NksSot — Addles* NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio (Tel, HEndersoa 3**») (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OP THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Brai-tvo, poštenost in ueseblčaa ljubezen članstva tlo J. S. K. Jed-r.ote more isto obdržati ■» častal višini. S -93 Entered »g Second Class Matter April 15th, 192S. at The Post Office at Cleveland, P.. Under the Act ot March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postane, Provided for in Section 1103. Act of October 3d, J917, Authorized March 15th, 1925. NO. 41 — ŠTEV. 41 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, OCTOBER 17TH — SREDA, 17. OKTOBRA 1934. VOL. X. LETNIK X. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI Konferenca zastopnikov Jugoslovanske bratske federacije ■e bo vršila v dneh 19, 20. in p oktobra v Clevelandu, O. slovansko Kat. Jednoto bo 7 tej konferenci zastopal glav-tajnik Anton Zbašnik. Na Ječer 21. oktobra bo za udele- od teh 67 v odrasli in 51 1 Mladinski oddelek. V Detroitu, Mich., p r i r e d i l'štvo št. 144 JSKJ večerinko Soboto 20. oktobra. Priredi-v se bo vršila v prostorih Slo-'%kega Narodnega Doma na *49 John I). St., in se bo pri-te*a ob treh popoldne. Angiegko poslujoča društva Kj v Clevelandu, O., sklicujeta nedeljo 21. oktobra konfe-^Co vseh JSK-J kegljačev v , evelandu in Euclidu. Želja j^leško poslujočih društev 7^,J v Clevelandu je, da bi se vseh lokalnih slovensko in ..^leŠko poslujočih, moških in ionskih društvih JSKJ organi-kegljali “teami,” ki bi '2r>eje tekmovali med seboj. člani in članice JSKJ v Cle-e'andu in Euclidu, ki se zani-|‘.aJo zu kegljaški šport, so vab-na to konferenco ali sejo, 4 Povedo svoje mnenje in po-^ pri svojih društvih pripo-, aJo organiziranje kegljaških ^mov.” Konferenca oziroma Snovna seja te velike keglja-6 organizacije se bo vršila v ‘kijo 21. oktobra ob 1:30 pottle v sobi št. 3 starega po-liJa S. N. Doma v Clevelandu. m yajsetletnico svoje ustano-Ve bo v soboto 27. oktobra °sWilo društvo št. 116 JSKJ, ^ecležem v Delmontu, Pa. Pri-'tev z obširnim programom f )o vršila v Slovenski dvorani hite Valley, Pa. *W0 društvo št. 103 JSKJ Clevelandu, O., priredi v ne-28. oktobra “card party” J^icl društvene blagajne. Pri-jv *tev se bo vršila v šolski 0,,ani na Holmes Ave., in se ’ pfiče!a ob 7. uri zvečer. l ^’anisko društvo “Ivan Can-kj, v Clevelandu, O., bo v ne-rj0 28. oktobra vprizorilo za-ulv° komedijo “Štiri tedne v ^ esih.” Cisti dobiček priredit-•jjle namenjen blagajni Slovenil Narodne Čitalnice, ki ima ij|.Jo Prostore v S. N. Domu na ^lair Ave. ?(^®Senska veselica društva št. tije ®Kj v Jolietu, 111., je nazna-v za večer 10. novembra, lij se bo v Slovenija dvora- Martinovo, to je 11. no- t)(,. ra, v p r i z o r i samostojni 8^i zbor “Zarja” v Clevelan-^■> opero “II Trovatore.” t^ništvo Nove Dobe je pre-teden posetila Mrs. Go-članica društva št. 170 v v Chicagu, ki s svojim l°Kom Ant. Golenkom vodi (Dalje na 2. strani) RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA KONVENCIJA Ameriške delavske federacije je sprejela važen sklep, tikajoč se takozva-nih vertikalnih unij, v katerih bo mogoče organizirati vse delavce velikih industrijalnih podjetij. Dosedanje unije, razdeljene po strokah, bodo sicer o-stale tudi še zanaprej, toda ker v mnogih industrijah delavcev ni mogoče točno ločiti po strokah, bodo ti organizirani v posebnih unijah, kjer bo prostor za vse delavce istega podjetja. Izvrševalni odbor Ameriške delavske federacije je povečan iz 11 na 18. članov. PROBLEMI PRISELJENCA; VRTNARSKI NASVETI i EKSPLOZIJA V EVROPI UGRABLJEVALCI so zopet postali aktivni. V mestu Louisville, Kentucky, so dosedaj neznani ugrabljevalci odvedli Mrs. Berry V. Stoli, mlado ženo milijonarja Stolla. Njen soprog je podpredsednik Stoll Refining oljne družbe. Ugrabljevalci so privezali služkinjo na stol, gospodinjo pa so lahno oblečeno odpeljali v avtomobilu. V hiši so pustili na pisalni stroj napisano zahtevo za $50,000 odkupnine. ZVEZNI AGENTI s pomočjo državne policije zasledujejo notoričnega bandita Charlesa Floy-da, ki je v kriminalistiki vreden naslednik ustreljenega Dillin-gerja. Nedavno so ga bili obkolili blizu mesta Princetona v državi Missouri, pa se jim je izmuznil, dasi je bilo med njim in zasledovalci izmenjanih nekaj strelov. JEKLARSKI TRUST, Carnegie Steel Co., je te dni pred vladnim delavskim odborom po svojih zastopnikih odkrito povedal, da ne prizna avtoritete delavskega odbora. Vlada se bo morala poslužiti sodnijskega postopanja, da izsili za delavce v jeklarski industriji pravice organiziranja v lastnih unijah. PREDSEDNIK ROOSEVELT je pretekli teden s posebnim odlokom skrajšal tedenski delavnik oblačilnih delavcev od 40 na 36 ur. Tedenska plača delavcev mora ostati kot prej. Skrajšanje tedenskega delavnika bo omogočilo zaposljenje nadaljnih 10,000 delavcev v tej industriji. POSEBEN ODBOR, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt ob času štrajka pristanlščnih delavcev v San Franciscu in katerega odločbe so obljubili upoštevati delavci in podjetniki, je te dni izdal odlok, ki ga unijsko delavstvo smatra za odlično zmago. Določeno je 30-urno tedensko delo, plača na uro, ki je prej znašala 85 centov, se zviša na 95 centov, za nadurno de- lo pa od $1.25 na $1.40. Poseben odbor, sestoječ iz zastopnikov podjetnikov in delavcev, bo razsojal v spornih zadevah. V V FINANČNIH krogih se zadnje čase razpravlja o zopetnem znižanju zlate vrednosti dolarja, kar bi pomenilo višje cene za življenjske potrebščine. Predsednik ima od kongresa pravico vrednost dolarja še nadalje znižati, da-li pa se bo te pravice poslužil, še nihče ne ve za gotovo. TAJNI AGENTI zakladniške-ga departmenta v Washingtonu so zadnje čase zelo zaposleni z zasledovanjem p o n a r ejevalcev (Dalje na 2. stri ni) Vprašanje: Prišel sem v Zedinjene države pred letom 1900, ali nisem nikdar postal ameriški državljan. Nekdo mi je rekel, da mi ni treba prvega papirja, marveč da morem dobiti drugi papir takoj. Odgovor: Ni tako. Morate vzeti prvi papir kakor vsakdo drugi. Edini, ki ne potrebujejo prvega papirja, so žene ameriškega državljana in, po naj novejšem zakonu, mož ameriške žene, ako se je ta mož oženil od 24. maja 1934 naprej. Kar vam ni treba—in to je bržkone vzrok napačnega nasveta—je spričevalo o prihodu (Certificate of arrival). Oni, namreč, ki so prišli v Zedinjene države pred dnem 29. junija 1906, ne potrebujejo tega spričevala. Zadostuje da dokažejo, da so v tej deželi vsaj od tega datuma naprej. Zato tudi jim ni treba plačati pristojbino $2.50 za spričevalo o prihodu. Ali prvi papir potrebujejo vendarle. Vprašanje: Ali je res, da, ako mati postane ameriška državljanka, so njeni tujerodni otroci tudi ameriški državljani, četudi oče ni državljan? Jaz sem postala ameriška državljanka pred dvema letoma, ali moj mož je še vedno inozemec. Imam dva otroka pod 21. letom starosti. Ali sta državljana? Odgovor: Od 24. maja 1934 naprej more tujeroden otrok dobiti ameriško državljanstvo po materi, ali vaši otroci ne mo rejo, ker ste postala lU'^avljaiir ka pred dnem 24. maja 1934. Novi zakon veleva, da le, ako je mati postala državljanka po 24. maju 1934, le tedaj more prenesti svoje državljanstvo na otroke. Vprašanje: Slišal sem, da mož, ki se je poročil z ameriško državljanko, more sedaj postati državljan brez prvega papirja in to po triletnem bivanju v Zedinjenih državah. Ali je to res? Ako je temu tako, bo to dobro zame, ker sem se začetkom leta poročil z turodno Amerikanko. Odgovor: Res je, da je bil naturalizacijski zakon spremenjen, ali ne vam v korist. Le oni, ki se je poročil z ameriško državljanko po dnevu 24. maja 1934 oziroma oni, katerega žena je postala ameriška državljanka po tem datumu, vživa zgoraj omenjeno pravico. Vprašanje: Sem ameriški državljan. Pred pol leta sem se poročil z inozemko. V novembru bo leto dni, odkar je ona v Zedinjenih državah in je bil namen zaprositi tedaj za državljanstvo. Nekdo pa je nam rekel, da to ni mogoče, češ, da je bil zakon spremenjen in da treba sedaj čakati tri leta. Ali je to res? Odgovor: Kdor vam je to rekel, se je zmotil. Res je, da je bil zakon spremenjen, ali sprememba se ne tiče žen, ki so se poročile z ameriškim državljanom pred dnem 24. maja 1934. Vaša žena naj zaprosi za ameriško državljanstvo po enem letu bivanja, pa ji ni treba nika-kega prvega papirja. Le one žene, ki so se poročile z amer: škim državljanom po dnevu 24. maja 1934 oziroma, katerih mož je postal ameriški državljan po tem datumu, morajo bivati v Zedinjenih državah vsaj tri leta, da zaprosijo kasneje za državljanstvo na podlagi moževega državljanstva. Tudi za nje ni treba prvega pairja. Ista pravica velja tudi za moža (Dalje na ?. strani) Jesensko salatolendivijo, ka-lero nameravamo spraviti v klet ali hladne grede za zimsko porabo, moramo obvarovati slane. Endivija, kateri je slana listje nekoliko osmodila, rada v kleti gnije. Ob hladnih večerih, ko se je bati slane, naj se endivija pokrije Sfpapirjem ali kakšno lahko tkanino. Ako nas je slana prehitela, izperimo slano z rastlin z mrzlo vodo; to pa je treba storiti rarej, predno rastline sonce obsije. Gomoljike kan,| dalij, gladijo] in sličnih c veti i^ lahko ostanejo v zemlji, dokler ne začnejo padati močne slane. Cvetli-ce-lončarice, naj b|)do enoletne ali večletne, naj s| preko noči spravijo v sobo ali vsaj pod streho. Zdaj je primer«* čas za saditev ali presajanje različnih večletnih cvetlic, 1 grmičev in drevja. Jesensko presajanje je boljše od pomladnega. Za zgodnje pomladno cvetje moremo zdaj na presto posaditi čebulice belih zvončkov (snowdrops) in raznobarvne nunke (crocus). Te pomlJdrio cvetlice nas razveselijo s cvetjem spomladi takoj, ko sneg skopni in se zemlja otaja. Kdor hoče imeti dveteče cvetlice za božič ali v januarju, naj zdaj posadi v plitve lončke čebulice hiacint, narciz in zgodnjih tulipanov. Lončke naj se pogrezne v zemljo; na vrtu in za par palcev debelo pokrije z zemljo. Potem, ko zemlja par-krat nekoliko pomrzne, vsak čas lahko prenesemo lončke na gorko, kjer bodo rastline cvetele v dveh ali treh tednih. Na ta način si lahko sami določimo čas, kdaj hočemo imeti cvetje. Lahko pa tudi pustimo lončke s posajenimi čebulicami zunaj v zemlji vso zimo in jih prenesemo v gorko sobo šele spomladi, par tednov prej, predno želimo imeti cvetje. Narcize in hiacinte lahko posadimo kadarkoli v novembru ali decembru v plitve posode z drobnimi kamenčki in vodo. Te posode naj se postavijo za 10 dni ali dva tedna v teman prostor, nato pa se prinesejo na sonce, in v dveh tednih bodo cvetele. O POGOZDOVANJU Veliki pas gozda, ki se bo vlekel tisoč milj daleč preko srede Zedinjenih držav od severa do juga, za katerega začetno delo se je že pričelo, ni prvi te vrste projekt na svetu. V južni Rusiji so že pred 60 leti zasadili tak gozdni pas preko prerij, da preprečijo oblake črnega prahu. Opazovanja so dokazala, da taki gozdni pasovi zmanjšajo silo vetrov za 35 procentov poleti in 20 procentov pozimi. Polja med temi pasovi izgubijo 30 procentov manj vlage kot na odprtih prerijah in pridelek žita v suhih letih je mnogo večji. V pokrajini Landes na Francoskem so tudi pred leti pogozdili tisoče akrov opuščene zemlje, kar je klimatične razmere v dotičnih krajih znatno izboljšalo. V novejšem času so se pogozdovanja na veliko vršila tudi v Italiji in na Madžarskem. Pred 30 leti so v zapadnem delu države Nebraske pogozdili tisoče akrov pustega peščenega gričevja. Danes je tam lep zelen gozd, ki je bil izpremenjen v narodni park. Umor jugoslovanskega kralja Aleksandra v pristaniškem mestu Marseille na Francoskem sliči mali eksploziji v mu-nicijski tovarni. Taka eksplozija lahko ostane omejena na neposredni eksplozivni predmet in na majhen prostor, lahko pa tudi požene v zrak vso municijsko tovarno. Noben človek ni nadomestljiv in tudi kralj ne. V normalnih razme- ! rah bi naravna ali nasilna smrt kateregakoli kralja ne pome-, nila dosti niti za prizadeto deželo niti za sosede. V Evropi pa danes ne vladajo normalne razmere. Eksplozivnih snovi je polno na vseh koncih in krajih. Dobro so še v spominu krvavi dogodki, ki so se završili v Nemčiji preteklo poletje; diktator Hitler se je sicer obdržal na površju, toda poteklo je mnogo krvi. Samo par mesecev je minilo od državljanske vojne v Avstriji, v kateri je izgubil življenje diktator Dollfuss. Pred par tedni je v Španiji vzplamtela krvava državljanska vojna. Italija in Jugoslavija se gledata kot pes in mačka. Na Avstrijo se Jugoslavija ne more dosti zanesti in Madžarska ji je naravnost sovražna. In v Jugoslaviji sami ni vse stoprocentno zadovoljno. Svetovna kriza tudi Jugoslaviji ni prizanesla; poleg tega je znano, da so Hrvati v ostri opoziciji proti sedanjemu režimu v Beogradu. Da-li imajo vzrok za to ali ne, to je njihova zadeva. Mi le konštatiramo, da je tako. Nevarno za obstoj Jugoslavije bi bilo, če bi se v notranjosti pričeli nemiri. Italija bi v takem slučaju hitro našla vzrok, da pošlje preko meje svoje armade. Druge države tega ne bi mirno gledale in nič čudnega ne bi bilo, če bi se v Evropi zopet začel krvavi ples kot pred dvajsetimi leti. Vse države so do zob oborožene, kar pomeni, da je vsa atmosfera polna eksplozivnosti. Vsi ljubitelji miru želijo in upajo, da do tega ne pride. Ako se zunanje države ne bodo vtikale v notranje jugoslovanske zadeve, bo Jugoslavija na ta ali j oni način rešila svoj problem in evropski mir se ne bo kalil. Za enkrat se zdi, da vlada med različnimi nasprotnimi si elementi v Jugoslaviji nekako premirje. To premirje bo trajalo najbrž vsaj toliko časa, da bo truplo ustreljenega kralja pokopano. Iz mesta Marseille v Franciji je bilo truplo pokojnega Aleksandra poslano v Jugoslavijo na bojni ladji Dubrovnik, s katero je bil prišel kralj v Francijo na obisk. Po zaključenih pogrebnih svečanostih bodo najbrž reprezentanti raznih skupin naroda od regentskega sveta zahtevali iz-premembo režima. Takoj po smrti kralja Aleksandra je bil proglašen za jugoslovanskega kralja njegov najstarejši sin Peter, ki je šele 11 let star in ki je bil zadnje tedne v neki privatni šoli v Angliji. Po določbah kraljeve oporoke pa imajo do Petrove polnoletnosti vršiti vladne posle trije regenti, ki so v oporoki določeni, namreč princ Pavel, bratranec pokojnega kralja, dr. Redenko Stankovič, ki je Srb, in ban savske banovine Petrovič, ki ima baje precej vpliva med Hrvati. Da-li bo v Jugoslaviji ostal diktatorski režim še nadalje v veljavi, ali bo (Dalje ca 2. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV V Dolenji vasi pri Ribnici se je v drugi polovici septembra zgodil strašen zločin. Dvajsetletni posestnikov sin Karol Zobec iz Dolenje vasi je s polenom do smrti pobil poznano in spoštovano posestnico Marijo Pustovo, ki je bila stara 56 let in mati osmih otrok. Žena, ki se je vrnila s polja domov, da bi skuhala kosilo družini, je zalotila v hiši omenjenega fanta, ki je premetaval posteljnino in nekaj iskal po omarah. Koga je vprašala, kaj išče, je nag- lo odšel, ona pa je še zaklicala za njim,, da ga bo naznanila, če je v hiši kaj zmanjkalo. To je po njegovem odhodu povedala sosedi Rojčevi. Ko je nekaj časa potem stopil v hišo sosed Pogorelec, je našel Marijo Pustovo ležečo v krvi na tleh z razbito glavo. Sum je takoj padel na Zobčevega, ki je bil aretiran in je po kratkem tajenju svoj zločin priznal. Mladi Zobec ima baje na vesti tudi razne tatvine. V Srednji vasi v Tuhirtjski dolini je pogorelo domovanje posestnika Mihe Poljanška, Rešili so iz goreče hiše komaj vseh šestero otrok, iz hleva pa edino kravico. Ogenj je bil zaneten po zločinski roki, ker je začelo goreti v gospodarskem poslopju. Sploh je bilo zadnje čase v Tuhinjski dolini več požarov, o katerih se sumi, da so jih zanetili neznani zločinci. Mestno načelstvo v Celju je izdelalo predlog, da se mestni občini priključi vsa okoliška občina, od teharske občine pa Cret in del Osence ter od petrovske takozvana levška gmajna. Združitev bo izvedena še letos. Nova občina veliko Celje bo štela okrog 19,000 prebivalcev. VSAK PO SVOJE Ljubljanski mestni gradbeni ►urad je izdelal podroben načrt bodoče velike Ljubljane, ki dopušča dve varianti. Po enem zasnutku naj bi se mestu pridružila vsa občina Vič, od občine Zgornja Šiška katastrska občina Zgornja Šiška in del Dravelj, od občine Ježice del Ježice in del Stožic, od občine Mo-ste-Vodmat Moste in del Smart-na, od občine Dobrunje Stepanja vas, od občine Rudnik pa del Rudnika z železniško postajo Lavrica. Po drugem, širšem zasnutku naj bi se temu kompleksu dodali še deli ka-tastrskih občin Št. Vid, Ježica, Stožice, Šmartno do Save, ker naj bi meja velike bodoče Ljubljane tekla ob Savi. Po teh načrtih bi zraslo prebivalstvo Ljubljane na okrog 90,000. Pri neki železničarski družini v Bršljinu pri Novem mestu, se je bil nedavno nastanil 76-letni Američan Fran Polikar. Petični mož, ki nima sorodnikov, se je zadržal nekaj tednov v Dolenjskih Toplicah, odkoder je prišel v bližino Novega mesta, da si ga ogleda. Delal je v okolico vsak dan izprehode. Na poti za Krko proti Prečni je neki dan srečal tri mlade cigančke, ki so ga zaprosili za milodare. Mož jim je podaril več dinarjev. Pri tem pa je devetletna Milka Brajdičeva opazila, da ima Amerikanec v zadnjem hlačnem žepu debelo listnico. Hitro je skočila za Američanov hrbet, izvlekla debelo listnico in stekla proti brš-(Dalje na 2. strani) Malega enajstletnega Peterčka so po nasledstvenem zakonu proglasili za kralja Jugoslavije. Ubogi fant, vso mladost so mu skvarili! * Usoda je včasi izredno kruta. Enajstletnega dečka je odtrgala od šole in igrač in ga postavila za kralja 14 milijonov podanikov v deželi, kateri pretijo notranji nemiri in na katero poželjivo gledajo lačni Italijani. Seveda, mali Peterček ne bo vladal, vladali bodo drugi. Kako in koliko časa, to je še neodgovorjeno vprašanje. Narod pa bo plačeval račune za vse. * Nič ne moremo pomagati, toda v globini naših src nam vendar ni vse eno, kaj ima usoda pripravljeno za naše brate po kivi in jeziku onstran oceana. Poostreno diktaturo, državljansko vojno, vojno z Italijo, splošno evropsko vojno? Ali bodo zmagale pamet, pravica in svoboda? * Nič nisem in ničesar nimam, toda kljub temu ne bi menjal z nobenim kraljem in nobenim diktatorjem. * Državniki vseh dežel zatrjujejo. da ne marajo vojne. Tudi narodi vseh dežei soglasno izjavljajo, da nečejo vojne. Torej, če pride do vojne, bomo vedeli, da je padla kar z ziaka, I:ot fin. * Raziskovalci so našli v Egiptu žgano glinasto tablico, ki predstavlja dolžno pismo iz leta 2100 pred našim štetjem. Pobotnice za plačan dolg niso našli, iz česar se da sklepati, da dolg še do danes ni bil poravnan. To kaže, da so že davni narodi imeli zanikrne dolžnike in najbrž tudi zmrznjene banke, ki so izplačevale vlagateljem od r> do 25 procentov. Vložne knjižice so bile takrat po vsej priliki popisane in žgane opeke in tiste so bile dosti bolj nevarne kot so današnje papirnate knjižice. + Pravijo, da v nekaterih modernih letoviščih slabše ravnajo z gosti kot s kokošmi. Kokoši namreč ne skubijo živili. * Učeni kemist W. H. Dow je izračunal, da je v svetovnih morjih toliko zlata, da bi bilo mogoče z njim tlakovati vso površino Zedinjenih držav. Dvomljivo pa je, da bi bilo mogoče s tem zlatom poplačati vse dolgove na svetu. * Planeti so otroci sonca, pravijo znanstveniki. Vsi večji planeti so že dalje časa znani in točno registrirani. Zdaj pa poročajo iz Belgije, da so tam-kajšni astronomi odkrili v našem osončju še sedem manjših planetov, ki so bili dosedaj neznani. Ti dosedaj tako spretno skriti planeti so nemara nezakonski otroci sonca. * Neki chicaški prodajalec avtomobilov je imel na razstavi med lepimi novimi avtomobili tudi star model iz leta 1919. Na vprašanje, zakaj ima razstavljeno tisto starino, je odgovoril, da tisti avtomobil je pravo čudo Amerike, ker je edini v Zedinjenih državah, na katerem hi bilo nikdar morgeča in ki ni bil plačevan v obrokih. (Dalje na 2. strani) “JVo-Va Doba" GLASIEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. biaroinina ta člane 7te letno; za nečlana $1.50; ta inotewutvo $t. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Ins?. ISSUED EVERY WEDNESDAY {Subscription for membera $.7t per year; non-membert $1.5-0 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov ca vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL’. X. NO. 41 Uredniški članek Za vsak teden v letu je treba napisati nov uredniški članek. Res se včasi zgodi, da obilica uradnega gradiva vzame uredniškemu članku namenjeni prostor, toda taki slučaji so redki in se nanje ni zanašati. Urednik mora imeti uredniški članek pripravljen vsak teden. Ako ga je treba zaradi preobilice uradnega gradiva odložiti za en teden, pomeni to za urednika več kot najsijajnejši banket. Uredniške članke je najtežje pisati. Tak članek v našem listu mora biti v soglasju z načelno izjavo oziroma z najizrazitejšo smernico J. S. K. Jednote. Naša Jednota je slovenska bratska podporna organizacija, ki skuša biti popolnoma nestrankarska, ki prepušča verske in politične probleme drugim skupinam, skupinam, ki so si nadele nalogo razpravljati o takih problemih in jih reševati. Zastopniki članstva, ki so naši organizaciji na konvencijah začrtali to smernico, so smatrali, da imamo kot člani vsi dovolj dela v naši bratski organizaciji sami, privatno, kot zasebniki pa se člani lahko udejstvujejo kjerkoli. Iz vsega tega izhaja nekaka nepisana postava za urednika, da v vsak uredniški članek vplete vsaj nekoliko direktne ali indirektne reklame za J. S. K. Jednoto. Razume se, da uredniški članki ne smejo vsebovati same suhe, gole in kričeče reklame. Pisani bi morali biti na način, da bi člane vabili k čitanju. Reklama bi morala biti zavita v sočno štivo, nekako na način, kot narava skrije peške, ki so edino važne za razširjanje rastlinske vrste, v sočne sadeže. Lepi in okusni sadeži privabljajo ljudi, ptice in druge živali, da jih raznesejo na različne kraje in s tem poskrbijo za Široko razširitev pešk, iz katerih pod pravimi pogoji poženejo nove rastline. Kdor misli, da je pisanje takih člankov igrača, je prijazno vabljen, da kdaj”poskusi. Enkrat, dvakrat ali trikrat bi morda še precej gladko šlo, potem pa se gradivo in ideje, ki so pri rokah, porabijo. Sledi stalen lov na nove ideje, ki se znajo bolj skrivati kot plahe srne v gozdu. Pridejo melanholični jesenski dnevi, brez inspiracij. Misli, šiloma vznemirjene, se neprestano vračajo nazaj na mrtvo točko, kot muhe, ki jih odganjaš s pleše. Toda uredniški članek mora biti napisan, brez ozira na to, kje se vzamejo ideje in gradivo, brez ozira na dobro ali slabo razpoloženje urednika. Kolikokrat premeri sobo od enega konca do drugega, kolikokrat se zagleda v puste strehe skozi okno, kolikokrat si prižge ugaslo cigaro, kolikokrat si brez prave potrebe pogladi redko grivo na glavi, kolikokrat jezno potegne papir iz pisalnega stroja in ga raztrga, vsega tega ne ve zunanji svet. Res je, da se včasi ponudi dobra in porabna ideja kar sama od sebe, katero je mogoče lahko in brez posebnega truda lepo obdelati, toda to se zgodi malokdaj. Navadno je treba idejo iskati in hoditi za njo kot za kujavo devojko, nato pa je treba še s trudom zbirati besedno gradivo, da se bo članek čital kot se spodobi. Mnogokrat se zgodi, da se urednik muči ure in ure, in ko je članek dovršen, je tak, da ga je sam žalosten. Toda, če ni boljšega, mora v svet tak kot je, da ga bodo po mili volji mrcvarili tisočeri kritiki. Pisati privatno pismo je igrača. Čita ga navadno le ena oseba, čita ga prijatelj, ki je navadno pač prizanesljiv na-pram prijatelju. Uredniški članek pa je namenjen desetti-sočem prijateljev, znancev, neznancev in tudi neprijateljev, kajti vsak človek, tudi urednik, si vedoma ali nevedoma prigospodari nekaj neprijateljev. Vsak članek v javnosti je izpostavljen javni kritiki, in gorje, če je v njem kaj, kar lahko neprijatelji izrabijo v svoje maščevalne svrhe. Vsekakor, vse bi še bilo, če »bi bil urednik gotov, da bodo prejemniki lista res čitali članek, katerega je s tolikim trudom napisal. Vso morebitno kritiko bi prenesel z veseljem, če bi le vedel, da je bil članek čitan. Splošno pa se sodi pri vseh listih, da uredniške članke čita komaj 25 odstotkov naročnikov ali prejemnikov. To ni dosti, toda urednik tega lista se boji, da je odstotek čitateljev njegovih uredniških člankov še znatno nižji. Veselilo bi ga, če bi vedel, da se moti v tem oziru. Namen tega članka ni jadikovanje nad delom. Vsako delo ima svoje težkoče. Urednik se želi s tem le nekako oprostiti kot avtor uredniških člankov, med katerimi jih je gotovo mnogo, ki ne dosegajo tiste višine, privlačnosti in dovršenosti, katero jim je urednik želel dati. V predstoje-čem je navedel nekaj tehtnih vzrokov za to. Kljub temu pa urednik lahko mirne vesti zagotovi čita-telje tega lista, da je vsak uredniški članek pisan v najboljšem namenu in z iskreno željo, da bi pomagal k vedno večjemu ugledu in rasti naše J. S. K. Jednote. Bratje in sestre, s tem zagotovilom v spominu čita j te uredniške članke in storite vse, kar je v vaših močeh, da bo naša dobra J. S. K. Jednota neprestano rastla na ugledu, na financah in na -številu članstva! VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s prve strani) V New Yorku je nedavno umrla neka stara francoska služkinja, ki je pustila $110,000 gotovine in ta gotovina je bila naložena na 15 bankah, katerih nobena ni propadla ali zmrznila. Prihraniti si tako vsoto je bila umetnost, a še večja umetnost je bila najti 15 solidnih bank. * Neki sodnik je te dni izjavil, da so avtomobilisti, ki med vožnjo poljubljajo svoje izvoljenke, prometu prav tako nevarni kot pijani vozniki. To se razume, saj zaljubljenci so tudi pijani, pa še kako.! * Iz zvezne novčarne v San Franciscu, California, so nedavno prepeljali v novčarno v Denverju, Colorado, 1200 ton zlata, ki je vredno nad eno milijardo dolarjev. To pomeni, da zlata Californija zdaj ni več tako zlata, kot je bila prej. * K nekemu pastorju v Alabami je prišel črnec vprašat za nasvet, kaj naj stori, ker vsak večer prihajajo v poset njego- vi pokojni sorodniki in posedajo po stebričih vrtne ograje pri hiši. Modri mož mu je nasvetoval, naj za prvo pomoč samo dobro poostri stebriče na vrhu. * Farmerski fant v Pennsylva-niji, ki je bil po svojem stricu podedoval nekaj denarja, se je odpravil v New York, da si privošči good time. Ko se je po nekaj tednih suh vrnil, so ga tovariši vprašali, kakšna je razlika med življenjem na deželi in življenjem v velikem mestu. Pa jim je odgovoril, da največja razlika je v tem, da na farmi gre človek zvečer spat ves truden in zbit, zjutraj pa se zbudi čil in dobre volje; v mestu pa gre človek spat razigrane volje, a zjutraj se zbudi ves zbit- * Eksperti pravijo, da bodo letošnje kampanjske cigare boljše, kot so bile ob volilnih kampanjah prejšnjih let. Zaradi suše je letos namreč malo koruzne slame in tudi zelje je slabo obrodilo. * V listih sem čital, da v neki j kitajski armadi ženske komandirajo moške. To ni nič posebnega. Pri nas jih komandirajo j še v civilu. * Predsednik Roosevelt dobi kredit ali kritiko za vse, kar se zgodi v deželi: za brezposelnost, za štrajke, za večjo zaposlenost, za poravnavo štraj-kov, za pretepe med baseball | igralci, za sušo, za hurikane, za kugo na parkljih in gobcih J itd. Ko se je nedavno mudil v Havaju, in je kmalu potem začel ognjenik Kilauea bruhali, so tudi tamkajšni domačini toč-jno obdolžili Roosevelta, da je njegov obisk prebudil boginje ognja, ki so brž začele kuhati ognjeno kašo v loncu vulkana in jo razlivati po pobočju gore. A. J. T. -------O--7---- PROBLEMI PRISELJENCA (Nadaljevanje 8 Drve stranH ameriške žene, ako se je poroka vršila po 24. maju 1934 oziroma ako je žena postala ameriška državljanka po tem datumu. V toliko je novi zakon izenačil položaj moških in ženskih.—FLIS. -------o------- ŠTEVILO ČRNCEV V Zedinjenih državah je o-krog 12 milijonov črncev, torej nekaj manj kot desetina prebivalstva. Črnci imajo med seboj tudi dosti izobraženih ljudi, namreč okrog 56,500 profesorjev in učiteljev, 10,000 godbenikov, 25,000 pridigarjev, 5,500 zdravnikov in zobozdravnikov in 1,200 odvetnikov in- sodnikov. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje lz 1. strani) znano gostilno na 2226 Blue Island Ave. v Chicagu. Mrs. Golenko je bila obiskala svojo hčerko, ki je omožena v Clevelandu. Trideset let nico ustanovitve bo obhajalo društvo št. 71 JSKJ v Clevelandu, O., dne 24. novembra. Jesenski koncert priredi društvo “Prešeren” v Pueblu, Colo., v nedeljo 28. oktobra. Koncert se bo vršil v Jožefovi dvorani in se bo pričel ob osmi uri zvečer. Opero “Prodana nevesta” vprizori na Zahvalni dan klubo-va “Zarja” v Clevelandu, O. Od avtomobila je bil povožen do smrti štiriletni Joseph Medic Jr. v Jolietu, 111., član mladinskega oddelka društva št. 66 JSKJ. IZ NEMČIJE se poroča, da so se v Munichu na Bavarskem evengeličani javno uprli nazifi-kaciji cerkve. JUGOSLOVANSKE oblasti poročajo, da je atentator na kralja Aleksandra, Petrus Kele-man, v resnici Vlado Georgijev, po narodnosti Bolgar iz Mace-d oni je. Atentator da je bil svo-ječasno tovariš Ivana Mihajlova, bivšega načelnika teroristične organizacije v Macedoniji. Georgijev je baje izvršil štiri umore v Jugoslaviji. V Johnstownu, Pa., je preminil rojak Anton Sinkovich, star '13 let. Podlegel je posledicam operacije na slepiču. Zapušča soprogo, tri hčere in enega sina. Istotam je po večletni bolezni umrl Gregor Hreščak, rojen v Uncu na Notranjskem. Pokojni je bil aktiven član J. S. K. Jednote in večkrat delegat na konvencijah iste. Zapušča soprogo, dva sina, dve hčeri in tri brate. Oba pokojnika sta bila člana društva št. 16 JSKJ v Johnstownu, Pa. -------o------ RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani.) denarja. Baje se je zadnje čase pojavilo velike množine ponarejenega denarja v prometu. Večina tega denarja je tako dobro ponarejenega, da ga tudi bančni uradniki brez natančnega pregleda ne ločijo od pravega.. PRVI SNEG sezone so dobili v noči 12. oktobra v državi Maine in v nekaterih drugih delih naših severovzhodnih držav. Sneg je ponekod zapadel do 14 palcev na debelo. V državi Maine, ki prideluje mnogo krompirja, se bojijo, da mnogo poznega krompirja ne bo mogoče pospraviti. V Clevelandu, Ohio, je bilo v jutru 13. oktobra opaziti tu in tam prvo slano te sezone. REVOLTA v Španiji še ni popolnoma zadušena. Hudi boji med vladnimi vojaki in rebel-iiimi četami se vršijo v severnem delu dežele, posebno v provinci Asturiji. Vladne čete in policijski organi so aretirali nad 10,000 rebelov in osumljencev. ČEŠKOSLOVAŠKI konzul v Clevelandu, O., je z ozirom na ponarejeni potni list, s katerim je prišel v Francijo Petros Ka-lemen, atentator na kralja A-lcksandra, izjavil, da so v Evropi tri mesta, kjer uspevajo prave tovarne za izdelavo ponarejenih potnih listov. Ta tri mesta so Dunaj, Moskva in Budimpešta. Po izjavi češkoslovaškega konzula dr. Kalde je na Dunaju mogoče brez vseh ne-1'rilik kupiti ponarejen potni list kateregakoli naroda na svetu. **_ V FRANCIJI je 15. oktobra po daljši bolezni umrl Raymond Poncaire, ki je bil predsednik 1 rancoske republike ob času svetovne vojne. Vsega skupaj je bil Poncaire v javni službi o-krog 50 let. Ob času smrti je bil star 74 lot. Tako je Francija v teku enega tedna izgubila dva svoja znamenita državnika. Zunanji minister Louis Barthou je bil obenem z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom ustreljen dne 9. oktobra. Raymond Poincaire, bivši predsednik, pa je podlegel daljši bolezni šest dni pozneje. Z GLADOVNO STAVKO so pretekli teden pričeli premogarji v Pecz-u na Madžarskem, ker jim je vodstvo naznanilo znižanje zaslužka za 8 odstotkov. Okrog 1200 pi’emogarjev je o-stalo v rovih in nečejo priti ven, dokler jim vodstvo premogovnika ne obljubi, da se redukcije ne bodo izvršile, češ, da rajši v rovih od gladu poginejo, kot bi pri premalem zaslužku s svojimi družinami vred počasi od gladu umirali. Več gladujočih štrajkarjev je baje resno bolnih, toda odklanjajo zdravila in hrano, dokler se zahtevi glede plač ne ugodi. Premogovnik la-stuje družba, v kateri je mnogo angleškega kapitala. o------------ EKSPLOZIJA V EVROPI (Nadaljevanje s 1. strani) regentski svet vrnil narodu ustavne pravice, bo najbrž pokazala že bližnja bodočnost. Tragedija v Marseille utegne imeti slabe ali pa dobre posledice. Morda bo ravno ta tragedija vse tri narodnosti v Jugoslaviji tesneje združila in morda bo celokupnemu narodu prinesla večjo svobodo. Atentator Petrus Kalemen (ali Kaleman), ki je bil takoj po izvršenem atentatu razsekan od policijskih sabelj in po-mandran od razjarjene množi-|ce, je imel več imen, in se ne Ive, katero je pravo. Po neki verziji bi bilo njegovo pravo ime Rudolf Suk, po rodu iz Trsta. Tudi še ni nič gotovega, kake narodnosti je, Hrvat, Madžar ali Macedonec. Francoska policija je aretirala več članov teroristične organizacije, ki so znani pod različnimi imeni. Splošno se sodi, da je bil Kalemen član te teroristične organizacije, ki ima svoje mreže razpletene po raznih evropskih državah. Kalemen in nekateri njegovi dozdevni tovariši so prišli V4 Francij o s ponarejenimi češkoslovaškimi potnimi listi. V Ljubljani je dne 11. t. m. prišlo do burnih protiitalijanskih demonstracij, ker je mnogo ljudi mnenja, da je Italija odgovorna za atentat na kralja Aleksandra. Ko je množica demonstrantov kričala “Doli z Italijo,” je prišel mimo atašej italijanskega konzulata v Ljubljani, ki je protestiral proti izzivanju množice, nakar je bil baje pošteno pretepen, predno je mogla policija posredovati. Tudi v Sarajevu so se vršile velike demonstracije. Atentat na kralja Aleksandra je zahteval šest smrtnih žrtev. Ustreljeni so bili: jugoslovanski kralj Aleksander, francoski minister zunanjih zadev Louis Barthou, jugoslovanski dvorni maršal A. Dimitrijevič, en policaj in ena ženska; atentator Kelemen pa je bil zbit na tla od sabelj policajev, nakar je bil do smrti pohojen od množice. Ameriško časopisje je prinašalo in še prinaša obširna poročila o atentatu, o razmerah v Jugoslaviji, o umorjenem kralju, njegovi družini in prednikih, o nezavidljivih pozicijah klal jev in diktatorjev, o vojni nevarnosti itd. Poročila so v mnogih ozirih medsebojno si nasprotujoča, zmešana in marsikje nedvomno tudi pretirana. I udi razne izjave poznavalcev razmer v Jugoslaviji in v Evropi sploh si mnogokje nasprotu- Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki ■17. Minnesota GLAVNI ODBOR a) Izvrševalci odsek: Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12. Aurora, Minn. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 1257 Norwood Rd. Cleveland, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Mlnn. Pomožni fajuik: LOUIS J. KOMPARI, lij. Mlnn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Mlnn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 018 Oheatnut Bt., PltUburgh, P*-Urednik-upravpik glasila: ANTON J. TIRBOVIC, 0117 Bt. Clair At«. Cleveland, O. b) Nadxornl odiek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St.. Lorain. O. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, O. 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet ni- 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely. Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH. 1078 Liberty Ave.. Barberton, O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK. 70 Union Ave., Brooklyn. N. T, 3. porotnica: ROSE BVETICH, Ely, Minn 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Bo* 221, Btrabane, Pa. Jednotino uradno rlaillo: NOVA DOBA, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, O. 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet. IH- 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicago. Vij* utvari, tikajoč« sc nradnih ladev. naj 8« pofiiljajo na clavnajta tajnih*-danarn« poSiljatv« pa na slavnee« blacajnika. Vs« pritoiba in priti«« naj »• "*' ulovi n« predsednika porotnega odbora. Profinje za Bprejem novih članov. Pf0 za zvišanj« zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhotn«* zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oelaei, naročnina nečlanov in Izprememb« n*' •lovov naj Be pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, u* Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska ** varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najlibetalnejše podpore svojim Član^J"* Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in . hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali !’• n* pise na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi r 8 člani belega planu«1*"' neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota sprej*?0 tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v noUrt»D* tkeiu oddelku do 18. let*. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znaša nad $1,600,000.00. Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000%. KDO BI SE BRANIL ZASLUŽKA! ZA AGILNE ČLANE JSKJ LAHKO POMENI SEDA^ KAMPANJA ZA PRIDOBIVANJE ČLANOV LEPE DOHOD**' Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega odd^ je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so p‘ecil9 gatelji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 nag**'*,6'. za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 na£ra za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.00 za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3.50 nagr* za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $4.00 nagra C’ • v n 3 Poleg označenih nagrad za posameznike bodo upr»v,ce t do posebnih nagrad društva, ki tekom kampanje pridobij0 P ^ ali več novih članov. Ta posebna nagrada za društva znasa centov za novega člana odraslega ali mladinskega oddelka- ■Ov tre *h a Uti Son iooi ‘J’a * C( *’oo 'U Ie\v 'ly i; «ct£ &as ItlO! its iiise f()L &0\ 11 a ‘th( Pen "e S( Iti. !>tt 5te terf 'en itie >th »tn &0\ Ou lftni s i IH S' ffot ’ Vv +• t ty], PU: 'th \ H H] ■ jejo. To ni čudno, ker vsak teh . poznavalcev razmer jih pozna . z različnega vidika in vsak pre-. soja situacijo s svojega stališča. Mi ameriški Slovenci in Ju-. goslovani, ki smo ameriški državljani in se smatramo za del j ameriškega ljudstva, po trage-diji v Marseille nismo direktno prizadeti. Logično pa je, da simpatiziramo z jugoslovanskim ljudstvom kot ljudje in kot bratje po krvi in jeziku in da kot taki iskreno.želimo, da ;se plemenska in politična sovraštva med Jugoslovani omilijo, da dežela dobi vlado, kateri bodo koristi in blagostanje naroda kot celote najvišja in edina naloga, da dežela pride končno na sonce gospodarskega in kulturnega blagostanja in svobode. Naše mnenje je, da bi razkosanje dežele bila največja nesreča za Jugoslovan«, kor j male balkanske državice bi bile izpostavljene na milost in nemilost intrigam okoliških držav. široke plasti ljudstva pa bi trpele in plačevale račune. Gre se za narod, za ljudstvo, ne ža posameznike. Kralji, dobri j ali slabi, pridejo in izginejo, diktatorji so danes tu, jutri jih |ne bo več, narod pa ostane. o------------- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani.) .1 j inskemu gozdu. Za njo sta stekla tudi ostala tovariša. S pomočjo orožnikov je dobil Američan polovico denarja kmalu nazaj. Nekaj ciganov so; j orožniki aretirali, da jih prisi-' lijo povedati, kam so skrili osta-! li Američanov denar. Slovenska požarna bratn^1 Št. Jakobu v Rožu na Koroš ® je nedavno praznovala & co svojega obstanka. Zgod°'J skega šentjakobskega nl. so se udeležili tudi delegati6 silstva iz Jugoslavije. ,-ii j« Brezposelnost v Holan«1.)1 He] veliko večja kakor se to sP^d- ' misli. Po statistiki zadnji*1. ^ a . nov je od 8 milijonov Vre^p .ev 360 tisoč brezposelnih- 1 a, dravsko banovino je P°st i0. M občutna repatriacija naših ^ JcUj jakov iz Holandije. Vsako -tiei Mletje je tam reducirani*1 l jjj A bližno 30 rudarjev, družij "I j očetov, ki jih potem z ^njji- ! skimi člani in pohištvom " j ljajo v Ljubljano. DelodaJ v Holandiji plača do 1^ jjLib' voznino in .tovornino, v ^ liani pa trkajo repatriii’allC* ^ vrata izseljeniškega re ^jti ' banske uprave in vseh °* ‘ )(j, socialnih ustanov, proseč t0. poro. Večinoma nimajo h' v ji* liko sredstev, da bi jje- ^ svoje domovinske občine- ^ patriacije so za jugosl0''3^- ^ gospodarske razmere spl°1 0gj- kratna izguba. Prvič P° v6- jo izseljenci ob izseljevanj1' v like vsote. Za izseljev®11 j,j ^ prekomorske dežele se P -ey, za osebo okrog 10,000 dit|a v kontinentalne države Pa^, ^ manj po 1000 dinarjev. ge, j su dobre konjunkture s° f ^ ljenci kmalu vrnili ta movini, sedaj pa so P°^v ju državne podpore za vrnl ^ ^ „. za preživljanje izseljenih 1 ; validov. ^ . — ------------.-i: Ali ste poskusili ^ pj-i' 'pristop k JSKJ že vse v»s ! jatel je in njihove otroke- *tn A Mi ;«n ‘ti !ti! 4 J ti 6tl \ k s \ h s, !» E! ENGLISH SECTION OF SB ” Oif'tia^Org^ V~ of tlYe South Slavonic Calholic Union. AMPLIFViNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS t* CURRENT THOUGHT Indoor Sports '°Wling and basketball now hold the center of attraction in f|,ealm of sports. With the passing of summer outdoor sports, as baseball and tennis, yield to indoor sports, such as bowl-[arid basketball, toe tennis enthusiasts insist on playing their favorite sport Ws, while the golf addict will continue to drive on the faired putt on the green until snow covers the ground and cold wind hinders him from snapping his wrist properly. °°tball and soccer, although predominating sports in the ,ai'e played mostly by high school and college students, and 6'v independent teams. But once the student graduates the 1'interest football and soccer hold for him is in the role of a ttator. ^sketball can be included in the category of sports indulged ^°stly by students; vertheless the basket, the foul line and from mid-floor attract outsiders who play the game be-se they like it. More independent basketball teams are to h°Und then either football or soccer teams. '°Wling, on the other hand, is the workingman’s game with-il doubt. Although some skill is required to lay the ball line so that it will hit the pocket for a strike, the player Nds on himself alone and not on others who play with him. ®score made is that by the individual, and not by a composite Je» of plays like in basketball or football. II saying that bowling is a workingman’s game one implies ttien and women engaged in earning a living can partic-in this sport without undue exertion. Bowling does not erfere with the regular occupation because the alleys are I,11 after working hours. Then, too, bowling costs so much and the only people who can afford to bowl are those jobs. Students, for instance, keep jiway from the alleys the little oney they earn from odd jobs or receivc III home must be used for books, theaters, parties, etc. * * * b °tvling is truly the lodges’ favorite sport. Senior branches °Ur Union as well as English-conducted units all present ^’dable quintets annually in the fall. ^ '1« of the main reasons bowling is so popular with our mem-1 *8 that any five men or women members can get together Rtart a team without asking aid from their lodge for equip-5}%L . All that is necessary is an alley and enough money to »: ?! for the games. here in baseball uniforms, balls, bats, gloves, etc.," must purchased, and in basketball, all the paraphernalia that goes . the playing in this sport, bowling, on the other hand de-tts ordinary clothes. It is true that the sport of ten pins ^nds bowling shoes and individually owned balls, if the ^ is to make any headway in a league; but for the average ll an ordinary pair of shoes suffice, and he usually finds a adapted to his particular needs on the alley. * * * K „ dumber of SSCU lodges talready are planning to enter . lnS teams in local circuits. Many more that have not jj heard from will sponsor teams. ( °"iing is an excellent sport for our lodges to follow. As a ® it offers a means of breaking the monotony of the daily *lle- As a sport it incites the interest of the component 'oers in their lodge, for each team is sure to have its loyal 1ters< ^ localities where several SSCU lodges are situated it should S°od plan to form bowling leagues. Some of our sections ^d such circuits in the past. But such leagues have been few between. herever p0SSible SSCIJ units ought to get together and k plans for the formation of SSCU bowling leagues. tJfits to be derived from pursuing such a plan will be found ® Way of increased interest on the part of the members, ^creased new enrollments. Center Ramblers Dance Oct. 27 Center, Pa.