ptujski triatlon
Tekaški klub Maraton Ptuj in Terme Ptuj v nedeljo organizirata 13. Ptujski triatlon. Ta bo potekal v Termah Ptuj in v njegovi bližnji okolici. Organizatorji naprošajo udeležence v prometu, naj bodo v bližini tekmovalne proge strpni na cestah in naj upoštevajo navodila redarjev na progi. Program tekmovanja: 9.30: Triatlon za vsakogar 10.15: Super sprint triatlon 11.00: Akvatlon 11.50: Sprint triatlon 15.30: Razglasitev rezultatov
Boks • Mednarodna revija
V Pernici bo v petek, 9. maja, od 19. ure naprej mednarodna boksarska revija, na kateri bodo nastopili predstavniki iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Iz Boks kluba Ring iz Ptuja bosta boksala Robert Šimončik in Miha Vindiš.
David Breznik
petek • 9. maja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	15
Na podlagi Zakona o glasbenih šolah - Ur. list RS, št. 29/00, 60/06 (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo
RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST
za šolsko leto 2014/2015
PREDMET	STAROST UČENCA	ŠTEVILO PROSTIH MEST
KLAVIR	7-9	18
ORGLE	11-18	1
HARMONIKA	7-9	12
VIOLINA	7-9	8
VIOLONČELO	7-9	1
FLAVTA	9-11	6
KLARINET	9-11	6
SAKSOFON	9-11	8
TROBILA (trobenta, pozavna, bariton, rog, tuba)	9-18	9
KITARA	8-10	8
TOLKALA	9-18	4
PETJE	17-24	1
PLESNA PRIPRAVNICA 1	6	13
PLESNA PRIPRAVNICA 2	7	3
PLESNA PRIPRAVNICA 3	8	2
BALET 1. RAZRED	9	8
BALET 2. RAZRED	10	9
PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA	5	14
GLASBENA PRIPRAVNICA 1	6	26
GLASBENA PRIPRAVNICA 2	7	30
PROSIMO STARSE, DA UPOŠTEVAJO STAROSTNE OMEJITVE.
Za vpis na programe: Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica 1 in 2, Plesna pripravnica 1, 2 in 3 NI SPREJEMNIH PREIZKUSOV - starši izpolnijo samo vpisni list v tajništvu šole v času uradnih ur.
Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v enem od naslednjih terminov:
•	ponedeljek, 19. maja 2014, med 17.00 in 19.00,
•	sredo, 21. maja 2014, med 17.00 in 19.00,
•	četrtek, 22. maja 2014, med 17.00 in 17.30 (samo za harmoniko na OŠ Gorišnica),
•	petek, 23. maja 2014, med 17.00 in 19.00,
•	sobota, 24. maja 2014, med 10.00 in 12.00. Naknadni sprejemni preizkusi za morebitna še prosta mesta:
•	ponedeljek, 25. avgusta 2014, med 17.00 in 19.00.
PREIZKUS ZA PREDMET PETJE BO SAMO V SOBOTO, 24. MAJA 2014.
POTEK SPREJEMNEGA PREIZKUSA (trajanje 5 minut)
•	otrok v spremstvu staršev pristopi pred tričlansko komisijo,
•	učiteljica naveže govorni stik z otrokom in ga vzpodbudi, da zapoje pesmico po lastni izbiri,
•	učiteljica otroku zapoje več kratkih melodičnih motivov, ki jih otrok ponovi,
•	učiteljica otroku zaploska več kratkih ritmičnih motivov, ki jih otrok ponovi.
Učiteljski zbor na podlagi uspešnosti sprejemnega preizkusa in razpoložljivih mest izbere učence - novince.
JAZZ ODDELEK	
PREDMET	ŠTEVILO PROSTIH MEST
JAZZ KLAVIR	5
JAZZ SAKSOFON	5
JAZZ TROBENTA	5
JAZZ KITARA	5
JAZZ BOBNI	5
JAZZ KONTRABAS/BAS KITARA	5
JAZZ PETJE	5
Predmeti jazz oddelka se izvajajo kot nadstandard.
NA SPREJEMNEM PREIZKUSU SE PREVERJA GLASBENO PREDZNANJE, PRIMERLJIVO S ŠTIRIMI LETNIKI OSNOVNE GLASBENE ŠOLE. KANDIDATI ODIGRAJO DVE SKLADBI NEKLASIČNEGA ZNAČAJA (blues, swing, funk ...).
Preizkus glasbenega predznanja bodo kandidati opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v soboto, 14. junija 2014, med 12.00 in 13.00.
Poleg glavnega predmeta (instrumenta) so učenci jazz oddelka dolžni obvezno obiskovati še predmete:
•	jazz teorija
•	rhythm & reading
•	big band
•	combo zasedbe
NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA!
25. JUBILEJNA DRŽAVNA RAZSTAVA
SOB
insr
PnJL .u
ih bmtiß

Kr ' 2L I. • w*
jMM
Tmr
»tam. sam
na ogled od četrtka do nedelje med 9. in 18.uro SLOVESNOST OB ODPRTJU RAZSTAVE BO v četrtek, 15. maja 2014, ob 10. uri
ORGANIZATORJI RAZSTAVE SO:
(¿1 REPUBLIKA SLOVENIJA W MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu
www.tednik.si
tednik@tednik.si
16 Štajerski
Nasveti
petek • 9. maja 2014
Kuharski nasveti
Solata
S prehrambnega vidika je pri zelenih solatah najpomembnejša hranilna vrednost, ki je izredno nizka, saj nam na 100 g živila da le 45 kJ energije. Zraven tega vsebuje pomembne vitamine in mineralne snovi, kot so karotin, vitamin B1, vitamin B2, vitamin C, železo, fosfor, magnezij, kalij, izredno malo beljakovin, maščobe, ogljikovih hidratov ter pomembne vlaknine, ki nam dajejo občutek sitosti, urejajo prebavo in nase vežejo različne odpadne snovi v organizmu.
Zdravstveni nasveti
Resveratrol - najmočnejši antioksidant? (1. del)
S shranjevanjem imamo ne malo težav, saj je njeno shranjevanje pri temperaturi od 1 do 3 °C še vedno omejeno na kratek čas, nekoliko ji podaljšamo čas shranjevanja, če je ne hranimo skupaj s sadjem in drugo zelenjavo, saj zaradi tega izloča etilen, ki na listih solate povzroči rdeče pege. Uporabnost solate je neomejena, je ena redkih zelenjav, ki jih lahko uporabljamo celo leto, k priljubljenosti solate pripomore njena krhkost in hrustljavost listov. Zelena solata ima osvežujoč okus zaradi citronske in jabolčne kisline. Zanimivo je, da pri glavnati solati količina vita-
V črevesju živali so normalno prisotne tako imenovane saprofitske (neškodljive, ne-patogene bakterije), ki proizvajajo snovi, ki zavirajo rast patogenih (škodljivih) bakterij v črevesu. Izločajo mlečno kislino, ki vpliva na pH-vre-dnost v prebavilih in ga znižujejo. S tem preprečujejo razvoj in razmnoževanje škodljivih bakterij, ki se razvijajo v visokem pH, v bazičnem okolju. Pri prebavnih motnjah najrazličnejše etiologije, bodisi zaradi nepravilne prehrane, pokvarjene hrane, zamenjave hrane in pri infekcijskih bo-
mina C pada od zunaj navznoter, saj zunanji listi vsebujejo 60 % vitamina C, najmanj ga vsebuje srček solate, le okrog 5 %, zato zunanjih listov nikoli ne zavržemo, saj pomembno pripomorejo k tipičnemu okusu posamezne vrste zelene solate. Ob koce-nu in spodnjih delih listov se pri rezanju pokaže mlečni sok, ta vsebuje glikozid laktu-cin, ki prav tako daje skupaj z drugimi sestavinami osvežujoč okus solati.
Od dodatkov, začimb in dišav se solata ujema s soljo, kisom, čebulo, česnom, drobnjakom, zeleno, peterši-ljem, baziliko, meto, pehtra-
Foto: Črtomir Goznik
nom, vrtno krešo, poprom, koprom. Z olji dodatno vplivamo na okus in videz, tako pogosto uporabljajmo olivno, bučno, sončnično olje. Kisla smetana, navadni jogurt in majoneza so prav tako sestavine, s katerimi solata pridobi na okusu in videzu. Od zelenjave in drugih živil pa solato pogosto popestrimo s krompirjem, fižolom, sojo, paradižnikom.
Kadar zeleno solato uporabimo kot predjed ali celo kot samostojno jed, je pomembno, da pripravimo jed, ki je paša za oči, kombiniranih okusov in pravilno ponujena. Načelo uporabnosti barv,
sestavin, okusov velja zlasti za zelene solate. Vsaka solatna mešanica ima izrazit okus in svojo sestavo. Za tople solate so primerne solate s trdimi listi (regrat, belgijski radič), ki se ne sesedejo tako hitro. Pri glavnatih solatah je pomembno, da so primerno narezane, da jih po rezanju in pranju hitro ponudimo, da liste dobro odcedimo ali osušimo, da ostanek vode ne razvodeni preliva. Šele preliv in dodatki dajo solati pravi okus. Če imamo radi česen, natremo ali na tanko narežemo česen v solato. Francozi prepojijo s česnom manjši kos kruha, ki ga položijo na dno krožnika ali na dno sklede, v kateri ponudijo solato, in ga pred serviranjem odstranijo. V številnih državah je zelena solata predjed.
Za pripravo zelene solate pa se je uveljavilo precej novih pristopov, kot so ameriška šefova solata, ki je ponujena s pečenim puranjim mesom, ki je lahko narezano na trakove ali na zeleno solato položimo pečen puranji zrezek, ki ga lahko dodatno popestrimo z naribanim sirom, na kodrasti glavnati solati ponudijo pečena gosja jetra in začinijo z orehovim prelivom, gosja jetra zamenjujejo tudi s pi-ščančjimi jetri, puranje meso s svinjino ali govedino, dodatno popestrijo z gnjatjo, feto, cvetovi drobnjaka, rezinami hruške, okisajo z malinovim kisom, ne manjka tudi balza-movega kisa in podobno. Te kombinacije danes vidimo tudi pri nas.
Vlado Pignar
črevesju živali. Posledica so dolgotrajne driske, vodene, celo krvave in posledično dehidracija organizma živali, padec odpornosti in zaradi tega napredovanje bolezni. Do omenjenih stanj lahko privede tudi dolgotrajna uporaba antibiotikov. Lahko povzamem, da izguba koristnih črevesnih bakterij večinoma vodi v bolezensko stanje organizma. Koristne črevesne bakterije vplivajo tudi na stabilen imunski sistem živali.
