Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
34.
kos.
V LJUBLJANI, dne 5. junija 1931.
Letnik
II.
V S E B
183. Zakon o dopolnitvi čl. 11. zakona, s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazensikem postopanju in zakon' o izvrševanju kazni na prostosti.
184. Uredba o opravljanju prisege državnih uslužbencev v resori u ministrstva za notranje posle.
183. Uredba o razporedu zvaničniških in služiteljskih 7,vanj ministrstva za socialno politiko ki narodno zdravje.
186.	Uredba o ustanovitvi fonda za preskrbovanje brezposelnih rudarskih delavcev pri bratovskih skhulnieah in pobiranju prispevkov za ta fond.
I N A :
187. Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol io komisarjev za izredne preglede.
188. Izprememba točke 11. člena 2. pravilnika o organizaciji, notranjem delu in vzdrževanju službe v državnih bolnicah z dne 16. V. 1930.
189. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju Dravske banovine.
190. Objave kraljevske banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
Razne objave iz »Službenih novki«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
183.
Mi
ALEKSANDER 1., po milosti božji in narodni volji kralj .Jugoslavije,
Predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra Pravde in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega
sveta
zakon
o dopolnitvi člena 11. zakona, s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti.*
V členu 11. zakona, s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti z
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19.	aprila 1931., št. 84/XXVII/190. — Zakon, ki se s tem dopolnjuje, gl. »Uradni lisk št. 311/75 (in št. 315/76) iz 1. 1929.	“
dne 16. februarja 1929., se dodajajo kot odstavka 5 in 8 naslednji predpisi:
»V kazenskih stvareh, ki se zateko v delu pri sodiščih na področju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici na dan, ko stopi v moč zakonik o sodnem kazenskem postopanju, se nadaljuje poslovanje po novem kazenskem postopanju, toda ostane v veljavi vse ono, kur je učinjenega do tega dne po dotedaj.šnjem postopanju. Državni tožilec sme že vloženo tožbo izpremeniti ali dopolnili, neglede na § 202. zakonika o sodnem kazenskem postopanju. Zoper tako izpremenjeno ali dopolnjeno tožbo ni pravnega sredstva. Ce je izprememba ali dopolnitev obtožencu v škodo, jo je priobčiti obtožencu, odnosno njegovemu branilcu zaradi dopolnitve obrambe. Stvari v preiskovalnem postopanju, ki se zateko na dan, ko stopi v moč novi sodni kazenski postopek, v delu na omenjenem področju pri preiskovalnih oblastvih, dotlej pristojnih, dovrše ta obla-stva po dotedanjem kazenskem postopanju, sodišča pa jih tudi rešujejo po dotedanjem kazenskem postopanju in ne pošiljajo takih stvari državnemu tožilcu, dokler sodišče ne sprejme predmeta po § 161. kazenskega sodnega postopanja za kraljevino Srbijo, odnosno ij 158. kazenskega sodnega postopanja za kraljevino Črno goro. Od tega trenutka se nadaljuje poslovanje po novem kazenskem postopanju.
Dokler ne dobi obvezno moči zakon o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930. tudi za področje apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici, izvršuje na teh področjih pravnomočne kazenske razsodbe o zasebnopravnih zahtevkih, prisilno izterjevanje stroškov kazenskega postopanja in prisilno izterjevanje denarnih kazni obče upravno oblastvo po predpisih § 286. kazenskega sodnega postopanja za kraljevino Srbijo, odnosno § 267. kazenskega sodnega postopanja za kraljevino Črno goro.«
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 10. aprila 1931.; št. 38716.
Aleksander s. r.
Minister pravde Dimitrije V. Ljotič s. r.
Videl	Predsednik
in pritisnil državni pečat ministrskega sveta, čuvar državnega pečata,	častni adjutant
minister pravde:	N j. Vel. kralja,
Dimitrije V. L jo tič, s. r. minister za notranje posle,
armijski general P. Živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
184.
fia podstavi člena 1. zakona o prisegah in obljubah z dne 15. februarja 1929. predpisujem
uredbo
o opravljanju prisege državnih uslužbencev v resortu ministrstva za notranje posle.*
Člen 1.
Državni uslužbenci v resortu ministrstva za notranje posle opravljajo naslednjo prisego:
»Jaz N. N. prisegam na edinega Boga, da bom vladajočemu kralju in domovini zvest, da se bom držal pri poslovanju državnih zakonov in da bom vestno opravljal svojo dolžnost. Tako mi Bog pomagaj!«
Člen 2.
Ta uredba stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 1. maja 1931.; III. br. 26318
Predsednik ministrskega sveta, (SaMtni adjutant N j. Vel kralja, minister za notranje posle, armijski general:
Peter Živkovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. maja 1931., st. 197/XXXI1/233,
185.
Na podstavi § 45. zakona o uradnikih z dpe 31. marca 1931. predpisujem to-Ie
uredbo
o razporedu zvaničniških in služitel iških zvanj ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.*
Člen 1.
Zvaničniška zvanja se razporejajo tako-le:
I. položajna skupina:
Zvaničnik.
Bolničar.
Laborant.
Babica.
Tehnični in strokovni delavec.
Šofer.
Desinfektor.
Šef bolnične kuhinje.
II. položajna skupina:
Zvaničnik.
Bolničar.
Laborant.
Babica.
Tehnični in strokovni delavec.
Šofer.
Desinfektor.
Šef bolnične kuhinje.
III. položajna skupina:
Zvaničnik.
Bolničar.
Laborant.
Babica.
Tehnični in strokovni delavec.
Šofer.
Desinfektor.
Člen 2.
Služiteljska zvanja se razporejajo tako-le:
L položajna skupiga:
Služitelj.
Bolničar.
Vratar.
tl. položajna skupina:
Služitelj.
Bolničar.
Vratar.
Člen 3.
Ta uredba stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 11. maja 1931.; O. br. 8677
Minister za socialno politiko in narodno zdravjev Nikola Preka s. r
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
14.	maja 193L, št 107/XXXII/237,
186.
Na podstavi Člena 3., točke 12., členov 5. in 12. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave, § 12. uredbe o razdelitvi na oddelke predsedništva ministrskega sveta in ministrstev, člena 1. uredbe o ureditvi ministrstva za šume in rudnike — rudarskega resorta in na podstavi pooblastitve iz člena 135. pravil za bratovske skladnice * dne 1. decembra 1924. predpisujem
naredbo
o ustanovitvi fonda za preskrbovanje brezposelnih rudarskih delavcev pri bratovskih skladnicah in pobiranju prispevkov za ta fond.*
1. Z dnem 1. aprila 1931. se osnuje pri vsaki bratovski skladnici za zavarovanje delavcev in osebja pri rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji poseben »Fond za preskrbovanje brezposelnih rudarskih delavcev«.
Organizacija tega fonda in redni upravni stroški tega fondu so po enakih delih v breme dosedanjih treh gran zavarovanja v bratovskih skladnicah.
2. Izza 1. aprila 1931. morajo pobirati vsi podjetniki, katerih delavstvo je že zavarovano ali mora biti zavarovano pri bratovskih skladnicah, ob izplačevanju delavskega zaslužka posebne prispevke v korist fonda za preskrbovanje brezposelnih rudarskih delavcev, in sicer:
a) od delavskega kosmatega zaslužka za vsakega delavca pri svojem podjetju najmanj P/aVoo (eden in pol od tisoča);
b) za svoje podjetje prav toliko, kolikor znaša seštevek prispevkov vseh delavcev tega podjetja za omenjeni fond.
Zgoraj navedeni skupni prispevki tako delavcev kakor podjetnikov se morajo vplačevati istočasno in na isti način kakor ostali prispevki v bratovsko skladnico.
3. Upravo in poslovanje fonda za preskrbovanje brezposelnih rudarskih delavcev, vrste in višino podpore brezposelnim rudarjem predpišem s posebnim pravilnikom.
4. Ta naredba stopi v moč od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 30. marca 1931.; R. hr. 4706
Minister za šume in rudnike Dušan Sernec s. r.
187.
Na podstavi čl. 59., 104. in 127. zakona o glavni kontroli predpisuje glavna kontrola
Pravilnik
o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede.*
I. DEL.
Krajevna (mestna) kontrola.
Clen 1.
Krajevna kontrola je organ glavne kontrole, no katerem vrši glavna kontrola pregled državnih, banovinskih in občinskih računov ter nadzoruje izvrševanje njihovih proračunov — čl. 58. z. o gl. k.
Člen 2.
Krajevna kontrola občuje neposredno z vsemi oblast vi v poslih svoje pristojnosti.
Poleg svojega naziva nosi tudi naziv ustanove, pri kateri posluje, ter ima svoj pečat.
Člen 3,
Krajevna kontrola vodi razen delovodnega pToto-. kola, vpisnika in inventarja še te-le knjige:
1. kontrolnik kreditov o proračunskih kreditih vsake ustanove, nad katero ji je poverjeno nadzorstvo. V to knjigo se vpisujejo odobreni, otvorjeni in potrošeni proračunski krediti tako, da je mogoče ob vsakem času raz-videti stanje krčditov. Ta kontrolnik kreditov mora po obliki ustrezati kontrolnim knjigam dotičnih ustanov.
2. Knjigo državnih in knjigo nedržavnih računov, v kateri se morajo vpisovati vsi zaključni letni računi po vrati, kakor so bili prejeti. Iz teh knjig mora hiti razvidno: kdaj je bil račun prejet in pod katero številko delovodnega protokola, čigav je ta račun, za katero leto, kdaj-je vzet v delo, ali je bil pod pripombami, kdaj je razrešen, s čigavo odločbo in pod katero številko. (Glej obrazec I.) K tej knjigi kreditov vodi krajevna kontrola seznam uradov, ustanov in občin, ki naj služi za kontrolo, ali in kdaj so bili računi izročeni v pregled. (Glej obrazec II.)
3. Knjigo ponovljenih nnredb za izplačilo po banovinskem in občinskem proračunu — 61. 59., tč. 1., pod b) in c) z. o gl. k.
Poleg teh knjig vodi krajevna kontrola tud! druge pomožne knjige, ki jih zahteva svojstvo posla.
Kontrolnik kreditov potrjuje giavna kontrola, ostale knjige pa šef krajevne kontrole.
Člen 4.
Potrebne prostore za namestitev pisarn in za služab-nlstvo krajevne kontrole daje ustanova, pri kateri posluje. Ona jo oskrbuje tudi s kurjavo in razsvetljavo, s pisarniškimi potrebščinami in pohištvom.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« i dne * Službene noviue kraljevine Jugoslavije« z dne 14, maja 1981., št. 107/XXX11/241,	12.	decembra 1930., št. 286/XCVlII/01Uk
Teritorialna pristojnost krajevne kontrole se krije s-teritorialno pristojnostjo ustanove, pri kateri posluje, če ni bilo drugače urejeno z odločbo obče seje glavne kontrole.
