GLAS SVOBODE. Slovenci ■ bratje združite se! V slogi je mo0! ■ ■ ■- - — ..... - ...... Štev. 5. Pueblo, Colo. 29. januarja 1903 Leto II Župnik McGrady v Kentucky izjavlja, da se pusti rajši izobčiti, kot da se bi izneveril delavskemu vrvenju in odpovedal socializmu, škof Maes zahteva, da more Me. Grady velike može, kot Zola Re-nan in Jefferson zatajiti. IV. Če iščemo natančno vse podatk tedaj som prepričan, da se celo med " odvetniki dobo . osebe, ki lažejo. (Smeli). Sveto pismo nns uči: Mi smo vsi bratje in sestre. No, zdaj pa pustimo v sneženem viharju delavca Ženo, katere mož je ponesrečil v kaki tovarni, naj bi šla pod razsvit-ljeno okno kako palače in naj bi potrkala in zaklicala: Sestra, jaz hočem notri in prisesti k tebi, da se najem in ogrejem, saj smo ses- Posvečuj praznike. Na tisoče in tisočo delavcev mo-la nedeljo delati in če tudi gredo v cerkev, bo bogata dama, v iidi in svili svojo ubožno eestro v navadni obleki pozdravila kol svojo jedna-kopravno sestro? Mnogo se govori o prostituciji. Le ozrimo se nu velika mesta. V velikih prodnjalnicah dela po več tisoč revnih deklot po $2-$5 na te-den, medtem, kt> imajo doma, vBaj po večini, bolne matere, nedorasle . brati- iu »ostre, kateri vsi ao od njih odvisni. Ni čudo tedaj, če taka revna dekleta postanejo žrtve razuzdančev. Njih srce je čisto, njih misli prosto izprijenosti. Je-dino-le ekonomično razmerje je krivo nu padcu onih revnih, usmiljenja vrednih deklet. Socializem lwde preprečil nada-Ijne enake zločine. In socializem jo jedina rešitev iz mo virja današnje delavske sužnoeti. Socializem bode zmagal. Socializem bode prodrl; nihče * ga ne mora zadržati, kajti socializem je nekaka naravna potreba; nnjbližnji korak k splošni civilizaciji. Kakor je kapitulizem nadomestil fovdalizem, tabo IkxIo tudi Bociulistično bratstvo, bratstvo vseh ljudi na svetu odstavilo kapitalizem. Vsa obrekovanja in obmetavanja z blatom^ ne bodo tega prepre- Le prosim svoje prijatelje in somišljenike na napade bedastih, nevednih ljudi ne z enakim psovan-jem odgovarjati. Pomislite, da so naši sovražniki le vsled t«»ga tako nesramni, ker boljšega ne razumejo. Če so bi le nekoliko pomujali, socializem zapopaBti, ne bi nas mogli več napadati. .Prepričevalno smem trditi, daje le Blaba vzgoja in okoliščina kriva postopanju onih, v službi kapitalizma nahajajooih se sovražnikov socializma. Prava vzgoja je vBe. .V socialistični skupnosti bode omogočeno slehernemu delavcu, se učiti znanosti in umetnosti. Najvišja popolnost intelektuelne zmožnosti se bode dosegla. Od enega do druzega konca sveta se bode božanstvu na čaat razlegala zahvalna pesem; vgi ljudje na zemlji bomo bratje in nič več nam ne bode treba moriti, ker vojne bodo odpravljene; krasti, ker bodemo imeli vsega dosti; lagati, ker ne bodemo h tem imeli nobeno koristi^ Dopustite, da ho človeška duša oprosti prevelikega bremena in naša zemlja bode torišče filozofov, učenjakov, pesnikov in govornikov", slikarjev in kiparjev. Kar bo pretekla stoletja dosegli posamezniki, bodemo zjedinili v celoti in visokost človeštva na tej zemlji bode veličastno. miselne Btmnke, preskrbeti narodu