Koristne bakterije lahko z današnjo farmacevtsko teh-
Veliko pozornosti zadnje čase javnost in raziskovalne in-štitucije namenjajo učinkovini, imenovani resveratrol. Resve-ratrol je močan antioksidant, ki spada v skupino polifenolov. Pripisujejo mu številne pozitivne učinke, kot je zmanjšano tveganje za bolezni srca in ožilja, zaščita celic pred prostimi radikali, zavira staranje celic, uravnava nivo holesterola, zmanjšuje tveganje za sladkorno bolezen ter daje celicam energijo, kar zlasti koristi pri kronični utrujenosti.
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
nologijo umetno vzgojijo in pripravijo v obliki past, praškov, tekočine, ki jih po navodilu dajemo našim živalim. Imenujemo jih probiotični pripravki. Najpogosteje so to pripravki v obliki brizg, kjer je deklarirana doza, ki jo moramo aplicirati živali. Na brizgi je aplikator, s katerim enostavno vnesemo zdravilo v usta živali. Za različne vrste malih živali so praviloma na razpolago tudi različni pro-biotiki. Z uspehom se uporabljajo tudi pri okrasnih ptičih,
V
v
Foto: Črtomir Goznik
Marko Šamperl, farmacevtski tehnik
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
papagajih in drugih eksotičnih živalih. Lahko jih uporabljamo kurativno, kar pomeni ob nastopu zdravstvenih težav, lahko pa preventivno, saj na tak način skrbimo za stabilen imunski sistem živali in se izognemo marsikateri zdravstveni težavi. Vsekakor pa svetujem njihovo uporabo v stresnih stanjih, kot je menjava okolja živali, menjava hrane, parjenje, pri ptičih menjava perja ali preventivno kadarkoli. Škode živali z njihovo uporabo ne moremo narediti, tudi predoziranje ni mogoče. V vsakem primeru lahko vplivajo na zdravje živali samo pozitivno in njihovo uporabo priporočam.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kaj so antioksidanti in zakaj so pomembni?
Antioksidanti preprečujejo oksidacijo molekul v organizmu. Pri oksidacijskih reakcijah nastajajo prosti radikali. Ti nato sprožijo določene reakcije, ki lahko poškodujejo celice. Antioksidanti reagirajo s temi prostimi radikali in jih »nevtralizirajo«. V reakciji med prostim radikalom in antioksidantom nastane stabilna molekula, ki jo telo izloči, zato ne pride do poškodb celic. Nizka oz. prenizka raven antioksidantov pripelje do tako imenovanega oksidativnega stresa. Oksidativni stres naj bi bil ključnega pomena pri nastajanju različnih bolezni. Povezujejo ga z zgodnjim staranjem, aterosklerozo, srčnim infarktom, možgansko kapjo, Alzheimerjevo boleznijo in različnimi rakavimi obolenji. Antioksi-dante lahko vnašamo v telo z uravnoteženo in pestro prehrano, stres pa zmanjšamo z zdravim načinom življenja. Vendar je danes tempo življenja izjemno hiter, zato ljudje premalo časa posvečamo fizični aktivnosti in zdravi prehrani. Različnih bolezenskih stanj je vse več, zato prav antioksidanti postajajo pomembna prehranska dopolnila. Eden močnejših antioksidantov je tudi resveratrol.
Največ resveratrola najdemo v kožici v rdečem grozdju, koreninah japonskega dresnika, v temni čokoladi ter nekaterih arašidih in jagodah, vendar pri slednjih v majhnih količinah. Resveratrol so slučajno odkrili v povezavi s tako imenovano študijo o »francoskem paradoksu«. Študija govori o tem, da se pri Francozih srčno-žilna obolenja pojavijo redkeje kot pri Američanih in Angležih, čeprav zaužijejo enako količino maščob oz. enako kalorično hrano. Glede na to, da Francozi pogosto uživajo rdeče vino, so sklepali o pozitivnih učinkih tega vina in odkrili učinkovino resve-ratrol. Pozneje so sicer ugotovili, da je učinkovine resveratrol v rdečem vino zelo malo (kljub temu pa desetkrat več kot v belem vinu) in da bi morali zaužiti velike količine rdečega vina, zato se tako imenovani »francoski paradoks« nadaljuje.
Marko Šamperl, farmacevtski tehnik, Lekarna Ptuj
Tačke in repki
Probiotiki v zdravljenju prebavnih motenj pri malih živalih
Več vprašanj s podobno vsebino smo dobili, kjer lastniki malih živali sprašujejo, ali lahko in v katerih primerih naj uporabijo probiotične pripravke za male živali. Vsi po vrsti so imeli težave pri svojih živalih s prebavnimi motnjami, drisko, bruhanjem, neješčnostjo in podobnim. Sprašujejo tudi o potencialnih stranskih učinkih probiotikov, o možnosti predoziranja zdravila in o smiselnosti njihove uporabe.
leznih, virozah in drugih stresnih dejavnikih, se patogene oziroma škodljive bakterije v
črevesju namnožijo in preprečujejo vzpostavitev normalne fiziološke prebavne flore v
Foto: ES
petek • 9. maja 2014
Zanimivosti
Štajerski	17
Iščete svoj stil
Kombinacija športnega in elegantnega stila
Andreja Dovečar je doma v Strjancih (Podgorci), stara 27 let, profesorica razrednega pouka, ki je pred kratkim dobila zaposlitev v OŠ Velika Nedelja, podružnica Podgorci. Večino prostega časa posveča svoji 15-mesečni hčerkici Pii. Zelo rada bere knjige, se sprehaja v naravi, igra pa tudi saksofon v domači pihalni godbi. „Želela sem videti, kako bi me spremenili sodelavci ekipe akcije Iščete svoj stil, zato sem se tudi prijavila v upanju, da bom izžrebana," je Andreja povedala o razlogih za svojo prijavo.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Andreji, ki že pozna postopke strokovne nege kože, ugotovili, da ima suho občutljivo kožo, ki je potrebna še posebej skrbne nege in zaščite pred vsemi vremenskimi spremembami. Uporabljati mora kreme z visokimi zaščitnimi faktorji in preparate, ki ustrezajo njenemu tipu kože. Kožo so ji površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice in tudi več povedali o urejanju obrvi.
V	Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik je za Andrejino novo pričesko poskrbela frizerka Sabina Vajda. Lase je pobarvala temno rjavo. Njene dolge naravno kodraste lase je postrigla v kratek paž ter jih nato posušila in zlikala z likal-nikom za lase.
Vizažistka Minka Feguš je s pudrom v kremi prekrila celotni obraz ter tako izenačila ten kože. Veke je senčila s sivimi toni, nato jih je obrobila še s črnim črtalom, zunanje kotičke nekoliko poudarila s temno
KOLEKTIV SALONA
iijosKo m ziensKo
FÍÍ12£KSCV0 2 Slomškova 22
10 % popust v maju
vijoličnimi toni, notranje pa v zlato rumenem tonu. Na ličnice je nanesla marelični ton, na ustnice pa nežno rožnati ton.
„S čudnimi preskoki, vendar vse bolj je jasno, da se bližajo toplejši dnevi in z njimi lahkotnejša oblačila, v katerih bomo laže preživljali vroče dni. Seveda trendi vsako leto narekujejo modo po njihovo, nam pa ostane, da najdemo na policah trgovin oblačila, ki nam bodo pristajala in v katerih se bomo odlično počutili. Seveda lahko delček trendov dodamo s kakšnimi drugimi dodatki, kot so torbice, mogoče čevlji, kakšen kos nakita ... Tudi pri današnji kandidatki Andreji sem razmišljala o tem, da bi jo oblekla v oblačila, v katerih se bo dobro počutila in
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Andreja prej ...
. in pozneje
bo tudi videti tako. V trgovini Modiana sem pobrskala med kosi nove kolekcije. Našla sem zanimivo platneno obleko v klasičnem odtenku peščene barve, ki je vsekakor spremljevalka vsake poletno-pomladne sezone, včasih bolj, včasih manj. Tako bombažno platno kot barva nas takoj spomnita na naravne materiale, ki so v toplih dneh vsekakor na prvem mestu. Andreja je oblekla ozko krojeno obleko z zanimivim nesimetričnim zapenja-
njem, z zadrgo na zgornjem delu. Kovinska zadrga kot okrasni šivi, ki krasijo obleko, ohranjajo športni slog, ki pa hkrati dovoljuje, da k njemu kombiniramo tudi kakšen ele-gantnejši kos, kot so čevlji in torbica. Tudi jopica, ki sem jo izbrala, ima dva obraza, lahko nam služi k športnemu ali elegantnemu slogu. Velikokrat je treba le malo pobrskati po svoji omari in si upati zamenjati kakšen kos obstoječega stajlinga z nekim drugim ko-
Podravje • Ni osnovne šole brez pevskega zbora
Mladi radi pojejo
V slovenskih učnih načrtih se slovenska pesem absolutno poudarja, tako ljudska kot umetna, pri pouku in zborovskem petju. Zborovsko petje zelo podpira tudi Zavod za šolstvo in večina ravnateljev osnovnih šol. V Sloveniji naj bi imela vsaka osnovna šola otroški in mladinski pevski zbor.
V večini primerov gre za otroške zbore, v katerem pojejo učenci od 3. do 5. razreda, in mladinske zbore, v katerih pojejo učenci od 6. do 9. razreda. Veliko šol ima ob tem še zborč-ke, v katerih pojejo učenci prvih in drugih razredov ali samo prvega razreda in od 2. do 5. razreda. Obstaja veliko šol, ki imajo po tri pevske zbore.
„Tudi v OŠ Ljudski vrt imamo po vertikali tri pevske zbore
na matični šoli in prav tako tri na podružnični šoli v Grajeni. Vsakoletni načrt pevskega zbora vključuje slovenske ljudske in umetne pesmi, pojemo pa tudi slovenske in tuje zabavne pesmi. Pri pouku pa otroci pojejo tisto, kar je v pesmaricah, delovnih zvezkih, vsako leto je zajet tudi sklop slovenskih ljudskih pesmi v vseh razredih. V pevskih zborih poje več mlajših učencev kot starejših.