Krajevna kontrola, ki ji je bil izročen predmet v rešitev, ga vrne, če spozna, da zanj ni pristojna, ustanovi, ki ga ji je izročila z navedbo razlogov, zakaj ni pristojna, in označi pristojno krajevno kontrolo. Če se tudi označena krajevna kontrola izreče za nepristojno, mora predložiti predmet neposredno glavni kontroli.
Spore o pristojnosti med krajevnimi kontrolami rešuje glavna kontrola v obči seji.
Za otvorjene kredite je pristojna krajevna kontrola pri oni ustanovi, iz katere blagajne se vrši izplačilo.
Člen 6.
Krajevna kontrola sestoji iz šefa, potrebnega števila računskih preglednikov, pripravnikov, zvaničnikov, računskih pregledovalcev in dnevničarjev — čl. 58. z. o gl. k.
Člen 7,
Krajevni kontroli načeluje šef, v čigar pristojnost spada, da:
1. skrbi, da se vsi posli pravilno in ob pravem času opravljajo, ter da izroča v- delo stvari, ki niso obsežene y delovnem razporedu;
2. vodi vso upravno korespondenco;
3. predpisuje ob začetku vsakega leta delovni razpored za celokupno osebje in ga pošilja v odobritev glavni kontroli. Vsako izpremembo tega razporeda polil ja glavni kontroli;
4. vodi nadzorstvo nad delom in vedenjem osebja Vajevne kontrole in skrbi, da redno prihaja v službo;
5. prisostvuje rednemu pregledovanju blagajn; da jdreja, če je zadržan, računske preglednike;
6. da pri pregledovanju listin in dajanju viza nanja Jer pri pregledovanju računov postopa po predpisih, ki veljajo tudi za računske preglednike;
7. skrbi, da se v teku meseca opravlja primerjanje blagajničnega dnevnika s knjigo za sprejem in predajo denarnih pošiljk in da tako ugotavlja pravilnost poslednje knjige;
8. skrbi, da se v teku meseca vrši primerjanje kontrolnika kreditov krajevne kontrole s kontrolniki kreditov one ustanove, pri kateri krajevna kontrola posluje, ter ugotavlja skladnost vknjiževanja;
9. predlaga glavni kontroli mesečna poročila osvojeni poslovanju in poslovanju ostalega osebja, in sicer najpozneje do petega dne nastopnega meseca, iz katerih naj bo razvidno: koliko in kateri predmeti so preostali iz minulega meseca, koliko jih je bilo sprejetih in dovršenih v teku meseca in koliko jih je ostalo za naslednji mesec;
10. obvešča vedno glavno kontrolo, če razveljavi pripombo po čl. 59., tč. 1., pod a) zakona o glavni kontroli;
11. obvešča glavno kontrolo o vizih po banovinskem in občinskem proračunu, ki so bila izdana po točki 1.« pod b) in c), člena 59. zakona o glavni kontroli, z opazko, da je navedeni primer vpisal v knjigo ponovljenih naredb za izplačilo, določeno po členu 3., pod tč. 3. tega pra-vtbiikaj
12. dovoljuje ob nujni, neodložni potrebi podrejenemu osebju tridnevno odsotstvo, o čemer mora takoj obvestiti glavno kontrolo;
13. hrani uslužbenske liste osebja krajevne kontrole in vodi posebne liste, v katere vpisuje podatke, ki so potrebni za predložitev starešinskega poročila po čl. 79., odst. 1., zakona o uradnikih;
14. podaja glavni kontroli po čl. 109. zakona o uradnikih predloge o uporabi letnega odmora osebja krajevne kontrole z ozirom na čl. 1. pravilnika o odmoru pomožnega osebja glavne kontrole;
15. izvršuje ob vsaki službeni nerodnosti osebja, krajevne kontrole potrebne poizvedbe in vroča predmet glavni kontroli; in
16. podjetni je sredstva zavarovanja za vsako nastalo škodo.
Clen 8.
Računski preglednik (računoispitač) ima te-le dolžnosti: da
1. pregleduje in se uverja, ali so listine o prejemkih ■ in izdatkih pravilne, ter postavlja na pravilne listine
> Videl«;
2. pregleduje zaključne letne račune, ki se mu iz roče v delo;
3. se udeležuje rednega pregledovanja blagajn in se uverja o njih pravilnosti, kada> je za to odrejen;
4. se uverja, ali "se vsi dohodki, ki se pobirajo po zakonu in po proračunu, pravilno in ob pravem času pobirajo in vlagajo v blagajno in kontrolira, če »o biii pravilno vknjiženi;
5. primerja v teku meseca blagajnične dnevnike s. knjigami za sprejem in izdajo denarnih pošiljk ter se tako prepričuje o pravilnosti vknjižb v njih;
6. vodi kontrolnike kreditov, če mu je to odkazano v delovnem razporedu;
7. primerja od časa do časa kontrolnike kreditov krajevne kontrole s kontrolniki kreditov dotičnih ustanov in ugotavlja skladnost v knjiženju;
8. daje vizum na rešitve o otvarjanju in. zatvarjauju kreditov;
9. predlaga šefu krajevne kontrole pismene referate o vseh nepravilnostih, zlorabah in škodi, ki jih ugotovi med svojim poslovanjem;
10. daje vizum na celokupno blagajniško in prima-notno književanje ter skrbi, da se ne izvaja s pomočjo rednih in zaključnih postavk protizakonito knjiženje; in
11. opravlja tudi vse ostale posle, ki bi mu jih naložil šef krajevne kontrole.
Clen 9.
Dolžnost računskega pregledovalca (rnčunopregleda-ča) je, da vrši pregledovanje računov po predpisih, ki so določeni za pregledovanje računov v tem pravilniku.
Ta posel opravlja pod neposrednim nadzorstvom šefa ali računskega preglednika (računoispitača), ki ga določi šef.
0 svojem poslu ob pregledovanju računov vodi knji'' go, iz katere mora biti vedno razvidno, kateri račun in kdaj ga je prejel v delo in kdaj ga je dovršit. Po dovršenem poslu vrne račun e svojo knjige,
Razen za pregledovanje računov se sme uporabiti računski pregledovalec tudi za pisarniške posle — 61. 124. z- o gl. k.
Ostalo osebje krajevne kontrole posluje po navodilih sefa posle, ki se mu določijo v delovnem razporedu ali s šefovo naredbo.
Področje krajevne kontrole.
a)	Udeležba pri rednem pregledovanju blagajn.
Člen 10.
šef ali odrejeni računski preglednik ima, kadar se udeležuje rednega pregledovanja blagajne, te-le dolžnosti:
da primerja vse listine o-dohodkih in izdatkih z bla-gajničnimi dnevniki, če se to ne dogaja vsak dan, in ugotovi točnost izkazanega salda; da primerja poštno knjigo z blagajničnimi dnevniki, kolikor se to ni zgodilo v teku meseca, in ugotovi njih pravilnost; da primerja listine o dohodkih in izdatkih s knjigo kavcij in ugotovi točnost predloženega izpiska;
da primerja po dnevniku za taksne vrednote naloge
0 prejetih vrednotah in trebovanja izdanih vrednot ter tako ugotovi točnost izkazanega salda po številu, vrsti in vrednosti.
Ko tako ugotovi točnost po knjigah in izpiskih izkazanega stanja, se uverja, ali se ujema stanje blagajnične iniovine s saldom, ki je bil ugotovljen po knjigah.
Ob pregledovanju blagajnične imovine pazi, da se ves denar in ostale rednote točno preštejejo. Malih bankovcev v izvirnih ovojih in pod pečatom Narodne banke, kovanega drobiža v zabojih in vrečah pod pečatom ministrstva za finance in monopoliziranih vrednot v izvirnih °vojih in pod pečatom uprave državnih monopolov ni treba preštevati, če so pečati nepoškodovani, temveč, se prizna vrednost v ovojih, vrečah in zabojih tako, kakor js označena na njih po Narodni banki, ministrstvu za finance ali upravi državnih monopolov. Začasne izdatke pregleduje in se uverja, ali so vidirane ter ali je že iztekel rok za opravičbo teh izdatkov.
Ko ugotovi tako pravilnost blagajne, potrdi to s svojim podpisom v knjigah — čl. 59., tč. 4., z. o gl. k.
Člen 11.
Če se najde pri pregledu blagajnične imovine prebitek. zahteva računski preglednik, da se deponira. Prebitek ostane v depozitih do pregleda in razrešitve letnega računa. Če se tudi tedaj ne ugotovi, odkod izhaja, se vloži v državno blagajno kot izreden dohodek.
člen 12.
če se upotove pri rednem pregledu nepravilnosti formalnega značaja, poskrbi, da se odstranijo; če se pa ugotovi škoda, uporabi potrebna zavarovalna sredstva — 61. 59., tč. 6., z. o gl. k. O zlorabah obvesti nujno glavno kontrolo radi odstranitve računodajnika — čl. 28. z. o gl. k.
...,'	Člen 13.
izvršenem pregledu pošlje krajevna kontrola glav-
01 kontroli poročilo, ki mu priloži: izpisek o blagajničnem
stanju, zapisnik o ugotovljeni gotovini, seznamek vred-, nostnih papirjev in seznamek začasnih izdatkov. Iz se-znamka začasnih izdatkov mora biti razvidno, kdaj in kakšen izdatek je bil učinjen, komu je bilo izvršeno izplačilo, in zakaj ter kdo je odredil in izvršil izplačilo.
V tem poročilu se obrazložijo tudi primeri iz členov
11.	in 12. tega pravilnika, če so bili ugotovljeni — čl. 59., tč. 6., z. o gl. k.
Člen 14.
Ako narcdbodavee ali njegov namestnik ne izvršuje rednega pregleda blagajne ali ga izvršuje v odsotnosti organa krajevne kontrole, obvesti krajevna kontrola o tem glavno kontrolo.
b)	Pregled in vidiranje listin.
Člen 15,
Odločbe iz poslednjega člena 29. zakona o glavni kontroli, kakor tudi vse odločbe, s katerimi je zvezan izdatek iz banovinske blagajne ali blagajne onih občin, pri katerih se vrši trajni in preventivni pregled listin, se pošiljajo pristojni krajevni kontroli obenem z na-redbo, odnosno ualogom za izplačilo v pregled in za vizum.
Člen 16.
