Poročilo o delu v letu 1973 Ljubljana 1974 POROČILO O DELU NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI V LETU 1973 A* SPLOŠNI PODATKI Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1774, je z uredbo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta /UL SNOS in NVS, štev. 46 z dne 24. okt. 1945/ postala centralna knjižnica federalne Slovenije ter je bila tedaj pod vrhovnim nadzorstvom Ministrstva za prosveto. Z zakonom o univerzi /UL LRS, štev. 23 z dne 5. julija 1957/ je, kot že nekaj let pred vojno, postala zavod univerze v Ljubljani, Novi zakon, ki je v pripravi, bo njen status na novo opredelil. Organizacijska struktura knjižnice je naslednja: ravnateljstvo, oddelek sa pospeševanje knjižničarstva (z enotama; bibliotekarski strokovni in znanstvenora= zigkovalni center, matična organizacijska in inštruktorska služba), oddelek za dopoin^-evanj« knjižničnega gradiva, oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (z enotama: tekoča splošna narodna bibliografija, retrospektiv« na narodna bibliografija 4» specialne bibliografije), oddelek za obdelavo knjižničnega gradiva (a inventarni katalog, abecedni imenski katalog, stvarni in sistematski katalogi, oddelek za obdelavo periodičnega tiska s skladiščem in čitalnico, oddelek za delo z obiskovalci (z enotami: informacijska služba, izposoja, centralni katalogi, čitalnice, skladišča), posebne zbirke (rokopisna zbirka, zbirka slovenskega drobnega tiska, kartografska in slikovna zbirka, glasbena zbirka, francoska zbirka) ter enote skupnih služb, ki opravljajo naloge skupnega pomena in s svojim delom omogočajo izpolnjevanje temeljnih nalog knjižnice (upravno-izvršilne, administrativne, finančne, gospodarske in tehnične zadeve). Ravnatelj knjižnice je Jaro Dolar, bibliotekarski svetovalec in profesor višje šole. B. SAMOUPRAVLJANJE Knjižnični svet je imel v letu 1973 dvajset rednih sej, Poleg reševanja problematike, ki je zajemala redno delo knjižnice, je posvetil posebno pozornost dvema vprašanjema: 1./ kadrovska in organizacijska struktura knjižnice, ki je ob novem zakonu o obveznih primerkih zaradi neurejenega financiranja zahtevala nekatere začasne in zasilne premike, in 2./ usklajevanje sistema samo= upravljanja z ustavnimi dopolnili in novo zakonodajo. Zaradi tega prilagajanja je bilo treba sestaviti nov statut in skleniti nekatere samoupravne sporazume. V okvir zakonitih obveznosti šteje tudi novo konstituiranje in registracija, kar smo v roku izvršili. Predsednica knjižničnega sveta je bila tovarišica Ančka Korže - Strajnar, njegovi člani pa: Ivan Klemenčič, Breda Longyka, Tatjana Marušič, Stana Moravec, Boža Pleničar, Miša Sepe, Oskar Štrekelj, Maks Veselko. Kot predstavniki družbene skupnosti so pri upravljanju knjižnice sodelovali: Aleksander Skaza, Jože Spanring, Vilko Ukmar, Adreina Pavlica, Bogo Komelj, Marko Kranjc in Janez Peršič. c• kadrovski in finančni položaj Kljub temu, da smo ob koncu leta 1973 po več kot enoletnem prikazovanju novih potreb, ki jih z novimi nalogami nalaga knjižnici zakon o obveznem pošiljanju tiskov, vendarle prejeli zaprošeno vsoto za namestitev nekaj novih sodelavcev in da smo tudi vsoto za nakup knjig oziroma za zamenjavo nekoliko dvignili, je kadrovski in finančni položaj knjižnice še nadalje zelo neugoden. Od 128 sistemiziranih delovnih mest je zasedenih 86 in 42 nezasedenih. To postavlja knjižnico na predzadnje mesto med jugoslovanskimi nacionalnimi in osrednjimi uni= verznimi knjižnicami (zadnja je knjižnica na Cetinju, ki pa ni tudi univerzna osrednja knjižnica), čeprav opravlja NUK celo vrsto opravil, ki jih druge knjižnice ali sploh ne opravljajo ali pa jih ne opravljajo v tolikšni meri: slovenska tekoča bibliografija, zbiranje listkov za centralni katalog knjižnic v Sloveniji, sestavljanje, tiskanje in razpošiljanje listkov centralne katalogizacije slovenskih tiskov ter delovanje posebnega glasbenega in francoskega oddelka. Kadrovski sestav redno zaposlenih delavcev je naslednji: 1 znanstveni sodelavec, 3 biblio= tekarski svetovalci, 12 višjih bibliotekarjev oz. višjih strokovnih sodelavcev, 11 bibliotekarjev, 14 višjih knjižničarjev, 11 knjižničarjev, 6 knjižničnih manipulan= tov, 7 upravnih delavcev in 21 tehničnih delavcev, v pogodbenem razmerju za krajši delovni čas sta 2 višja znanstvena sodelavca in 1 tehnični delavec. Zaradi premajhnega števila strokovnih delavcev so prizadete nekatere dejavnosti (npr, obdelava knjižničnega gradiva, centralni katalogi, bibliotečni strokovno - znanstveni center), nekaterih pa ni moč razviti (npr. slovenska retrospektivna bibliografija, zbirka disertacij, separatov in elaboratov, zbirka drobnega tiska). Glede na stanje in na povečanje obseg dejavnosti bi nujno morali pričeti s potopnim odpiranjem nezasedenih delovnih mest. Za opravljanje osnovne dejavnosti je knjižnica od Izobraževalne skupnosti SRS prejela 4,604.579.- za dejavnost matične službe od republiškega proračuna 486,240,- vsega 5,090.819.- od tega je treba odbiti za matično dejavnost CTK in za matično dejavnost Pionirske knjižnice 92,000.