—Month of October is with us again. What is more pleasant than the country fields during this month of autumn? One can enjoy the crisp cool air and the beautiful scenery. In the fields you see shocks of corn and yellow pumpkins and the trees will soon be dressed in a multitude of colored leaves. The month finally ends up with the celebration of Hallowe’en. Come to the Center Ramblers’ Masquerade Dance and help observe Hallowe’en with us. You will want to wear a costume and compete for the prizes. A large crowd is expected and you will be sure to have a good time. The dance will be held at the Center Slovene Hall Saturday, Oct. 27. Members and friends of neighboring lodges are cordially invited to attend. Antoinette Mozina, No. 221, SSCU. 'B'RIEFS Assassination of King Alexander I of Yugoslavia, which occurred last week, has created considerable discussion among Yugoslavs of this country. Fox Movietone has a short release in which Louis Adamic, author of “The Native’s Return,” gives his views on the Balkan situation. Demand for “The Native’s Return” in New York City alone has jumped to as much as 1,000 copies a day as the public shows a keen interest in the social and economic condition of Yugoslavia. 'V, John L. Jevitz Harvest Jr. Heads Joliet Festival L,e harvest Festival held by ih 11'ted Slovene Societies of » ’ Ml., in which our SS. Pe-Paul Lodge, No. 66, y Participated, was a great ^ Ss> due largely to the imports of the “Master of {Janies” Bro. John L. Je-jjij, •> President. A crowd of ^mately 8,000 persons % ec* the affair at Rivals V , ?tjv °f the features of the Was the selection of yes*-QUeen Miss Marie Se-! ^ ember of Lodge No. 92, lijj cl. ^rc comprised the \i't The first two were with wristwatches and Miss Pirc with a gold vanity case. It might be of interest to note that John Setina, father of the “queen,” held the office of president of Lodge No. 92, SSCU, for several years. Frank E. Vranichar, one of the supreme trustees of our SSCU, represented our Union in the capacity of judge, along with other representatives of the contest. SAFETY FIRST The teacher had been telling the class about the rhinoceros family. “Now, name some things,” said she, “that are very dangerous to get near to, and that has horns.” “Automobiles,” replied little Jennie Jones, promptly. A Matter of Opinion By Frank J. Progar No. 203, SSCU Springdale, Pa.—King Alexander I of Yugoslavia, whose murder last week rocked Europe anew, was anything but an ornament that is so characteristic of kings of other countries. In 1929 he inaugurated his dictatorship, which, according to reports, was to last but a year, but which in reality continued until his death. Some painted the king as ruling with an iron hand; others looked upon him as a wise ruler. Controls State Machine According to reports, King Alexander cunningly selected men for his cabinet that were responsible to him alone, and men enjoying high posts were those who professed faith in him. More Facts Writers who had an opportunity to visit Yugoslavia claim that the press was censored, that the army, state and other finances were controlled by him, that King Alexander “appropriated” $1,000,000 as his yearly salary from the sovereign’s treasury. Assuming these facts we can portray a more vivid picture by comparing Yugoslavia in size with the state of Oregon. Wonder what the governor of that state thinks of his salary now? Probable outcome To relate the possible outcome is impossible. More friction can develop by the time this appears in print. Military rule, civil war that may lead to another European or world war are some of the outcomes predicted by foreign correspondents. Everything is a matter of conjecture at present, what with tyrannical and exploitive rule that may exist in other countries. * # * The Erstwhile Pathfinders The Pathfinders Lodge of Gowanda, N. Y., certainly is a fine lot. Past articles have revealed their great times, co-operation and success in all endeavors. Publicity has also been one of their mottoes. Ernie Palcic, supported by a wonderful group, has constantly brought the news to the front. Other lodges can do as well. Particular mention must be giver? to the article, “Reverie,” by Helene Strauss of the Path- Joseph Madic, aged 4 and a juvenile member of Lodge No. 66, SSCU, Joliet, HI., suffered mortal injuries last week when struck by an automobile. The boy was riding a tricycle at the time of the accident. A fractured skull contributed to the death of Joseph Madic. Yugoslav Fraternal Federation will hold its conference on Oct. 19, 20 and 21 in the St. Clair Slovene National Home of Cleveland. Bro. Anton Zbas-nik, supreme secretary of our SSCU, will represent our Union. A banquet and dance is scheduled to take place Sunday evening, Oct. 21. Interlodge League of Cleve-lad, O., will hold a meeting of its representatives next Monday, Oct. 21, at the office of Mr. Nachtigal, G221 St. Clair Ave. Final plans and recruiting of teams for bowling and basketball will be discussed and decided upon. SSCU lodges of Cleveland interested in joining with either a bowling or basketball team, or both, are urgently requested to send a representative to this meeting. George Washington, No. 180, and Betsy Ross, No. 186, have declared their intention to sponsor bowling teams in the ‘ A” league, and Collinwood Boosters are expected to follow suit. Mr. and Mrs. Walter Guzik of Cleveland, O., are visiting the World’s Fair this week. Both are members of George Washington Lodge, No. 180, SSCU. Rudolph Stukel was elected the first mayor of the City of Chisholm, Minn., last week, and Frank Centa Jr. recorder. Until recently Chisholm was classed as a village, but by a substantial margin the residents voted the change. Robert Bartel, son of Supreme President Paul Bartel of Waukegan, 111., has been appointed to the post of advertising manager of The Student Weekly, local publication of Waukegan Township High School. This periodical is embarking upon its 13th consecutive year since it was started. R. Bartel is a senior A student. Betsy Ross Meeting Plan to Organize Men’s and Women’s Bowling Teams —0- And He’s Henpecked Man is a worm in the dust. He appears on the earth for his brief moment, wiggles around awhile and then some chicken grabs him. finders. It is indeed a great piece of work and deserves commendation, and as an editor might say, “A good job done in fine style.” Let’s have more from her. All members of the Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, are requested to attend the regular monthly meeting which will be held on Friday evening, Oct. 19, at Turk’s Hall on Waterloo Rd. The meeting will begin promptly at 7 :30 p. m. Many interesting discussions will be had at this meeting concerning the indoor activities, such as bowling, socials and many other entertainments that can be had during the winter season. Also, at this meeting, the members will hear the financial report for the third quarter of the year given by the trustees. In the past few months the attendance at meetings has fallen down considerably, due to the inactivity of its members. It is the duty of every member to attend the meetings, as the progress of the lodge lies entirely before us all, and not only to the officers of the lodge. Knowingly without the co-op-eration of the members, a greater burden is being carried upon the shoulders of the officers. Thereby, show your willingness and spirit at least by attending your lodge meetings and give the officers a hand in carrying forward with the laden tasks that are had. Knowingly, there are a good many of the members who could be just as active at the present as they have been during the previous years, only if they would get that spirit of activity and encouragement in themselves again. By staying away from your regular monthly meeting constantly, all interest is lost. Many enjoyments could be had after every meeting if we all would attend the meetings more frequently. It would also encourage outsiders to join our lodge. However, without the co-operative spirit nothing can be accomplished; and especially if everyone looks to the officers to do all the work. So let’s turn a new leaf and create the activities of the lodge that will tend to effect harmony. The close of the year is nearing. Results thus far obtained have been very successful Let’s make this our banner year and take an active part in all entertainments and sports. I am reminding all brother and sister members who are interested in bowling to be present at this meeting, as preparations are being made to organize bowling teams for both meace between these countries. Each country contributes to its support by quota based upon its population. Its affairs are administered by a director general and an assistant director anc^ a governing board composed of the secretary of state of the United States and the diplomatic representatives of the countries composing the union, which are: Argentina, Bolivia, Brazil, Chile, Colombia.«Costa Rica, Cuba, Dominican Republic, Ecuador, El Salvador, Guatemala, Haiti, Honduras, Mexico, Nicaragua, Panama, Paraguay, Peru, United States, Uruguay and Venezuela. -------o------ India’s “Untouchables” Members of the lowest division of the caste system in India are called the untouchables as they are considered unclean by the other castes and are forbidden contact by religious or-( der. Upper castes may not even handle an object previously touched by the others. If a Brahmin is walking on the highway, an untouchable must step off the road so that his shadow will not fall upon the path and so defile the Brahmin. Immense quantities of food, pottery and other articles in India are destroyed simply because they hapen to have been touched and thus defiled by a low-easte person. This caste system is one of India’s ways of getting rid of surplus products. Comrades Stress Membership Drive Waukegan, 111.—Our drive for new members looks very promising. It looks as if we will hear from some of our former members who are coming back to the lodge. Some good news has leaked out. Mr. Louis Rode fnd a neighbor, Mrs. Dolence, have discovered some prospects, and it looks like new members for us. Good work, Comrades! The committee in charge of the membership drive is reporting rapid progress. Our girls’ team is reporting better progress than the men’s team. Well, the men are mostly mar-lied and have got in the habit of keeping quiet. Since they have given this reason, their wives are letting up a little and you should hear the men talk. If the spirit and enthusiasm remain with our members, we are bound to succeed. Many thanks to our brother member, Paul Bartel, who is also the supreme president, for his co-operation with our lodge in getting us back on our feet and to success. Members, watch this column next week, as the meeting date of all committees will have transpired. We wish the committees loads of luck in their drive and hope they bring good reports to the meeting. More next week. So long, we’ll be seeing you. The Two Franks (Zupec and Celesnik), No. 193, SSCU. -------------o------ SOVIET 1 “Soviet” means “council” and was originally used to designate the workers’ council which dominated a strike in Tsarist Russia. Each factory would elect a representative to attend the “soviet.” It was these soviets that formed the nucleus of the revolution, and theoretically the soviets still dominate. o------------ The chief reason for a Federation of Slav Fraternal Orders is to be found in the fact that there are a number of problems common to all Slav orders which do not effect the orders composed predominantly of American-born members. Since the National Fraternal Congress is largely made up of orders composed of American-born people it is not to be expected that the congress will devote even a portion of its program to the peculiar problems of the Slav orders. To provide a medium for discussing these problems and getting at a constructive program for their solution it would seem wise to have some such federation. In addition to other things, fraternalism is a business or industry, and just as men in business and industry are coming to see that the policy for the individual concern must De determined with the best interests of the entire business or industry in mind, so must fraternal orders seek to do those things which will meet the same test. If this or that policy be adopted, will it help or hinder fraternalism? This is the question which we must constantly ask ourselves when determining policy. And we cannot really judge what is best for all concerned unless through conference or discussion we learn the program and reasons back of it in all orders similar to our own. A Federation of Slav Orders would provide such a forum of discussion and exchange of experience. Let me illustrate. Supposing a fraternity is forced by statute law to become solvent. What is the best way to do it? Should each old member be assessed $25 or $50 in order to reach this goal? What will young members say about this when asked to join? Will they look cheerfully into the future to the time when once more the society is faced with this necessity and these young people become the ones taxed? They will not, and the worst of it is that not only will prospective members of this one fraternity be adversely affected; others will hear of such a situation and all fraternities wilFsuffer. Thus the interests of one society become the interest of all societies. There are in this country more than 140 Slav fraternal orders of national scope. Thirty of the largest had on Jan. 1 877.182 members or certificates in force. The whole 140 orders have in excess of a million members and $100,000,000 in assets, while their insurance in force exceeds one billion dollars. Having started their juvenile insurance earlier than American orders, the Slavs now stand in the enviable position of having more than half of all juveniles in the United States. The total number of juveniles in all fraternal orders in America is less than one'million, and 460,576 of them are in Slav orders. Thus the Slav orders constitute a considerable portion of the American fraternal system and perhaps the most dynamic portion of the system. But how do these orders differ from the native American societies? In the first place, the practical stoppage of immigration has cut off the influx of people who were the natural group from which in the past these orders recruited new members. Therefore the old methods of recruiting new members have become obsolete. New methods and new sources of membership must be developed. This condition does not apply to na- GUZZLER “I hat to say it, but the upper part of your boy friend’s bodriš shaped like a beer keg. ’ “Well, that’s only natural. That’s what he uses it for.”