V zadnji triadi, ko se učenci pripravljajo na tekmovanja, ko se trudijo za točke, v pevskem zboru ostanejo v glavnem tisti z visoko motivacijo. Problem pri devetletki so izbirni predmeti, ki so uro pred poukom in po pouku. Zato je zelo težko usklajevati petje v pevskem zboru in izbirne premete, teh je na naši šoli veliko, z urami pevskih vaj, ki jih imamo v t. i. nultih urah. Zato kombiniramo,
Foto: Črtomir Goznik
V spodnjepodravskih občinah ni osnovne šole, ki ne bi imela vsaj enega pevskega zbora. Da so otroški in mladinski pevski zbori iz našega okolja tudi kakovostni, pa dokazujejo številna priznanja, ki jih prejemajo na tekmovanjih po državi in izven nje.
učenci pridejo na pevske vaje, ko nimajo izbirnega predmeta. Tisti učenci, ki na splošno radi pojejo, pa kljub temu vztrajajo. Veliko število otrok ima dobro razvit posluh, več kot jih poje potem pri pevskem zboru. Nekateri ne pojejo zaradi drugih obveznosti, nekateri pa kljub dobremu posluhu ne pojejo radi. Večglasno zborovsko petje prispeva tudi k izboljšanju harmonskega posluha, v razredu pojemo večinoma enoglasno, preprosto dvoglasje in kanone.
Mladi, ki pojejo v pevskih zborih, imajo tudi zelo veliko možnosti za nastopanje. Šole imajo zelo veliko prireditev, tudi v naši šoli je tako. Začne se že v novembru in decembru z novoletnimi nastopi, na vseh šolah obeležijo tudi vedno 8. februar, potem so tu otroške in mladinske revije, koncerti učencev, v naši šoli poteka tudi prireditev Talenti," je povedala Jerneja Bombek, učiteljica glasbene umetnosti na OŠ Ljudski vrt in podružnici Grajena, kjer tudi vodi otroška in mladinska zbora.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Andreja v oblačilih iz Modiane, čevlji in torbica so iz Alpine.
som, novim ali starim - in že smo popolnoma novi. Zanimive čevlje v treh barvnih odtenkih sem našla na policah trgovine Alpina, prav tako tudi rumeno torbico. K temu stajlingu bi se podala tudi kakšna verižica v črni barvi, ki bi zaključila celoto s črno barvo na čevljih," je Andrejino preobrazbo opisala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je Andreja odločila za pedikuro. »Kozmetični saloni v okviru storitev nege
nog nudijo spa, estetsko in medicinsko pedikuro. Namen je različen, odvisen od strankinih potreb in želja. Estetska pedikura vsebuje zeliščno kopel, odstranjevanje zaroženele kože, poliranje stopal, oblikovanje in poliranje nohtov ter masažo stopal,« je jiovedala kozmetičarka Silva Čuš. „Pe-dikura je storitev, ki si je sam doma nikakor ne moreš tako opraviti, zato priporočam obisk v kozmetičnem salonu," pa je dodala Andreja.
MG
Ptuj • Provincialni kapitelj
„Danes je potrebno močno pričevanje ...
u
Na Ptuju je od 27. aprila do 1. maja potekal provincialni kapitelj slovenske minoritske province sv. Jožefa.
Na vsakem provincialnem kapitlju je najprej treba preveriti, ali so v štirih letih izboljšali kakovost redovnega življenja, kar je zelo pomembno, ker če so napredovali, je tudi njihovo delo, njihov postulat, ki ga opravljajo, kakovostnejše, učinkovitejše. Na koncu preverjanja so izluščili glavne izhodiščne točke programa za novo štiriletno obdobje. Ob koncu prvega dela kapitlja so izvolili tudi novega provinci-ala, njegovega namestnika in njegove svetovalce. Bratje minoritske province sv. Jožefa, ki imajo slovesne zaobljube, so novi štiriletni mandat ponovno zaupali p. Milanu Kosu, ki je tako dobil še tretji, obenem pa tudi zadnji mandat provin-ciala. Namestnik je postal p. Ernest Benko, svetovalci pa p. Andrej Šegula, p. Danilo Holc in p. Dominik Tikvič. „Danes je potrebno močno pričevanje. Če bomo sami sebe poduho-
vili, bomo lahko tudi bolje pričevali in oznanjali evangelij, k čemur nas danes papež še posebej spodbuja," je povedal p. Milan Kos. Drugi del kapitlja, na katerem bodo na osnovi izhodišč prvega dela kapitlja sprejeli novi štiriletni program dela, bo od 16. do 18. junija.
MG
Foto: Črtomir Goznik
P. Milan Kos je dobil še tretji mandat ministrskega provin-ciala.
18 Štajerski
Na sceni
petek • 9. maja 2Q14
David Bedrač
Literarni pretresi
Zelo, zelo prekratka noč ...
; ar . .
MILAN JESIH
Zbrane zbirke
Kratka je bila noč,
dan jo je malo podaljšal.
(Milan Jesih)
Po stotem delu Literarnega kolesa je napočil čas, da to rubriko nadaljujemo nekoliko drugače. Da jo prevetrimo in posodobimo. Tako bomo ob prispevkih različnih avtorjev - tako ljubiteljskih kot tudi profesionalnih - v okviru Domače rasti vsakič obdelali kakšno misel, citat ali verz(e) iz različnih pripovednih, pesniških, esejističnih ali dramskih del. Čeprav jih bomo iztrgali iz celotnega literarnega besedila, jih bomo umestili v kontekst; a še bolj kot to, bomo iskali njihove aktualne odseve v današnji družbi, doma in na tujem, s čimer bomo le še enkrat potrdili, kako živa je literatura.
V rubriki pa bomo, tu in tam, kadar bo nanesla priložnost, opozorili na pomembne obletnice ustvarjalcev, po-
vezanih z literaturo, ki so, tako ali drugače, zaznamovali svoj čas, zanimivi pa so še danes. Pretresali bomo črke in literarne ideje, brez katerih si bi težko zamišljali sodobno beletristiko. Pri tem pa bomo iskali še povezave med knjigo in nekaterimi drugimi umetniškimi mediji ter načini izražanja. Pisali bomo tudi o festivalih, povezanih z literaturo, literarnih večerih in drugih z literarnim ustvarjanjem neposredno povezanih dogodkih.
Kot prvo smo zapisali sklop kratkih verzov iz Jesiho-ve pesniške zbirke Usta, to pesem pa najdemo še v več publikacijah. Med drugim tudi v obsežnem delu Zbrane zbirke, v kateri se lahko dodobra seznanimo z Jesihovim pesniškim razvojem, spremembami v načinu njegovega izražanja in v temeljnih pesniških postopkih. Pesnik, ki sicer ne mara suhoparnih definicij o tem, kateremu idejnemu toku pripada, je ustvarjal na najrazličnejše načine. Med poglavitnimi so gotovo več kot očitni profili modernizma in postmodernizma, najdemo pa še mnoge druge idejne usmeritve. Skladno s tem so raznolike tudi pesmi, ki so se spreminjale tako na ravni zunanje kot notranje oblike. Jezik se je od ohlapnejših izraznih nastavkov postopoma premikal v smer jezikovne umirjenosti, kar lahko zasledimo tudi na ravni zunanje zgradbe, še zlasti ko je v igri ljubljenec slovenskega pesništva - sonet. A vsem pesmim so skupne: (s)tvarnost, klenost, izbrušenost in dovršenost.
Teme njegovih pesmi, ko jih pogledamo takole, zbrane v tej obsežni zbirki vseh njegovih zbirk, so pravzaprav tematski drobir, ki se kruši iz velikega tematskega polja, pojma, ki ga pesnik obrača in obravnava na sto in en način: tj. življenje. Življenje v smislu biti živ, biti poln ustvarjalnih silnic, živeti!
V takem duhu je izpovedana tudi uvodoma zapisana kratka pesem o (pre)kratki noči, ki je bila tako zelo, zelo prekratka, da jo je izpovedovalec še malo podaljšal z nočjo. Pesem seveda izpoveduje tiste sijajne občutke, ko nam je v neki situaciji tako lepo, da preprosto izgubimo občutek za čas ali pa ko nam ta ne igra več posebne vloge. Kako aktualna pesem, pomislim! Še zlasti zadnje čase, ko v teh in onih pogovorih nenehno poslušam, da čas beži vse hitreje, da je vse en sam stres ...
Kdaj ste nazadnje doživeli takšen trenutek, ko se vam ni nikamor mudilo? Ko ste nehali pogledovati na uro? Ko ste nenadoma nehali razmišljati, kaj vse je še potrebno postoriti? Ko ste se zabavali vse do jutra pa vas tudi svetloba dneva še ni prekinila? Če se odgovora ne spomnite, potem je morda dobro, če si Jesihove verze vzamete zares k srcu.
Marsikdo ob tem najbrž poreče, da to ni mogoče, ker je preveč dela in skrbi, ker preveč delajo živci, ker nas nenehno priganjajo obveznosti - a vprašanje je, ali res nimamo drugačne izbire. Kot bi se ujeli v časovno spiralo, v kateri kar naprej ponavljamo mantre o nepravičnem svetu, stresu, pomanjkanju denarja, časa in kar je še tega.
Poseben problem, ki izvira iz vse te naglice, pa je tudi površnost odnosov in pomanjkanje vztrajnosti. Odnosi so tako hitri, bežni, površni. Časa za kaj več praviloma sploh več ni. Zmanjkuje tudi delovne vztrajnosti - vse mora biti na hitro, industrijsko, po tekočem traku ...