- ostane torej 4,998,819,- Med izdatki naj omenimo samo najvažnejše: za osebne dohodke, nadure in občasna plačila iz CVP (bruto) 3,713,073,70 za nakup tujih knjig 77.786,95 za nakup tujih revij 226.771,30 za nakup slovenskih knjig /v glavnem za zamenjavo/ 53.663,80 za nakup slovenskih revij /v glavnem za zamenjavo/ 46.240,50 za stroške investicijskega vzdrževanja 77.672,50 G. NOTRANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1 • Dotok knjižničnega gradiva v oddelku za dopolnjevanje knjižničnega gradiva (vodja Jože Žužek) smo v letu 1973 prejeli 483.723 (201,741) kosov različnega knjižničnega gradiva (v oklepajih so lanskoletne številke). Za dopolnitev naših fondov je oddelek sprejel in oddal 153.467 (106.920) kosov, drugim knjižnicam pa je poslal 330.256 (94,821) kosov različnega gradiva. Oddelek je določeno gradivo popisal in vodil zanj kartoteke. Koliko in kako smo za naše fonde prejeli tega gradiva, nam pove tale podatek: plošče Knjige kasete per. tisk z dolž. izv. 24469 (21063) 646 (940) 74053 (62605) z nakupi 435 (743) - - 2416 ( 2732) z zamenjavo 2345 ( 967) - - 3633 ( 3521) kot dar 1222 ( 1362) - - 3726 ( 3394) 28471 (24135) 646 (940) 83839 (72252) Viden je porast obveznih izvodov in zamenjav, občutno pa so padli nakupi. Podražitev deviz in pa premalo finančnih sredstev to opravičuje. Pri tem je potrebno pojasniti, da so zamenjave pravzaprav nakupi, saj npr. ameriško, angleško in rusko literaturo prejemamo le z zamenjavami, za katere dajemo nove slovenske publikacije. Kljub temu pa je dotok tuje literature v knjižnico odločno prenizek. Za zamenjave smo kupili knjig 644 in periodik 756, odposlali pa knjig 950 in periodik 1492 (listo glavnih zamenjevalnih partnerjev kaže priloga I.). Ekspedit je odposlal 1450 paketov obveznih izvodov, 421 poštnih zavitkov za zamenjave in prodajo bibliografije, 466 poštnih zavitkov medbibliotečne izposoje. 2. Obdelava knjižničnega gradiva V inventarni katalog (vodja Janez Sešek) je prišlo v inventarizacijo in postavitev 35.607 raznih tiskov, in sicer 31.341 dolžnostnih izvodov, 453 nakupov, 2.254 zamenjav in 1.059 darov, samo za postavitev je bilo prejetih 676 periodičnih tiskov. Inventarni katalog je torej v celem prejel v obdelavo 36.283 tiskov. V inventarne knjige je bilo vpisanih 18.966 tiskov, v pomožne akcesijske kartoteke pa 5.493 tiskov (društveni spisi, visokošolski in šolski spisi isl.). Nadalje je bilo obdelanih 449 jugoslovanskih standardov in začasno obdelanih 11.287 drobnih tiskov. Od tega je bilo pripravlje= nih za postavitev v rednih knjižnih fondih 14.261 tiskov, in sicer za novo postavitev 11.889, za arhiv 2.229 in za duplikate 143 tiskov. (Stanje fondov je razvidno iz priloge II-A.) Poleti 1973 so sodelavci inventarnega kataloga začeli s pomočjo garderoberk urejati začasno obdelano gradivo, ki je bilo nato deponirano v adaptiranem delu samostana v Mekinjah. V abecednem imenskem katalogu (vodja Maks Veselko) je bilo obdelanih 12.127 kosov knjižnega gradiva. Pri tem je bilo izdelanih 13.609 katalognih listkov in opravljenih 6.846 vpisov v signaturne knjige. V kataloge (čitalniški, matični, arhivski, interni) je bilo vloženih 34.005 listkov. V oddelku je bilo za bilten novosti NUK obdelanih 934 enot in izdelanih 23 seznamov novosti za objave v Naših razgledih. V stvarnem katalogu (vodja Miloš Rybar) so obdelali 7.943 del in jih opremili s 7.314 gesli, 11.249 oznakami UDK in 91 kazalkami. V oba stvarna kataloga (abecedni stvarni, sistematski) je bilo vloženih 18.540 listkov in v interni katalog 7.902 listka. Oddelek vodi statistiko prirastka knjižnega gradiva, ki je popolno obdelano in postavljeno v glavna skladišča (prim. prilogo II-B) Urejeni so bili 4 bilteni novosti NUK s skupno 1.666 bibliografskimi enotami. V oddelku za periodični tisk (vodja Jelica Jugovec) je bilo v inventarni katalog vpisanih 2.732 enot ter katalogiziranih in klasificiranih 2.374 enot. Izdelanih je bilo 2.055 katalognih listkov in v katalog vloženih 2.084 listkov. Za Jugoslovanski bibliografski institut je bil narejen seznam inozemske periodike in kartotečni listki za 729 enot tega periodičnega tiska. Skupaj prejema oddelek 3.796 časnikov in časopisov iz Jugoslavije in 706 tujih iz 35 držav (prim. pregled v prilogi III). Oddelek je v tem letu posvetil posebno pozornost izločanju gradiva za depozitno skladišče v Mekinjah in preseljevanju gradiva iz zasilnega skladišča pod glavnim stopniščem, ki še ni povsem zaključeno. V bibliografskem oddelku (vodja Jože Munda) je bila obdelana 2.9^1 slovenska knjiga in 25.220 člankov iz slovenskih periodičnih tiskov. Pri tem je bilo z vrstilci UDK opremljenih 26.645 enot ter za bibliografske kartoteke (AIK, DK, naslovna) knjig in člankov izdelanih 38.995 listkov in vanje vloženih 60.316 listkov. Oddelek opravlja tekočo mesečno bibliografijo za revijo Knjiga in za statistični zavod, opravil je tiskarsko korekturo Slovenske bibliografije za leto 1969 in pripravil za tisk rokopis Slovenske bibliografije za leto 1970. Oddelek za centralne kataloge (vodja Anton Bajt) vodi centralni katalog knjižnic SRS in centralni katalog knjižnic SFRJ. V centralni katalog knjižnic SRS, ki vsebuje tuje znanstveno literaturo in domačo znanstveno literaturo do leta 1946, je vključenih 314 knjižnic in obsega doslej 706.461 knjižnih enot oz, naslov periodičnega tiska; skupno s fondom NUK, ki je sestavni del tega kataloga, je v njem zajetih 1,500.000 enot. V letu 1973 je katalog narasel za 40.178 enot, s kopijami kartotečnih listkov za 24.064 enot pa so bili redno oskrbovani centralni katalogi strokovnih področij za tehniko, medicino, sociologijo in družbene vede, pravo, ekonomijo, biotehniko, muzealstvo, arhivistiko in teologijo, ki jih vodijo ustrezne centralne strokovne knjižnice. Centralni katalog knjižnic SFRJ vsebuje tujo znanstveno literaturo od leta 1919 dalje in jugoslovansko znanstveno literaturo od leta 1919 do leta 1946, ki se nahaja v 1.100 večjih knjižnicah Jugoslavije in obsega doslej 762.202 enoti. V letu 1973 je narasel samo za 10.375 enot, ker zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev velika večina prejeta gradiva ne more biti uvrščena v katalog (nad 1 milijon enot). 