zdravi) dušno hrane. Treba bi bilo spisati debelo knjigo, ako bi hoteli natančno določiti, ka,ko nuj se v vsakem posameznem slučaju postopa, da se pride kleri-kalizmu do živega. Glavno obrambno sredstvo je spoznavati klerikalizem in razširiti to spoznanje v vseh krogih. Pri nas je tudi še mnogo izobraženih ljudi, ki ne vedo, kaj je klerikali- Orlu napredka bodemo v njego-! zeni in ki menijo, da jo le vplivati- vem srčnem vzletu sledili na blišča jo'e se zvezdo sveta in rnzsvit-ljeni angelji bodo po celem svetu oznanjevali slavo našo pridobitve. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Dalje.) Čo smo svoliodomiselni toliko prebrisani, da se njunio nastopiti pot proti izrabljivi duhovščini menite, da moramo biti potem toliko bedasti, da si bodemo Bami sebi kopali jamo in si služili pekel? Pekel je sedunjo čase samo sredstvo, s katerim nas hočejo Htrašiti V namen mululjiioga molzenj« In ker smo mi to spregledali in želimo, da spregledajo tudi vsi naši rojaki, smo pa brezverci. Toda vprašamo vas, kaj je Kristus učil in kaj uči dandanašnja duhovščina?! Naš list je od duhovščino smrt-noBovražeu in iiu« wjiuc bi un gro- nmdi, kakor so ob čnsu inkvizicijo delali, sežgali, Če bi to mogli. Kaj (»i Kristus, je učil menda sovraštvo? Gotovo net Se zadnje njegove besede bo bile: "Oče, odpusti jim saj ne vedo, kaj delajo." Tega nauka naj su bi tudi današnja duhovščina Iržala in nas kot tako Bmatrala, a ker je sama spoznala, da jo zašla, nam grozi s peklom in mečem a kot poštena duhovščina, bi morala storiti to, kar Be bi že davno spodobilo za namestnika božjega: podati se na drugo pot in ne revno nevedno ljudstvo še nadalje odirati. Klerikalizem se je tako zajedel v slovenski narod, da tx> treba največjega napora in dolgoletnega dela, prodno so doseže ločitev, prodno se narod osvobodi tega pa ras i ta. Klerikalizem skušu kot posvetno politični sistem se polastiti vsega, kar zamore bodisi direktuo ali in-direktno vplivati na narod v ne-klerikalnem smislu. Da Be obranimo klerikalizma je jo b prižnice in iz spovednice na volitve vzrok vsem našim bojem, v tem, ko jo to lo glavni vzrok pritožbam, klerikalizem pa jo posvet; no politični sistem, ki lioie narod zasužnjiti v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Tudi socialno vprašanje bo no da rešiti, dokler no bo klerikidizom je premagan, kajti klerikalizem najhujši nasprotnik vsake resnično socialne reforme. Človeška druž-l>a je podobna telesu, čigar nuj-plemoniftjši organi krvavo iz Bto ran, a klerikalci hočejo s svojim "krščanskim" socializmom obvezati samo ranjeni prst tega telesa; koj bo s srceni in s pijačami, za to ro ne brigajo. Nežno dušico rado stočejo zaradi boja, ki divja pri nas in divja sploh med Slovenci. To ve sicer vsak razsoden človek, da so tx»j začeli klerikolci, a če se kakega popa okrca in se mu strga krinka hinav siva z lica, se rade oglašajo nežno du-irr, iVš; lo je ''ftllbktt. goli j a" "duhovnik je tudi človek od mesa in krvi" itd. Gotovo, duhovnik je tudi človek, a če zlorablja duhov-nik svojo cerkveno avtoriteto aa posvetne namene, čo mesto ljubezni oznanja sovraštvo in l>oj, če