Kadar prejme krajevna kontrola v pregled in za vizum listine z nalogom ali naredbo za izplačilo po državnem proračunu, pristopi šef, odnosno računski preglednik takoj k pregledu in se uverja:
1. ali je izdatek osnovan v zakonu in proračunu;
2. ali je izdatek redno likvidiran po predpisih členov (10., 63., 64. in 65. zakona o državnem računovodstvu in drugih zakonitih predpisih;
3. ali so priložene vse izpričevajoče listine po členu 65. zakona o državnem računovodstvu in členu 79. pravilnika o delu računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodski slu/;bi pri naredbodavcih;
4. ali ustrezajo listine po obliki predpisom pravilnikov, predpisanih v zmislu drugega odstavka člena 65 zakona o državnem računovodstvu;
5. ali so vse listine predpisno kolkovaue;
6. ali so pravilno obračunani odtegljaji in ostal., davščine;
7. ali se ujemajo v listinah označeni zneski z zneskom, označenim v naredbi ali nalogu za izplačilo;
8. ali so |h> kontrolniku kreditov na razpolago krediti za ta izdatek;
9. ali obstoji pri predmetih, določenih v členu 29. točkah 1.—10., in v členu 122. zakona o glavni kontroli soglasna odločba glavne kontrole.
Člen 17.
Prav tako se postopa tudi z izdatki po banovinske 1 ali občinskem proračunu s to razliko, da se mora ravnati po predpisih, ki veljajo za banovinsko ali občinsko finančno gospodarstvo.
Člen 18.
Ko se uverl, da ustrezajo listine vsem pogojem U členov 16. in U., stavi šef, odnosno računski preglednik
»Videk s svojim čitljivo napisanim podpisom; na to vpiše izdatek v kontrolnik kreditov in vrne predmet ustanovi, ki ga je poslala.
Vizum se postavlja na naredbi, odnosno nalogu z označbo zneska za izplačilo, listine pa se parafirajo z rudečilom — člen 59., tč. 1., odstavek 1., z. o gl. k.
Člen 19.
Če ugotovi računski preglednik krajevne kontrole, da izdatek ni osnovan v zakonu ali proračunu, odreče svoj vizum z navedbo zakonskih razlogov, radi katerih viza ne more dati.
Nadalje postopa na sledeči način;
a) če je izdatek po državnem proračunu, ima šef krajevne kontrole, ki mu računski preglednik prijavi takoj vsak primer, pravico, da pripombo razveljavi, če jo smatra za neumestno, in da odredi na svojo odgovornost računskemu pregledniku na isti listini, da da vizum, kar mora ta tudi takoj izvršiti.
O tem predloži šef takoj poročilo glavni kontroli, ki oceni zakonitost njegovega postopanja. Če šef krajevne kontrole soglaša s pripombo računskega preglednika, ali če je on sam napravil pripombo, predloži cel predmet pristojnemu ministru, odnosno banu.
b) Če je izdatek po banovinskem proračunu, obvesti krajevna kontrola o zavrnitvi viza takoj bana, ki ima pravico, da na svojo odgovornost ponovi odredbo za izplačilo, če s pripombo ne soglaša. Računski preglednik je v takem primeru dolžan, da s pozivom na člen 59. zakona o glavni kontroli da vizum in da obvesti o tem takoj glavno kontrolo, ki oceni zakonitost tega izdatka ter izda odločbo ob pregledu in razpravi banovinskega računa.
Pravice, da ponovi naredbo za izplačilo, ban ne more prenesti na drugo osebo. .
c) Če je izdatek po občinskem proračunu, ima predsednik občine pravico, da na svojo odgovornost ponovi naredbo za izplačilo, če s pripombo ne soglaša.' Računski preglednik je v takem primeru dolžan, da s pozivom na člen 59. zakona o glavni kontroli da vizum in da obvesti o tem takoj glavno kontrolo, ki oceni zakonitost takega izdatka ter izda svojo odločbo, ko pregleda in razpravi občinski račun.
Člen 20.
Ob pregledovanju in vidiranju plačilnih seznamkov je treba poleg ostalega paziti posebno na to, ali je postavljena v plačilnem seznamku po starešini urada ugotovitev, da so v seznamku navedene osebe zares aktivni državni uslužbenci, da so v redni službi in da jim zares gredo v njem označeni prejemki. Razen tega se mora seznamek pazljivo še enkrat preračunati in ugotoviti, ali se seštevek vsot za izplačilo skupaj s seštevkom vseh odtegljajev ujema z brutto zneskom.
Člen 21.
Pri pregledovanju in vidiranju listin, po katerffi se vršijo izdatki iz depozitov, se je treba prepričati, ali obstoji izvršna odločba pristojnega oblastva, s katero se posega na ta depozit, in ali je kritje za to izplačilo.
Sodni depoziti se izdajajo po rešitvah sodnih obla-stev brez viza krajevne kontrole,
Potni in selitveni računi se pošiljajo krajevni kontroli obenem z naredbo, odnosno nalogom za izplačilo. Šef ali računski preglednik se uverja, ali je sestavljen račun po predpisih členov 3'5. in 36. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih in državnih uslužbencev, ali je opremljen z vsemi potrebnimi dokazili, ali so v njem zaračunane vsote osnovane v omenjeni uredbi in ali so izpolnjeni ostali pogoji iz člena 16. tega pravilnika.
Nadalje se postopa po členih 18. in 19, tega pravilnika.
Člen 23.
Računi o potnih stroških organov občega upravnega oblastva po členih 20. in 106. zakona o notranji upravi in sodnih uslužbencev za potovanja, ki so bila izvršena na račun in ob stroških privatne stranke, niso zavezani pregledu in vizu krajevne kontrole.
V tem primeru določajo višino povračila potnih stroškov pristojna upravna ali sodna oblastva — Člen 20. uredbe št. 25.190 U-132 z dne 29. marca 1929. Ti potni računi se izplačujejo iz deponiranih vsot, krajevna kontrola pa mora dati pred izplačilom vizum na vsoto, na katero se glasi odločba za izplačilo.
Glede oseb, za katere ne velja uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev, mora postopati krajevna kontrola po predpisih, ki veljajo za dotično stroko.
Člen 24.
Ob pregledovanju blagajničnih listov, vpisnikov in pomožnih dnevnikov se uverja šef ali računski preglednik, ali imajo vse listine o prejemkih in izdatkih vizum in ali so pravilno vpisani. List, vpisnik in pomožni dnevnik mora še enkrat sešteti in primerjati ugotovljeni saldo s saldom po blagajnionem dnevniku; ko ugotovi pravilnost, da vizum in jih izroči knjigovodstvu v knjiženje.
Člen 25.
S pregledom primanotnih vknjižb se uverja o točnosti knjiženja pri poslih, ki so bili opravljeni po tekočih računih, žiro-računu, čekovnem računu in drugih poslih mimo blagajne s tem, da primerja te vknjižbe z listinami, na katere se opira vknjižba; ko ugotovi pravilnost, jo vpiše v kontrolnik kreditov, kolikor se ni to že prej zgodilo, potem da vizum in izroči predmet knjigovodstvo v nadaljnje poslovanje.
Člen 26.
Ob pregledovanju mesečnih obračunov davčnih uprav se uverja šef, odnosno računski preglednik:
1. ali so priloženi vsi izpiski iz dnevnika ostvarje-nih državnih dohodkov in izvršenih izdatkov s pripadajočimi listinami o prejemkih in izdatkih;
2. ali iso izplačila za osebne in materialne izdatke po državnem proračunu izvršena po nalogih odseka za računovodstvo pristojne finančne direkcije ali v izjemnih primerih po nalogu oddelka za državno računovodstvo in proračun ministrstva za finance;
3. ali so odtegljaji knjiženi tja, kamor spadajo po svojem svojstvu: v glavni državni dnevnik in v depozitni glavni
4. ali K) saldi iz prejšnjega meseca pravilno preneseni po vseh dnevnikih;
5. ali so vknjižene v glavni državni dnevnik vse vsote prejemkov in izdatkov posebej in sumarno;
<•>. ali so vknjiženi v prometni dnevnik prejemki i i izdatki vseh izpiskov ostvarjenih državnih dohodkov in izvršenih državnih razhodkov za dotični mesec, kakor tudi prejemki in izdatki, ki so bili izvršeni na račun druge blagajne, dalje dotacije, predaje prebitkov pri dohodkih in vsi ostali prejemki in izdatki po nalogih finančne direkcije, ki ne pridejo v izpisek dohodkov in izdatkov;
7. ali se ujema saldo glavnega državnega dnevnika s saldom prometnega dnevnika;
8. ali se ujema saldo glavnega depozitnega dnevnika s saldom depozitnega partijalnika;
9. ali se ujemajo listine prejemkov in izdatkov z dotičnimi izpiski iz dnevnika;
10. ali so pri izvršenih izplačilih pravilno obračunane vse potrebne državne davščine in drugi odtegljaji;
11. ali so nabrani dohodki pravilno vknjiženi po določenih partijah in pozicijah; in
12. ali so z izvršenimi izplačili pravilno obremenjene ustrezne partije in pozicije — olen 59., tč. 3., z- o gl. k.
Člen 27.
Ko se uveri, da obračun ustreza vsem pogojem iz Prejšnjega člena, da šef ali računski preglednik svoj vizum na obračun, izpiske in vse listine o prejemkih .m izdatkih in vrne potem ves obračun z vsemi prilogami vred.
Če se ob pregledu obračuna ugotove nepravilnosti formalnega značaja, se mora postaviti pripomba na a-roem obračunu in zahtevati, da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti.
Ce se opazijo zlorabe in škode, je postopati po členu
tč. 6., zakona o glavni kontroli.
Člen 28.
Ob pregledovanju tromesečnih obračunov, ki jiti pokljajo finančne direkcije oddelku za državno računovodstvo in proračun pri ministrstvu za finance, se moro sef, odnosno računski preglednik uveriti:
1. ali sta pravilno zaključena prihodnik in razhudnik in ali sta na podstavi teh knjig pravilno sestavljena po partijah in pozicijah izpisek ostvarjenih državnih dohodkov in izpisek izvršenih državnih razhodkov;
2. ali se ujema vsota ostvarjenih državnih dohodkov m izvršenih razhodkov po partijah in pozicijah v dotični tromesečni dobi s seštevkom vsot, vknjiženih v istem cašu v glavni knjigi na partijah državnih dohodkov in razhodkov;	v
3- ali je z nalogi za vknjiženje, ki so sestavljeni na podstavi izpiskov ostvarjenih državnih dohodkov in izvršenih državnih razhodkov, pravilno obremenjen oddelek za državno računovodstvo in proračun za izvršene razhodke v skupni vsoti vseh državnih razhodkov, odnosno ali je omenjeni oddelek priznan za skupno vsoto ostvarjenih državnih dohodkov;
4.	ali so z nalogi za knjiženje zaključene in izravnane partije razhodkov in partije dphodkov v skupnih vsotah in ali so prenesene v partijo ministrstva za fi-
nance in če je bil temu primerno saldo prenesen na isto partijo za nastopno tromcsečno dobo;
5. ali so partije davčnih uprav, blagajne finančnih direkcij in eventualno poštne hranilnice provizorno zaključene, da se ugotovi saldo po obračunu finančne direkcije;
6. ali je obračun sestavljen na predpisanem obrazcu in podpisan po direktorju, oddelkovnem načelniku ati šefu računovodstva in glavnem knjigovodji
Clen 29.