David Bedrač
C
eSETi D 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 predlog: MONIKA PUČELJ - NISI SEBE DAL predlog: JAN PLESTENJAK - NOVA GENERACIJA predlog: VILI RESNIK - NE MOREM BREZ NJE predlog: EVA BOTO - NA KOŽO PISANA predlog: BIG FOOD MAMA - KRATEK STIK VAŠIH TOP POP 5 predlog: TANJA ŽAGAR - ARRIVA predlog: SOULGREG ARTISTA - O BOG POVEJ predlog: TABU - NEKOČ NEKJE predlog: VIKTORY - ZALJUBLJENA predlog: DAN D - POZITIVNE MISLI
NAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
VAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
Ime in priimek:
Tel.:
Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Filmski kotiček
Atomski z desne
Človek spada med primate, za slednje pa je značilna hierarhična ureditev družbe, zato ni čudno, da imamo takšno ureditev tudi ljudje, v različnih pojavnih oblikah z različnimi imeni. Neizogibna posledica je seveda razredna družba, sestavljena iz vladajočih in podložni-kov, revnih in bogatih, posojilojemalci in zadolženimi. Pravice posameznika so nenehno na prepihu, v katerem vsaka stran seveda skuša doseči čim več, seveda na račun druge strani. Toda v zgodovini človeštva
Atomski zdesna
Igrajo: Brane Šturbej, Srflan Todorovic, Tanja Ribič, Bojan Navojec, Zoran Cvijanovic, Mira Stupica, Milutin Karadžic, Ana Kostovska, Branko Djuric Djuro
Režija: Srflan Dragojevic Scenarij: Srflan Dragojevic Žanr: komedija Dolžina: 97 minut Leto: 2014
Država: Srbija, Črna gora
je za hip zaživela ideja, kjer bi družbi vladal nižji razred, delavstvo, in te oblike družbe so se bogate elite bale na smrt, zato so neusmiljeno uporabljale prav vsa sredstva, da jo uničijo in demonizirajo. Glede na to, da sta komunizem in socializem prevzela njihova krvava pravila igre, je bilo seveda samo vprašanje časa, kdaj bosta neslavno pogorela. A vendar, generacija, ki ju je bodisi dočakala ali se je v njima rodila, je zaživela trenutek olajšanja v kratkem obdobju, ko je bil delavec čislan član družbe. Ta unikum se v prihodnosti najbrž ne bo ponovil, saj so delavci znova postali le sredstvo izžemanja s strani bogatih.
Na tej točki se začne film Atomski z desne, ki na nekem hrvaškem letovišču, nekoč brezplačnemu počivališču za delavski razred, zbere nekdanjo Jugoslavijo v malem, tudi Slovenca, ki po diktatu tujega kapitala tipično zagnano zeza v glavo svoje prodajnike s področja bivše Juge, naj čim dražje prodajo časovne rezine apartmajev nižjemu sloju, ki zgara-ni in praznih žepov sanjajo o
zdaj, v novih časih nedosegljivih počitnicah na morju. Avtor filma, čigar opus bo očitno zaznamovala ta danes že skoraj neverjetna politična tvorba, ki smo jih pravili Jugoslavija, brez usmiljenja prikazuje vse pasti grabežljivega kapitalizma, ki ljudi razčloveči do konca in iz njih naredi ruševine. Kapitalizem brez kančka slabe vesti uporabi vse, tudi smrt otroka za videzom velike skrbi, kot priložnost za masten zaslužek. Celo ko se Bošnjak in Srb v luči zadnje balkanske vojne v nekem trenutku vendarle sporazumeta, da sta le človeka, ki si konec koncev delita slovanske gene, se je kapitalizem med njima vkopal tako globoko, da sprava ni več mogoča. Pomembno je le, da se kaj zasluži.
Atomski z desne je torej film z jasnim sporočilom, ki pa v luči vedno bolj temeljite revizije zgodovine v Sloveniji deluje izrazito sporno. Čeprav so tudi tokrat liki občasno zreducirani na nacionalne karikature, vključno z odnosi z njimi, je film simbolno dovolj močan, da svoje sporočilo tudi s pomočjo grotesknega prikaza bolestnega pehanja za denarjem, prikaže dovolj jasno in glasno, a hkrati sporoča, da poti nazaj ni več. Še več, zdi se, da film hoče povedati, smo s prostovoljno zavrnitvijo vseh družbenih pridobitev iz prejšnjega sistema povzročili le to, da je na stotisoče žrtev 2. svetovne vojne na naših tleh, ki so umrle zato, da bi imeli osemurni delavnik, umrle povsem zaman.
Matej Frece
^^ OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
|	Na pragu tega tedna boste pridobi-
'g	liprijeten namig in od vas je odvi-
.g	sno, ali ga boste upoštevali ali ne.
>;!	Ugodni trenutki vas čakajo v krea-
-a	tivnem in umetniškem izražanju.
"s	Pravzaprav ne boste smeli pozabiti
!	negovati notranjega otroka. Priha-
ja oaza s¡
in novosti.
m
BIK i
(21.4. - 20.5.) *
Z eno besedo boste cveteli in tako uživali v vsakem trenutku dneva. Še vedno se boste lahko v veliki meri prehitevali in tako je dobro, da nekoliko počakate in stvari v samem bistvu tudi razmislite. V ljubezni bo vsega v izobilju in na delovnem mestu boste zopet vi tisti, ki boste zavihali rokave.
ù
\ DVOJČKA
^ (Il. S. - IQ. ó.)

RAK
(Il. ó. - II. 7.)
)ß
Veliko boste na poti in se družili z ljudmi. Odprtih je več krajših poti in priložnosti, da spoznate nove ljudi. Na delovnem mestu vas čaka neka novost, zavedali se boste dejstva, da kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Ljubezen bo priložnost za rast, svojih notranjih občutkov ne tajite.
LEV
(IS. 7. - II. S.)
Finančno stanje se vam bo izboljšalo in na osebni račun lahko pridobite priliv. Še vedno je tako, da boste vi imeli v rokah škarje in platno. Prijetni trenutki vas čakajo v dvoje ali v družbi. Čas je, da se sprostite in ugodno je, da si začnete kreirati počitnice.
Dinamika časa bo narekovala tempo in tako se zdi, da ne boste imeli časa, da bi počivali. Notranja modrost vam bo v pomoč. Spoznali boste, da lahko s samozavestno držo pomagate ljudem okoli sebe. Na delovnem mestu se soočite s
DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Z energijo in dobro voljo vas bosta napolnila narava in sveži zrak. Priložnosti za veselje bo veliko, čeprav boste poskrbeli za vse dejavnosti, ki vas še čakajo. Pomembno je, da se umirite in uživate. Srčni izvoljenec vam bo ponudil roko tr-
preteklostjo in pridobili boste pri- dne ljubezni.
petek • 9. maja 2Q14
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
JOŽE ANTONIČ
LESENA NAOKNICA
UMOLKNITEV
DELAVEC V
LESNI STROKI
ENOVITOST, EDINOST
NAS SOCIOLOG MOČNIK
ODPADEK
PRI PILJENJU
JEZERO V
KANADI
STAR MOŽAK
ČEDO JOVIČEVIČ
UMETNIK BAROČNE DOBE
NEKDANJA PISARNISKA USLUŽBENKA
DRISTILO, KLISTIR
NAJVEČJE NASELJE NA PTUJSKEM POLJU
ELDA VILER
DOLOČITEV Z OPOROKO
JADRALNO LETALO
ČRNA ŽOLNA, KLOKAR
DEJANJE, AKT
OPIČJI SAMEC
EKONOMIST (FRANC)
SEČEVOD, URETRA
VEČERNA ZABAVA S PLESOM
NEMSKA TV NANIZANKA
RUDI TROJNER
LIČINKA
SKLADATELJ (RISTO)
TURSKI VELIKAS
DNEVNI METULJ
NASA PEVKA IN
JODLARKA (TINA)
FRANCOSKI KOVANEC
VAJA V JUDU
28. ČRKA RUSKE AZBUKE
IGRALEC NALIS
SMUČAR MLEKUŽ
BRAZILSKI NOGOMETAS
POVRTNINA
SODOBNA BOLEZEN
INDIJANSKO OROŽJE
IVO MINATTI
NESKOPLJEN KOZEL
MER. ENOTA ZA ZLATO
GLASBILO S TIPKAMI
PETER TANCIG
DELAVSKI SVET
CVETO DOLINAR
POVEZOVALEC, SPIKER
ŽULJ ZARADI OBUTVE
VRANIČNI PRISAD, ČRM
SOZVOK
BENCINSKA ROČKA
UGANKARSKI SLOVARČEK: DRAGOMAN = orientalski vodič in tolmač, KLAST = živinska krma, nastil, klaja, KREKAVT = črna žolna, klokar, PAUKO = slovenski ekonomist (Franc), RICE = jezero v Kanadi, SAVIN = slovenski skladatelj (Risto), SOU = francoski kovanec, VEVAR = slovenski prevajalec (Stefan).
'V1NV>1 'ddOW 'SWaiNV '»SHO '03"IVAOa3AOdVN 'HIAVIVI Ivaw '3dd 'IAII 'vwy '3N3a 'NftLNV 'aOf 'nOS '310dQ 'aVSH 'VOV la 'vonn VAOdU lAVa ">HVrOldO T3Q 'lAV»3a>H 'vaooaodo 'OIVrVAQO 'Wlia^NVd lSV~l>1 'SOSOI 'VN3IAI0 'a3ind :ouAejopoA 3>HNVZia>H 31 A3HS3a
RADIOPTUJ NSOfeO
89,8'98,2»I0473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 10. maj:
05.00 SOBOTNOJUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox) .
JUTRO:
5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Popoldne na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
ONEDELJEK, 12. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HORO-
SKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Vaše mnenje šteje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 13. maj:
5.00 ŠTAJERSKA budilka. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in
17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). <SREDA, 14. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40
Vaše mnenje šteje! 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije in Pogovor ob kavi (ponovitvi). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
IČETRTEK, 15. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00
ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). PETEK' 16 maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Vaše mnenje šteje! 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Velenje).
89,8,98,2 i n 104,3 MHz! POSLUŠAJTE j NASjNAj INTERNETU : www.radio-tednik.si IN
OBIŠČITE IMA FB


TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Globoko v svojem srcu boste občutili neko srečo in blagostanje. To se v veliki meri veže na dom in družino. Iskre ljubezni bodo švigale sem in tja in tako boste dobili tisto, kar iščete. Zavedajte se, da na delovnem mestu prihaja vaših sedem minut. Naredili boste ugodno poslovno potezo.
ŠKORPIJON ^¡f STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Vsekakor ne boste počivali, kajti to ne bo vaš namen in po drugi strani vas bo preganjalo delo. Dokazali boste, da ste sposobni in da se globoko v vas skriva moč. Če uporabite še intuicijo, potem se bodo uspehi vrstili. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli in kocke usode se bodo pozitivno premešale.
Pričakovati je ustvarjalen teden, v katerem boste imeli svojo muzo in tako bo življenje prelep dehteči cvet. Za vezane bo veljalo, da bodo uživali sadove ljubezni in samske bo lahko kmalu zadela Amorje-va puščica. Odpravite se lahko na tajsko masažo, k frizerju ali po nakupih.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Časa za počitek ne bo, kajti delovna vnema bo v tem tednu narekovala tempo. Toplo sonce vam pričara optimizem in voljo do življenja. Zanimivo je, da boste tako postali mnogo bolj romantični in kreativni. Duh ustvarjalne energije vam bo v samem bistvu prinašal sprostitev.

rTŠis.
VODNAR (21.1. -18.2.)