grdo živi, pa poštene ljudi javno s prižnice sramoti, knr so čestokrat zgodi, potem nima nobeno pravice do pardona. Če hoče, naj se ne pozabi, da jo človek od mena in krvi, naj tudi spolnujo prve, naje-lementarnejšo človeške dolžnosti. Kaj misli kdo, da se bomo dali s škornjem po gluvi suvati in v zahvalo zlagali hvalospeve iiu kleri-kulcel Klerikalec zahteva zase vso svo-IkkIo, nam pa jo nio ne privošči. Njemu naj bo»vse dovoljeno, celo najgrju zloraba cerkvene imunitete drugi pa naj igrajo vlogo pokorne-ga psa. Ali naj potimo najvzvišenejše svoje ideale, Bebe in svojce dun na dan ljuto preganjati, i«ovati, zas-ramovuti Iu v blato teptati iz samega bratoljubja? Ne I Pravo bro- treba skrbeti, da se zavirajo kleri kalna društva in da se iz VBeh na- toljubjo je, da branimo svoj narod rodnih društev odstrani klerikalni vpliv. Posebno skrbo klerikalci, da ljudstvo ne dobi v roko - heklerikalnili spisov, časnikov in knjig. V tem oziru delajo z največjo strastjo in brezobzirnostjo. , Narod naj čita le to, kar uiu dajo citati klerikalci, izve naj le to, kar mu povedo klerikalci, da ne začne misliti b svojo glavo, s svojo pametjo. Hvaličok-Borovsky, znameniti Češki publicist, je že pred davnimi teti izrekel, da je samo jedno sredstvo, na-rod duševno povzdigniti, ako se v njem vzbudi ljubezen do čitanja. To velja še danes. Sola je ljudstvo naučila citati, a tisti, ki res čitajo, ki si iele zdrave dušne hrane, morajo sajemati ia mlake klerikalizma. Nam se dozdeva, da »pada med najvažnejše naloge avobodo- pred tistimi, ki ga hočejo izkoristiti in zasužnjiti, ker vemo, da bi v objemu klefikalizma.storil sramotno Binrt. Klerikalizem dobiva vso svojo moč iz tistih krogov, kjer vladata še tema iu nevednost. Ti ljudje se dajo najlaglje zlorabljati* O kleri -kolizmu in njegovih namenih ti ljudje še pojma nimajo; teui ljudem se da še dopovedati, da sta vera in klerikulizem jedno • in isto in toni ljudem so sme v pastirskih listih reči, da duhovnik, ki po krivem priseže ali svojega nezakonskega otroka umori.še vedno ni trfk grešnik, kakor poštenjak, ki postopa po liberalnem receptu. O teh pravlicah imo že mnogo čuli v A-ineriki, celo najpodlejše hujskanje zoper svojega bližnjega. In onemu, kdor se brezpogojno ne podvrže, pišejo se celo pisma, da ne »me v cerkev ikl. (Dalje.) Desetina se itpelje in blagoslovljenje Glas Svobode. Dan na dan bo gode lepše reči. Tak6 podlo hujskanje, kakršno jo bilozadnjo nedeljo v slovenski far ni cirkvi in taka nesramna sleparija jo pač mogoča lese med kleri kalno zasužnjenem in prostoduš- nem slovenskim narodom. Nesrečni i ■ narod, ki je zabredel toli daleč v temo. Toda no prehitimo! V medel jo dno 25. t.m. se je v slovi farni cerkvi vršilo blagoslovljenje novega velikega altarja. Cer-kveile obrede je vodil denveraki škof Matz, kateri je bil od puebl-skih Slovenov, zastopanih v raznih (Iruštvah kaj lepo sprejet. Škofu s<} se kar oči iBkrilo opazivši krog selie toliko vernega ljudstva. Mislil si je: žetev se bo izplačala. Par sto dolarčkov, to je malen-kost) Sftov za pridigo mu jo pa gotovo poslal "miruški peklenski do-plsun." (Pisuiaiz Pekla.) Nje-govii