Ko se uveri, da ustreza tromesečni obračun vsem pogojem iz prednjega člena, da šef, odnosno računski preglednik nanj in vse priloge vizum in jih vrne pristojnemu oddelku; če pa ugotovi nepravilnosti, zahteva, da se- popravijo.
Člen 36.
Za pregledovanje obračunov ustanov v ostalih strokah veljajo predpisi za pregledovanje obračunov davčnih uprav, kolikor ni drugače predpisano s posebnimi pravilniki
Člen 31.
Ob pregledovanju listin o prejemkih se šef ali računski preglednik uverja:
1. ali je ustanova, ki prejema denar in vrednote, po svojstvu 'posla pristojna za tak prejem;
2. ali obstoji naredba upravičenega organa, da se prejmi;
3. ali je pojasnjeno v listini, kdo, kaj in zakaj polaga.
Če ustrezajo listine o prejemkih vsem tem pogojem, da nanje vizum.
Če listine o prejemkih ne ustrezajo prednjim pogojem in se položeni denar in vrednote vpišejo kot depoziti. dš vizum in zahteva ob povratku predmeta, da se listine popravijo — če se pa denar in vrednote polagajo kot dohodek, da vizum, da se vknjižijo kot depozit, dokler se ne popravijo listine.
Iz listin, s katerimi se vrši pobiranje dohodkov, ve mora uveriti, ali so dohodki po obstoječih predpisih pravilno pobrani, vknjiženi in'vloženi v blagajno — člen 59., tč. 2., z. o sl. k.
• Člen 32.
Če se vršijo izplačila in vplačila preko poštne nn-nilnice in njenih podružnic po navodilih za poslovanje s poštno hranilnico, se uverja šef ali računski preglednik:
pri izplačilih, da je ček pravilno izpolnjen s čistim zneskom po naredbi ali nalogu za izplačilo;
pri vplačilih, da je naredbi ali nalogu za vknjiženje priloženo obvestilo poštne hranilnice kot dokaz, da ia bil označeni znesek zares vplačan na Čekovni račun do-tične ustanove.
c)	Pregled državnih računov.
Člen 33.
Ko preteče rok za predložitev računov, določen v členu 44. zakona o glavni kontroli, mora zahtevati krajevna kontrola, da se ji račun takoj pošlje v pregled.
Obenem zahteva, da podajo odgovorni računodajniki in naredbodavci svoje odgovore, zakaj računa niso predložili v zakonskem roku v pregled.
Ko prejme račun z odgovori, predloži odgovore glavni kontroli s poročilom, da je račun prejela; če pa ne dobi ne računa, ne zahtevanih odgovorov, obvesti o tem glavno kontrolo — čl. 46. z. o gl. k.
Clen 34.
Ko prejme krajevna kontrola račun, ga takoj vpiše v knjigo računov in seznamek — tč. 2. člena B. tega pravilnika.
Šef odkazuje račune v delo po vrsti, kakor so bili prejeti.
Clen 35.
Uslužbenec krajevne kontrole, ki se mu odkaže račun v delo, je dolžan, da se uveri: ali je račun po obstoječih predpisih pravilno sklopljen in predložen z vsemi potrebnimi knjigami, listinami in podatki.
Če se ugotovi, da je račun nepredpisno sklopljen ali nepopolno predložen, se mora vrniti neposredno ustanovi, od katere je prejet, in se morajo navesti v spisu, s katerim se vrača, vsi nedostatki in nepopolnosti z zahtevo, da uredi računodajnik račun v roku, ki mu določi.
Če računodajnik v določenem roku ne bi ustregel zahtevi krajevne kontrole, ta svojo zahtevo ponovi in obenem zahteva, da poda računodajnik svoj odgovor o tem, zakaj ni ustregel v določenem roku zahtevi krajevne kontrole; ko prejme račun z odgovorom, pridrži račun za pregled, odgovor pa predloži glavni kontroli.
Če se niti na ponovno zahtevo ne dobita račun > odgovor, se te naznani glavni kontroli — čl. 46. z. D gl. k.
Člen 30.
Po računu, o katerem se ni vršil po krajevni kontroli trajni in preventivni pregled listin, se izvrši, če se ugotovi, da je sklopljen pravilno in predložen z vsemi potrebnimi knjigami, listinami in podatki, listinski pregled in se uverja:
1. ali je saldo iz prejšnjega leta pravilno prenešen;
2. ali so vsi prejemki izkazani po obstoječih zakon skih predpisih;
3. ali so izdatki učinjeni na podstavi zakonov in proračuna;
4. ali so bile preostale proračunsko vsote pravočasno vrnjene;
5. ali so vsi prejemki in izdatki potrjeni s pravilnimi listinami;
6. ali so opremljeni s predpisno takso;
7. ali so vse vsote prejemkov in izdatkov točno sž-štete in točno prenešene;
8. ali in koliko je ostalo dohodkov nepobranih,
Ko je prednje ugotovljeno, se primerjajo listine z izpiski zaključnega računa, a ti z glavno knjigo in stranskimi knjigami ter se ugotovi njih pravilnost, potem pa se primerjajo izpiski s samim letnim računom in s tem ugotovi tudi njegova pravilnost.
Nato se krediti, odobreni s proračunom, zvišani z naknadnimi ali izrednimi krediti ali z virementi, primerjajo z izvršenimi razhodki, izkazanimi v računu, in se na ta način ugotovi, ali so bili in koliko so bili prekoračeni, go katerih garlijah in pozicijah,
Pri pregledu letnih računov, kjer se je vršil trajni in preventivni pregled listin, se je treba uveriti:
1. ali je račun pravilno sklopljen;
2. ali so vse listine vidirane;
3. ali so debetni in kreditni saldi prejšnjega leta pravilno preneseni;
4. ali so vse vknjižbe pravilno izvedene;
5. ali so vsi računi po glavni knjigi in stranskih knjigah pravilno zaključeni.
Nato se primerja zaključni račun — izpisek ostvar-jenih dohodkov in učinjenih razhodkov, račun bilance in račun dobička in izgube — z glavno knjigo in stranskimi knjigami in se na ta način ugotovi njih pravilnost.
Člen 38.
Ko se je s takim pregledom ugotovila pravilnost zaključnega računa, sestavi uradnik, ki je račun pregledal, referat, iz katerega mora biti razvidno, da je pregled izvršen po členih 36. in 37. tega pravilnika in da je najdeno stanje pravilno. Nato sestavi »pregled za r a z r e š i t e v«, iz katerega mora biti razvidno, čigav je račun, za katero leto, kdo je naredbodavec in kdo računodajnik po tem računu. Ta pregled mora prikazovati z ene strani dohodke, z druge strani razhodke. Učinjene razhodke je prikazati po vsaki partiji po rednih kakor tudi po naknadnih in izrednih kreditih v skupnem iznosu. Prav tako je prikazati ostvarjene dohodke sumarno po partijah. Razlika med dohodki in razhodki predstavlja ostanek. (Glej obrazec III.).
Pri računih, ki se sestavljajo po sistemu dvojnega* knjigovodstva, se morajo vpisati v »pregled za razrešitev« skupne vsote iz računa bilance in računa dobička in izgube. Če izkazuje račun dobička in izgube ostanke, mora izkazati »pregled za razrešitev«, kaj je z njimi. (Glej obrazec IV.).
Tako sestavljeni referat in »pregled za razrešitev« pošlje krajevna kontrola z ostalo korespondenco po dotičnem računu glavni kontroli v nadrevizijo in razrešitev računa. Listin in knjig ni treba poslati, dokler jih glavna kontrola ne zahteva — čl. 49. z. o gl. k.
Clen 39.
Ko razreši glavna kontrola račun in ga z razrešnieo vrne krajevni kontroli, vzame ta potrebne podatke iz razrešnice in pošlje nato račun z razrešnieo vred ustanovi, kateri pripada, zahtevajoč, naj se priobči razres-nica računodajniku in naredbodavcu; na njih zahtevo jim izroči njen overovljeni prepis, nato jo shrani v svojem arhivu,
Clen 40.
Če se ugotove s pregledom računa nepravilnosti ali škoda, se sestavijo pripombe, v katerih je. treba obrazložiti, v čem so nepravilnosti in odkod pohaja škoda; odgovorne osebe se morajo pozvati, naj v določenem roku odpravijo nepravilnosti in nadomeste škodo.
Ko se določa ta rok, je upoštevati pomen predmeta in čas, ki bi zadoščal za izvršitev pripomb.
Pripombe se vročajo odgovornim osebam na recepis po ustanovi, katere račun se je pregledal.
Če zahtevajo odgovorne osebe po prejemu pripomb izvirne listine in knjige zaradi vpogleda, da bi dale
*
odgovor na pripombe, pošlje krajevna kontrola ustrezne knjige in listine načelstvu sreza, v katerem dotični živi, s tem, da se mu dajo na vpogled vpričo enega uradnika, potem pa takoj vrnejo krajevni kontroli — čl. 53., odstavek 1. in 2. z. o gl. k.
Člen 41.
Ko odgovore odgovorne osebe na pripombe, se primerja njih odgovor s pripombami; če se ugotovi, da se z odgovorom niso izpričale, in pripombe obsegajo nepravilnosti formalnega značaja, se smejo napraviti tudi še druge pripombe — čl. 53., odstavek 3. z. o gl. k.
Če je s pripombami ugotovljena škoda in se odgovorne osebe niso izpričale niti škode poravnale ali če na pripombe niso odgovorile, mora krajevna kontrola takoj zahtevati zavarovanje; ko dobi zavarovanje, izroči ves predmet z dotičnim računom vred glavni kontroli s poročilom, kako «e je provzročila škoda,, kdo je zanjo odgovoren in s čim se to ugotavlja, pozivajoč se na zakonske predpise — čl. 53., odstavek 5., z. o gl. le
Člen 42.
Če odgovorne osebe ne odgovore na pripombe v določenem roku, zahteva krajevna kontrola po pristojnem oblastvu, naj se zaslišijo, zakaj na pripombe niso odgovorile v določenem roku; ko prejme njih zaslišanja, predloži ves predmet glavni kontroli — čl. 46. z. o gl. k
Člen 43.