3. Obdelava specialnega knjižničnega gradiva Rokopisna zbirka (vodja dr. Branko Berčič) je pridobila precej novega rokopisnega gradiva. Med njimi so celotne zapuščine ali deli ostalin A. Budala, J. Blaznika, V.Holza, A. Karlinove, Pr, Masija, 1. Pintarja, R. Rumorja in Pr. Zbašnika, posamezna dela I. Cankarja, Pr. S. Finžgarja, P. Golie, U. Jarnika, Sr. Kosovela, A. Novačana, M.Pivec-Steletove, J. Šlebingarja, J. Vrchlickega, iz uredništva Ljubljanskega zvona in dijaški list Lahinja 1924, posa= mezna pisma Pr. Albrehta, A. Aškerca, Pr. Bezenška, I. Cankarja, Pr. S. Finžgarja, A. Gradnika, Sr. Kosovela, Pr. Ks. Meška, A, Negri, A. Podbevška, Pr. D. Roosevelta, I. Tavčarja in V. Zupana, deli korespondenc P. Golie, J. Lavrina, J. Marna, P.S. Vilharja, J. Šlebingerja in Pr. Zbašnika, osebni dokumenti I. Cankarja, Sr. KOSOvela, K, Jesenka, Pr. Levca in advokatski akti Pr. Prešerna. Pridobljena in še ne urejena za inventariziranje je zapuščina I. Vesela - Koseskega in del zapuščine I. Koštiala, od pridobljene zapuščine A. Karlinove je urejena in inventarizirana samo korespondenca in gradivo o H. J. Bonsacku. Del navedenega gradiva je pridobljen v fotografski oz. kseroksni reprodukciji in v prepisu. V evidenci oz. dogovorih za pridobitev je naslednje rokopisno gradivo: zapuščine Pr. Albrehta, Iz. Cankarja, H, Dolenca, C. Golarja, A. Gradnika, A. Karlin (preosta= nek), L. Kraigherja, J. Kozaka, L. Mrzela, R. Nahtigala, M. Rupla, A. Seliškarja, I. Tavčarja, A. Sovreta in J. Žagarja, rokopisne zbirke P. Mikliča, H. Požarnika in I. Zormana, odvetniški akti Pr. Prešerna, posamezna dela I. Cankarja ter posamezna pisma I. Cankarja in Sr. Kosovela. Redno katalogiziranih je bilo 443 kosov korespon= dence M. Murka, začasno obdelanih pa 1.658 kosov novo pridobljenih rokopisov ter 182 del iz Sklada Borisa Kidriča, v celem torej 2.283 kosov. Zbirka del Sklada Borisa Kidriča, ki je postala v tem letu last knjižnice, je narasla že na okrog 3.500 del, ki jih bo treba kakor drugo podobno gradivo /disertacije in separate/, na poseben način obdelati. V kartografski in slikovni zbirki (v. d. vodje Metka Avsenak) je bilo obdelanih 8.623 kosov novega gradiva, in sicer; 485 zemljevidov, 27 atlasov, 2.273 razglednic, 153 portretov, 1.084 grafik, 2.662 slovenskih lepakov in 1.934 osmrtnic. Opravljenih je bilo 3.274 inventarnih vpisov in napisanih 6.438 katalognih oz. evidenčnih listkov. V glasbeni zbirki (vodja mr. Ivan Klemenčič) je bilo inventeriziranih 956 muzikalij, 608 gramofonskih plošč in 112 glasbenih rokopisov, skupaj 1.676 kosov. Katalogiziranih je bilo 1,265 kosov glasbenega gradiva, pri čemer je bilo napisanih 2.560 listkov za AIK in za geslovni katalog in narejenih 1.006 dodatnih vpisov. V obdelavi je bila glasbena zapuščina Pr. Šturma in V. Parme ter urejeno gradivo iz zapuščine R, Savina. Pridobljena je bila glasbena zapuščina V. Parme, kopije Gallusovih del, dogovori pa tečejo za prevzem zapuščine Pr. Bučarja. Francoska zbirka (vodja Jožica Pirc) se je povečala za 357 novih del, ki se vsa katalogizira. Pri tem je bilo opravljenih 159 novih inventarnih vpisov in napisanih 1.072 listkov za kataloge (matični, stvarni, lokalni, AIK, CICK). Ker je zbirka omejena in je odvisna od darov, je njen glavni pomen v izposoji in dokumentiranju francoskega literarnega fonda. 4. Tehnične službe v knjigoveznici so vezali, prevezali in bistveno popravili 3.442 knjižnih enot, poleg tega pa so poskrbeli za vsa ostala knjigoveška opravila (kartotečne škatle, ščitniki, brošure, kartotečni listki, mape, ovojnice in podobno). V fotografski delavnici so izdelali 7.022 mikro= filmskih posnetkov in 802 fotografski povečavi. V razmnoževalnici je bilo za potrebe knjižnice in za zunanje naročnike našega gradiva na xerox posnetih 178.522 posnetkov. D. ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1 • Informacije, obisk, izposoja Osnovna dejavnost poteka v oddelku za delo z obiskovalci (vodja Radojka Vrančič), v okviru katerega delujejo informacijska služba, velika čitalnica, profesorska čitalnica, izposoja na dom in medknjižnična izposoja ter glavno skladišče in centralni katalog. V študijskem letu je bilo vpisanih 4.758 članov (leto prej 4.564), od tega 4.182 študenta in 576 drugih (znanstveni delavci, raziskovalci, visokošolski učitelji, strokovni delavci idr.). V okviru oddelka je bilo opravljeno naslednje delo: Obisk s v veliki čitalnici ........................... 79.304 (73.941) v profesorski čitalnici ......................... 767 (633) pri izposoji na dom .......................... 39.013 (41.488) pri inform. službi in medb.izposoji . . 3.482 ( 2.194) skupno ...................................... 122.566 (118.256) Izposoja: v veliki čitalnici ........................... 27.696 (27.368) v profesorski čitalnici ....................... 5.928 ( 5.160) na dom ....................................... 13.247 (16.4SO) medbibllotečna................................... 572 (599) skupno ....................................... 47.443 (49.607) Informacije s osebnih telefon pismenih skupno inform. služba 1.807 1.060 98 2.965 prof. čitalnica 741 na dom 640 311 741 951 skupno 3.188 (3.150) 1.371 (1.287) 98 (139) 4.657 (4.576) Pregled izposo,jenih knjig po strokah: velika čital. prof. čital. na+dom medbibl skupno • Splošno 2.385 1.031 424 3.840 Filozofija,verstvo 1.590 333 575 2.498 Družbene vede 3.045 353 2.379 5.777 Prirodne vede 3.225 343 2.046 5.514 Uporabne vede, tehnika 1.754 228 1.189 3.171 Zdravstvo, teles.kultura 1.628 124 733 2.485 Umetnost 2.713 448 867 4.028 Leposlovje 2.061 596 1.455 4.112 Književnost, jezikoslovje 7.072 1.620 2.931 11.623 Zgodovina, zemljepis 2.323 853 1.220 4.395 Skupno 27.696 5.928 13.819 47.443 Pregled medbibliotečne izposoje: Izposoja iz drugih knjižnic: Odposlane naročilnice: v slovenske knjižnice 60 v jugoslov. knjižnice 87 v tuje knjižnice 243_ skupno 390 (5^2) Rezultat: Naročeno dobili - iz slov. knjižnic ................ 