fanatična pridiga nas spominja docela na one blažene čase, ko bo uiorali naši predniki grujščukom in duhovščini dajati desetino. Svo-ječngni kmotski punti so jasen do kwAftko se je takrat iu kako se bi še djmdunes ravnalo z ljudstvom,če bi bjlu desetina še v veljavi. Lucifer jo moral biti pač vesel škofovske pridige a civilizirali svet so molrii'agruzati mul tem božjim {?) namestnikom, kateri bi samega Krista preklel, če bi prišel še jedenkrut na svet, kajti Kristus bi toisto učil, kur je že: ljubi svojega bližnjega kot samega sebe) Iz tega velepomembuogn nauka izvirajo vsi drugi. In tako prvi kakor vsi drugi Kristusovi nauki so dokaz, da Jih Je narekavala bratska Iju-bav, narekaval—socializem in ker spudu to vso v naš uin in v naš zu-govor, bi bil torej tudi sam Kristus preklinjali in preganjan, kakor smo zdaj mi, . Neki fajmošter je vprašal sivolasega starčku: "Kaj mislite očka, kaj dela Bog v nebesih?" Starček: "Za glavo so drži." Fujui.: "Kako to, zakaj?" Sthrček: "Ker zdihuje in toži, da nima še nobenega farja v nebesih." Fajmošter je utihnil, mi pa nadaljujmo o škofovi pridigi! To je grmelo na uboge poslušalce uprav peklenskih besedi j. Kdor pusti v hišo Glas Svobode, bo pogubljen; kdor ga le v roke vzame, bo pogubljen; kdor ne spoštuje Cirila, bo pogubljen; kdor ne nosi deseti del v cerkev, bo pogubljen. To pu ni povedal bode-li tudi satu pogubljen, ker je imel v cerkvi Glas Syolxxle v rokah, ali ne. Bumburgarja inVmnlhoamnka tudi ne zadene prekletstvo, sicer bi morala biti tudi pogubljen«, ker tako rada čitata naš list. <» Da, da ljudje božji, tako je šo govoril gospod škof: Če ima jeden $10 premoženja, mora $1 dati zri cerkev (ave-taO. iu M.); od $100, mora $10 dati za cerkev; kdor pa poseduje $1000, mora $100 dati za cerkev itd.; če pridela kmet 10 vreč krompirja. mora eno vrečo prineati v cerkev; 10 vreč pšenice,eno vrečo v »torkev itd.; kdor tega ne atori, bo pogubljen. Neki možiiek "ta mali Janezek" ho kaj rad pobaha, tovo vsak vsaj $100, od te svoto naj odšteje zahtevano desetino farju, tako mu osta-ne še 90 dolarjev, medtem, ko spravi farška "trojica" nič manj kot od 3000 oseb, 30 tisoč dolarjev v nikdar polno farško bisogo. To je dovolj jnsno, kdor hoče razumeti. Eno pravo pa je vendar pogodil škof Matz: Če bode Olas Svobode izhajal 3 leta, se nam bodete vsi Slovenci odtujili, ker bodete spoznali kaj Je prav in kaj nel Zaključek fanatičnemu govoru je bilo prekletstvo (Kristus, naš Odrešenik iz socialnega stališča, ni nikdar nikogar preklel), Glas Svobode. V kuterem jeziku se je izreklo prekletstvo nam ni znano, ker onega brbranju pač nismo razumeli.—Če misli kdo nerazsodnih rojakov, da nas je škof zapunal (sama staroveška farbarija) naj se po-mudi v naše uredništvo in prepričal so bode, da nam teče roku kakor doslej, oziroma še bolj, ker vemo da imamo pred in za seboj iz-vrstne reklame. Za danes samo še eno! Jtekli smo že, da je škof dobro vedel, pred kom je govoril ono peklenske besedo. Toisto naj bi se postopil proti Auierikancem in nuj bi preklel (Kristus ni preklinjal) enega ameriških listov, pokazuli- bi mu, kaj obeča 20. stoletje. Gospoda