— Newark Advocate. ------o------- NO CHANCE “You have been in this telephone booth half an hour with the receiver in your hand and have not spoken a word.” “I know, I am talking to my wife.” \ tive orders. The competition now arising in the Slav orders 1 has existed for years in the native orders and they have found : ways of meeting it. , In general, the Slav organ- i izations have no field force of paid workers and organizers. . They have depended on small ; commissions to members or on i campaigns for securing new : members. The native orders have had organized field forces for some years. The question of policy in regard to a field force has been settled in the affirmative by the Americans, but there is some doubt as to the best policy for Slav orders. They should come together and discuss the question. Another great difference between Slav and native orders is the matter of language and cultural heritage. The National Fraternal Congress cannot interest itself in the question of what language must be used in records and lodge meetings? But this is a burning question in the Slav orders. Does the native order need to worry about interpreting the tradi- ' tions of a mother country to! youth in the order? The public; school will look after that for them. But this is a question receiving much attention by fraternities in all foreign-born groups and rightly so because it is a question of great importance to America’s future cultural development. These questions have never interested native fraternalists, consequently the Slav orders will have to seek their own formula for accomplishing this important work of cultural interpretation and preservation of language. A strange paradox exists in American fraternal orders. We find the Slav orders taking the principles of democracy too seriously for good business practice. Long since the native orders have found that fraternal insurance is not a matter, of common sense. Untutored delegates from every lodge, in convention assembled, may not possess the training and ability to think through involved actuarial calculations. Highly trained specialists are just as necessary in curing the ills of fraternals as they are in diseases of the human body. As a consequence, certain questions of insurance policy have been I taken by native orders out ox j the hands of the delegates and given to specialists or supreme officers to solve. Not so in most of the Slav orders—here we find the votes of delegates the final determining factor in all questions, large and small, simple and intricate. Pure democracy and American democracy are two different things, and perhaps this is a good reason for having a Federation of Slav Fraternal Orders. The Slav orders are appealing for membership to- a limited homogeneous group. The native orders have no such limitations. Again, the Slav orders have the necessity of helping their members become citizens or, in many cases, assist members who wish to bring their folks from the old country. They are a group discriminated against—toward which much prejudice is directed. The Slav societies are naturally inclined toward liberal immigration and naturalization laws. 1 o the native fraternalist this is of little interest or importance. Any native order can enlist American social and educational agencies to help piovide an attractive program for the youth in their orders. To the Slav order these American agencies are oftentimes unknown or for reasons of prejudice inaccessible. Through a federation this condition might be changed. Perhaps the great bulk of insurance in the future is to be whole family insurance. If so, in this respect the Slav orders have the advantage because just as in recreation, religion, and business in the old country, the whole family acted together, so in these modern days the Slav family is likely to take insurance together. It would seem, therefore, that because of the many problems peculiar to Slav orders and not of interest to native American fraternities, that a Federation of Slav Fraternal Orders should be vigorously promoted. At an early date the officials of all Slav orders should come together to discuss and determine the program and policy of the federation. It might not be out of place to make some suggestions here as to what the program of the federation might be. Certainly a study should be made of the methods for increasing membership employed by the more successful fraternal orders in all groups. Perhaps this study would indicate that field workers are not the most effective means of promoting membership. Other better and less expensive methods might appear. In the matter of rate adjustments, certain experiences might be found which would suggest solutions to those struggling with this problem. A committee could study and report such work. So important is the work of keeping juveniles in the membership on reaching the age of 16, one would expect this problem to receive great consideration. Perhaps an expert or a committee could make a study of this work and propose a program or several programs adapted to various age groups. These programs, after being discussed and amplified, could then become the standard for each Slav fraternal. When all Slav orders have programs about which youth are enthusiastic the whole movement will be thrust rapidly ahead. Obviously the Slav orders would be particularly interested in federal legislation concerning immigration and naturalization. Therefore a legislative program to be promoted at Washington through other agencies interested in the same subject should be worked out by the federation. -------o-------- Origin of the Word “Yankee” The exact origin of the word is vague, but since the early English colonists of Massachusetts were first called that it is commonly accepted that Yankees or Yenghees was the Indian’s effort to pronounce “English.” Others say it was the Indian corruption of “Anglais,” the French word for “English.” If the latter is the case the name must have originated with the Canadian Indians, since they were the first to come in contact with the French. The word was used by the British soldiers about 1775 as a term of contempt for the New Englanders. During the Civil War the Southerners applied it generally' to all Northern people, while in Europe it : is quite common to refer to all Americans as Yankees. Prop-; erly speaking, it applies onl.s - j to a citizen of the New England ! i states. s I ' o------- one FOR FATHER I Teacher: James, why do wt - call English our mother tongue -I James: Because father doe; II not get much time to use it. Premium Income Holds Up While National Slump Never since the boom days of 1928-29 have there been such outstanding indications of increased life insurance production as exist today. That the past four years of uncertainty in investments of every kind have proven to the “man in the street” that legal reserve life, insurance is the safest and soundest institution with which to entrust his money is clearly indicated in the steadily increasing sales reported by companies from all parts of the United States. Most important to life insurance representative and prospect alike is the fact that life insurance is one of the few businesses which can show a period of growth during these last few trying years. This statement is made despite the truth that total volume of insurance has decreased in this time, for there are many factors of the business which show decided gains. This is well brought out in a recent article in the Hartford Courant by John Marshall Holcombe Jr., manager of the Life nsurance Sales Research, Hartford. It is pointed out in his article that although the national income has shrunk to less than half of what it was in 1929, life insurance premium income has held to the 1929 level and was even above it for most of the depression years. Again Mr. Holcombe calls attention to the fact that pnly in the field of absolute necessities was the public interest maintained to a degree comparable with that in life insurance. In proof of this statement he presents figures covering a period of five years. Taking 1929 as a base of 100 per cent, national income decreased each year until it was less than half in 1933 at 48 per cent. Life insurance premium income on the other hand increased during the first two years to reach a high of 109.3 per cent in 1931, then decreased the next year to 104.6 per cent and in 1933 was 99.2 per cent. Since most men put by money for savings and insurance in expendable surplus or this margin and since tms ^ 1 must of necessity shrink in retimes, Mr. Holcombe aeco 2] for the excellent showu'o^ bl premium income shown 111 ^ bi above figures through two . ^ particularly obvious faC^ ig which are: first—the exton d; which annuities and sl|\ in premium business have co ki uted to the total premam ^ come figure, and secon v extent to which premium* pi paid from accumulated vi* of policies rather than te earned income. In his sum n( Mr. Holcombe said: . 1>< “The two points menttf S( above serve to bring 011 rs unique type of i»ve!T ( *t which life insurance rea ... d, fers and the extent to z* this investment value hasc p, to be appreciated. The turned to annunities and si. p premium business when in investment media PraC , ^ disappeared and accum11' - values were used to Pre^ J> this investment whene' was possible to do so.’ 0< Some other interesting j parisons of national incofli® expenditures with life *'* e ance are these: It has bee^ ; . «> timated that the total c°s ^ >' relief work through°u United States this year ^ n proximate $2,000,000,00 • ■ °1 lotal payments of life insUl. d companies during ^ living policyholders and jo r< eficiaries, amounted to

'n t] n are estimated to be ab()U ^ s same as those of last yeal| 5 of interest to note that mately 70 per cent of the n^e[ represented by these Pa- je: went to living policy This “relief money” J by life insurance *s , • ‘s which men have saVt themselves. ^ ' During this last f«ur '.,‘j 81 period life insurance c°nl1’ s, 2 of the United States i)lCl cel n their assets some 17 Vel ^ J During that same Per*° ,cel deposits decreased 27 Pel ^ s the value of manufactu1 tides decreased 39 Pcl,e;ls| * and national wealth dec ( 49 per cent.—Fraterna1 * itor. Roofs the Chief Concern of Home Owners, Fu*1 ‘ Reveals „ ^ Leaky roofs seem to be the living with us now, chief concern of the home own- writers state, “and we ers of the United States who do extra room for them- :,-jc not live on farms, according to j By no means all the - ^yi an analysis of the requests for however, are from modernization information be-.