52 iz jugosl.knjižnic .... 47 iz tujih knjižnic .... 178 skupno.........................277 naročilo zavrnjeno ali brez odgovora .... 113 skupno.........................390 Posoja drugim knjižnicam: Prejete naročilnice: iz slovenskih knjižnic iz jugoslov. knjižnic iz tujih knjižnic skupno .................... Rezultat: naročilu smo ustregli ali ga posredovali dalje 689 naročilu nismo mogli ustreči 206 skupno 859 Medbibliotečna izposoja poteka z vsemi večjimi slo= venskimi in jugoslovanskimi knjižnicami in z 92 velikimi tujimi knjižnicami (prim. prilogo IV). Del te dejavnosti poteka tudi v drugih oddelkih knjižnice. Skupni delovni rezultati so prikazani v prilogi V. V tem oddelku je že vrsto let poteka uvajanje študentov, dijakov in drugih interesentov v poznavanje knjižnice ter v uporabo njenih informacijsko - dokumenta= cijskih katalogov in knjižnih fondov. V letu 1973 je bilo uvajanje organizirano za 8 skupin študentov sociologije, pedagogike, zgodovine, slavistike, biologije in veterine (skupno okoli 300) ter za 69 drugih skupin (srednješolci, tečajniki, člani strokovnih društev idr., skupno okoli 1.500 udeležencev). 575 162 158 895 (1015) 2. Razstave Stalna razstava pomembne.jših rokopisov in slovenskih knjig - Pripravljena je za ogled v posebnem prostoru. Za strokovno vodstvo skrbi osebje rokopisne zbirke in ravnateljstvo. Obsega izbor srednjeveških latinskih, cirilskih, glagolskih in slovenskih rokopisov, slovenskih tiskov od 16. do 19. stoletja, avtografov slovenskih pisateljev do moderne, najvažnejših slovenskih časnikov in tiskov iz NOB. n . . . od to d samo krvavi punt poznamo.. .jj-Ra z s t ava je bila odprta za Prešernov praznik od 7. do 17. februarja 1973. Posvečena je bila petstoletnici slovenskih kmečkih puntov. Prikazovala je njihov odmev v sočasnih tiskih in v slovenskem slovstvu 16. stoletja, v novejši slovenski literaturi (pesmi, proza, dramatika), v uglasbitvah in likovnih upodobitvah inž. arh. B. Kobeta ter izbor znan= stvene in poljudno poučne literature o kmečkih uporih. Zasnoval in pripravil jo je ravnatelj Jaro Dolar s sodelavci. Izdan je bil razstavni katalog. Sandor Petofi. - Razstava je bila odprta od 9. do 19. maja 1973. Posvečena je bila 150 - letnici pisateljevega rojstva in je njen glavni del posredovala ambasada NR Madžarske po meddržavni kulturni zamenjavi. Samostojno so bili dodani prevodi Petofijevih del v slovenščino. Razstavo so pripravili ravnatelj Jaro Dolar, višji strokovni sodelavec Jože Munda in univ. prof. dr. Vilko Novak. Izdan je bil delni katalog razstave z bibliografijo Petofijevih prevodov v slovenščino. Ker je razstavna dvorana v NUK zasedena s predavanji za študij knjižničarstva na Pedagoški akademiji v Ljubljani, je bila razstava postavljena v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 3• Matična dejavnost NUK je matična knjižnica za vso SR Slovenijo. Kot somatični knjižnici za področje tehniških strokovnih knjižnic oz. za področje mladinskih in šolskih knjižnic z njo pogodbeno sodeljujeta centralna tehniška knjižnica in Pionirska knjižnica, obe v Ljubljani. Med številnimi opravili na tem področju navajamo samo nekaj najvažnejših. Poleg tekoče dokumentacije so bili zbrani in stati= stično obdelani podatki iz 199 splošnoizobraževalnih in 72 knjižnic univerze in visokih šol za leto 1972. Opravljenih je bilo 20 inštruktorskih obiskov v 16 občinah ter opravljenih v NUK 112 pogovorov in posvetov s posameznimi vodji knjižnic. Sodelovali pri adaptacijah, reorganizacijah in ustanavljanju matičnih knjižnic v 5 občinah, pri načrtovanju novogradenj v 3 občinah, pri pripravi razvojnega načrta v 2 občinah in pri načrtovanju prototipa bibliobusa. Komisija za problematiko univerznih knjižnic je na 4 sestankih obravnavala knjižnične rede, poslovnike, sistemizacijo v teh knjižnicah ter določbe v statutih fakultet o knjižnicah. Pripravljena je bila publikacija o razvitosti matičnih knjižnic v Sloveniji. Prevedeni so bili mednarodni standardi za javne knjižnice in izvedena anketa o strokovnih kadrih v knjižnicah. Izdani sta bili 2 številki Obvestil republiške matične knjižnice (št. 10. 11.).Sodelovali pri uvajanju izdelave standardizirane opreme za knjižnice, pri pripravah novega zakona o knjiž= ničarstvu, pri komisiji za samoupravne sporazumevanje o oblikovanju in delitvi dohodka na področju knjižničarstva, pri novih pravilnikih za pridobivanje strokovnih naslo= vov itd. Oddelek organizira centralno katalogizacijo tekoče izhajajočih slovenskih tiskov. S kartotečnimi listki centralne katalogizacije je bilo oskrbovanih 192 knjižnic (splošnoizobraževalne, šolske, mladinske, znanstvene), ki so imele naročenih 328 kompletov treh setov: set B z vso tekočo slovensko produkcijo (1,689 enot), set A z izborom le- te (721 enot) in set Š z izborom literature za šolske in mladinske knjižnice (668 enot). Razmnoževanih je bilo 327.059 listkov, razposlanih pa je bilo v 14- dnevnih presledkih naročnikom skupno 340.434 listkov. Organiziran je bil enomesečni poletni strokovni tečaj (22 udeležencev, 118 ur predavanj, 13 ur strokovnih ekskurzij v 5 knjižnicah), 14 - dnevni predizpitni tečaj za pripravnike (18 udeležencev, 80 ur predavanj) in eno= dnevni seminar o problemih katalogiziranja, urejanja fondov in uporabe centralne katalogizacije (20 udeležencev). 