krog Mira b škofom Matzom na čelu, nuj pa bode prepričana, da se že tudi meti slovenskim narodom svita in da se Slovenci ne bodemo dali več ugnati v kozji rog. Avote capito!. V kratkem bodemo o tej stvari nadaljevali. Prod očmi nam pa leži tudi letošnji proračun slovenske farne cerkve v Puebli. Oče Ciril naj nikar ne misli, da bodemo gotove ljeci zamolčali. Zal, da ne izhaja list Glas Svobode vsaj dvakrat na teden, da bi povedali'celot-not kar jim gre.... Mestne novice. Soproga našega rojaka g. Rock Lesarju, katera so jo nahajala dva tedna v bolnišnici, jo sopet ozdravela iu se vrnilo k svojcem. G. Rock Lesar je odločen noš pristaš. Na dobro zdravje! Pretekli teden se je prišel v Puoblo zdravit znani chicaški trgovec gosp. Paul Petkovich, bratranec gospoda Nick Budovinca. Na hitro okrevanje! Veselica srbskega društva "Balkan," ki se jo vreila v torek, dne 27. t.m., na dan bv. Sava v veliki dvorani društva sv. Jožefa, je uprav sijajno uspela. Vso narodnosti bo bile tn zastopane. Kot dobri govorniki so Srbi tudi pri tej priliki otvorili zabavo b prelepimi govori. Kot prvi je nastopil Srb gosp. Mirič, kateri je v srbskem jefeiiu pozdravil došleče. Na to mu je sledil gosp. M. V. Konda z angleškim govoril. Burno ploskanje pa je sledilo govoqi gosp. Sava Rodakovičo. Povedal jo v srbskem jeziku z vnemajočo navdušenostjo, s kakega Stališča ob-, hoja nam bratski nanpd/^rbski sv. Sava. V slovenskem joziku jo govoril gosp. Frank Medlba. Razpravljal jo o združenju vseh Ju-goslovunov. Lep užitek pri tej zabavi so pa nudile gospa Jerman in gospice Hofferjeve z gosp. Hoffrom na čelu. Nastopili so šestkrat kot izurjeni tamburaši. Navdušeno pozdravljanje je sledilo vsaki t<£ki. Kar smo pa pri veselici pogrešali, je bila obljubljena prekrasna slika črnogorskega kneza Nikola v narodni noši in skoraj v naravni velikosti, delo rojaka gospoda Alek-Bandra Tomana. Ker smo ravne pri tem, naj še omenimo, da je imenovani umetnik, na katerega dela smemo biti Slovenci ponosni, dovršil že drago veliko sliko in sicer sv. Sava. Da nam taka dela pridobivajo vpliv pri Amerikancih ni nam treba posebej povdarjati. Da bi njegova roka še mnogo lepega vstvarila! Brzojav in Denver«. Ravno pred zaključkom lista, smo dobili is Don vera naslednji brzojav: Že, dva dni opazujemo škofa Matza, kako se pri šam-pancu poredno posmehuje. Radovedni, zakaj se ziblje tako v prijetnih sanjah, smo doznall, da je od nedelje dne 25. t.m. za celih tisoč dolarjev težji. To velikansko svoto denarja mu je moral podati pač kak neveden narod, kajti pri Amerikancih ne bi mogel toliko naberačiti, tudi če bi hodil od mesta do mesta. Somišljeniki priporočujte "GlM Svobode" Cenj, naročnike vljudno prosi« mo, naj nam blagovole oprostiti, da jim v današnji Izdaji ne poda« mo nikaklh ameriških novic. Govor škofa Matza zasluži pač, da ga takoj ocenimo. • Uredniku "Smira"! "Odpusti mu, saj ne ve, kaj dela!" (Nauk K.) Tvoja nesramnost presega že vse meje. Ali ti ne ugaja mir, v katerem sem živel, ko me skušaš nepoštenim potom spraviti v splošen boj,—celo avojega prijatelja. Zaslepljenim mladenčem tvoje baže ne zamerim toliko, kot tebi "kun-štnemu pritepencu." Nerazsoden mladenič. ... __....