• ers. Owners of ing received by the Federal houses are deeply intei ‘ j,j < Housing Administration. Farm-'the modernization P10^ ers, judged by the correspond-! the FHA, according to eH] ence, are concerned chiefly jit receives, as well as cV g0ii about wells and other sources* small stores and shops I i{jii i of water supply. [of the shop keepers c ers, . I Next to roofs and wells, in-j classed as home ovV j |i^ terest seems to center in paint- they own the buildm# ing. Roofing and painting are over the shop. „ i1'1 coupled together in many in- Builders, lumber n ^ stances, although roofing takes manufacturers of 3PeCl 1 the lead in individual inquiries, ing supplies are Nearly every phase of mod-' close touch with the ^ ernization is mentioned in the ization program. ,° $re ' flood of mail pouring in on the of them all, apparent Federal Housing Administra- owners of small lunibel ^e'1 tion. Even termites, or “white Texas. That state hea^ cO1 ants,” figure in the inquiries, of all inquiries, both n>?4 as protection against them is a pames and from 1 . ^ o* problem in some sections of the with a large prop01 country. Bath rooms, heating the Texas lumber n^ £0 ttl It ro> on1 iei ile ish o/ ea »n« ce> ha' ce< j c« >10 !!» |iV *1» A t ifi'11 ctil ii»! e I’ cO^ «»* is ;V(m oA tH ftf' Detroit, Mich. Pozor člani in članice društva “Triglav,” št. 144 JSKJ! Na zadnji mesečni seji je bilo sklepčno, da priredimo v nedeljo 21. oktobra večerinko v prid Magajni. Cas prireditve pa je bil izpremenjen zaradi tega, ker neko drugo društvo imelo ’gro v nedeljo popoldne, tako, da ne bo mogel nihče reči, da ^aše društvo dela kakšno konkurenco drugim društvom. Nasa večerinka se bo torej vršila v SOBOTO 20. oktobra in se bo Pričela že ob treh popoldne. Vsi člani in članice JSKJ v tem okrožju so vabljeni, da se Udeležijo te prireditve in da pripeljejo tudi svoje prijatelje s seboj. Vstopnina bo prosta. Na razpolago bomo imeli tudi prodor za balincat. Imeli bomo domačo godbo na harmoniko in za tešilo lačnih in žejnih bo v Polni meri skrbi jeno. Torej, na svidenje v soboto 20. oktobra v Prostorih Slovenskega Narodnega Doma na 17149 John R. St., blizu Six-Mile Rd. Pozdrav! Za društvo “Triglav,” št. 144 JSKJ: John Klobuchar. New Duluth, Minn. Članom in članicam društva Sv- Srca Jezusovega, št. 128 JSKJ , naznanjam, da se bodo v bodoče naše redne mesečne seje vršile vsako drugo nedeljo v toesecu ob ENI URI, namesto °b dveh popoldne. Seje se bodo vršile v navadnih prostorih. Prosim člane, da bi se naših rednih mesečnih sej udeleževali v večjem številu. Včasih jih •'e pride niti toliko, da bi mogli s sej o pričeti. Sestrski pozdrav! Za društvo št. 128 JSKJ : Anna Podgoršek, tajnica. Chicago, 01. članstvo društva Zvon, št. 70 JSKJ, poživljam, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v soboto 20. oktobra ob 7. uri zvečer. Na tej seji bo podano poročilo nadzornega odbora za zadnje tri Mesece. Vsak član, kateremu Je le mogoče, bi se moral udeležiti te seje, da sliši, kako obstoji njegovo društvo. Poživljam tudi člane, da vsi točno Plačajo svoje asesmenle. — Za društvo Zvon, št. 70 JSKJ: Andrew Bavetz, tajnik. pa Mr. George Benetski. Zbor je že prej prirejal svoje koncerte v Chicago Civic Theater. Zadnjo zimo je nastopil trikrat na “National Broadcast.” Pred dvemi leti je pel v Studebaker gledališču v Chicagu. Podaja se tudi v pevske tekme; odnesel je dvakrat prvo nagrado od “Chicago Tribune Music Festival,” in dvakrat prvo nagrado od “County Fair.” Naši rojaki v mestu Sheboygan, Wis., so tudi morda imeli priliko videti in slišati ta zbor, ker je pred kratkim nastopil tam z velikim uspehom. — Za publikacijski odsek zveze “United Slavic Choral Societies”: Ivan Račič. Pittsburgh, Pa. Kakor povsod, tako so tudi v naši naselbini še vedno bolj slabe delavske razmere. Kljub temu se večkrat prirejajo razne zabave in navadno z dobrim uspehom. Tudi podružnica št. 26 SŽZ priredi plesno veselico (barn dance) na večer 24. oktobra. Veselica se bo vršila v Slovenskem domu na 57. cesti in se bo pričela ob 7:30 zvečer. Za ples nam bo igral znani radio igralec Al Moravec in njegov orkester. Vstopnina za osebo-bo le 25 centov. Vsi Slovenci in Slovenke iz Pittsburgha in okolice so vabljeni na poset te veselice. Posebno so vabljeni člani in članice društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ. Ženske naj bi prišle v navadni (gingham) obleki, moški pa v “overalls.” Za dobro postrežbo bo skrbel veselični odbor. Torej, na svidenje na večer 24. oktobra v Slovenskem Domu. Mary Coghi, članica društva št. 26 JSKJ. Chisholm, Minn. Tem potom naznanjam članom društva sv. Jožefa, št. 30 JSKJ, da se bo prihodnja seja vršila 21. oktobra in sicer OB DVEH POPOLDNE, mesto dopoldne, kot je bilo dosedaj. Na omenjeni seji bodo prečitani tudi računi za mesec julij, avgust in september, člani so vabljeni, da se v obilem številu udeležijo seje 21. oktobra popoldne. — Za društvo št. 30 JSKJ : Joseph Bovitz, tajnik. vo Chicago, 111. VSESLOVANSKI KONCERT Pevsko društvo “Slovan” po-f°t*a, da šteje sedaj 48 pevcev 16 pevk, skupaj 64 pevskih tooči. Imena odbornikov so: "Ir. Jerry Triller, predsednik; ^r. Joseph Kuhel, podpredsednik; Mr. Jacob BrljaVac, tajnik in zapisnikar; Mr. Steve ^alnaric, blagajnik; Mr. An-*°n Tisol, oskrbnik muzikalij (librarian) • Pevsko društvo “Lira” pa y i t‘°roča, da šteje sedaj 20 pevskih moči, ter ima naslednji od-b°r: Mr. Jakob Weble, pred-8(idni£; Mr. Frank Kordesh, podpredsednik; Miss Evelyn abian, tajnica; Mrs. Lollie ^emanic, blagajničarka; Mrs. era Kordesh, zapisnikarica. Kakor zadnjič povedano, šteje “Adrija” 30 pevskih moči. ° teh številkah bi imelo na Neslovanskem koncertu v sionski skupini nastopiti nad sto Pevcev in pevk, pevcev približ-1)0 dvakrat toliko kakor pevk. v S tem naj bo začasno zaklju-!eri popis slovenske skupine. O številnih zborih drugih slovanskih skupin bomo poročali kar ^a j bol j mogoče na kratko in v ’steni redu kakor bomo sami °bivali podatke. Ena najfinejših točk na vse-■l°vanskem programu bo goto-nastop Ukrajincev. To na-*°dnost bo zastopal en sam ^or, namreč “Ukrainian Cho-|Us of Chicago.” Ta mešani v'J°r je star komaj šest let ^e.ie 50 oseb. Predsednik je tr. Simon Domanczuk, učitelj vabljeni, da vpišete v mladinski oddelek naše Jednote vse vaše mladoletne otroke. Z mirno vestjo lahko poudarimo, da je J. S. K. Jednota ena izmed najboljših slovenskih in jugoslovanskih podpornih organizacij v Ameriki. — Pozdrav vsemu članstvu! — — Za društvo št. 16 JSKJ: Mihael Tomec, tajnik. Cleveland, O. Članice društva Marije Vne-bovzete, št. 103 JSKJ poživljam, da bi se v bodoče bolj številno udeleževale društvenih sej kot so se dosedaj. S tako malo udeležbo, kot je bila dosedaj običajna, se ne more kaj koristnega ukreniti za društvo in Jednoto. Vsaki je lahko razumljivo, da čim več članic je zbranih na seji, tem več koristnega lahko naredijo. Še pred tremi meseci smo sklenile, da priredimo enkrat v oktobru “card party” v korist društvene blagajne. Zato so članice vabljene, da se polnoštevilno udeležijo seje, ki se bo vršila v nedeljo 21, oktobra v navadnih prostorih. Na omenjeni seji bomo uredile vse, kar je še za urediti glede prireditve, da bomo imele uspeh in da potem ne bo nobenega ugovora, češ, da to ali ono ni bilo prav. Članice naj dalje upoštevajo, da kampanja za pridobivanje novih članov se še vedno nadaljuje in nagrade se še vedno dele. Zato bi bilo pravilno, da se tudi me potrudimo in pridobimo kaj novih članic. Članice, katere še nimajo svojih otrok vpisanih v mladinski oddelek, naj bi jih dale vpisati na prihodnji seji; To je velike koristi za otroke, pa tudi za nas, ker na ta način obdržimo naše otroke v naši Jednoti.—K sklepu pozdravljam vse člane in članice JSKJ, posebno pa še članice našega društva. —Josephine Jevnikar, predsednica dr. št. 103 JSKJ. Cleveland, O. Članstvu društva “Ilirska Vila,'’ št. 173 JSKJ naznanjam, da sem se preselil. Moj sedanji naslov je: 1127 E. 71st St. — Z bratskim pozdravom, Frank Benigar, tajnik. t* t** c0 ji •s* m Johnstown, Pa. Kaj veselega nimam poročati, istotako tudi ne glede dela, ker ga sploh ni tukaj, pač pa imam poročati žalostno vest, da sta tekom enega meseca umrla kar dva člana našega društva sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ. Prvi je bil Anton Sin-kovich, star šele 43 let. Bolan je bil samo 12 dni in je umrl na posledicah operacije za slepiča. Tukaj zapušča soprogo, tri hčere in enega sina; vsi otroci so še mladoletni. Drugi, ki ga je naše društvo izgubilo, je bil Gregor Hreščak, ki je večkrat na konvencijah JSKJ kot delegat zastopal društvo št. 16. Bil je vedno zvest in agilen član društva in Jednote. Vseh društvenih prireditev se je vedno udeleževal, dokler ga ni pred par leti spravila bolezen na bolniško listo. Pokojni Hreščak zapušča tukaj soprogo, štiri odrasle otroke, namreč dva sina in dve hčeri, dva brata in sestro; vsi ti so člani JSKJ. V Pittsburghu, Pa., pa zapušča enega brata. Naj bo tem potom izrečeno iskreno sožalje obema prizadetima družinama. Tukaj je zopet dokaz, da nihče ne more v naprej vedeti, kdaj in na kak način ga zadene bolezen ali smrt, zato je velike važnosti, da je .vsak zavarovan pri dobri podporni organizaciji. Bolniška podpora . je mnogokrat edini dohodek bolnika te kom njegove bolezni in smrtni-na za pokojnim članom mnogokrat pomaga njegovi družini v najhujši potrebi. Zato, rojaki, ki še ne spadate k J. S. K. Jednoti, ste prijazno vabljeni, da pristopite, dokler ste še zdravi in v pravi starosti; istotako ste Cleveland, O. Člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. oktobra V navadnih prostorih in se bo pričela ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu bodo trimesečni računi in nekaj važnih točk za rešiti. Nadalje naznanim članstvu, da bo našo sejo 21. oktobra poselil glavni tajnik Anton Zbašnik. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 37 JSKJ: Joseph Rudolf, tajnik. na naši prireditvi. Zabave bo dovolj za mlade in starejše, poleg tega pa bo tudi več lepih daril. Torej, ne pozabite, naša prireditev se bo vršila v nedeljo 28. oktobra ob 7. uri zvečer v šolski dvorani na Holmes A ve. Pozdrav! — Za društvo št. 103 JSKJ: Anna Walter, tajnica. i ___ Cleveland, O. Poživljam člane in članice društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, da se gotovo udeležijo seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. oktobra v navadnih prostorih. Seja se prične točno ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu bo več važnih zadev. Prečitani bodo tudi računi. Nadalje, kar bi moralo zanimati vse člane našega društva, je poročilo, da se bo naše seje dne 21. oktobra udeležil tudi glavni tajnik JSKJ, sobrat Anton Zbašnik. Zato je moja želja, da bi se te seje udeležili vsi elani našega društva, katerim je !e mogoče. Naš glavni tajnik nam bo gotovo marsikaj koristnega povedal. Vprašanje nastane, kako bomo sprejeli našega glavnega tajnika, da bo bolj zadovoljen med nami. Naša dolžnost je, da nekaj naredimo, in to je, da pripeljemo na sejo vsaki po enega novega člana bodisi za odrasli ali mladinski oddelek. Bratje in sestre, ako hočemo razveseliti našega glavnega tajnika, dajmo to storiti! Nadalje apeliram na tiste člane. ki še nimajo svojih otrok pri našem društvu, da jih vpijejo. Kdor to storit bo koristil na tri strani. Koristil bo Jednoti z novim članom, povedal bo število društvenih članov ter sebe in svoje otroke bo zavaroval za slučaj nesseče. Pomnimo, da nesreča nikoli ne pojiva. Za samo 15 centov na mesec je mogoče otroka zavarovati, torej nima nihče vzroka, da ne bi ga vpisal. Na take opomine se večkrat kdo izgovarja, da je pozabil ali da bo že storil, toda taki izgovori niso na mestu. Nesreča nikoli ne počiva. Bratje in sestre, še nikdar ni bilo take lepe prilike, kot jc nudi feedaj JSKJ. Zdravnik je prost, pri društvu je vse prosto 'n poleg tega obljubi Jednota še lepo nagrado za vsakega novo-pridobljenega člana. Upam, da moj dopis ne bo glas upijočega ■ puščavi. Na svidenje na seji! — Pozdrav! John Zalar, preds. dr. št. 37 JSKJ. , Cleveland, O. Prvič v zgodovini bo imelo lanstvo jugoslovanskih podpornih organizacij v Clevelandu priliko slišati predstavnike istih in to bo 21. oktobra zvečer. Na programu bodo govorniki od različnih organizacij; od J. S. K. Tednote bo sobrat glavni tajnik Anton Zbašnik. Gotovo je v Clevelandu več članov JSKJ, ki bi ga radi poznali in ta večer bodo* imeli priliko. Govorniki od raznih organizacij bodo povedali vsak svoje mnenje in, kdor se zanima za poslovanje naših organizacij, bo gotovo prišel poslušat njihova predavanja. Posebno je priporočljivo, da pošljejo starši svoje sinove in hčere, da bodo slišali o problemih naših organizacij, kajti mladina je tista, ki bo v doglednem času prevzela upravo naših organizacij. Mladina bo nadaljevala naše delo, kakor smo mi nadaljevali delo naših pionirjev. V dneh 19., 20. in 21. oktobra bodo v Clevelandu zborovali zastopniki jugoslovanskih podpornih''organizacij, ki so pridružene Jugoslovanski bratski federaciji. Mogoče, enemu ali drugemu še ni znano, kakšen namen ima ta federacija. Deluje na to, da bi se odpravilo simulante iz vseh organizacij in da bi polagoma prišlo do združenja vseh jugoslovanskih podpornih organizacij. Morda bo kdo rekel, da tega ni treba. Toda poglejmo samo malo okrog sebe. Male kompanije se združujejo v velike in velike še v večje. Zakoni narave silijo k temu. To velja tudi za nas. Združeni bomo napredovali, posamezni propademo. Torej, vabljeni ste vsi, da pridete poslušati predstavnike naših organizacij v nedeljo 21. oktobra zvečer v spodnjo dvorano S. N. Doma na St. Clair Ave. Od polu osmih (7:30) do osmih bo vstopnina prosta, po osmi uri zvečer pa bo moral vsak kupiti za 25 centov pivskih listkov. Torej, ne pozabite večera 21. oktobra, obenem pa se pripravite na Zahvalni dan, ko bo vprizorjena “Prodana nevesta.” Več o tem bo poročano pozneje. Anton Vehar. Cleveland, O Članice društva Marije Vne-bovzete, št. 103 JSKJ opozarjam in prosim, da se polnoštevilno udeležijo redne mesečne seje v nedeljo 21. oktobra v navadnih prostorih. Na tej seji bodo predloženi trimesečni računi in na razpravi bo več drugih važnih zadev. Poleg drugih zadev se moramo pogovoriti tudi glede “card party,” katero bo priredilo naše društvo v nedeljo 28. oktobra. Tem potom prosim članice, katere so kaj obljubile ali ki še žele kaj darovati, da so gotovo navzoče na seji 21. oktobra, da bomo ukrenile kaj moramo in kaj naj še pripravimo, da bomo imele res lepo zabavo. Da pa ne bomo same ženske na prireditvi, že zdaj opozarjam vse članice, da pripeljejo s seboj svoje možičke ali fante, saj vsaka ve, kako slabo in neslano izgleda, če se ženske same vrte. Vabim vse člane in članice JSKJ v Clevelandu in okolici in vse prijatelje našega društva in dobre zabave, da nas posetijo Joliet, 111. Prvi teden v oktobru in še prej so vsi slovenski listi prinašali velika naznanila, vabila in priporočila za veselico ali “Harvest picnic” Zveze slovenskih društev v Jolietu, ki se je vršil 7. oktobra v Rivals parku. Vse je nepričakovano dobro izpadlo. Zanimivo je bilo opazovati prodajanje vstopnic za ples id jutra do večera. Prav tako tgilno je bilo nabiranje glasov. Kolikor mi je znano je bilo od-iano vsem štirim kontestinjam 503,500 glasov. Naj mi bo dovoljeno na tem mestu se zahvaliti vsem tistim •lanom društva št. 66 JSKJ.ter. /sem sorodnikom in prijateljem, ki so oddali svoje glasove moji hčerki Miss Mayme Pirc, ko je bila v kontestu za “kraljico” omenjene prireditve. Hvala u-rt-dniku Nove Dobe, ki je zanjo napisal lepo reklamo v Novi Dobi. Hvala odboru Zveze za podarjeno ji nagrado ali darilo za njeno delo. Hvala vsem tistim, ki so ji pomagali prodajati Vstopnice in so ji šli drugače na roke. Harvest piknik se je prav dobro obnesel. Vreme je bilo mirno in toplo, udeležba na pikniku velika popoldne in zvečer. V jolietskem listu je bilo poročano, da je bilo 8000 posetnikov. To je lepo število za te čase. V '■.druženju je moč; to se je sijajno pokazalo na skupnem pikniku, ki ga je priredilo 15 slovenskih društev 7. oktobra. Po mojem mnenju pa je bila ob tej priliki storjena neka napaka, ki ne bo tako hitro pozabljena. Ni reklama ne za Zvezo, ne za slovenska društva, ki spadajo v Zvezo, ne za slovensko naselbino v Jolietu. V Zvezi je 15 slovenskih društev, vsa v Jolietu, in iz teh 15 društev so bila izbrana tri slovenska dekleta za kontest “Harvest-kralji-te,” pa so vse tri propadle in ni nobena teh dospela do prvega mesta v kontestu. Za “kraljico” je bila pripoznana in prvo nagrado je dobila deklica, ki