4* Strokovno_in družbeno udejstvovanje sodelavcev V komisiji za priznavanja kvalifikacij bibliotekarske stroke, ki ima sedež v knjižnici, sodeljujejo kot člani oziroma izpraševalci; Tatjana Banič, dr. Branko Berčič, Jaro Dolar, Miloš Rybar, Maks Veselko in Radojka Vrančič ter Pavle Kalan in Janez Logar. V dveh izpitnih rokih (junij, december) je bilo pred komisijo opravljenih 31 strokovnih izpitov za določene strokovne naslove, po oce= njevalnem postopku pa je komisija priznala višje strokovne naslove 21 kandidatom. Na oddelku za knjižničarstvo Pedagoške akademije v Ljubljani predavajo: Jaro Dolar, Jože Munda, Maks Veselko in Miloš Rybar, ki je tudi zunanji izpraševalec na pravni fakulteti. Na strokovni tečajih predavajo: Majda Armeni, dr. Branko Berčič, Jaro Dolar, Ančka Korže-Strajnar, Miloš Rybar, Miša Sepe, Janez Sešek in Radojka Vrančič. V NCJK je sedež Društva bibliotekarjev Slovenije, do oktobra pa je bil tukaj tudi sedež Zveze društev bibliote= tekarjev Jugoslavije. V vodstvih obeh organizacij sodeluje več knjižničnih delavcev, k:' so sodelovali z referati ali kot delegati tudi na zborovanju slovenskih knjižničarjev in na skupščini jugoslovanskih bibliotečnih delavcev. Posamezni delavci sodelujejo tudi v organih in strokovnih komisijah kulturnih skupnosti (Ljubljana, Slovenija), republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, republiške konference SZDL, sindikatov (republika, zveza) in drugje. V javni publicistiki so sodelovali: Jože Bajec, dr. Branko Berčič, Jaro Dolar, Ivan Klemenčič, Ančka Korže-Strajnar, Jože Munda, Vlasta Pacheiner, Boža Pleničar, Ančka -^osaveCj Miloš Rybar in Majda Ujčič (prim. bibliografijo v prilogi VI). Na strokovnih potovanjih v tujino so bili naslednji knjižnični delavci: dr, Branko Berčič se je udeležil letne konference PIAB v ^renoblu in bil na 12-dnevnem študijskem obisku v Nemški demokratični republiki (Berlin, Dresden, Leipzig), kjer je proučeval sistem visokega šolanja bibliotekarskih kadrov in organizacijo visokošolskega knjižničarstva; Jaro Dolar be je udeležil mednarodnega simpozija PIAB o gradnji nacionalnih knjižnic v Rimu; Jožica -^irc je zaključila 8-mesečni št idijski obisk po knjižnicah v Franciji; Maks Veselko se je udeležil letne konference PIAB v Grenoblu. Knjižnico so obiskovali naslednji tuje gostje: Nadja Balukova, direktor okrožne knjižnice A.S.Puškina v Minsku, Stewart Crysdell, direktor knjižnice York University v Torontu, dr. Jan Čaplovič, direktor knjižnice Slovenske akademi ved v Bratislavi, Ervvin Palosi, prvi sekretar ambasade LR Madžarske, Vasilij Sandru, ambasador LR Romunije, Jožef Szereda, direktor javne knjižnice v Bratsku in Costache, prvi sekretar ambasade LR Romunije. PRILOGA I NAJPOMEMBNEJŠE USTANOVE, S KATERIMI JE NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ZAMENJEVALA PUBLIKACIJE AMERICAN ASSOCIATION POR THE ADVANCEMENT OP SCIENCE, Washington ASSOCIAZIONE EMIGRANTI SLOVENI PRIULI - VENEZIA GIULIA, Orbe BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK, Munchen BIBLIOTECA ACADEMIEI REPUBLICII POPULARE ROMINE,Bucuresti BIBLIOTECA CENTRALA DE STAT, Bucuresti BIBLIOTECA CIVICA, Trieste BIBLIOTECA DEL SENATO DELLA REPUBLICA, Roma BIBLIOTECA PACULTATII DE MEDICINA DIN BUCURESTI, Bucuresti BIBLIOTECA GOVERNATIVA, Gorizia BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE, Firenze BIBLIOTECA UNIVERSITARIA, Padova BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK SSSR, Leningrad BIBLIOTEKA JAGIELLONSKA, Krakow BIBLIOTEKA NARODOWA, Warszawa BIBLIOTEKA UNIVERSYTECKA KATOLICKIEGO UNIVERSYTETU LUBELSKIEGO, Lublin BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA, Lodz BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA, Poznan BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA, Warszawa BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA, Wroclaw BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT TE LEIDEN, Leiden BIBLIOTHEK DER EIDGENOSSISCHEN TECHNISCHEN HOCHSCHULE, Zuri ch BIBLIOTHEQUE DE DOCUMENTATION INTERNATIONALE CONTEMPORAINE, Nanterre BIBLIOTHEQUE DES PACULTES ST. ALBERT DE LOUVAIN, Louvain BIBLIOTHEQUE DES NATIONS UNIES, Geneve BIBLIOTHEQUE NATIONALE, Pariš BIBLIOTHEQUE ROYALE DE BELGIQUE, Bruxelles BODLEIAN LIBRARY, Qxford THE BRITISH MUSEUM, London BULGARSKA AKADEMIA NA NAUKITE, Sofia CENTRALNAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEMU NAUK KAZAHSKOJ SSR, Alma-Ata CENTRALNAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK USSR, Kiev CENTRE DE DOCUMENTATION SUR L’U.S.S. ET LES PAYS SLAVES, Pariš CONSEIL DE L’EUROPE, Strasbourg DEUTSCHE AKADEMIE DER HSSENSCHAFTEN, Berlin DEUTSCHE BIBLIOTHEK, Frankfurt am Main DEUTSCHE BUCHEREI, Leipzig DEUTSCHE FORSCHUNGSGEMEINSCHAFT, Bonn - Bad Godesberg DEUTSCHE STAATSBIBLIOTHEK, Berlin DIRECTION GENERAL DE BIBLIOTECAS, Habana - Cuba EARL K. LONG LIBRARY, LOUISIANA STATE UNIVERSITY, New Orleans EGYETEMI KONYVTAR, Budapest EGYETEMI KONYVTAR KOSSUTH LAJOS, Debrecen GLOV/NA BIBLIOTEKA LEKARSKA, Warszawa GOSUDARSTVENNAJA ORDENA LENINA, BIBLIOTEKA SSSR IMENI V.I.LENINA, Moskva GOSUDARSTVENNAJA PUBLIČNAJA NAUČNO-TEHNIČEŠKAJA BIBLIOTEKA SSSR, Moskva GOTEBORGS UNIVERSITETSBIBLIOTEKET, Goteborg HARVARD COLLEGE LIBRARY, Cambridge - Mass. USA HILLMAN LIBRARY, UNIVERSITY OE PITTSBURGH, Pittsburgh INSTITUT FUR AUSLANDSBEZIEHUNGEN, Stuttgart INSTITUTE FOR BALKAN STUDIES, THESSALONIKE INSTITUT DANOIS DES ECHANGES INTERNATIONAUX DE PUBLICATIONS SCIENTIFIQUES ET LITTERAIRES, Copenhague INSTITUT FUR SLAVISCIIE PHILOLOGIE UND ALTERTUMSKUNDE DER UNIVERSITAT WIEN, Wien INSTITUT NAUČNOJ INPORMACII I FUNDAMENTALNAJA BIBLIOTEKA PO OBŠČESTVENMM NAUKAM AKADEMII NAUK SSSR, Moskva