Če zahtevajo odgovorne osebe, naj se jim podaljša rok, določen za odgovor na pripombe, in predložijo to zahtevo prej nego je rok potekel, vzame šef krajevne kontrole prošnjo v oceno; če ugotovi njeno umestnost, sme rok podaljšati, toda v takem primeru rok ne srne biti daljši, kot je določeno v drugem odstavku člena 53. zakona o slavni kontroli.
Člen 44.
Če se ugotove ob pregledu računa zlorabe, predloži krajevna kontrola glavni kontroli poročilo, v katerem obrazloži, v čem je zloraba, kdo je odgovorna oseba in kolika škoda se je provzročila. Poročilu priloži dokaze s predmetom in rešitev o dobljenem zavarovanju — £1. 51. z. o gl. k.	»
Člen 45.
Ko se zahteva zavarovanje, je krajevna kontrola dolžna, da v svojem zahtevanju obrazloži, na kateri način se je škoda prizadejala, kolikšna je škoda in kdo je zanjo odgovoren, pozivajoč se na zakonske predpise. Tej zahtevi se morajo priložiti pripombe, če jih je kaj bilo, v overovljenem prepisu, overovljen prepis recepisa, da so pripombe vročene, overovljen prepis odgovora na pripombe, Če je bil podan, in ostale potrebne dokaze — čl. 50., tč. 6., z. o gl. k.
Člen 46.
Ko dobi krajevna kontrola izvršno razsodbo glavne kontrole, s katero je obravnavano vprašanje materialne
odgovornosti, in se ji vrnejo vse listine in knjige, sestavi spregled za razrešitev« in ga vroči z referatom in ostalo korespondenco po dotičnem računu glavni kontroli — čl. 91. z. o gl. k.
č) Pregled občinskih računov.
Člen 47.
Vse občine, razen onih, pri katerih obstoji stalna in preventjj^ia kontrola, so dolžne, da pošljejo svoje redno sklopljene letne račune v pregled krajevni kontroli pri finančni direkciji, na katere območju leže, v roku, določenem v členu 105. zakona o glavni kontroli — čl. 100. z. o gl. k.
Občine, pri katerih obstoji stalna in preventivna kontrola, so dolžne, da predajo v istem roku svoje račune krajevni kontroli, ki vrši pri dotični občini trajno in preventivno kontrolo — čl. 102. z. o gl. k.
Člen 48.
Odredbe členov 33., 34., 35., 36. in 38. tega pravilnika veljajo tudi za predložitev in pregled računov onih občin, pri katerih ne obstoji stalna in preventivna kontrola, toda s to izpremembo, da se upotijo odgovori na-redbodavcev in raČunodajnikov zbog nepravočasne predložitve računov, radi nepravilno sklopljenega in nepopolno predloženega računa kakor tudi radi nepravočasno predloženega odgovora na pripombe »Svetu za razpravljanje in razrešitev občinskih računov« — čl. 103. z. o gl. k.
Za pregled računov onih občin, pri katerih obstoji stalna in preventivna kontrola, veljajo odredbe členov 33. do 46. tega pravilnika.
Člen 49.
Pri pregledu občinskih računov je uradnik, ki račun pregleduje, dolžan, da se uveri razen o onem, kar je predpisano v členih 36. in 37. tega pravilnika, tudi še o naslednjem:
1. ali je po letnem računu pravilno prenesena glavnica iz prejšnjega leta in ali ustreza glavnica, ki se prenaša za naslednje leto, pravemu stanju prejemkov, ki se izkazuje;
2. ali je proračun za dotično leto odobren po pristojnem oblastvu;
3. ali so izdatki, ki niso določeni s proračunom, odobreni po pristojnih oblastvih;
4. ugotoviti mora v knjigi dolžnikov in upnikov, v kakšnem stanju so dolgovi in terjatve;
5. ugotoviti mora s pregledom inventarja premične in nepremične imovine in s primerjanjem z inventarjem iz prošlega leta, ali so vanj vpisane stvari, ki so se nabavile v letu, za katero se račun pregleduje,
Člen 50.
Ko je pregled računa izvršen, predloži uslužbenec, ki je račun pregledal, referat, v katerem navaja: čigav je račun, za katero leto, kdaj ga je prejela krajevna kou-
trola, kdo je odgovorni računodajnik in kdo naredbo-davec in kakšno stanje je našel ob pregledu.
Če je račun pregledal računski pregledovalec (ra-čunopregledač), potem podpiše referat poleg njega tudi računski preglednik (računoispitač), pod čigar nadzorstvom dela.
Po računu, po katerem se ob pregledu najde pravilno stanje, je treba sestaviti razen referata tudi »pregled za razrešitev«, ki mora izkazovati z ene strani ostanek glavnice iz prošlega leta po vrstah, vse dohodke sumar-no po partijah in naposled neizterjane dohodke za do-tično leto po stanju izpiska iz knjige dolžnikov in upnikov koncem leta; z druge strani pa razhodke sumarno po partijah, izravnanje računa s plačanimi vsotami od dolžnih glavnic, in naposled ostanek glavnice za prenos v naslednje leto z označbo, iz česa je glavnica sestavljena. — (Glej obrazec V.).
Nato se izroči račun z referatom šefu, ki ga predloži svetu v rešitev.	.
Šef vodi o vseh predmetih, ki se mu izročijo za predložitev svetu v rešitev, seznamek, v katerega vpisuje predmete po vrsti, kakor jih je prejel, a izpisuje po vrsti, kakor se rešujejo.
d)	Poslovanje sveta.
Člen 51.
Pri krajevni kontroli, kjer se vrši pregled računov onih občin, pri katerih ne obstoji stalna in preventivna kontrola, obstoji »Svet za razpravljanje in razrešitev občinskih računov«, ki ga sestavljajo: šef krajevne kontrole kot predsednik, dva računska preglednika kot člana, ki ju določi obča seja glavne kontrole, in zapisnikar, ki ga določa šef — čl. 100. z. o gl. k.
Svet vodi zapisnik o svojem poslovanju, v katerem na kratko vpisuje, kateri predmeti so se rešavali in kakšne odločbe so se izdale.
Zapisnik podpisujejo predsednik, člana in zapisnikar sveta.
Odločbe, izdane po poedinih predmetih, izdelujejo člani in zapisnikar sveta. Posle razdeljuje predsednik sveta — čl. 100. z. o gl. k.
Člen 52.
Ko je predložen svetu račun z referatom v razrešitev, se uverja s,ret predhodno, ali je račun pravilno pregledan, in postopa nato tako-le:
Ugotovi, ali je ostanek iz prejšnjega leta pravilno prenesen; primerja nekoliko listin o prejemkih in izdatkih z blagajničnim dnevnikom po različnih proračunskih partijah; sumira v blagajničnem dnevniku najmanj po dve strani prejemkov in izdatkov; pregleda nekoliko listin iz različnih proračunskih partij in se uverja o njih pravilnosti.
Člen 53
Če se uverl svet o pravilnosti računa, izda odločbo, da se račun razreši in da se izdaj razrešnica računo-dajnikom in naredbodavcem.
Ta določba se izda na hrbtu referata samega in jo podpišejo predsednik, člana in zapisnikar sveta.
Na podstavi te odločbe se izda razrešnica pod podpisom predsednika in zapisnikarja sveta, iz katere se
mora razvifieti: čigav je račun, za katero leto, kdo so naredbodavci in računodajniki, skupna vsota prejemkov, skupna vsota izdatkov in ostanek glavnice, ako ga je kaj. (Glej obrazec VI.).
Razrešeni račun se vrača občini s sporočilom, da je račun razrešen, in z nalogom, naj se razrešnica v overovljenem prepisu vroči na podpis odgovornemu na-redbodavcu in računodajniku, potem pa položi v arhiv — čl. 101., odstavek 1., z. o gl. k.
Člen 54.
Če svet ugotovi, da so po računu nepravilnosti formalnega značaja ali škode, odredi, da se izvrše poizvedbe, če spozna to za potrebno; sicer pa odloči, da se upotijo odgovornim osebam pripombe in se jim določi rok za njih izvršitev. Za določanje in podaljševanje rokov veljajo predpisi tega pravilnika, ki veljajo za pregled državnih računov. Glede škode odloči, ali se mora takoj zahtevati zavarovanje, ali pa je treba to storiti šele po dobljenem odgovoru na pripombe.
Iz pripomb mora biti jasno razvidno, čigav je račun, za katero leto, kdo je odgovorni računodajnik in naredho-davec, v čem so nepravilnosti, kolika je škoda in s čim se to ugotavlja.
Pripombe se vročajo podpisane od predsednika in zapisnikarja sveta na reeepis po pristojnem policijskem oblastvu, odnosno sreskem sodišču — čl. 101., odstavek 2., z. o gl. k.
Člen 55.
Če je odgovorna oseba umrla, se zaprosi pristojno sodišče za sporočilo, kdo so zakoniti predstavniki umrlega, in se pripombe njim vročijo.
Člen 56.
Ko odgovore odgovorne osebe na pripombe, vzame svet njih odgovore v oceno in jih primerja s pripombami; če ugotovi, da so nepravilnosti in škode odpravljene, odredi, naj se sestavi »pregled za razrešitev«, in postopa naprej povsem po členu 53. tega pravilnika.
Člen 57.
Če so v pripombah ugotovljene nepravilnosti formalnega značaja, a odgovorne osebe v določenem roku ne odgovorijo, jih svet kaznuje in odloči, ali naj se jim pošljejo tudi druge pripombe.	>
Če odgovorne osebe tudi na druge pripombe ne odgovorijo ali odgovorijo, toda nepravilnosti ne odpravijo, odloči svet, da je odpraviti te nepravilnosti s tem, da se odredi oseba ob stroških odgovornih oseb, če je to mogoče, ali pa gre svet preko teh nepravilnosti in odredi, naj se sestavi »pregled za razrešitev«, in postopa dalje po členu 53. tega pravilnika — čl. 103. z. o gl. k.
Člen 58.
Če je s pripombami ugotovljena škoda do 10.000 dinarjev, a odgovorne osebe na pripombe ne odgovorijo, ali pa sicer odgovorijo, toda se s svojiim odgovori ne izpričajo niti ne nadomeste škode, odloča svet s svojo rešitvijo c vprašanju povračila škode.