ni v Zvezi ne med temi 15 društvi, ne v Jolietu. O tem se mnogo govori in kritizira ter se poudarja, da to ni reklama niti za Zvezo niti za zvezni odbor niti za zvezne zastopnike, ne za društva in ne za jolietsko naselbino. Pozdrav! Frank Pirc. in ga pusti, da dela, kar hoče. Tako otrok nima nobene vzgoje. Večkrat se pripeti, da take o-troke potem žandar najbolj razume. V največ slučajih, ako se kaj zgodi, je slovenska mati poklicana na odgovor za svoje otroke. Ameriška mati ni odgovorna za slovenskega otroka, zanj je odgovorna naša slovenska Mica. Vsaka mati je odgovorna za svojega otroka. Mati iz Metlike še ni bila nikoli poklicana na odgovor na sodnijo v Kočevje zaradi ribniškega otroka. Le v slučaju, da se Ribničanka omoži v Metliko in da njen otrok uteče v Kočevje, bi bila Metličanka odgovorna. Metlike pa ne bi “mufali” zaradi tega. Rojaki, tako je šlo dolgo vrsto let. Naši ljudje so se^šteli za tujce napram svojim otrokom v naši novi domovini. Kljub temu pa ostane dejstvo, da so slovenski otroci sinovi in hčere slovenskih očetov in mater, brez ozira na to, kje so bili rojeni. Starši naj vzgojujejo in učijo svoje otroke po zmožnostih doma, učitelji jih bodo pa v šoli. Vzrok, da mladina večkrat poleti od doma je, da so izkoriščevalci na delu. Paziti je treba na soseda in njegove otroke ; zgodi se, da če on ne more napraviti škode, bo pa svoje o-troke poslal na tako delo. Rojaki naj bi si zapomnili, da če otroci odletijo od doma iz svoje lastne volje, bodo tudi iz lastne volje kmalu nazaj prišli. Otrok ne bo pozabil svojih staršev in jim bo tudi pomagal, ker taka je narava. John Sikonja, član društva št. 70 JSKJ. letni Joseph Medic Jr., ki je bil član mladinskega oddelka društva št. 66 JSKJ od rojstva. Za starše je seveda izguba sin-\ta velika izguba, ki pa bo s smrtnino vsaj s finančne strani nekoliko omiljena. Vsi pa vemo, da kar se danes zgodi temu, se lahko jutri pripeti drugemu. Ne odlagajmo torej z zavarovanjem, dokler ni prepozno. I^ovejmo našim znancem, kolikokrat je pri naši Jednoti odpuščen mesečni asesment mladinskega oddelka. Povprečno plačujemo zadnja leta le po 10 centov mesečnega asesmenta za člane mladinskega oddelka. Redni mesečni asesment je sicer 15 centov, toda je tolikokrat v letu odpuščen, da znese v resnici le po 10 centov na mesec. In ako je otrok član mladinskega oddelka več let, ima nekaj rezerve za plačevanje asesmentov, ko prestopi v odrasli oddelek. Ta rezerva je toliko večja, kolikor dalje časa je b:l otrok član mladinskega oddelka. Razložimo to našim znancem in prijateljem, ki še nimajo svojih otrok vpisanih v našo organizacijo, in gotovo bo marsikje u-speh. Bratski pozdrav! — Za društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ: Frank Pirc, tajnik. Chicago, 111. V zadnji izdaji Nove Dobe sem pazljivo prečital članek sq-brata Okolisha, tikajoč se naše mladine. K temu hočem podati nekaj pripomb. Resnica je, da vedno slišimo, da otroci so le toliko časa pri društvu, dokler starši plačujejo zanje; to je resnica. Resnica je tudi, da otroci poletijo od doma. Kdo je vsega tega vzrok? Vaš sosed je tista oseba. Nadalje trdijo nekateri, da mi ne poznamo naše mladine. Za božjo voljo, vsaki stariši najbolje poznajo svoje otroke. Učitelji so odgovorni za mladino samo v šoli, doma je pa mladina vzgojena v duhu staršev. Večkrat pa se zgodi, da slovenska mati pove svoji sosedi, da je njen otrok “amerikanski.” S tem menda misli reči, dž je kaj več Joliet, 111. Člane društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ vljudno vabim, da se v obilem številu udeležijo prihodnje društvene seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. oktobra ob običajnem času in v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, tikajočih se društva in Jednote, ki potrebujejo rešitve od navzočih članov. Prečitano bo trimesečno poročilo nadzornikov o društvenem poslovanju. Dalje je potrebno, da se vse ukrene in uredi za večer društvene veselice, ki se ima vršiti 10. novembra zvečer v Slovenia dvorani. Bilo je že na seji meseca avgusta sklenjeno, da se priredi jesenska veselica. Ta veselica se\bo torej vršila 10. novembra ali na večer pred sv, Martinom. Bo torej prilika, da bomo novo vino s primernimi ceremonijami krstili in pri tem katero zapeli. Člane in članice tega društva želim opozoriti, da naj ne pozabijo, da je še v teku kampanja za pridobivanje novih članov JSKJ, ki je bila razpisana od glavnega odbora. Priporočam vsem, da se potrudimo in skušamo dobiti vsak vsaj še enega novega člana pred zaključkom tega leta. Vsem je znano, da je naše društvo do meseca avgusta bilo na prvem mestu glede števila novopridoblje-nih članov v tem letu. Ne bi bilo lepo in častno za naše društvo, če bi zdaj v zadnjem času zaostali in bi nas katero drugo društvo prehitelo. Priporočljivo je, da v teh zadnjih tednih tega leta porabimo ves naš prosti čas za to, da pridobimo kar največ novih članov odraslega ali mladinskega oddelka našemu društvu in JSKJ. Nesreča nikoli ne počiva in nihče ne ve, kdaj enemu ali drugemu ugasne luč življenja. Meseca maja je poročal naš glavni tajnik, da je član tega društva dobil S450, ko mu je umrl sinček, za katerega je bil samo trikrat plačal mesečni a-sesment v skupnem znesku 45 centov. Za prizadetega je bila ob času nesreče nedvomno lepa pomoč. Dne 7. oktobra je bil doma pred očetovo hišo do smrti povožen od avtomobila štiri- Pueblo, Colo. Slovensko pevsko društvo “Prešeren” priredi svoj jesenski koncert v nedeljo 28. oktobra ob 8. uri zvečer v Jožefovi dvorani (St. Joseph Hall) v Pueb-lu, Colo. Slovensko občinstvo v Pueblu in okolici je vabljeno, da v obilnem številu poseti to pevsko prireditev, ker program bo bogat. John Germ, član pev. dr. Prešeren. Cleveland, O. Že skoro tri leta ni naše društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ priredilo nikake vrste zabave, ker je smatralo, da v časih, kakršni so bili zadnja leta, ni vredno delati dodatnih stroškov z veselicami, ker je težko še redne asesmente plačevati članom. Končno pa podporna društva itak ne nudijo občinstvu zaželjenega užitka, kot na primer pevska ali dramatična društva. Le malo jih je izmed podpornih društev, ki se potrudijo, da bi kaj podobnega pokazala na odru. Največ zabave obstoji v tem, da se pije, več kot želodec drži, in pleše, več kot morejo noge nositi. V tem je vsa zabava zapopade-ra. Potem se pa čudimo, ako se podobnih veselic čedalje manj ljudi udeleži, brez ozira na gmotni položaj društva. Radi tega bi morala vsaka skupina pokazati ob takih prireditvah kaj boljšega, razen že zgoraj omenjenih čudežev. Naše društvo bo torej praznovalo dne 24. novembra t. 1. tridesetletnico svojega obstanka, in sicer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Vsebino programa se bo določilo na prihodnji seji, ki se bo vršila dne 21. oktobra, pričetek ob 9.30 dopoldni. Vabljeni so vsi člani k udeležbi te seje, s čimur se pokaže dobro voljo napram društvu. Nekateri člani so šli na lov za novimi kandidati; saj namen so imeli tak, da bodo kaj “sfišali,” ker so se oborožili s pristopnimi listinami; kakšen uspeh bodo imeli, bomo videli na prihodnji seji. Sobrat R. Perdan je na pretekli seji pokazal dobro voljo kot nekakšen začetek pri našem društvu v tej kampanji ter nam pridobil tri člane v mladinski oddelek. Želeti bi bilo veliko po-snemalcev v tem oziru. Skoraj bi pozabil omeniti, da bo obvezan vsak član vzeti vstopnico za prihodnjo prireditev v vsoti 25c. To omenjam radi tega, da se člani seznanijo že naprej, da ne pride do presenečenj, ker vse, kar pride iz-(Dalje im 6. titranl) FR. MILČINSKI: Cvetko Golar: GOSPODAR PŠENICA (Nadaljevanje.) (Nadaljevanje) Predno ji Mamica Podržajeva se je torej vnovič lotila lista, je pa zopet izpoddrsnilo, jo je prekinil mož. “Mama,” jo rekel, “kadar te ho volja, se morava pomeniti c. Janku.” Mama je pogrnila časopis tja po kolenih, porinila si je očala na čelo, malo globlje je zasopla in se ni genila in tako je bilo videti, kakor da je že pričakovala ta trenotek. Podržaj je stopal po sobi, gladil si je čelo in sive lase in je govoril: “Doma tiči, leta mu teko, tukaj si ne pomaga do cilja. Ali ga pošljeva na Dunaj, da skonča visoko šolo, ali pa — ali pa se mora ozreti po drugem poklicu. Pri železnici bi morebiti še najhitrejše prišel h kruhu.” Tako je govoril Podržaj, meril je sobo in dal ženi duška za pomislek. Ker pa le ni bilo odgovora, je postal in jo pogledal — imela je lice obrnjeno k zidu in je tiho ihtela. Stopil je k nji in jo ljubeznivo pobožal. “Kakor ti rečeš, mama, tako bodi!” Obrisala si je solze, poljubila božajočo roko, mož je sedel poleg nje na rob divana in je rekla: “Saj imaš prav, ata. Kolikokrat sem že sama to premišljevala, podnevi in ponoči, pa nisem nič rekla, da bi ti ne bilo hudo. Čakala sem, da sam ukreneš kakor prav. — Rjavko lahko prodava, pa naj gre fant na Dunaj!” ‘Ta prodava rjavko,” je rekel ata Podržaj, “da bo imel od-kraja, potem si bo že sam naprej pomagal, kakor si pomagajo drugi — saj je priden.” “Priden je,” je ponovila mamica in si zopet obrisala sitni solzi. Janko je za hišo klal drva, naklal jih je za tri, štiri dni. Potem je zapičil sekiro v tnalo, odrgnil si je roki ob hlačah in vzel s skladovnice kamenotiskana pravna predavanja: brez njih se ni nikamor genil. “Zdajle malo k mamici pogledat, kaj dela, potem pa v svojo sobo v boj s tem “prekvatim” rimskim pravom!” Pa je zamukala rjavka. “O, servus!” ji je odgovoril Janko in je vstopil v hlev. Rjavka je okrenila glavo proti njemu in zamukala dolgo in zategnjeno, češ: “Ta svet! Živa duša se ne zmeni zame!” Zopet je kazalo Janku tako, da mora odložiti mrtve pole z rimskim pravom in se pobrigati za živo in lačno rjavko: imela je prazne jasli. “Rjavka, rjavka,” ji je rekel, “kadar imaš, trosiš okrog sebe in teptaš s parklji, potem pa tožiš, da nimaš. Ce bi le količkaj znala gospodariti, bi že lahko kaj na strani imela. Toda kaj: krava si in krava boš!” Tako jo je oštel in šel po sveže krme in ko se je vrnil, kaj je videl: rjavka je mela v gobcu rimsko pravo, ga mlela in nezadovoljno sukala glavo. Janko se je hitro iznebil krme v jasli in rešil rimskega prava, kolikor se ga je dalo še rešiti. Žalosten je gladil, brisal in gledal ostanke pol, zmajal z glavo nad kravo in nad sabo in rekel: “Rjavka, krava, ki niti ne ločiš duševne od telesne hrane! Res je, krava si in krava ostaneš! Pa vendar boš morebiti le še prej dosegla doktorat, kakor ga bom jaz.” Premišljal je, ali bi ji odpustil ta njen naskok na vedo ali ne, čohal jo je med rogo-ma,- tačas je vstopil v hlev oče Podržaj. “Ata,” je rekel Janko, “tale tvoja rjavka — zatožena! V šolsko naznanilo ji zapiši: “Vedenje 5,” v kot jo daj klečat in desetkrat naj prepiše peto božjo zapoved! Glej, kaj mi je naredila! Od treh pol mi je gornji konec odgrizla! Kaj, če bom prav tisto vprašan! Ali se naj izgovorim na rjavko?” Ata Podržaj si je ogledal žival z desne in ogledal si jo je z leve in šel jo je počohat po čelu. “Da, rjavka, kazen mora biti! Z mamo sva se pravkar posvetovala in tako zmenila. Janko, da greš na visoko šolo. Tukaj doma nikdar ne skončaš svojega uka. Škoda ti za leta! Rjavko pa prodamo, da imaš za pot in za prvi čas.” Janko ni nič odgovoril, le zamišljen je gladil kravo po hrbtu. Oče pa je vedel njegove misli. “Ko odideš z doma, Janko, tako ne bo nikogar, da bi ravnal rjavko; pa je tudi ne bova posebno pogrešala z mamo.” “Nemara bolj ko mene! Vajina pokora sem. Saj mi je hudo —” “Predolgo že odlašamo. Čim prej prideš na Dunaj, tem boljše zate. Ali ne?” “To je res! Ali —” “O Svečnici imamo semenj, takole po Svečnici lahko odpotliješ. — In pa —” “Nekaj ste hoteli še povedati, ata?” “Neumnost! Župan se boji, da mu boš snedel tisto njegovo zijalo. Jaz tako mislim, da ti nisi tiste sorte, da bi se komu silil.” Janka je oblila rdečica. “Silil se ne bom,” je odgovoril na kratko. Oče je prijel sina pod pazduho in zapustila sta rjavko in hlev in rjavka je zamukala za njima: “Mu—u—u!” zato da ni ostala čisto brez glasu v tem rodbinskem posvetu. Peto poglavje ZAROTA Odposlanstvo je bilo v mestu in se je ob štirih popoldne vrnilo v Muhobor. Kako je opravilo, se ni dalo izvedeti, možje so se držali resno in so bili nenavadno trezni: to ni obetalo nič dobrega. Koj po njihovem povratku se je zbral občinski svet in 1a je še sejal. Mračilo se je. Gospod Krunoslav Batič je ukazal vajencu, naj pomete in potem zapre brivski salon, poklical je Hedervaryja, Hedervary je ldhnil in šla sta na izprehod, počasi in postajajoč, tja proti občinski pisarni — morebiti bo skoraj seje konec in se bo kaj izvedelo. Toda nikogar od mož ni bilo še na pregled. Šla sta naprej, čez most mimo kapelice sv. Boštijana. — O ti kapelici je šel glas, da pri nji straši: o polnoči prihaja izza kapelice črn dedec, glave nima nič, iz nosu pa mu maha kislo zelje. (Dalje prihodnjič) “Saj res, oh, vse bi dal, ko bi jo mogel poklicati nazaj.” “Kadar se tako zgodi, da kdo umrje, potem je zemlja zanj lahka. Pa saj ni bila samo ona na svetu. Lej ga, saj se ti ponuja Rokova, in meni je obljubila žametasto obleko za sva-tovščino, ako jo vzameš.” “Ali da me oženiš z njo? To so dekleta— Na, kam pa rineš od sebe, ali ne vidiš, kako gre brazda krivo!” Boštjan je potegnil na vso moč konja za uzdo in bi se bil skoraj spotaknil na veliki grudi, ko je konj sunil proti njemu. “Saj pravim,” je začel znova, ko sta šla konja spet vštric vsak po svojem razoru, ‘“čisto nov bi bil na tvoji ženitnini, seve tvoja nevesta bi morala biti tista, ki sivo gleda in je pegasta pa huda.” “Pa se v nedeljo nista nič le po gledala?” Pšenica se je skoraj nasmehnil hlapcu in čakal, kaj poreče na to. “Kam klobuštraš, mrha,” je namestu odgovora zarežal Boštjan in skočil pred konja. Zgrabil ga je za smrček, da je obstal, kakor bi ga pobil. Prišla sta na kraj njive, kjer je šla cesta proti vasi, in se je videla domačija med drevjem in strehami. Rdeče zvezde so se svetile med zelenjem, kakor bi gledala hiša na njivo, kaj dela gospodar. Tisti hip se je spomnil na otroka, ki je ležal sam doma v zibelki. In zaskrbelo ga je, češ, ali se mu ne zgodi nič hudega? In zmerom bolj ga je bilo strah, ko se je zamislil, da se otrok navsezadnje zbudi in prevrne. Zibka pade nanj in se zaduši pod blazinami. O bog!. Vroče mu je postalo, in je rekel Boštjanu, naj izpreže in pride za njim. Pustil je drevo in se obrnil proti domu. Skoraj je tekel proti vasi, ali poti ni hotelo biti konca, kakor bi se odvijala in bi bila zmeraj