INSTITUT SLAVJANOYEDENIJA I BALKANISTIKI, AKADEMIJA NAUK SSSR, Moskva INTER NATIONES, Bad Godesberg THE JEWISH NATIONAL AND U.NIVERSITY LIBRARY, Jerusalem THE JOHN HOPKINS UNIVERSITY - BOLOGNA CENTER, SCHOOL OP ADVANCED INTERNATIONAL STUDIES, Bologna KARL MARX UNIVERSITAT, Leipzig DET KONELIGE NORSKE VIDENOKABERS SELSKAB BIBLIOTEKET, Trondheim LIBRAIRIE HACHETTE, Pariš LIBRARY OP CONGRESS, Washington LIBRARY OP PRINCETON UNIVERSITY, Princeton MAGYAR TUDOMANYOS AKADEMIA KONYVTARA, Budapest MATICA SLOVENSKA V MARTINE, Martin MILLI KUTUPHANE, Ankara MINISTERO DELLA PUBBLICA ISTRUZIONE, BIBLIOTECA NAZIONALE UNIVERSITARIA, Torino MUSEE DE L»HOMME - BIBLIOTHEQUE, Pariš NARODNA BIBLIOTEKA KIRIL I METODIJ, Sofia NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Trst NATIONAL LIBRARY OP AUSTRALIA, Canberra NATIONAL LIBRARY OP MEDICINE, Washington NATIONAL LIBRARY OP PEKING, Peking NAUČNAJA BIBLIOTEKA IMENI GORKOGO, Leningrad NAUČNAJA BIBLIOTEKA IMENI A.M.GORKOGO, Moskva NAUČNAJA BIBLIOTEKA LVOVSKOGC GOSUDARSTVENNOG UNIVERSITETA, Lvov NAUČNAJA BIBLIOTEKA VIL’NJUSSKOGO GOSUD. UNIVERSITETA IM. V.KAPSUHASA, Vil’njus THE NEW YORK PUBLIC LIBRARY, New York THE OHIO STATE UNIVERSITY LIBRARIES, Columbus ORSZAGOS MUSZAKI KONYVTAR ES DOKUMENTACIOS KOZPONT, Budapest ORSZAGOS SZECHENYI KONYVTAR, Budapest OSTERREICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK, Wien PAMATNIK NARODNIHO PISEMNICTVI NA STRAHOVE, Praha PUBLIČNAJA BIBLIOTEKA IMENI SALTYKOVA-ŠČEDRINA, Leningrad SCHWEIZERISCHE LANDESBIBLIOTHEK, Bern SCIENCE MUSEUM LIBRARY, London DIE SENCKENBERGISCHE NATURPORSCHENDE GESELLSCHAPT, Frankfurt am Main SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT GOTTINGEN, GBttingen SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT GRAZ, Graz SLAVISCHES SEMINAR DER NEUEN UNIVERSITAT KIEL, Kiel SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT MUNCHEN, Munchen SLOVANSKA KNIHOVNA, Praha SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA, Buenos Aires SLOVENSKA ŠOLA MARIJE POMAGAJ, Toronto SLOVENSKA TECHNICKA KNIŽNICA, Bratislava SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI DOM KOROTAN, Wien SOCIETE DES BOLLANDISTES, Bruxelles STAATS- UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK, Hamburg STADTBIBLIOTHEK AARHUS, Marburg am Lahn STANPORD UNIVERSITY LIBRARIES, Stanford STATNI KNIHOVNA, Praha STEIERMARKISCHE LANDESBIBLIOTHEK, Graz STUDIA SLOVENICA, New York SUDOSTINSTITUT, Munchen UNESCO BIBLIOTHEQUE, Pariš UNITED STATES BOOK EXCHANGE, V/ashington UNIVERSIDAD CENTRAL DE VENEZUELA, Caracas UNIVERSITA DEGLI STUDI Dl TRIESTE, Trieste UNIVERSITATS- UND LANDESBIBLIOTHEK SACHSEN-ANHALT, Halle an der Saale UNIVERSITATSBIBLIOTHEK, Basel UNIVERSITATSBIBLIOTHEK ERLANGEN-NURNBERG, Erlangen UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER HUMBOLDT UNIVERSITAT ZU BERLIN, Berlin UNIVERSITATSBIBLIOTHEK GIESSEN, Giessen UNIVERSITATSBIBLIOTHEK GRAZ, Graz UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HEIDELBERG, Heidelberg UNIVERSITATSBIBLIOTHEK ROSTOCK, Rostock UNIVERSITATSBIBLIOTHEK TUBINGEN, Tiibingen UNIVERSITATSBIBLIOTHEK WIEN, V/ien UNIVERSITE DE LIEGE, Liege UNIVERSITEIT VAN AMSTERDAM, Amsterdam UNIVERSITETI SHETEROR I TIRANES, Tirana UNIVERSITETSBIBLIOTEKET LUND, Lund UNIVERSITETSBIBLIOTEKET OSLO, Oslo UNIVERSITETSBIBLIOTEKET UPPSALA, Uppsala UNIVERSITY LIBRARY, Sofia UNIVERSITY OP CALIFORNIA LIBRARY, Los Angeles UNIVERSITY OP CALIPORNIA, Berkeley UNIVERSITY OP KANSAS LIBRARY, Lavvrence UNIVERSITY OP KENTUCKY LIBRARIES, Lexington UNIVERSITY OP LONDON, London UNIVERSITY OP MINESSOTA, Minneapolis UNIVERSITY OP NOTTINGHAM, Nottingham UNIVERSITY OP SOUTH APRICA, Pretoria UNIVERSITY OP TORONTO LIBRARY, Toronto UNIVERSYTET MARIE CURIE - SKLODOWSKIEJ, Lublin UNIVERZITNI KNIHOVNA, Brno UNIVERZITNA KNIŽNICA, Bratislava USTAV VEDECKO-TECHNICKYCH INPORMACI, USTREDNI ZEMEDELSKA A LESNICKA KNIHOVNA, Praha USTREDNA KNIŽNICA PILOZOPICKEJ PAKULTY UNIVERZITY KOMENSKEHO, Bratislava USTREDNA KNIŽNICA SLOVENSKEJ AKADEMIE VIED, Bratislava VICTORIA UNIVERSITY OP WELLINGTON, Wellington - New Zealand VSESOJUZNAJA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA INOSTRANNOJ LITERATURY, Moskva YALE UNIVERSITY LIBRARY, New Haven - Connecticut YLIOPSTAN KIRJASTO, Helsinki ZAKLADNI KNIHOVNA ČESKOSLOVENSKE AKADEMIE VED, Praha A. STANJE FONDOV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE stanje 1972 - Knjige, brošure periodika SKUPAJ - Rokopisi - Zemljevidi, atlasi grafike plakati, letaki razglednice portreti osmrtnice SKUPAJ - Muzikalije gramofonske plošče SKUPAJ - Drobni tiski separati SKUPAJ -SKUPAJ 733.072 2.283 105.449 51.054 109.126 1,001.205 povečanje 1973 25.453 4.525 29.978 55 512 1.084 2.662 2.273 158 1.934 8.623 1.068 608 1.676 7.835 3.044 10.879 51.211 stanje 1973 763.050 2.559 114.072 52.730 120.005 1,052.416 Opomba; Šteti so kosi po stanju v skladiščih ter po vpisih v inventarne knjige oziroma evidenčne kartoteke. Pri rokopisih so štete signature in nekatalogizi= rani inventarni vpisi. Novo pridobljeno gradivo je redno obdelano ali začasno obdelano, vendar v obeh primerih dostopno interesentom. B. STATISTIKA REDNO OBDELANEGA KNJIŽNEGA PRIRASTKA (zvezkov) Po izvoru Število zvezkov % 0 8.058 76.71 N 605 5.76 Z 1.398 13.31 D 412 3.93 PZC 14 0.14 St.f. 17 0.16 SKUPAJ 10.504 100.00 Po .jezikih angleški 445 4.24 nemški 998 9.50 francoski 237 2.25 italijanski 197 1.87 romunski 18 1.87 španski 15 latinski 38 ruski 258 2.46 ukrajinski 16 poljski 136 1.30 v v, . n ceski 33 slovaški 39 srbohrvatski 5.293 50.39 slovenski 1.899 18.08 makedonski 420 4.01 bolgarski 4 albanski 76 0.73 turški 1 madžarski 