Na krilih življenja spoznavate tiste dejavnosti, ki so vam uganka. Dinamika časa bo na področju sodelovanja. Varovati se boste morali pretirane trme, kajti težko bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Seveda pa vam bo življenje pokazalo svetle točke in vam vlilo zaupanja ter motivacije.
RIBI
W (19.2. - 20.3.)
Okrepila se vam bo intuicija in tako boste določene stvari preprosto začutili, z ničimer ne boste odlašali, ampak se pogumno odpravili naprej. Na delovnem mestu vas čaka ogromno ugodnih priložnosti in doma se bo energije ljubezni širila. Kljub temu si boste vzeli nekaj časa za mir in tišino.
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 9. maja 2014
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (14.)
Zaključek čilske avanture
Santiago de Chile je res ogromno mesto. Kot tako deloma leži tudi med griči, ki mu dajejo še mogočnejšo podobo. Tega človek ne more verjeti, kaj vse prodajajo in za kakšno ceno. Bližal se je božič in ljudje so masovno kupovali darila. In to ne neke drobnarije, to gre za ogromne škatle avtomobilčkov, barbik, različnih igrač.
Dostavljavci škatel niso uspevali dohajati povpraševanja. Šel sem si kupit samo nekaj pijače, in ker mi človek ni mogel vrniti nekega drobiža, mi je dal kar sončna očala. Super. Tu je treba paziti, da ti česa ne mahnejo. Povsod se opozarja, da se je treba gibati tam, kjer je veliko ljudi, vendar so takšni kraji prava zlata jama za žeparje. Kar nekajkrat sem ugledal neke 'stranke', ki so se pritoževale policiji, da jih je nekdo okradel. Jaz zaenkrat še nisem imel takšne priložnosti, kar mi je bilo kar malo čudno, saj je Južna Amerika znana po zvišani kriminalni aktivnosti. Bo kaj priletelo enkrat ...
Slišala sva se s Cristianom, kolegom, ki pa je bil na neki tedenski ekskurziji s fakulteto in se nisva mogla videti. Možakar mi je skoraj jokal v telefon, pa sem ga poslal kar na pivo, kaj se bo cmeril po slušalki. Zdaj je, kar je.
Namenil sem se ogledati San Cristobal, hrib nad mestom, kjer kraljuje tudi štirinajstmetr-ski kip Device Marije. Z njega lahko vidiš daleč v mesto in na obrobja. Hotel sem iti kar peš, kar bi zneslo kakšno uro, vendar so povsod potekala dela na cesti in preusmerjanja so mi šla že rahlo na živce, zato sem za pot povprašal kar policista, ki je komiral ob cesti. Naključje je hotelo, da se je na breg prav takrat peljala policijska patrulja, ki me je vzela s sabo. Ni šlo toliko za lenobo kot za veliko vročino, saj je termometer kazal krepko čez trideset stopinj. Še
Foto: Dani Zorko
Čilenski Triglav v Santiagu
dobro, da so ob cesti zalivali travo, da sem se lahko šel osvežit od časa do časa. Na hribu je bilo veliko mladine, ki so imeli nekakšen oratorij, pa tudi sicer je tu potekala maša večkrat dnevno, kar na odprtem prostoru. In tu so imeli celoletne lesene jaslice, v naravni velikosti. Razgled pa je bil izjemen. Iz višine komaj vidiš, kako veliko površino zajema Santiago. Zanimivo, tam daleč proti zahodu sem zagledal griče, ki so močno spominjali na slovenski Triglav. Pa ne morejo nam Čilenci ukrasti našega nacionalnega ponosa, banda .
Drugi hribček za razgled se imenuje Santa Lucia in je malo izven centra. Že ob vhodu me
je pričakal starejši par sumljivega izgleda, ki sta pod pretvezo prosjačila za neko šolo. Bila sta res originalna, dala pa sta mi ogromno informacij, kaj je še za videt in kje imajo dobro hrano. Pa sem jima dal nek drobiž. Načeloma se izogibam beračem in prosjakom, saj potem ni ne konca ne kraja z izdajanjem denarja. Pa še varčevati sem moral malo, saj sem se zvečer namenil iti proti Mendozi v Argentino in nisem hotel, da mi ostane kaj teh čilskih pesov. Hrib je malo skalnat in kamnit, malo poraščen z rožicami, na njem pa kraljuje kar nekaj bogataških vil. Razgled je soliden, od daleč pa sem ugledal tudi muzej Pabla Nerude, ki sem ga mislil iti
pogledat, a je bil zaprt, kot se je izkazalo pozneje. Pablo Neruda, tudi Nobelov nagrajenec, je bil največji čilski književnik, ki je bil tudi svetovno znan. Živel in umrl je v Santiagu, kjer je dandanes eden najpomembnejših zgodovinskih likov.
Ena najlepših četrti je brazilska četrt. Stavbe so barvite in slikovite, le da menda živi tam zelo malo Brazilcev. V centralnem parku je bilo neko dogajanje. Bila je nedelja in priredili so razstavo stripov, hkrati pa tudi tekmovanje med različnimi risarskimi šolami, kdo bolje riše. Imeli so velik oder, vse dogajanje pa je imelo navihanega voditelja in glasbo iz risank stripo-vskih junakov. To je bilo nekaj zame. Že od malega sem imel rad stripe, ker je šlo branje veliko hitreje kot branje običajnih knjig. Seveda si na stojnicah lahko prikazal kaj svojega talenta in sem jih kar malo impresioniral, vendar so bili moji stripovski liki, kot so osebki iz Mikijevega zabavnika ali 'western' stripov iz naših časov, malce zastareli. Tu so bili bolj moderni mišiča-sti superjunaki ali neka podtalna bitja, čeprav sem prepričan, da bi jih Veliki Blek ali Zagor z lahkoto prebunkala. In namesto vseameriške kletvice na 'f bi bilo morda spet luštno slišati: »Sto mu gromova«. Kakorkoli, čakal me je nočni avtobus spet čez mejo in spet čez hribe. Odločil sem se, da v Mendozi ostanem nekaj dni, da se spočijem. Na potovanju nikoli nimam počitka, to pride šele doma. Do domače juhe pa je bila še dolga pot.
Od tod in tam
Foto: IH
Dobova ❖ Ob osmi obletnici začetka glasbene oddaje Polka in majolka je aprila v Dobovi potekalo tekmovanje mladih pevcev pod naslovom Polkine zvezde pevcev. V
finalni oddaji je nastopala tudi naša domačinka Barbara Pre-log iz Zagojičev.
Stara je enajst let, obiskuje devetletko v Gorišnici in že kar nekaj let jo lahko videvamo na domačih odrih. Občinstvu se je predstavila z melodijo Belo pismo Franca Flereta. Na tekmovanju v Dobovi je dobila prvo nagrado občinstva. Sicer pa redno poje v otroškem pevskem zboru osnovne šole Gorišnica, je tudi redna pevka v cerkvenem pevskem zboru sv. Marjete niže Ptuja. Solo petje jo uči mlada študentka glasbene akademije ga. Nina Tomažič. Za medijsko podporo in glasbene aranžmaje pa redno skrbi že vsa leta Ivica Horvatič. Glasbena skupina Jovibend jo tudi redno spremlja na njenih nastopih in glasbeni poti.
Ivica Horvatic
Foto: BS
Hajdina ❖ V soboto, 8. 3. 2014, sta Katica in Ignac Černezel s Ptuja slavila zlato poroko. Svojo zaobljubo sta obnovila v družbi družine, sorodnikov in prijateljev v cerkvi sv. Martina na Hajdini. Mašo je daroval župnik g. Marijan Fesel. Civilni obred sta opravila župan Glažar in podžupan Tkalec.
Katica in Ignac sta svojo skupno življenjsko pot začela 7. 3. 1964. Na dvorišču Černezlove domačije sta si zgradila novi dom. Katica, po poklicu natakarica, je bila večji del delovne dobe zaposlena pri Mercatorju. Ignac, po poklicu avtoličar in avtoklepar, pa je kot mojster opravljal svoj poklic v svoji obrtni delavnici več kot 30 let. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Branka in Darja. Sedaj ju razveseljujejo vnuki: Ines, Peter, Aleš, Barbara in Rok ter pravnuk Vid. Še vedno sta zelo aktivna, njuna posebna ljubezen je majhen vinograd v Podlehniku, poletje na morju in še kašno potovanje ali dve na leto.
Rada se udeležita različnih prireditev in posebej srečna sta, kadar se zbere danes 13-članska družina v njunem domu, se skupaj poveselijo in poklepetajo.
Branka Sagadin
Foto: Črtomir Goznik
Gerečja vas ❖ Na velikonočni ponedeljek je v prostorih gasilskega društva Gerečja vas odmevala slovenska pesem. Mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas je pripravil glasbeni večer pod naslovom Pesem druži nas. Letos praznuje zbor že 12 let svojega delovanja. Oder so si ob tej priložnosti delili z mešanim pevskim zborom DPD Svoboda Pobrežje, Mo PZ PGD Hajdoše, ki letos praznuje 40-letnico uspešnega delovanja, ljudskimi pevkami DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina ter ženskim pevskim zborom Lipa DU Svoboda Ptuj.
MG
petek • 9. maja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
V družbi Radio-Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Zato poziv vsem šolam in občinam Spodnjega Podravja, da prijavijo svoje otroke, da se predstavijo na tekmovalni prireditvi
»Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo«.
Prireditev bo potekala v posameznih sodelujočih občinah. Na predtekmovanju se bo predstavilo do 12 posameznikov ali skupin, učencev OŠ, ki bodo izvajali slovensko narodno ali zabavno glasbo. Sledil bo finale 12 najbolje uvrščenih skladb z vseh predtekmovanj. Trije najuspešnejši udeleženci prireditve bodo posneli CD in nastopili na Orfejčkovi paradi. Zmagovalec bo prejel tudi praktično nagrado.
Družba Radio-Tednik Ptuj zagotavlja:
•	glasbene podlage in nagrade nastopajočim,
•	ozvočenje (prireditve na prostem) in prisotnost novinarjev,
•	izvedbo glasbenih oddaj za majhne in velike,
•	članstvov komisiji,
•	sodelovanje pri vajah nastopajočih (generalki),
•	ureditev prijave prireditve s SAZAS-om in IPF,
•	oglaševanje prireditve,
•	javljanje in predstavljanje šol, občin in nastopajočih.