Ta rešitev mora obsegati: naziv sveta, njegovo pri-, stojnostj po katerem računu in za katero leto, ime in
priimek, poklic in odkod je odgovorna oseba, ime in priimek predsednika, članov in zapisnikarja sveta, ki so sodelovali pri rešitvi; česa se dol/.e odgovorne osebe s pripombami in na podstavi česa; ali je odgovorila odgovorna oseba na pripombe; če ni odgovorila, ali obstoji recepis o predaji pripomb in poročilo pisarne, da odgovorna oseba na pripombe ni odgovorila; če pa je odgovorila, kaj je navedla v svojem odgovoru in s čim svoje navedbe dokazuje; katere dokaze je svet uvaževal, katerih pa ni in zakaj; in po katerem zakonskem predpisu se izdaja obsodba na povračilo škode.
Potem je treba navesti v dispozitivi rešitve ime in priimek, poklic, kraj in odkod je odgovorna oseba, vsota, na katero se obsoja in kateri občini se prisoja.
Ce se prisojajo tudi obresti, tedaj je treba navesti, j od katerega dne in doklej. Taksa se prisodi po t. št. 173. in 174. zakona o taksah v korist državne blagajne. Ce je bila škoda zavarovana, je treba označiti, da se z rešitvijo upravičuje dobljeno zavarovanje.
Na koncu rešitve mora biti razvidno, katerega dne je izdana, pod katero številko in kraj.
To rešitev podpišejo v izvirniku predsednik, člana in zapisnikar sveta.
Obsojenim osebam se vročijo prepisi rešitve, podpisani od predsednika in zapisnikarja sveta na recepis po pristojnem policijskem oblastvu, odnosno sreskem sodišču — čl. 101., odstavek 3., z. o gl. k. [Glej obrazec VII.]
Člen 59.
Ko se vrne recepis o vročitvi rešitve in preteče rok za pritožbo, a se po poročilu pisarne pritožba zoper rešitev ni vložila, izreče predsednik sveta rešitev za izvršno.
Prepis rešitve z označbo na njem, da je izvršna, se pošlje pristojnemu izvršilnemu oblastvu z zahtevo, naj se izterjanje takoj izvrši in prisojeno odškodnino z obrestmi vred neposredno pošlje občini, kateri pripada, prisojena taksa pa pristojni davčni upravi kot dohodek za državno blagajno.
Obenem se vroči rešitev v prepisu tudi dotični občini in se ji sporoči, kateremu izvršilnemu oblastvu, kdaj I jn pod katero številko se je pisalo za izvršitev te rešitve, in se občini naloži, naj vpiše rešitev v knjigo »upnikov |n dolžnikov« in ima nadaljnjo skrb za to, da se rešitev izvrši.
Nato se postopa z dotični m računom po členu 53. tega pravilnika, potem ko se je predhodno sestavil »pregled za razrešitev« — čl. 91., odstavek 2,, z. o gl. k.
Člen 60.
Če je po računu ugotovljena škoda nad 10.000 dinarjev in odgovorne osebe na pripombe niso odgovorile ali se s svojim odgovorom niso izpričale niti škode povrnile, zavaruje svet škodo, če tega že ni bil storil, in odloči, da se vloži tožba pri glavni kontroli. S tožbo, ki jo podpišeta predsednik in zapisnikar sveta, se pošljejo izvirne listine in knjige, s katerimi se dokazujejo tožbene navedbe.
V tožbi se mora navesti: kolika je škoda, na kakšen način je bila povzročena, po katerem računu in za katero leto, kdo je odgovoren za škodo in s čim se škoda in odgovornost ugotavljata.
Na koncu se naj navede tožbeni zahtevek na povračilo škode z obrestmi in stroški vred, če jih ie kai bilo — el 101., odstavek 7., z. o gl k,
Ko dobi svet izvršno razsodbo glavne kontrole, s katero se je odločilo o vprašanju povračila škode po predhodnem členu, odredi, naj se sestavi »pregled za razrešitev«, in postopa dalje po členu 53. tega pravilnika.
Člen 62.
Če svet spozna, da so v dejanju odgovornih oseb zlorabe, izroči predmet glavni kontroli s poročilom, iz katerega mora biti razvidno: v čem so zlorabe, s čim se ugotavljajo, kdo je zanje odgovoren, dokazi o njegovi odgovornosti in kolika škoda je provzročena z zlorabami — čl. 101., poslednji odstavek, z. o gl. k.
Člen 63.
Če vrne glavna kontrola predmet z odločbo, da je umestna kazenska ovadba, je svet dolžan, da takoj poda kazensko ovadbo pri pristojnem sodišču.
V kazenski ovadbi se mora obrazložiti zloraba tako, kakor je označena v odloku glavne kontrole, in zahtevati, da se poleg kazenskega vprašanja odloči tudi o povračilu škode s postranskimi zahtevki vred; tudi se morajo priložiti v izvirniku listine in knjige, s katerimi se da vse to ugotoviti.
Kazensko ovadbo podpišeta predsednik in zapisnikar sveta — čl. 101., poslednji dstavek, z. o gl. k.
Člen 64
Ko dobi svet izeršno razsodbo, s katero je odločeno o kaznivem dejanju, in se mu vrnejo listine in knjige, se mora uveriti, ali se je razen o kaznivem dejanju odločilo tudi o vprašanju o povračilu škode; če se je odločilo, se postopa po členu 53. tega pravilnika, drugače pa po členu 58., odnosno po členu 60. tega ivravilnika
Člen 65.
Če glavna kontrola spozna, da ni mogoče podati kazenske ovadbe, postopa svet glede dkeania povračilu škode po členu 58., odnosno po členu 60. ,tfc*a „ra-vilnika.
Člen Hfl.
Ce svet spozna, da je račun zastarel in da po njem ni zlorab, odloči o tem in ga vrne dotični občini s sporočilom, da je račun zastaral.
Če so se ugotovile po zastaranem računu zlorabe, se mora postopati po členu 62. tega pravilnika — čl. 54. z. o gl. k.
Člen 67.
Za ponovni pregled računov veljajo isti predpisi tega pravilnika kakor za redni pregled.
Zahtevo, naj se razrešeni račun vnovič pregleda, jemlje svet v oceno po predloženih dokazih, in če najde, da obstoji primer iz členov 55. in 56. zakona o glavni kontroli, odloči, da se pregleda račun vnovič in določi, kdo naj to uvutu,
Če zahteva ponovni pregled zainteresirana oseba,
pa se ji zahteva odbije, se ji mora izdati formalna, obrazložena rešitev, zoper katero ima pravico pritožbe na glavno kontrolo.
Člen 68.
Na pritožbe, podane zoper rešitve sveta, je treba postaviti vedno dan prejema, če se je izročila pritožba neposredno pri krajevni kontroli, se mora prejem overoviti; na pritožbe, izročene po pošti je treba postaviti ugotovitev’ ali je izročena pošti na povratni recepis in katerega dne; ako pa je bila dana na pošto kot navadna pošiljka, kdaj jo je prejela krajevna kontrola. Tudi ta ugotovitev se mora overoviti.
Ko mine rok za vložitev pritožbe, se naj dobi od pisarne poročilo, ali je kaj pritožb zoper dotdčno rešitev, in de jih je kaj, pod katero številko delovodnega protokola so vpisane. Nato oceni svet pravočasnost vloženih pritožb, in če ugotovi, da so pritožbe pravočasno in po upravičenih osebah vložene, predloži ves predmet z overovljenim prepisom izpodbijane rešitve vred glavni kontroli v rešitev.
Nepravočasne pritožbe ali pritožbe, ki jih vlože neupravičene osebe, odbije svet s formalno, obrazloženo rešitvijo. Rešitev se vroči v prepisu pritožilcem na recepis; zoper rešitev imajo pravico pritožbe na glavno kontrolo — člen 101., odstavka 4. in 5., z. o gl. k. (Glej obrazec vili.)
člen 69.
Ločena mnenja članov sveta se pišejo ob kratkem in v nadaljevanju izrviroe rešitve.
Člen 70.
Član sveta je izključen od poslovanja w naslednjih primerih:
1. če je po dotičnem členu računodajnik ali naredbo-davec ali je tema upnik ali dolžnik;
2. če je z odgovornimi osebami po dotičnem računu sorodnik po krvi v premi črti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega, po svaštvu pa do drugega kolena, tudi če zakona ni več;
3. če je z odgovornimi osebami po dotičnem računu v razmerju posvojitelja ali posvojenca ali rednika in rejenca;
4. če je kdo izmed odgovornih oseb po računu krstni kum članu sveta, ali če drug drugemu otroke krstita.
Če je kateri tak razlog podan, mora član sveta o tem predsednika pismeno obvestiti.
Tudi odgovorne osebe po računu smejo zahtevati izključitev člana sveta iz navedenih razlogov, kakor tudi iz razlogov, iz katerih sme pravdna stranka zahtevati izključitev sodnikov v civilnih pravdah.
V sestav sveta za reševanje o izključitvi vstopi namestnik na mesto člana sveta, čigar izključitev se zahteva.
Če se ne more reševati o izključitvi članov sveta, se stvar predloži glavni kontroli.
deti 7 L
Glede zavarovanja vetja o!. 46. tega pravilnika.
Rvet ima pravico pritožbe na pristojno sodišče, kadarkoli se mu 4 rešitvijo zavrne zahtevano zavarovanje.
Če predložita naredbodavec ali računodajnik račun v pregled, sestavljen nepredpisno, ali ga ne predložita v zakonskem roku, ali ne odgovorita na pripombe, se zahteva od njiju odgovor, s čim to izpričujeta.
Ko se prejmejo odgovori, se predmet predloži svetu, ki odloči, da se odgovorne osebe kaznujejo, če se s svojimi odgovori niso izpričale — čl. 46. z. o gl. k.
Rešitev mora biti obrazložena in se mora vročiti v prepisu dotičnim osebam; zoper njo ni pritožbe.
Kazni, ki jih sme svet izreči, so te-le: pismeni opomin in denarna kazen do 10% enomesečnih prejemkov.
— čl. 120. z. o gl. k.
V rešitvi, s katero se odgovorna oseba kaznuje, se moia določiti rok, v katerem je dolžna, da naknadno opravi posel, s pripombo, da se drugače odredi oseba, ki opravi posel ob njenem strošku — čl. 47. z. o gl. k.
Denarna kazen se izreka v korist občinske blagajne
— čl. 121. z. o. gl. k. (Glej obrazec IX.)
Člen 73.
Če je treba izvršiti posel po drugi osebi ob stroških računodajnika, izda svet odločbo o tem, da se po izvršilnem oblastvu izterja potrebna denarna vsota od odgovorne osebe.
Pri odmeri potrebne vsote se mora upoštevati pomen in obseg posla. Ta vsota se položi pri davčni upravi, na-kaT svet odloči, katera oseba naj ta posel izvrši — čl. 103. z. o gl. k.