77 ostali 304__________________________ 10.504 Po strokah 0 1/2 3 5 6 61+796/799 7 30+82.0 82 9 - splošno - verstvo in filozofija - družbene vede - prirodne vede - uporabne vede, tehnika - zdravstvo, telesna kultura - umetnost - književna veda in jezikoslovje - leposlovje - zemljepis in zgodovina skupaj Seštevek glavnih skupin 1. Humanistične vede v celoti od teda družbene vede in pravo 2. Prirodne vede in uporabne vede od tega prirodne vede in uporabne vede 3. Leposlovje Število zvezkov 5.615 % 53.46 2.822 3.060 29.14 1.127 1.933 1.829 17.40 708 350 2.822 1.127 1.246 687 454 540 1.829 741 10.504 50.26 36.83 63.17 10.504 100.00 PREGLED PERIODIČNEGA TISKA (po številu naslovov) Država časniki revije skupaj enot Jugoslavija: Slovenija Zamejski Slovenci Emigrantski listi Srbija Hrvatska Bosna in Hercegovina v Orna Gora Makedonija SKUPAJ 197 21 7 472 238 129 21 73 1.158 540 30 18 1.186 538 172 42 112 2.638 737 51 25 1.658 776 301 63 185 3.796 Tujina: Anglija Albanija Avstrija Belgija Bolgarija ČSSR Danska Egipt Finska Francija Gana Grčija Indija Italija Izrael Japonska 5 2 2 2 67 5 26 4 21 42 6 1 1 46 1 1 3 40 2 3 72 5 28 4 23 44 6 1 1 50 1 1 3 45 2 3 Južna Afrika - 1 1 Kanada - 4 4 Kitajska - 9 9 Koreja - 2 2 Latinska Amerika 1 7 8 Madžarska - 23 23 Nemčija (Vzh. in Zah.) 9 116 125 Nizozemska - 12 12 Norveška - 1 1 Pakistan - 1 1 Poljska 3 29 32 Romunija - 6 6 SSSR 6 67 73 Švedska - 3 3 Švica - 19 19 Turčija - 2 2 Vietnam 1 - 1 ZDA 5 62 67 OZN in druge medn.org. - 28 28 SKUPAJ 45 661 701 Skupaj jugoslovanska in inozemska periodika 1.203 3.299 4.502 PRILOGA IV TUJE KNJIŽNICE, S KATERIMI JE POTEKALA MEDBIBIOTEČNA IZPOSOJA ALBANIJA Tirana; Biblioteka Shkencore e Universitetit ANGLIJA Boston Spa; British iibrary London; National Central Library Titchfield: College Library AVSTRIJA Graz; Universitatsbibliothek Innsbruck; Universitatsbibliothek Linz; Studienbibliothek Passau; Studienbibliothek Salzburg;Universitatsbibliothek Wien: Osterreichische Nationalbibliothek, Universitats biblio.thek, Bibliothek der Akademie der bildende Kunste, Bibliothek der Hochschule fiir Welthandel Bibl. der Hoheren graphischen Lehr- und Versuchsanstalt BOLGJ>FIJA Sofia: Narodna biblioteka ČSSR Bratislava; Univeržitna knižnica Brno; Universitni knihovna Olomouc; Statni vedecka knihovna Praha; Slovanska knihovna, Universitni knihovna, Statni tehnicka knihovna DANSKA Arhus; Statsbiblioteket KgSbenhavn; Det kongelige Bibliotek FINSKA Turku; Univerzitetna biblioteka FRANCIJA Aixs Bibliotheque universitaire Bordeaux: Bibliotheque municipale Pij on: Bibliotheque universitaire Grenoble: Bibliotheque universitaire Pariš: Bj_bliotheque nationale Rouen: Bibliotheque municipale Strasbourp;: Bibliotheque nationale et universitaire ITALIJA Bologna; Biblioteca universitaria Firenze: Biblioteca Nazionale centrale Gorizia; Biblioteca statale isontina Milano: Biblioteca nazionale Padova: Biblioteca universitaria Roma: Biblioteca universitaria Salerno: Biblioteca universitaria Trieste: Biblioteca universitaria, Biblioteca civica, Narodna in študijska knjižnica JUŽNA AFRIKA Pretoria: State library MADŽARSKA Budapest: Nacionalna biblioteka Szechenyi, Biblioteka Akademije znanosti NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA Berlin: Deutsche Staatsbibliothek Jena: Universitatsbibliothek Rostock: Universitatsbibliothek ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA Aachen: Bibliothek der Technischen Hochschule Berlin: Staatsbibliothek, Universitatsbibliothek Bonn: Universitatsbibliothek Braunachweig: Landesbibliothek Coburg: Universitatsbibliothek Darmstadt: Hessische Landesbibliothek Dillingen: Studienbibliothek Dusseldorf: Universitatsbibliothek Eichstatt: Seminarbibliothek Frankfurt: Universitatsbibliothek Giessen: Universitatsbibliothek G3ttingen: Universitatsbibliothek Hannover: Bibliothek der Technischen Hochschule Heidelberg: Universitatsbibliothek K(31n: Universitatsbibliothek Munchen: Bayerische Staatsbibliothek, Universitats= bibliothek, Bibliothek der Technischen Universitat Marburg/Lahn: Universitatsbibliothek Regensburg: Universitatsbibliothek Saarbriicken: Universitfsbibliothek Spever: Landesbibliothek Stuttgart: Landesbibliothek Tubingen: Universitatsbibliothek Wiesbaden: Landesbibliothek Wilrzburg: Universitatsbibliothek NIZOZEMSKA Delft: Bibliotheek Technische Hogeschool Haag: Univerzitetna biblioteka Leiden: Univerzitetna biblioteka NORVEŠKA Oslo: Univerzitetna biblioteka POLJSKA Warszawa: Biblioteka narodowa, Biblioteka Polskiej Akademii Nauk ROMUNIJA Bucuresti: Biblioteca centrala de stat SSSR Klsv: Univerzitetna biblioteka Leningrad: Gos. publičnaja biblioteka im. Saltykov-Ščedrina, Biblioteka Akademii Nauk Moskva: Gos. biblioteka im. Lenina, Vsesojuznaja gos. biblioteka innostranoj literatury ŠVEDSKA Lund: Univerzitetna biblioteka ŠVICA Basel: Bibliotheque universitaire Bern: Schweizerische ^andesbibliothek, Stadt- und Universitatsbibliothek ZUrich: Zentralbibliothek USA Philadelphia: University of Pennsylvania Library PREGLED DELA Z OBISKOVALCI Informacije Upoštevane so pismene, telefonske in ustne informacije: Oddelek za informacije .... 4.657 Oddelek za periodiko . . .... 3.330 Bibliografija .... 2.247 Centralni katalog .... 1.803 Rokopisna zbirka . . . . 1.552 Francoska zbirka 852 Kartografska in slikovna zbirka . 617 Glasbena zbirka 281 SKUPAJ 15.339 (14.877) Obiskovalci Obisk posameznih'oddelkov kaže razpredelnica: Velika in profesorska čitalnica . Čitalnica odd.za periodični tisk 3.393 Rokopisna zbirka Francoska zbirka Centralni katalog Glasbena zbirka 727 Kartografska in slikovna zbirka . . 1 . . 