Na zaključni finalni prireditvi bo vstopnina 3 EUR (otroci imajo prost vstop) in se bo donirala v dobrodelne namene, s čimer bo izpolnjen osnovni cilj prireditve: druženje, zabava, solidarnost in prijateljstvo.
Za informacije o sodelovanju na prireditvi pokličite 031 331 979.
S^feTEDNIK
i/.radio-tednik.si
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.
^ POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik ^N^naročili v času od 6. 5. do 24. 6., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi.
Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE
^ » i sopotnikom^
2 Izbirate lahko med nagradama: ^ 1. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJA S3308 z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične
Štajerski
(Rradioptuj
89,8 1043
NAROCILNICA ZA
Štajerski1
Želena nagrada (označi): [T| \2\ Ime in priimek:_
Naslov: Pošta:
Davčna številka:
Telefon:_
Podpis:_

Datum naročila:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj,« . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj

[OBIRANJE.
¿i*
POTOVflLnfi RGEnCIJfl
V DOLINO [REKE NMETVE (^■ao.asoiD-s dED
1.	DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM
Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev.
2.	DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM
Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica.
3.	DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA
Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin.


S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ...
Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20% popust pri naročilo malih oglasov
ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice)
dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke)
Praktična darila za nove in obstoječe naročnike
Vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
. d.


22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 9. maja 2Q14
a^i?
ai/tohiSa petoyia avto
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP,PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK CENA BARVA			OPREMA
FORD IM TREND 1,6 ICI	01/2012	9	499 BELA	1.LAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
NISSAN QUASHQA11,5 DCIVISIA	12/2011	10	900 SREBRNA	l.LAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
MERCEDES-BENZ C RAZRED C 220 cdi	7/2009	12	999 ČRNA	M,NAH. SERVIS
BMW 318 D, NAVIGACIJA	09/2009	13	999 T. SIVA	1.LAST, NAVl NAR. SERVIS. SERV. KNJIGJ
RENAULT CUO GRANDTOUR 0,9 TCE 90KM	05/2013	10	900 OGNJENO RDEČA	1.LAST, SERV. KNJIGA, T1GARANCIJA
EIDEN CS TOURER 2.0 il DYNAMIQUE FAP	09/2010	8	999 SVETLO MODRI	1.LAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2,0 CDTI	04/2010	9	999 ČRNA	l.LAST, NAR. SERVIS
RENAULT MEGANE 1.5 DCI EXPRESSION	04/2006	4	799 BELA	l.LAST, NAR. VEL SERVIS
RENAULTSCENIC 1.5 DO EXPRESSION	1/2010	8	299 ČRNA	1.LAST, NAR. SERVIS
RENAULT ESPACE EXPR. 2,016V AVTDM, PLIN	10/2007	6	999 T. MODRA	1.LAST, NAR. SERVIS, PREDELAN NA PUr
PEUGEOT 508 SW 1,B HDI ACCESS	09/2011	11	999 ČRNA	1.LAST, NAR. SERVIS
PEUGEOT 207 TRENDY 1,4 HDI	11/2010	5	499 SV. MODRA	l.LAST, NAR. SERVIS
VW1IRAN 1,61 CONFORM	08/2011	13	699 KREMNOSIVA	1.LASUVT.KUMA
RENAULTG. SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE	10/2009	7	999 ZLATORJAVA	l.LAST,AVT. KUMA
VW GOLF VI COMFORT 2.0 TDI	2/2009	8	999 T. MODRA	1.LASUVT.KUMA
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGarantie).
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Koncert OPZ Kamenčki 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 18:00 Praznik občine Sv. Jurij 20:00 Gorišnica - Iz naSih krajev
SIP
21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja I PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL
OB:00 Koncert MoPZ Markovci 10:00 Praznik občine Sv. Jurij 11:00 ŠKL 12:00 Video Strani
16:00 Markovci - Oddaje i z preteklosti 19:00 Ptujska kronika, ŠKL.... 20:00 Praznik občine Markovci 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka
09:00 Druženje S pisateljem Bogdanom Novakom 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 Revija malih pevskih skupin 15:00 Gorišnica - iz naših krajev 17:00 Večerna pesem -1 del 18:30 Praznik občine Sv. Jurij 20:00 Večerna pesem - 2, del 21:30 Glasbena oddaja
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
23:00 Video strani
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 Videm - Veselo v pomlad 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Praznik občine Markovci 21:20 Koncert MoPZ Markovci 23:00 Video strani
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
opel astra1.616v enjoy	2004	4.500,00 €	klima	kov. siva
volvo s602.0t kinetic	2001	2.550,00 €	serv. knjiga	kov. srebrna
renault grand scenic 1.5 dci authentique	2004	3.990,00 e	prvi last.	kov. b0rd0
renault megane 1.9 dci dynami0ue lux cc	2005	5.590,00 €	serv. knjiga	kov. Črna
peugeot 307 2.0 dyn amique cc	2005	5.400,00 €	prvi last.	kov. modra
peugeot 2061.4 x-design	2005	2.990,00 €	serv. knjiga	kov. srebrna
fiatpunt01.2 dynamic	2003	2.250,00 €	prva reg. 2004	kov. srebrna
volkswagen golf 1.9 sditrendline	2008	6.990,00 €	prvi last.	kov. 80rd0
peugeot 406 2.016v coupe pack	1999	1.990,00 €	serv. knjiga	kov. siva
opel astra 1.616v classic	2007	3.500,00 €	prvi last.	kov. siva
citroen berung01.616v elegance plus	2006	4.650,00 e	prvi last.	kov. srebrna
fiatcr0ma 1.9jtd mulijet dynamic	2006	4.500,00 e	serv. knjiga	kov. siva
ford fiesta 1.2s fresh	2006	3.500,00£	serv. knjiga	kov. srebrna
opel c0rsa 1.216vtwinp0rt cosmo	2006	4.150,00 €	70.000 prev	kov. Črna
ford fiesta 1.3 8v ambiente	2004	2.500,00«	klima	kov. olivna
renault cli01.216v expression gt	2010	5.900/10 €	prvi last.	kov. črna
renault megane1.616v gtdynamique	2008	6.000,00£	72.000 prev.	kov. črna
volvo c70 2.4 d5 avt summum	2007	14.500,00 C	serv. knjiga	kov. sv. modra
fiat brav01.416v starjet dynamic	2008	4.900,00 €	prvi last.	kov. zlata
aixam cr0ssline	2008	5.990,00 €	serv. knjiga	kov. srebrna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10
O PMcklavž o.t
ODKUP, PRODAM. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	BARVA
AUDI A3 SPQRTBACK 1,6 TDI DPF AMB.	2010	11.980,00	KOV. ČRNA
AUDI M AVANT 2,0 TDI DPF AMB. LUX	2011	17.880,00	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 3:318D	2008	9.880,00	KOV. ČRNA
CITROEN C4 PICASS01,6 HDI EXCLUSIVE	2011	10.580,00	BELA
CITROEN C5 TOURER 1.6 HDI BUSINESS	2011	10.380,00	KOV. ČRNA
FIAT 5001,28V POP	2012	8.950,00	BELA
FIAT CR0MA 1,9 JTD MULT1JET LIBERTY	2010	6.980,00	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA TRENDI,4 TDCI	2011	7.280,00	BELA
FORD FOCUS 1,6 TDCI EBONY SPORT	2010	7.980.00	BELA
JEEP GRAND CHEROKEE 3,0 CRD OVERLAND AVT.	2007	12.990,00	KOV. SIVA
OPEL C0RSA ENJOY 1,3 CDTI	2011	7.680,00	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,5 DCI EXPRESSION	2010	5.980,00	BELA
ŠKODA 0CTAVIA C0MB11.6 CR TDI DPF ELEGANCE	2011	11.600.00	ČRNA
VWGOLf TRENDLINE 2,0 TDI	2009	9.980,00	KOV. ČRNA
VW PASSAT VARIANT 4MOTION 1,9 TDI TREND.	2004	5.600,00	KOV. SIVA
VW PASSAT VARIANT 1,6 TDI BMT TREND.	2011	12.250,00	SIVA
VOLVO S60D3	2012	16.980.00	BELA
ODKUP VOZIL V ENI URI
AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO^
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
CS^MJnnfinMD
■:H:IPId!ll! IV.VJ I MtTJ ! !»ffTSl
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
			OPR.	BARVA
AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT	2010	13.490	1.LAST., NAVIG.	BISERNO BELA
BMW 118D CABRIO DIESEL	2010	15.990	VSA OPREMA, ODLIČEN	KOV. ČRNA
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2011	16.490	1.LAST., ODLIČEN	KOV. ČRNA
BMW 320D TOURING	2010	12.990	1.LAST., ODLIČEN	KOV. BRONZA
CITROEN C31.4 HDI5VRAT	2003	2.690	KUMA, SLO, MALA PORABA KOV. SREBRNA	
CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI	2011	10.990	1.LAST., VSA OPREMA	VEČ BARV
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI DIESEL	2011	9.990	1.LAST., ODLIČEN	KOV. SIVA
CITROEN C5T0URER1.6 DIESEL HDI	2011	11.490	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
CITROEN XSARA PICASSO	2003	2.490	ODLIČEN, MALO KM	KOV. SREBRNA
FORD C MAX TDCI DIESEL	2010	8.990	1.LAST., KUMA	KOV. SREBRNA
FORD C-MAX 1.6 DIESELTDCI	2006	5.490	ODLIČEN, AVT. KUMA	VEČ BARV
FORD C-MAX1.6 DIESELTDCI NOV MODEL	2011	10.890	1.LAST., ODLIČEN	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL KARAVAN	2010	8.590	1.LAST., USNJE NAVl	KOV. SIVA
OPEL ASTRA GTC COUPE VEČ VOZIL	2010	8.990	1.LAST., SLO	VEČ BARV
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI	2011	13.490	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI UM0	2010	9.290	1.LAST., ODLIČNA	KOV. SREBRNA
VW P0L01.616V5VRAT	2001	2.090	KUMA, SLO, ODLIČEN	KOV. SREBRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
JERENKO AVTO HIŠA d.o.o.	
PTUJ, Zagrebška c. 53, tel.: 02/ 783 72 51 ORMOŽ, Varaždinska c. 4, tel.: 02/ 740 00 01	
	•	avto deli za VOLKSWAGEN, OPEL, RENAULT, CITROEN, PEUGEOT, FIAT, FORD in druga vozila, po želji vam dele tudi vgradimo •	AVTODIAGNOZE napak na vseh vozilih •	VULKANIZERSTVO •	AVTOOPTIKA •	SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV •	Super cene pnevmatik MICHELIN In Kormoran.