Za ta posel se odrejajo strokovnjaki zunaj vrst aktivnih državnih uslužbencev.
Člen 74.
Po občinskih računih, ki so se zatekli nepregledani pri ukinjenih oblastnih kontrolah, se nadaljuje posel pregledovanja po odredbah tega pravilnika — čl. 127. z. o gl. k.
Člen 75.
Po nepregledanih računih ukinjenih okrožnih in sre-sklh samouprav in nepregledanih cerkvenih in samostanskih računih, ki so se zatekli pri krajevnih in oblastnih kontrolah, izvršijo pregled krajevne kontrole pri finančnih direkcijah in predložijo predlog za razrešitev glavni kontroli — čl. 127. z. o gl. k.
Člen 76.
Po računih, za katerih pregled so posebni predpisi, se izvrši pregled po teh predpisih.
II.	DEL.
Poslovanje komisarja za izredni pregled.
Člen n.
Komisar Je organ glavne kontrole, po Katerem gta»«* kontrola vrši izredni pregled blagajn, stvari in materiala.
Z* ta posel mora btti vedno pooblaščen pismeno v obliki pooblastila — čl. 62. z. o gk k. >
Odrejeni uradnik mora, ko dobi pooblastilo, oditi na posel najkesneje v roku pet dni od prejema pooblastila, če ni odrejeno drugače.
Od trenutka, ko pokaže svoje pooblastilo starešini urada, odnosno ustanove, pri kateri je treba odrejeni pregled izvršiti, posluje kot komisar glavne kontrole in ob-euje kot tak z oblastvi neposredno; ko pa posel izvrši in predloži svoje poročilo, s katerim vrača pooblastilo, prestane njegova funkcija kot komisar — čl. 64. z. o gl. k.
Člen 79.
Komisar je dolžan, da se pri pregledu giblje strogo v mejah pooblastitve, zato so v pooblastilu vedno označuje njegov delokrog.
Če v pooblastilu ni označeno, katero dobo naj pregled obsega, je treba pričeti pregled od tekočega proračunskega leta, odnosno od poslednjega izrednega pregleda, če so se v tekočem letu že vršili izredni pregledi.
Računov za minula leta komisar ne pregleduje, če za toni pooblaščen; toda vedno mora ugotoviti, za katera leta zaključni računi dotične ustanove niso sklopljeni in izročeni kontrolnim oblastvom v pregled, in mora to v svojem poročilu obrazložiti.
Samo če bi pri pregledu odkril zlorabe, katerih sledovi očividno vodijo tudi do zlorab po računih iz prejšnjih let, sme pregledati celotno poslovanje dotiČnega računo-dajnika; toda v takem primeru mora takoj ob kratkem poročati glavni kontroli.
Člen 80.
izredni pregled se vrši hitro in z vso skrbnostjo.
Če se posel zavlačuje, ima to za posledico disciplinsko odgovornost in številčno zmanjšanje dnevnic.
Vsak zapisnik, referat, izpisek in seznamek komisarjev mora biti datiran, kdaj je bil izdelan in kje.
Člen 81.
Cim dospe na določeno mesto, pokaže komisar svoje Pooblastilo uradnemu starešini — naredbodavcu in računodajniku in jima ga priobči na podpis.
Nato zapečati vpričo njiU blagajno s svojim pečatom.
Če sta naredbodavec in računodajnik odsotna, ko se blagajna zapečati, se izvrši zapečatenje vpričo najstarejšega uradnika.
O zapečatenju blagajne se mora sestaviti zapisnik.
Nato zasliši komisar računodajnika — upravitelja — na zapisnik o naslednjem:
1. ali so vpisani v blagajnični dnevnik vsi prejemki in izdatki, in če niso, zakaj niso;
2. ali so ves denar, vse stvari in vsi vrednostni papirji v blagajni, in če niso, zakaj niso;
3. ali so vse vsote, ki so vpisane med izdatke, popolnoma izplačane iz blagajne;
4. ali je v blagajni kaj tujega denarja, koliko in v kakšni denarni vrsti, čigav je denar in zakaj je v blagajni;
5. ali so vpisane vse vsote, ki so se sprejele v depozit, v depozitni dnevnik;
6. ali so prevedene vse vsote, prejete in poslana po go&tai knjigi, po blagajniškem dnevniku j
7. ali je razen blagajničnega dnevnika še kaj drugih denarnih pomožnih knjig, po katerih se je denar prejemal;
8. ali ima blagajna rezervne ključe, in če jih ima, kje so.
Ta zapisnik podpiše računodajnik in komisar ga overovi.
Po končanem zaslišanju odredi komisar računodaj-niku, da naj vpiše v blagajnični dnevnik nevknjižene prejemke in izdatke, če jih je kaj, in da potem dnevnik zaključi.
Zaključeni dnevnik podpiše računodajnik — upravitelj — kontrolor, kjer je tak, in naredbodavec, če je prisoten, a komisar zaključek overovi — čl. 66. z. o gl. k.
Člen 82.
Če je za listinski pregled blagajne po obsegu njenega poslovanja treba več dni, komisar blagajno odpe-čati in dovoli upravitelju, da vzame iz nje izvestno vsoto denarja za plačevanje potreb, dokler pregled traja. Nato zapečati blagajno ponovno na isti način in sestavi o tem zapisnik, v katerega vpiše, kolika vsota se je dala blagajniku na razpolago. Ta zapisnik podpišeta naredbodavec in računodajnik, komisar ga pa overovi.
Nato pregleda knjige in listine, kakor je to določeuo za redni pregled v členu 10. tega pravilnika, ne da bi ocenjal pravilnost onih listin, na katere je dal vizum organ glavne kontrole.
Ko tako ugotovi pravilnost izkazanega salda, naloži komisar računodajniku, naj se blagajna odpre, potem ko se je predhodno uveril, da so pečati nepoškodovani, iu ugotovi blagajnično imovino vpričo naredbodavca. ali uradnika, ki ga ta odredi.
0 stanju, ki ga je našel, sestavi zapisnik, iz katerega mora biti razvidno: kaj se je vse našlo v blagajni. Denar popiše po vrsti in valuti, za vrednostne papirj?, in začasne izdatke sestavi seznamke.
Zapisnik o imovini, ki se je našla, podpišeti računodajnik in naredbodavec, odnosno odrejeni uradnik iu komisar ga overovi.
Razen tega sestavi komisar izpisek o blagajničnem stanju, ki ga "upravitelj s podpisom prizna.
Če se blagajnična imovina ujema s saldom po zaključenih dnevnikih, izroči komisar z istim zapisnikom blagajno s celotno imovino vred računodajniku v nadaljuje upravljanje — čl. 66. z. o gl. k.
Clen 89.
Če se najde v blagajni prebitek, odredi komisar, da se vloži z referatom v depozit; če pa se najde v blagajni neznaten primanjkljaj in ga računodajnik dopolni, mu komisar izroči blagajno; sicer pa obvesti glavno kontrolo in ta odloči, ali se mu pusti blagajna nadalje v upravljanje.
Če se ugotovi s pregledom večji nedostatek — primanjkljaj, mora komisar pozvati upravitelja - računodajnika, da primanjkljaj pokrije.
Obenem zahteva od naredbodavca, naj odredi osebo, kateri naj se izroči blagajna v upravljanje — člena 68. in 69. z. o gl. k.
Clen 84.
O vsaki zlorabi in škodi vzame komisar na zapisnik izjavo odgovjdtcae osebe, imso, o tem, kar odreja eten
69. zakona o glavni kontroli; pa tudi še o tem, 3 Cim opravičuje svoje dejanje ali opustitev, ki ima za posledico ugotovljeno škodo; to izjavo takoj preizkusi, če je to potrebno.
Člen 85.
Če odgovorna oseba škode ne nadomesti, mora komisar takoj pri pristojnem sodišču predlagati zavarovanje na celotno njegovo imovino.
V predlogu za zavarovanje obrazloži, na kakšen način se je škoda prizadela, v katerem znesku in s čim se to dokaže, ter priloži potrebne dokaze in izjavo odgovorne osebe v overovljenem prepisu — čl. 69., odstavki
1.,	2. in 3., z. o gl. k.
Člen 86.
Če se ob pregledu ugotovijo zlorabe večjega obsega, ti jih odgovorna oseba prizna, a je pri tem sum opravičen, da hoče pobegniti, obvesti komisar o tem takoj pristojno policijsko oblastvo in po brzojavni poti zaprosi glavno kontrolo za dovolitev, da sme napraviti kazensko ovadbo pri pristojnem preiskovalnem oblastvu.
Če dobi za to dovolitev, poda pri preiskovalnem oblastvu ovadbo, v kateri obrazloži, na kakšen način se je zloraba izvršila in kolika je škoda, priloži razen potrebnih dokazov tudi izjavo odgovorne osebe in obrazloži to tudi v svojem poročilu po dokončanem poslu.
Člen 87.
Odgovorne osebe, od katerih se mora dobiti potrebna izjava po členu 69. zakona o glavni kontroli, ki pa izbegavajo, da bi se odzvali ustnemu pozivu, poziva komisar s kratkim pismenim pozivom po krajevnem oblastvu. Poziv, ki ga podpiše komisar, mora obsegati točno ime in priimek dotične osebe, čas in kraj, kdaj. kje in pred koga mora priti, z opombo, da je pozvan po členu 69. zakona o glavni kontroli.
Poziv se izdaja na recepis, ki se vrne komisarju.
Tem potem se smejo pozivati samo odgovorni ra-čunodajniki - upravitelji.
Če se poziv ne more vročiti, ga krajevno oblastvo vrne s poročilom, zakaj se ni mogel vročiti.
Tako se postopa tudi, če odgovornega računodaj-nika ni v kraju, kjer se pregled vrši ali v istem srezu, samo da se v takem primeru pošilja poziv zanj po sreskem načelstvu.
Če se pozvana oseba po prejemu poziva ne pokori ali ji oblastvo iz kateregakoli razloga poziva ne more \ ročiti, sme komisar poziv ponoviti, samo da ga to ne sme zadrževati, če je posel v vsem ostalem dovršil.
Glede osebe, ki je redno pozvana, pa se ni odzvala, pošlje komisar po dovršenem poslu pristojnemu sreskemu načelstvu vlogo in zahteva, naj se kaznuje zaradi nepri-stopa na poziv oblastva; priloži se overovljen prepis recepisa s potrdilom, da se je poziv vročil.
Člen 88.
Po dovršenem poslu, a najkesneje 5 dni po povratku na redno dolžnost predloži komisar pismeno poročilo glavni kontroli neposredno ali po pošti, če je zunaj Beograda.