657 V CELEM 133.209 (130.534) Izposo.ia Oddelek za delo z obiskovalci • • • Oddelek za periodiko Kartografska in slikovna zbirka 6.371 Francoska zbirka Rokopisna zbirka 1 . . Glasbena zbirka V CELEM 72.216 (70.809) BIBLIOGRAFIJE SODELAVCEV ZA LETO 1973 BAJEC Jože - Slovenski časniki in časopisi 1937 - 1945. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica 1973. 362 str. - Bibliografija del Katke Zupančič. - Slovenski koledar 1974, str. 318-325. BERČIČ Branko - Dr. Melita Pivec - Stele. - Knjižnica 17/1973, str. 136 - 138. - Kako šolati knjižnične delavce. (Odgovori na ankete.) -Knjižnica 17/1973, str. 3-5. - Knjiga i savremena stremljenja jugoslovenskog bibliote= karstva. - Narodna biblioteka SR Srbije 6. aprila 1973, Beograd 1973, str. 179 - 184. Objavljeno tudi v: Narodna biblioteka SR Srbije, Medjunarodni seminar Knjiga u razvoju savremenog društva, Beograd 1973, str. 99 - 105. V francoskem prevodu predložene kot gradivo letni konferenci FIAB, Grenoble avgust 1973. - Loški razgledi XX. Škofja Loka, Muzejsko društvo 1973. (Uredil.) - Razvoj samoupravnih družbenih odnosov in knjižničarstvo. _ Obvestila republiške matične knjižnice, Ljubljana 1973, št. 11, str. 1 - 22. DOLAR Jaro - Cankar Ivan: Realka - Sodobnost 1973, št. 1, str. 1-6. (Uvod k objavi) - Mileva Zakrajškova. (Uvodna beseda ob otvoritvi spominske razstave Slovenskega gledališkega muzeja v Mariboru.) -Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja 1973, št. 21, str. 78 - 87. - ....... od tod samo krvavi punt poznamo....Misli ob razstavi. - Delo 1973 (10.2.) št. 39, str. 19. - Pismo nekdanjega upravnika SNG v Mariboru. - Gledališki list SNG Maribor, Drama, 1973/74, št. 1, str. 16. KLEMENČIČ Ivan - Kompozicijski stavek v klavirskih skladbah Marija Kogoja. Magistrska naloga. Ljubljana 1973. 203 str. ( (strojep.) - Muzikološki zbornik VIII. - Naši razgledi XXII/1973, št.12. - Janez Hč5fler: Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja, Ljubljana 1970. - Zvuk 1973, št. 3, str. 347 - 350. KORŽE - STRAJNAR Ančka - Boljša listina o temeljni listini kulture. - Nari razgledi XXII/1973 (9.3.), št. 5, str. 114 - 115. - Kako urediti novo organizacijo splošne knjižnične mreže v Sloveniji. - Radio Ljubljana, oktober 1973. - Modernizacija knjižnične mreže v Sloveniji. (Ob novem zakonu o knjižnicah). - Radio Ljubljana, marec 1973. - Razvitost matičnih knjižnic v Sloveniji. Ljubljana, Kulturna skupnost Slovenije 1973, 86 3tr. MUNDA Jože - Bibliografija rasprava i članaka, knj. 10. Zagreb, Jugoslovanski leksikografski zavod 1973. ~ (Sodelavec.) - Bibliografija Vladimira Pavšiča - Mateja Bora - Pavšič-Bor: Izbrano delo I, Ljubljana 1973, str. 335 - 333. - BS11 pri nas. - H. Boli: In ni rekel niti besede, Ljubljana 1973, str. 467 - 468. - Ivan Cankar: Zbrano delo, 23. knjiga. Pisma III. Ljublja= na, Državna založba Slovenije 1973, 420 + (III) str. (Uredil in napisal opombe) - Quasimodo pri nas. - S. Quasimodo: Pesmi, Ljubljana 1973, str* 162. - Reymont pri nas. - W.S.Reymont: Kmetje IV, Ljubljana 1973, str. 315 - 317. - Sandor Petofi v slovenščini. Bibliografija prevodov. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica 1973, 15 str. (Soavtor Vilko Novak.) - Sartre pri nas. - J. P. Sartre:V zrelih letih, Ljubljana 1973, str. 393 - 396. - Tagore pri nas. - R. Tagore: Darovanjke, Ljubljana 1973, str. 479 - 482. PACHEINER Vlasta - Bibliotekarska, bibliografska in dokumentalistična literatura v NUK. - Knjižnica 1973, str. 147 - 153. - Knjižnica 17. Ljubljana, Društvo bibliotekarjev Slovenije 1973. (Odgovorna urednica.) - Rabindranath Tagore: Gora. Ljubljana, Cankarjeva založba 1973. (Prevod.) PLENIČAR Boža - Kazalo imena in naslova. - Janez Logar: Uvod u bibliografiju, Sarajevo 1973, str. 261 - 304. POSAVEC Ančka - Bibliografija NOB Slovenije 1969 - aprila 1973. - Med platnicami 1973, št. 4, str. 95 - 111. RYBAR Miloš - Dr. Dušan Kermauner - sedemdesetletnik. - Knjižnica XVII/1973, str. 69 - 71. - Festschrift Josef Stommvoll. Am Beiepiel eines Bibliothekars. - Knjižnica. - XVII/1973, str. 166 - 168. - Kmetčki puntarji v Jurkloštru 1573/1 - 6/. - Naše delo VII/1973, št. 5/6, str. 10 - 11, št. 7/8, str. 4-5, št. 9 str,5, št 10, str. 4, št. 11, str. 2, št. 12, str. 2 in 4. - Laško v očeh likovnih umetnikov. (Razstava). - Naše delo VII/1973, št. 1 str. 10. -Mr. ph. Vekoslav Ujčič - prvi lekarnar v Laškem. -Farmacevtski vestnik XXIV/1973, št. 1 str. 73 -75. - Nove knjige v NUK, biblioteki SAZU, knjižnici Oddelka za zgodovino FF in knjižnici Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. - Zgodovinski časopis X>1VII/1973, št. 1/2, str. 175 - 201. (Skupno z dr. Melito Pivec - Stele, Olgo Janša in Maro Mervič.) - 800 let Jurkloštra. 15 - 24. - Naše delo (Laško) VII/1973, št. 1, str. 11, št. 2, str. 4, št. 3, str. 5^ št. 4, str. 5, št. 5/6, str. 12 - 13, št. 7/8, str. 10, št. 9 str. 4-6, št. 10, str. 5, št. 11, str, 3, št. 12, str. 3. - Turistični prospekt laške občine. - Naše delo VII/1973, št. 7/8, str. 8. - Umrl je magister Ujčič - dolgoletni laški lekarnar. -Naše delo VII/1973, št. 2, str.3. - Univerzalna decimalna klasifikacija. Prva slovenska srednja izdaja. (Prev, iz nemščine.) 2. Beograd -Ljubljana 1973. 24 str. (Sodeloval kot recenzent skupno z dr. Smolnikom.) - V spomin dr. Pernatu. - Naše delo VII/1973, št. 10, str. 3. - Zgodovinske publikacije v letu 1972. - Zgodovinski časopis XXVII/1973, št. 3/4. - Zidani most je dobil knjigo o železničarski godbi. -Naše delo VII/1973, št. 1 str. 5. UJČIČ Majda - Mesečna bibliografija. - Knjiga 1973, št. 1 - 11/12. NPRODNfi IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA II 470 484i973 920081460