KIA MOTORS POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL KIA	
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti) tel.: 02 780 67 10
- brezplačni pregled brez čakalnih dob - bela zalivka že od 25 €
-	prevleke že od 140 €
-	proteza že od 350 € brezbolečinske oblike zdravljenja - garancija na storitve in material
O'
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
WILLIAMS
D.O.O.
PVC okna, vrata, senčila
ASFALTIRANJE CEST,
Ig. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, B-mail: vilko.gerecnik@siol.net
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com

PTUJSKA TELEVIZUA
9:00 Dnevnik TV Maribor-9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Evropa moja dežela: Delavka 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:35 Info kanal
10:55 Glasbena 8 (slo.) 23. oddaja.- pon. 11:35 Modro - pon. 12:00 Regi TV Dimož 13:00 Info kanal 16:30 Kuhinjica
PROGRAMSKA SHEMA PelV 20:20 Koncert Allegro 2014 21:30 Kimavčevi večeri 2013 - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal ... 11.05. 9:00?tujska kronika
9:20 Kuhinjica - pon.
pon.
MMKlo na kavo - pon. 18:15 Motoscena, 30. oddaja ■ 18:35 To bo moj poklicev
Turistični aig 19:10 Zapuščina
pon.
Turistični animator in vodja... - pon. ..... Zapuščina Štefke Cobelj- pon. 19:20 Glasbena 8 (tuja) 22. oddaja - pon.
20:45 Ptuiske odrske deskeff
ÍMrtvec pride po jiubico - pon ■sta umetnost, 31. dém
_________________________oddaja - pon.
21:50 Motoscena, 30. oddaja - pon. 22:10 Regi IV Gorišnica -pon. 23:05 Info kanal Sobota 10.05.
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:40 Modro - pon. 10:05 Sola, da se ti zrola 10:50 Glasbena 8 (tuja) 22. oddaja - pon. 11:30 Zemlja In ml: Vrtnarjenje - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Široko oko: Samostanski arhiv - pon. 12:40 UpkaC - pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Povabilo na kavo - pon. 14:00 Regi TV Ormož - pon. 15:00 Info kanal 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:35 Kuhinjica.
9:45 Modro-pon. 0:10 Sola, da se ti zrola-pon. 0:55 Glasoena 8 (slo.) 23. oddaja - pon. 1:35 Info kanal
3:00 Zemlja in mi: Vrtnarjenje - pon. 3:35 Mir In dobro
4:00 Gostilna >Pri Francet«,79. oddaja 5:00 Info kanal
6:25 Evropa moja dežela: Gospodarstvenik 6:30 Kuhinjica 8:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Po zdravje, ll.oddaja -pon. 8:50 Film Campus: Stanovanje št. 4 - pon. 9:00 Ptujska kronika - oon. 9:20 Glasbena 8 (tuja) 22. oddaja - pon. !0:00 Ptujska kroni» - pon. 20:20 Ptuiske odrske deske: Mrvec pride ~ ljubico - —
pon.
17:00 Evropa moja dežela: Državljanka 17:15 PtulsKe odrske deske: Mrtvec pride po ljubico - pon.
tujska kronika jJB ista umetnost, 31. oddaja]
18:00
18:20PHM
18:55 Galapagos-vmitevv 19:25 Glasbena 8 (slo.) 2U 20:00 Ptujska kronika - pon.
etteïon. oddaja-pon.
PTUJSKA TELCViZI
21:00 Povabilo na kavo z gostoma: 21:40 Motoscena - 30. oodaja - pon. 22:00 Info kanal onedeljek 12.05 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:05 Info Kanal
10:55 Glasbena 8 (tuja) 22. oddaja-11:35 Modro - pon. 12:15 Info kanal
15:55 Evropa moja dežela: Invalid 16:00 Pomurski tednik 16:35 Kuhinjica
17:00 Široko oko: Samostanski arfilv - pon.
17:20 Film Campus: Jaz in ti-pon.
17:30 Ptujska kronika - pon.
17:50 Povabilo na kavo - pon.
18:30 To bo moj poklic: Organizator... - pon.
19:05 Shranjena učenost- pon.
19:20 Glasbena 8 (slo.) 23. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Zeleno, 9.oddaja -pon.
20:40 Sport(no), 26. oddaja - pon - pon.
21:10 Motoscena, 30.oddaja-pon.
22:00 Info kanal_
^ 0RV„
Tifudni vif&ttM Ptuj uaM na konc&tt
V SPOMIN ANTONU HORVATU
Sobota, 10. 5. 2014 ob 20. uri Športna dvorana OŠ Ljudski vrt Ptuj
GOSTJE
Nuša Derenda, vokai Baletni oddelek Glasbene šole Karala Pahorja Ptuj, mentorica Alenka Kostrevc Plesna skupina A Štajer'c Can Swing Olga Zorko, vokal Vita Gregorc, violina
SOLISTI
Miha Rogina, saksofon
Rudi Toplak, klarinet
Suzana Menoni - Planinšek, pikoio
DIRIGENT Fredi Simonič
Ihtapnúuí iti!
Prireditvenik
Mestni kino Ptuj
Petek, 9. maj: 17:00 Pločevinko; 18:50 Transcedenca; 21:00 Nimfomanka. Sobota, 10. maj: 10:00 Pločevinko; 17.00 Lepotica in zver; 18:50 Transcendenca; 21.00 Nimfomanka - 2. del.
Nedelja, 11. maj: 17:00 Pločevinko; 19.00 Z Molierom na kolesu; Nimfomanka - 2. del.
Program TV Ptu,		Ji ( ro*;r* rvAHUîi j
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Poti v neznano s svetovnim popotnikom Zvonetom Šerugo, Spoznajmo daljne dežele Afrike in Azije, Odkrivamo poti in ljudstva Vietnama, Med plemeni Etiopije, Raziskujemo prostrano		
Kenijo in Burmo, Indija - dežela kontrastov, Potujemo po Indoneziji, Ideja za sprehod po bioenergetskem območju Vurberka, Pogovor z Ivanom Benkom o sevanju energije in zdravilnih točkah pod vurberškim gradom.
5
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
Registrirajte se na wwmfedrufcofí
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 6. maja 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO fasaderska (izolacijske fasade), slikopleskarska, keramičarska in druga zaključna gradbena dela. Kakovostno, ugodno, z garancijo. Branko Cvetko, s. p., Vičava 131, Ptuj. Mail: branko.cvetko7@gmail. com, gsm 041 359 028.
SERVIS TV, LCD, plazma, električni aparati, gospodinjski aparati (odvoz - dostava). Servis, zagon, nastavitev peletnih gorilnikov. Prodaja peletov, dostava. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56, Markovci. Gsm 041 631 571.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
PODJETJE ENERGOVOD -KRUŠIČ & CO., d. n. o., Zgornja Pristava 33, 2323 Ptujska Gora, svetuje, izmeri in inštalira vodovod ter ogrevanje. Telefon 041 704 355.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 5417 041390 576
wwwjTjletarstvo - arn us. si	^
..............->£■
S tem kuponom
20 % popust
na celoten nakup do 31. maja 2014,
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99.
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
V DOMINU Ptuj - fizerski studio M v I. nadst., moško striženje že od 5 €, žensko striženje - fen 15 €, prameni 7 €, trajna komplet 20 €. Tel. 070 420 499.
KMETIJSTVO
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, hčerke in sestre
Brigite Radolič
IZ KUNGOTE PRI PTUJU 10
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom, ki nam v teh težkih trenutkih pomagate in stojite ob strani. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja.
Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen cerkveni obred ter sveto mašo, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, govornicam za poslovilne besede ter podjetju Mir.
Njeni najdražji
ZELO ugodno prodam drva z dostavo in razrezom, od 35 do 50 €. Pokličite na telefon 041 660 282.
PRODAM svinjo, težko 250 kg. Telefon 031 249 314.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 120 do 170 kg, ugodno prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
KOSILNICO za košnjo trave, 180-l nerjaveč sod, mešalnik za beton, peč - roštilj nerjaveč (premični) in drobilnik koruze prodam. Tel. 040 907 048.
UGODNO prodam belo vino po 1 € za liter. Tel. 041 660 880 ali 782 86 41.
PRODAJAMO jagode in jabolka. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91.
PRODAM malo rabljene traktorske gume 12,4 / 11-28. Tel. 031 623 079.
PURANE IN PURICE TEZKE, 4 do 4,5 kg, po akcijski ceni 14 € za žival, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PIŠČANCE, štiritedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo, naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM drva (kamion, 13 kubikov), možna dostava. Tel. 041 544 270.
PRODAM telička simentalca, starega 5 mesecev. Tel. 746 15 01.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel 041767 760.
NEPREMIČNINE
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662.
PRODAMO kmetijo s 3,50 hektarja zemlje v Placarju za 137 000 EUR. Di-videnda nepremičnine, 051 848 241.
PRODAM gozd v izmeri 1,8 ha v Ru-cmancih. Tel. 031 241 984.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM dam stanovanje, 60 m2, opremljeno, v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079.
V	NAJEM dajem garsonjero pri šolskem centru. Tel. 070 771 712.
ODDAM v najem enosobno stanovanje, opremljeno, z balkonom. Tel. 041 865 342.
IŠČEM ZA najem manjšo kmečko hiško z malo vrta v bližini Ptuja ali enosobno stanovanje. Tel. 070 715 058 ali 070 378 138.
NA RELACIJI Turnišče-Podlehnik prodamo starejšo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in 97 ari zemlje, možnost novogradnje + dodatna gradbena parcela. Tel. 040 327 376 ali 02 764 01 60, popoldan.
ODDAM kmečko hišo z vrtom, 5 km iz Ptuja, c. k, možnost na drva, na novo prepleskana, najemnina 190 € in stroški. Tel. 041 279 034.
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni? Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
radioptuj
89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si
Skozi življenje si se boriti znala, v tiho jutro utrujena si zaspala. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavedamo, da te med nami več ni.
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Ivane Cajnko,
roj. Ranfl
24. 5. 1929-25. 4. 2014
IZ BRESNICE 30
Težko je najti besede, s katerimi se želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so bili ob bolečih trenutkih z nami, nas tolažili in izrekali sožalje, grob pa zasuli s cvetjem, svečami, darovali za svete maše in cerkev ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala govornikoma Martinu Kukovcu in Tereziji Kokol za ganljive poslovilne besede, cerkvenemu zboru za odpete žalostinke, gospodu dekanu Jožetu Šipošu in gospodu Petru Kokotcu iz Črnomlja za opravljen obred, Liziki Kokol za molitev, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem, sosedom, DU Podgorci, Veterinarski bolnici Ptuj, podjetju Aura ter vsem drugim. Posebna zahvala družinam Prejac, Golob - Vorih, Avgustu in Rosviti.