. Iz poročila mora biti razvidno: kdaj je šel ua pot iu kdaj je prispel na določeno mesto; kaj je storil glede pregleda, kaj je pregledal in kaj je pri pregledu našel]
kdaj je posel dovršil in kdaj se je vrnil na svojo redno dolžnost.
V prvem delu poročila mora obrazložiti, kaj vse je pregledal in našel v redu; v drugem delu mora obrazložiti zlorabe, po vrsti, če jih je kaj, ter jasno popisati, na kateri način so započete in kolika škoda se je z zlorabo provzročila; v tretjem delu obrazloži po vrsti vse škode, ki so se provzročile z nepravilnim ravnanjem in brezskrbnostjo; v četrtem delu obrazloži nepravilnosti večjega obsega v poslovanju, ki nima zveze s škodo; in naposled obrazloži, pri katerem sodišču je predlagal zavarovanje, kakšno in zoper katere osebe.
Ob sklepu poročila mora označiti, za koliko vsoto je podal svoj račun potnih stroškov za izvršeni izredni pregled.
Člen 89.
Za ugotovljene zlorabe in škode se morajo priložiti poročilu potrebni dokazi. Ti dokazi se morajo priložiti v prepisu, overovljenem po komisarju; iz knjig se sestavijo izpiski samo, kolikor so potrebni.
Če pa obsegajo izvirne knjige in listine dokaze za kako kaznivo dejanje in kazensko odgovornost, kakor n. pr. radiranje in popravljanje knjig, ponarejevanje li* stin in temu podobno, odvzame komisar te izvirne listine in jih priloži poročilu, na njih mestu pa pusti reverz.
Člen 90.
če se ob pregledu ugotovi veliko število škod, prizadetih po več osebah, mora komisar na koncu poročila sestaviti pregled, iz katerega se mora razvideti, katere osebe odgovarjajo, za katero škodo in koliko.
Člen 91.
Vse dokazno gradivo: knjige, listine, izpiske, zapisnike, referate, seznamke in drugo mora komisar urediti in numerirati v onem redu, kakor je uporabil te dokaze v svojem poročilu, v katerem mora ob straneh poleg besedila zapisati tudi številko dotične listine tam, kjer jo je uporabil.
Člen 92.
Za izredni pregled knjig, računov, stvari in materiala veljajo isti predpisi kakor za izredni pregled blagajn — čl. 70. z. o gl. k.
Člen 93
Potni stroški in dnevnice komisarja za izredni pregled se izplačujejo iz državne blagajne.
Državi gre povračilo teh izplačil, če se ugotove v poslovanju odgovornih računodajnikov in naredbodavcev nepravilnosti.
Izterjane vsote se vložijo v državno blagajno kot dohodek — čl. 92. z. o gl, k.
Člen 94.
Ta pravilnik velja od dne razglasitve v ^Službenih novinah«.
Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati vsi dosedanji pravilniki, razpisi in naredbe, ki njemu nasprotujejo.
Iz obče seje glavne kontrole z dne 6. decembra
1930.,	št. 118028.
Zapisnikar,	Predsednik
načelnik računskega oddelka	glavne	kontrole
Dobr. V, Petrovič o, c.	Srečko	S. Tešit •• *»
188.
Izprememba točke 11. člena 2. pravilnika o organizaciji, notranjem delu in vzdrževanju službe v državnih bolnicah z dne
16. maja 1930., S. br. 10.652.*
Točka 11. člena 2. gornjega pravilnika se izpreminja in se glasi:
»da po dobljeni pooblastitvi postavlja dnevničarje in služiteljsko osebje, da dovoljuje zakonski odmor celo kupnemu bolničarskemu osebju in odsotstvo v mejah dobljene pooblastitve, ustrezno § 36. zakona o banski upravi, odnosno na ozemlju uprave mesta Beograda na podstavi pooblastitve po ministrstvu za socialno politiko in narodno zdrhvje.«
V Beogradu, dne 8. aprila 1931.; S. br. 6186.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Preka s. r.
Banove uredbe.
189.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju Dravske banovine.
*
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 31. marca 1931., No. 3736/1, je bila Cerk Ana, začasna strokovna učiteljica 4. skupine ITT. kategorije na tehniški srednji šoli v Ljubljani, potrjena za stalno.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 1. aprila
1931.,	I. No. 3230/1, je bila Kos Julija, strokovna učite ijica na osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani v 4. skupini III. kategorije, potrjena za stalno.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 20. marca 1931., I. No. 3603/1, je postavljen Milič Milan, policijski agent III. kategorije, 4. skupine pri komisariatu železniške in obmejne policije v Mariboru, za upravno-pisamiškega uradnika 3. skupine iste kategorije na dosedanjem službenem mestu.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	aprila 1931., št. 87/XXVIII/201. — Pravilnik gl. >Službeni list« št. 53/13 iz 1. 1930. Zakon o banski upravi SL »Uradni lisU št. 1/1 iz k 1828/i93U,
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. maja 1931., I. No. 4943/1, je postavljen Cesnik Franc, podpreglednik finančne kontrole — zvaničnik 2. skupine pri glavnem oddelku finančne kontrole v Ljubljani, za policijskega agenta II. razreda v 2. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 13. maja 1931., št. I. No. 4732/1, je bil na lastno prošnjo premeščen Zapušek Alojzij, žigosač-zvaniČnik 2. skupine pri kontroli mer in dragih kovin pri sreskem načelstvu v Ljubljani v istem svojstvu k sreskemu načelstvu v Celju.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 29. apri'r. 1931., I. No. 2422/3, je bil postavljen dr. A1 e k s i č Sava, volonter splošne bolnice v Mariboru, za banovinskega zdravstvenega pripravnika z mesečno plačo Din 1650'— in dodeljen v službovanje splošni bolnici v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 22. maja 1931, 1. No. 4244/2, je bil postavljen dr. B e d j a n i č Milko, stažist v splošni bolnici v Mariboru, za banovinskega zdravnika pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razporejena od Vlil. skupine z mesečno plačo Din 1650'— in dodeljen v službovanje splošni bolnici v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 22. maja 1931, I. No. 4213/1, je bil na prošnjo premeščen dr. B e n e d i k Janko, banovinski zdravnik pripravnik v javni bolnici v Brežicah z mesečno plačo Din 1650-— v isti lastnosti in z isto plačo v splošno bolnico v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 15. maja
1931., I. No. 4714/1, je bil postavljen dr. Lebinger Fran c, zdravnik iz Litije, za banovinskega zdravniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1650-—■ in prideljen v službovanje javni ženski olnici v Novem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 31. aprila 1931., I. No. 4531/1, je bil imenovan Likovič Joža, banovinski uradniški pripravnik pri tej upravi z mesečno plačo 1800-— Din za banovinskega pristava VIII. (osme) položajne skupine s plačo Din 730-— (sedemstotrideset dinarjev), položajno doklado Din 400'— (štiristo dinarjev) in osebno draginjsko doklado Din 1100-— (entisočsto dinarjev) mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 29. aprila 1931., I. No. 3963/3, je bil postavljen za banovinskega zdravstvenega pripravnika z mesečno plačo Din 1650-— dr. Ravnikar Anton, zdravnik v javni bolnici v Brežicah, in prideljen v službovanje isti bolnici.
Z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani z dne 22. maja 1931, I. No. 3778/2, je bil postavljen dr. Š e b e r Dušan, zdravnik iz Ljubljane, za banovinskega zdravnika pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razporejena od VIII. skupine z mesečno plačo Din 1650'— in dodeljen v službovanje javni bolnici v Brežicah.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 28. aprila
1931., I. No. 4198/1, je bil postavljen za banovinskega zdravniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1650-— in prideljen v službovanje javni bolnici v Slovenisrradcu lir, Xakaeli Seraf in, zdravnik iz L^ubljauev
— 7G8 —
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 16. maja
1931., I. No. 2319/2, je bil postavljen Czurda Hugo n, za uradniškega pripravnika na banovinski podkovski šoli v Ljubljani z mesečno plačo Din 1400'—.
Z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani z dne 28. maja 1931, I. No. 5503/1, je bila postavljena za banovinsko uradniško pripravnico z mesečno plačo Din 1200 in prideljena v službovanje kot gospodinjska učiteljica gospodinjski šoli na Jesenicah gospa C r e p i n k o Feli-cita, bivša učiteljica drž. dekliške meščanske šole v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 30. aprila
1931., I.. No. 4220/1, je bil postavljen pri upravi banovinskega veleposestva Ponoviče pri Litiji za banovinskega računskega pripravnika z mesečno plačo Din 1300'— Majzelj Franjo iz Št. Jerneja na Dolenjskem.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 21. maja 1931, I. No. 3513/12, je bil postavljen Topole France, pogodbeni uradnik pri kraljevski banski upravi za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1.550'— na dosedanjem službenem mestu.
190.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Objava.
Občina Gornja Vižinga, srez dravograjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave 11. No. 6295/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 I	vina Din	100-—,
b) od	100 1	vinskega	mošta	Din	100'—,
c) od	100 1	piva Din	50'—,
č) od lil stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 8-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
27. maja 1931.
II.	No. 6295/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Pr. Stare s. r.
Objava.
Občina Temenica, srez Litija, bo pobirala v smislu odloka .kraljevske banske uprave II. No. 11.956/1 V l©tu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50'—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. maja 1931.
II.	No. 11.956/1
Po odredbi bana i načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Zeli ml je, srez Ljubljana-okolica, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 745/2 ex 1931. v letu 1931. od dneva pričujoče objave nadalje zvišano občinsko trošarino: od 100 litrov vina Din 100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovihe v Ljubljani,
jne 28. maja 1931.
II.	No. 745/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Razne objave iz „Službenih novin“.
številka 101 z dne 7. maja 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. marca 1931.: Odlikovan je z redom Jugoslovanske krone 5. vrste P e 1 a n Stane, uradnik Ljubljanske kreditne banke, z oprostitvijo plačila takse za red.
Številka 102 z dne 8. maja 1931.:
•
Prepoved uvažanja in širjenja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 22. aprila 1931., I. štev.
11.672, je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej vojni almanah »Illustrierte Geschichte des Weltkrieges 1914.—1918.« v izdaji Union Deutsche Ver* lagsgesellschaft, Stuttgart, Berlin, Leipzig, Wien.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 28. aprila 1931., I. štev. 12.161, je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v ujej knjigo >Szep Vagy Ma-gyarorszag«, izdano v madžarskem jeziku od Genius Kiadas v Budimpešti.
Izdaja kraljevska Canska uprava Dravske banovine; njen predstavnik In odgovorni urednik: Pohar Robert v Liubljaui. Stiska in zalaga.: Jiskaraa >Merkut< * Ljubljanli njen predstavnik; gtmar Mikdlek s Ljubljani.