daljša. vdalo v razposajeno otroško igro in je že pozabila na mladega moža. Ko se je ozrla k njemu, jo je vprašal: “Ali služiš pri Roku?” “Z mojo materjo sta si v so-odu, in je rekel, da me vzame za svojo, kadar pomoži hčere.” “In katera se bo najprej omožila? Ali mi ne poveš?” Pšenica je radovedno čakal, kaj mu bo odgovorila, ali dekle se je v zadregi obrnilo proti oknu. . “Saj veste,” je zašepetala. “Ali ni bila pri vas?” “Katera, ali Zefa?” Pokimala je z glavo in utihnila, in zdelo še je, da je več ne veseli igranje z otrokom. “Ali bi ti prišla k nam?” Hipoma je bila vsa v ognju, in v očeh je imela solze. “Seveda bi prišla,” je rekla skoraj neslišno. Tisti trenutek se je otrok v zibelki, zasmejal živo in razposajeno, kot da je razumel dekletove besede. Prijel jo je za roko, ko ga je pokrivala z rdečo odejico, in jo na vso moč začel vleči proti drugi roki, ki se je dotikala njegovih lic in ki je bila od tistega moža, ki ga je imela najrajši, in ki je še zmerom klečal poleg njega. Klical je, se trgal in izvijal iz mehkih plenic in hotel na vsak način, da bi se roki združili. Gorela so mu ličeca od neugnane radosti, in žuborel je kot studenček v žarkih mladega sonca. In gospodar Pšenica je prijel dekletovo desnico, in vesi obraz se mu je zasmejal, kot da ga je pravkar doletela velika sreča, in je zdaj konec bridkosti. i' * Zimski dan je sijal nad vasjo, in srebrno bela meglica je lahno zagrinjala vrtove in polja, sneg je žarel in se biserno utrinjal, ko je stopil gospodar Pšenica na prag svoje hiše. Bil je praznično oblečen, z rjavim kastorcem na glavi in z židano ruto za vfalrim. V naročju je držal sina, ki je bil ves cvetoč v pisanem krilcu in z lesenim konjičkom v roki. “Kam pa tako lep,” ga je vprašal veseli stric Gašper. “Saj-si zal kot bi šel v svate. Ali sem uganil?” “Skoraj ste pravo zadeli, na veselje grem danes,” se je odrezal Pšenica. “Saj sem dovolj žaloval, tudi žalostne pesmi je enkrat konec.” ‘Le vesel bodi, kar s teboj bi šel, pa nisem oblekel prave suknje.” Naprej je šel gospodar Pšenica, pozibaval sina v naročju, in ko je prišel na sredo vasi, je obstal in vzdignil klobuk. Najrajši bi bil zapel tisto o veselem dekliču, tako mu je bilo srce poskočno in mlado. Na vse strani se je oziral, da bi koga povabil s seboj, še enkrat se je veselo obrnil in nameril korak proti Rokovi hiši. “Pa ste rekli, da me ne bo,” je zaklical na pragu staremu gospodarju, ki je skočil iz svisli in se mahoma znašel pred njim. “Vendar si prinesel pokazat,” je veselo in presenečeni odgovoril, in zasvetile so se mu sive oči. Z obema rokama je grabil ponujano mu desnico in potiskal Pšenico pred soboj skozi duri. “Le naprej, le noter, vsi smo doma! Zakaj se pa nisi napovedal, lej miza ni pogrnjena, in dekleta so kot tiste device v svetem pismu, ki niso bile svatovsko oblečene.’ Široko in bahavo je stopil gospodar Pšenica v hišo, za mizo je sedel in sina je posadil poleg sebe. “Naj pa pridejo dekleta, ako nimajo Židanih kril, naj pa židano voljo prinesejo s seboj! Dolgo sva žalovala, pa bi se rada spet razvedrila. “Andrej, to je beseda, ne more ti rajna zameriti, ako te je imela rada. Dekle, pognu mizo, jaz grem z bučo v klet. (Dalje prihodnjič.) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Spomenik žrtvam avstrijskega nasilja v Crni gori. Ob cesti, ki vodi iz Nikšiča v Savnik, so prebivalci vasi Dragovoljiča in Lukova zgradili velik vodnjak, na njem pa namestili ploščo z imeni 80 žrtev avstrijskega nasilja v zadnjem letu okupacije. V imenovanih vaseh je izvršila neka avstro - ogrska vojaška četa strašen pokol j. Četa se je utaborila v Lukovu ter ustanovila naglo sodišče, ki je obsodilo na smrt 80 najuglednejših vaščanov. Povod tega krvavega sodišča je bila smrt nekega orožniškega narednika, ki ga je ustrelil četnik Rado-jica Vojinovič. Orožniški narednik je nekoč srečal na cesti, ki vodi iz Nikšiča, Vojinovičevo sestro ter jo kratkomalo ustrelil, ko je dognal, da vodi njen brat četnike v planinah. Spominski vodnjak je že dovršen, ploščo z imeni pa bodo odkrili v prihodnjih dneh. Language Information Service, 222 Fourth Ave., New York, N. Y.” PO knjižico se lahko pi- še v slovenskem ali hrvatskeni jeziku. Pismu naj se priloži M 25 centov poštnih znamk. V septembru pridobljeni novi člani __________________________ _ , Ji i Društ.št. Odrasli Mladinski ’Lodge No. Adult Juvenile ^ 5:::::::::::::::::::: ’ ■ 1 6 1 11 1 15 ..................... 2 , 18 1 1 20 2 vi 25 ..................... 1 , 20 ................... 2 I" 30 ............................................ S 33 ................... 1 s| 30:::::::::::::::: 1 42 ..................... 1 , 44 ................... 1 P 45 ..................... 1 4 «i 49 ................... 53 ................... 1 1(1 \ 2 55 ................... ? (j 58 ..................... 1 01 ..................... 1 . I'1 06 ...................... 2 * IK V,:::::::::::::::::::::: . 2 " 78 ..................... 1 82 1 84 ..................... 1 | V 80 ................. 1 , |j 87 ...................... 2 ? 88 .................................... ‘ tl 94 ..................... 1 ‘ (|j >07 ? 110 1 . Ill ..................... 1 114 ...................... 2 117 ..................... 1 127 ..................... 1 , ,■ v 130 ................................... . ki 138 ................... 1 ll< 140 ..................... 1 149 ..................... 1 . 155 .................................... ’ * 156 ..................... 1 »1 >~1 ...................... 2 H, ■72 .......................................... \t 173 ..................... 1 174 ...................... 2 <1 175 ..................... 1 |)| 178 ..................... 1 ‘ 3 h 182 ................... 18 4..................... i . 'n 186 ......................................... I)j 18 5 1)1 102 2 200 ...................... 5 2 203 ...................... 3 j ! 204 ...................... 2 . / 209 ...................... 1 218 1 2 1 220 ...................... 1 J Skupaj-Total.... 07 1) Skupno itevilo v septembru Prl||tf. I, ljenih članov za oba oddelka Kemalove ljudske čitanke v Skoplju. Muslimanski živelj srbskega juga se v splošnem le polagoma modernizira in zaostaja daleč za bosanskimi musli mani. V družabnem življenju imajo še močne vplive stari in konservativni elementi. V pogledu pismenosti pa se vendarle kaže tudi pri muslimanih srbskega juga velik prevrat. Neka knjigarna v Skoplju razpečava v zadnjem času z velikim uspehom Kemalove ljudske čitanke v latinici. Naprednejši muslimani, ki odobravajo sploh vse Kemalove reforme, zahtevajo uvedbo latinice. Stare arabske pismenke zagovarjajo poleg trdovratnih konservativcev sicer še mnogi starejši muslimani z utemeljitvijo, naj ostane arabska abeceda že zaradi tega, ker so v tej pisavi pisane in tiskane vse verske knjige in tudi vsi važni dokumenti. Ce bi se verske knjige in razni dokumenti prevedli v latinico, bi iahko nastala razna kriva tolmačenja tekstov. Naprednjaki pa zatrjujejo, da je treba odpraviti arabsko abecedo na vsak način, pa naj bi to tudi škodovalo raznim starim listinam. Latinica bo razširila pismenost med najširšimi sloji, dočim jo komplicirana arabska pisava le omejuje samo na nekatere kroge. Kemalova ljudska čitanka v latinici je bila tiskana lani v Carigradu in se iz nje stari in mladi kaj kmalu nauče latinice. Abeceda ima 11 samoglasnikov in 22 soglasnikov. Pred kratkim so javljali skoraj vsi naši listi, da tam gori v okolici staroslavne Peči živita najstarejša človeka v Jugoslaviji, 1351etni Sava Jačič in 1551etna Stanojka Bakič, ki sta, kakor se je menilo, menda tudi najstarejša na vsem svetu, odkar je legel v grob vsepovsod kot najstarejši človek vsega sveta razglašeni carigrajski nosač Zoro aga. Toda ta njuna slava ni trajala dolgo. Ugotovilo se je namreč, da v vasi Malinu, ki je kakih 30 km oddaljena od Kumanova, živi neka starka, ki je za dve leti starejša od Stanojke Bakičeve in šteje 157 let. “Baba” Spasena, kakor jo imenujejo, dasi je še danes de kle, ker se ni nikdar omožila, je razmeroma še precej trdna ženica. Sliši pač slabo in noge je nič kaj dobro ne nosijo. Pripoveduje rada, da se zato ni omožila, dasi je imela dovolj snubačev in je bila prav lepa, ker so ji starši umrli, ko je bila stara šele devet let in je imela dva mlajša brata, katerima je gospodinjila od tedaj. Bratca sta pasla tujo živino, ona jima je pa kuhala. Pozneje, ko je prišla bolj v leta, pa se ji tudi ni dalo več možiti se. Starejši brat, ki je ostal tudi samec, je umrl, ko je imel 135 let, mlajši pa, ki je imel druži- “Manica, ako sva se imela rada, ti ga varuj—” Pritekel je proti hiši, in ker mu je bilo predaleč do praga, je pogledal skozi okno. Strepetal je in se zavzel. Pomel si je oči, ali ne vidi prav, ali se mu je zmedlo v glavi? Pred zibelko je klečala Manica in se pogovarjala z otrokom, vsa takšna, kakor je bila v življenju. Lepe kostanjeve kite ima ovite na temenu, njen beli vrat se čisto sveti pod lasmi, in temno je oblečena. Vsa postava je njena, prav tako je sklonjena nad zibelko, in dete se ji smeje in brblja z njo in jo gladi po licih. “Manica!” Planil je v hišo in se je ustavil pri vratih. “Manica!” Kakor takrat ponoči je razprostrl roke, da objame svojo ženo, in spet je prebledel in se ves osupel zgrudil pred otrokom. Tam je klečalo in se igralo z njegovim sinom mlado dekle, ki je nedavno teklo pred Rokom. Pogledalo ga je sramežljivo in skoraj plaho ter je povesilo oči, ne vedoč, kaj bi reklo? Ali naj vstane in gre, a to ji skoraj ni bilo mogoče, ker jo je otrok vlekel k sebi in veselo vriskal, ko je zagledal očeta. “Kako pa si prišla v hišo, ali nisi Rokova Ana?” Pšenica se je ozrl veselo v njeno obličje, ki je temno zardelo in se bleščalo v lahnem strahu in nemiru. “Slišala sem, da se otrok joka, in sem odpahnila vrata, saj se tako zapirajo kot pri nas. Ali ste hudi?” “Prav je, da si prišla! Le ostani, ker se tako razumeta z otrokom.” Ves je bil zaverovan vanjo, ki je bila tako podobna njegovi ženi. Gledal jo je prijazno in ljubeznivo, in dekle se je spet i j no, pa s 107.'Spasena živi se-| daj pri njegovem oženjenem pravnuku, čigar žena, ki se je pred 15 leti primožila k hiši, trdi, da je bila Spasena tedaj ravno taka kot je sedaj. Spasena ima sedaj v ustih samo kočnike ,za ostale zobe pa meni, da ji zopet porastejo, že četrtič. Bila ni nikdar bolna in se tudi sedaj počuti prav dobro. Ni nikdar brez dela v hiši. Spomin ima zelo dober in se spo-’ minja celo prve Karadjordjeve j vstaje. Pravi, da je tedaj (1.1 1804) imela okoli 30 let. Zelo ' veliko zna pripovedovati o tež-■ kem življenju pod Turki. Ži-; vi zelo zmerno. Vina ne pije, : pač pa ne zametuje “rakijice,” > ali si jo privošči le po malem. • Kadila pa ni še nikdar. Tako smo torej že prišli do , 157 let, pri čemer pa ni izklju- * čeno, da se v kratkem najde še - kdo starejši. 1 -------o------- DOPISI 7 (Nadaljevanje s pete strani) nenada, škoduje zdravju. [ Do svidenja na seji! 1 Ivan Kapelj, tajnik društva št. 71 JSKJ. ------------o------- - USTNICA UREDNIŠTVA Š. V., Salida, Colo.—Na Vaše vprašanje glede pridobitve ameriškega državljanstva, Vam moramo odgovoriti, da je nesmiselno iskati kakšno kratko pot v dosego tega cilja. To pot določajo federalne postave, katere dela zvezni kongres. Teh postav ne more izpremenit? ali omiliti tudi sam predsednik Zedinjenih držav. Na omiljen je teh postav je težko upati; verjetno je, da bodo postale še bolj stroge. Inozemec, ki si želi pridobiti ameriško državljanstvo, mora enostavno zadostiti zahtevam naturalizacijskih postav in določb. V mnogih krajih te dežele so večerne šole, kjer se more inozemec z vztrajnostjo in dobro voljo naučiti vse, kar je potrebno znati za pridobitev državljanstva. Kjer takih šol ni, si lahko inozemci pomagajo s knjižico “How to become a Citizen of United States,” katera stane 25 centov in ki se naroča na naslovu: “Foreign 1SK0VINE od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično modema slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO NSHBRhk ^dnSoHflHHflBhk Jt9M9H VSE LINIJE IN PARNift Mi smo oficijelm zastopniki 7.a ' s]učo1! linijo in parnike* in Vam v vsakem • lahko postrežemo, če potujete v s ti j^ju* aii če želite koga dobiti iz stare# cefle Pišite nam po Vozni red parnikov kart. . . POŠILJANJE DENARJA . V pošiljanju denarja v stari k ra J • o- •15 let izkušenj in zato sto lahko sig1 ,e 7.:‘ bodete dobro postreženi, če se <>‘,r ^ nas, kadar pošiljate denar Sedaj 9 cene za dinarje lire sledeče: 1nn T,r Za $ 3.00 • 110 DinjZa $ 0.35 io0 l>|r Za 5.00 100 Din Za 18.25 j,»r Za 10.00 400 DinlZa 27.30 Ue 20.00 815 DinlZa 44.75 t»r 24.25 1,000 Din|Za 88.50 Za 4 8.00 2.000 Din| . V navedenih cenah so zapopa< stroški. — Pošiljamo tudi v am. do * »o Ker se cene sedaj često menjajo, jo*1 dene cene podvržene spremembi, g°rl DRUGI POSLI S STARIM KRA->^ Ako rabite pooblastilo, kupno kako drugo listino za stari kraJ. cjri, imate 'kak drug posel s starim *tra obrnite na: * LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, lr,£: ^ 302 E. 72nd St., New York, fll' ol«’ VAŽNO ZA VSAK0GA KADAR pošiljate denar v stari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj; KADAIt želita? koga iz starega kraja; KADAR rabite kivjco pooblastilo ali kako izjavo za stari kraj se obrnite na nas. KARTE prodajamo za vse boljše parnike po najnižji ceni in seveda tudi za vse izlete. Potniki so z našim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za $ 2.80 100 Din|Za $ 9.35» 100 Lir Za 5.85 200 Din|Za 18.25 200 Lir i 7.50 300 Din Za 44.00 50o Lir i 12.25 500 Din Za 88.20 1,000 Lir i 24.25 1,000 Din Za 170.00 2,000 Lir Navedene cene so podvržene premembi, kakor je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih. V Vašem lastnem interesu je, da pišite nam, predno se drugje poslužite, za cene in pojasnila. Slovenie Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 216 West 18 St. New York, N. Y. GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISN* SLOVENSKI DNEVNIC V AMERIKI Je najbolj razširjen sl°veJ\s^. list v Ameriki; donaša v*rLiua nje svetovne novosti, na^? mo-izvirna poročila iz stare d 0(je vine; mnogo šale in P1 . v romanov najboljših pisate Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljk Vsa pisma naslovite n®- GLAS NARODA 216 W. 18th St., New Yorb.^^ VSEH VRST TISKOVINE za društva in posameznike izdeluje po zmernih cenah moderno opremljena slovenska u> tiskarna ENAKOPRAVNOST (DNEVNIK) 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio lijsfca -'J