Žalujoči: hčerka Marica z družino, hčerka Olga z družino
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena? Vzame ti, kar si imel najraje, in ti dodeli osamljenost, polno spominov.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Janeza Pignarja
NA POSTAJO 50
V bolečini je težko ujeti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izražena pisna in ustna sožalja, ko nam je bilo najbolj hudo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornici za poslovilne besede, molivki in g. župniku Marjanu za opravljen obred in sveto mašo. Posebna hvala pa sosedi Anici Zajšek za pomoč in podporo v urah slovesa.
Žalujoči: žena Marjana, sin Boštjan z družino, hči Renata z družino
Polje, kdo bo tebe ljubil? ...
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ati, tast in dedek
Mirko Gojkošek
IZ DRAŽENCEV 66 30. 7. 1957-30. 4. 2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše, nam izrazili sožalje ter stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala duhovnikom, g. naddekanu Marjanu Feslu, g. Janku Babiču, g. Janku Strašku in patru Jožetu Petku za opravljeno mašo zadušnico, pogrebni obred in molitve. Hvala pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: sin Tomi z družino in hčerka Marjetka
Razum nam pravi,
da je odrešitev.
Srce pa ne razume in boli.
Ni ga več med nami. Odšel je in nas pustil žalostne, naš ljubi mož, oče in dedek
Ii
Stanislav Vičar
IZ VOLKMERJEVE 28, PTUJ
Vsak se ga bo spominjal na svoj način, vsi pa le po dobrem, ker drugače ne gre. Slovo od dragega pokojnika bo v petek, 9. maja, na ptujskem pokopališču ob 14. uri. Žara bo položena v vežico ob 11. uri.
Žalujoči: njegova družina
P
Ptuj • Nadaljevanje sojenja Milanu Volgemutu
So zasežene rokavice ključnega pomena?
V poprazničnem nadaljevanju glavne obravnave zoper nekdanjega policista Milana Volgemuta, ki je obdolžen umora gostilničarja Franca Klinca, so bile v torek, 6. maja, na okrožnem sodišču v Ptuju zanimive izpovedi kriminalistov, strokovnjaka iz nacionalnega forenzičnega urada ter tudi obdolženčevih nekdanjih lovskih tovarišev.
Višja sodnica Biserka Rojic je v tokratnem nadaljevanju sojenja povabila k pričanju kriminalista Petra Voršiča iz PU Maribor, da bi pojasnil, kaj se je dogajalo v sobi za zasliševanja kmalu po prijetju obdolženca. Na vprašanje zagovornika obdolženega, Matica Kle-menčiča, ali so bile ob zaslišanju v sobi PU Maribor Volgemutu nadomestne hlače prav, je pojasnil, da so mu bile prav le toliko, da jih ni bilo treba zatlačiti z rokavicami, da bi mu držale hlače gor. Spomnil se je tudi, da je sodelavec Kociper večkrat pozval Volgemuta, naj da na mizo tudi rokavice in ponovno zatrdil, da je obtoženi ves čas postopka sodeloval in govoril; tedaj, ko pa so začeli ugotavljati, kje so rokavice, pa je postal vidno nervozen. Čeprav je na prvi glavni obravnavi sodnici dejal, da se ne bo branil, je obdolženi Volgemut tudi tokrat spregovoril in pojasnil, da je takoj, ko si je oblekel nadomestne hlače, vsem, ki so bili tedaj v sobi, dejal, da so mu hlače prevelike za približno 10 cm. Rečeno naj bi mu sicer bilo, da mu bodo vsa oblačila zasegli, nihče pa ni omenjal rokavic, ki so bile na mizi, zato rokavic ni štel za oblačila. Vpričo vseh naj bi si rokavice zataknil pod hlače, eno na levi, drugo pa na desni strani, da mu hlače niso lezle navzdol in šele potem, ko naj bi že imel za pas zataknjene rokavice, naj bi šel na stranišče. Podobno izpoved kot v preiskavi je višji sodnici povedal kriminalist Fredi Švikart, ki je pojasnil tudi, kako so obdolženca v ptujskem gostinskem lokalu Feluka prijeli in kako je potekal postopek odvzema prostosti.
Delci streliva se na rokavicah lahko obdržijo več mesecev
Posebej zanimivo je bilo pričanje Gorazda Pezdir-
ja iz nacionalnega forenzič-nega laboratorija, ki je med drugim povedal, da so na desni rokavici rjave barve, ki so jo zasegli Volgemutu, našli štiri delčke s sestavo svinec, antimon in barij, tri delčke s sestavo svinec, antimon in tri delčke s sestavo barij, svinec. Na levi rokavici rjave barve pa so našli štiri delčke s sestavo svinec, antimon, barij in en delček s sestavo svinec, antimon. Ko ga je zagovornik obdolženca vprašal, koliko delcev nastane pri streljanju iz ene krogle, je pojasnil, da je to odvisno od vrste streliva, kalibra streliva in vrste orožja, s katerim je streljano. V primeru streljanja s pištolo Bareta 9 mm nastane v trenutku strela več sto delčkov, ki se razporedijo po prostoru, rokah, oblačilih strelca oziroma osebe, ki bi bila zraven. Menil je tudi, da bi ta sestava lahko načeloma nastala iz popolnoma različnih vrst streliva. Ko pa ga je zagovornik vprašal, ali je možno, da bi delci, ki so bili najdeni na obdolženčevih rokavicah, tam ostali izpred pol leta, je menil, da je to sicer možno, vendar se s časovnim obdobjem število teh delčkov zmanjšuje. Kljub temu pa je dopuščal možnost, da so ti delci nastali na rokavicah pred dalj časa, tudi do pol leta.
Na vprašanje okrožne državne tožilke Diane Šeru-ga Sagadin ali je pri streljanju s takšno vrsto orožja, kot naj bi bilo uporabljeno
Foto: M. Ozmec
Tokrat je bil obdolženi Volgemut ob prihodu v sodno dvorano videti nerazpoložen; desno je njegov zagovornik, ptujski odvetnik Matic Klemenčič.
pred pol leta, na tako časovno oddaljenost možno, da bi ostalo na rokavicah toliko delcev, kot so jih našli, pa je odgovoril, da bi bilo v primeru petih strelov (kot jih je izstrelil storilec pri uboju Klinca) to število delčkov na najdenih rokavicah še vedno relativno malo. Je pa verjetnost, da bi po pol leta našli takšno število delčkov na rokavicah, ko gre za streljanje s takšnim orožjem, bistveno manjša kot pri streljanju z drugimi vrstami
orožja. Ko ga je zagovornik vprašal, kolikšna je verjetnost, da je bil strelec ravno tisti, ki je nosil zasežene rokavice, je pojasnil, da ni nobenega dvoma, da delčki, ki so bili najdeni na rokavicah in na rokah pokojnega, nastanejo samo pri streljanju s strelnim orožjem; torej je velika verjetnost, da je oseba, ki je imela te rokavice na rokah, streljala z istovrstnim strelivom, s katerim je bil pokojnik umorjen. Dopustil je tudi možnost, da
Foto: M. Ozmec
Milan Voglemut v spremstvu treh paznikov med odhodom iz ptujske hiše pravice
so bila uporabljena druge vrste streliva z enakimi vne-tilnimi kapicami z nazivom Sintoks.
O sporu z Volgemutom zaradi krivolova
Zanimivo je bilo tudi pričanje Draga Muršca, ki je sodnici povedal, da sta imela z obdolženim Volgemutom pred kakimi štirimi leti spor zaradi krivolova, o čemer je bila na sodišču tudi posebna obravnava. Tedaj naj bi namreč z lovskim kolegom Ba-bosekom, s katerim sta bila lovska čuvaja, slišala strel iz smeri Grajene, zato naj bi zaprla cesto. Kmalu zatem naj bi se s tiste strani, od koder je prihajal strel, pripeljal Volgemut, zato sta ga ustavila in mu rekla, ali lahko odpre prtljažnik avtomobila. Ker je to odklonil, je Muršec poklical policijo. Medtem ko so čakali na policijo, naj bi Muršec stal ob avtomobilu, Babosek pa je šel na cesto, da bi ga
prej opazili policisti; to pa naj bi izkoristil Volgemut, ki naj bi hitro skočil v avtomobil in se odpeljal. Sicer naj bi ga z Babosekom sledila skoraj do Dogoš, vendar jima je takrat pobegnil. Potem pa naj bi ga med vožnjo proti Ptuju spet srečala, nakar so policisti Volgemuta tudi dobili. Pričal je tudi Vladimir Žnidarič, ki je pojasnil, da je LD Dornava-Polenšak tudi lani pripravilo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in bežečega zajca. Pojasnil je, da je bilo pravilo, da vsi streljajo z isto puško in z enakim strelivom. Volgemut pa naj bi prišel do njega in mu pokazal dva ali tri naboje, vendar mu je odvrnil, da veljajo pravila za vse enako, zato je tudi on kupil pet nabojev in nato petkrat ustrelil z njegovo puško. Ali je Volgemut tisti dan streljal na glinaste golobe, ni vedel povedati, spomnil pa se je, da na rokah ni imel rokavic, saj ni nobenega tekmovalca videl z rokavicami na rokah. Ob-dolženi Voglemut je sodnici zatrjeval, da naj bi prišel do Muršca, oblečen v novo Her-manovo lovsko usnjeno ja-kno, na obeh rokah pa naj bi imel nadete rokavice. Potem naj bi si jakno slekel in levo rokavico dal v žep jakne, desno rokavico pa naj bi obdržal na roki in z njo tudi streljal, saj naj bi jo uporabljal, ker so se mu znojile roke.
M. Ozmec
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
OKNA-VRATA-GAR. VRATA /V^t I '(J ftS,,,,,,
Hardek 34g. 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, ob morju 11, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C.
Obeti
V soboto bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. V nedeljo bo pretežno oblačno, v vzhodni Sloveniji sprva še delno jasno. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Popoldne se bodo v severni in zahodni Sloveniji začele pojavljati padavine, deloma nevihte, ki se bodo zvečer in v noči na ponedeljek razširile na vso Slovenijo.
Vremenska fronta se je pomaknila nad Balkan, za njo se nad našimi kraji krepi območje visokega zračnega tlaka.