------------------------------------------- ' "Glas Svobodo". Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. Izdajutelju in urednika: MARTIN T. KONDA FIIANK M. MEDICA "Glas Svobodo" izido vsaki četrtek in velja za Ameriko: za celo leto----$1.50 za pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; za celo leto - - - kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobodo" [The voice of Liberty] Is Publish«! every Thursday, bv "The Glas Svobodo Publishing CV' Pueblo, Colo. * Entered October 22,1902, at Pueblo, Colo., as second-class matter, under Act of Congress of Mar. 3, '79 "Glas Svobode" [The Voice of Liberty) is the only labor paper West of New York, published in tho Sloven io Language. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. Oglasi jx) dogovoru. Dopisi naj so i z vole frankovati. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam blagovoli naznaniti prejšni in novi naslov bivališča. Denar naj so blagovoli poslati "money order" ali pa v priporočenem pismu. Naslov za dopise in poailjatve je slocloči • '' "GLAS SVOBODE" 1231 Taylor Ave. Pueblo. Colo. Poslano. Is Pueble 18. januarja. SI. uredništvo! Doslej sem bil miren na vso nesramnosti, s katerimi so Vas obsipali podleži krog grovskega Mira. Kaj enacega je zmožna le najognusnejša baraba, (ali kak napolitanski lazaron, o-pomb. ured.), to tembolj ker »o mi znani docela vsezkozi spoštovani rodbini, tako Konde, kakor Medice. Prehodil sem mnogo sveta, a take farške podlosti nisem Še doživel—podlo to tembolj, ker je ta svojat celo sama o nasprotnem prepričana. • "Veliko poklicanih a malo izvoljenih," te beswle sv. pisma, se dokaj uresničujejo nad podlima menihoma na Grovu. Saj bo razumemo: meniško uboetvo vam gre po glavi j Glas Svobode vam je zaprl pot" do še večjega izrabljanja ljudske neumnosti. A tudi mi smo spoznali "kam pes taco moli"; ne mislite, da imnte še vedno vse Slovence v svoji sužnosti. O ne! Paše vseeno nam se ne bi ta podlost toliko zamerila, če bi jo izustil človek, ki jo vsaj količkaj boljši od nas drugih—a, da v te otrobi mešata celo Malnarček in še v večji meri Matija Mayer, hvali-sani grovski trgovi ek, svoje možgane, naiu pa je vender že preveč. Kako se morejo ljudje Mayer-jevega kalibra podstopiti poštene ljudi zmerjati z burni, ko je bil ^ endar imenovani sam, največji a-meriaki "bum." Po milosti svo-jega svaka gospoda S. in sestre gospe S., do imalega trgovčka avanzirana "zabitost" misli ie res, da nam jo njegova preteklost ne znana. Kaj, ko bi se ga vprašalo: "Matice, si res že pozabil na One blaženo čase, ko si kot pravi vaga-bund prišel v Kansas City, da se si tam predstavil svojim sorodnikom, ki so prišli po tebe, da te ot-mejo "vagabuudiranju"? , In, ali ne veš več v kakem raztrganem negligee si prišel, da se je morala gospa S. zapreti v posebno sobo, dokler to ni gospod 8. po "novi modi" oblekel r Če mu je prišlo to iz spomina, je naša dolžnost, da ga na to njegovo preteklost opozorimo, kajti , Če se poštene ljudi še z drugimi sredstvi podkurimo, da bodo pamtil na veko. Miruška svojat jo -zgrešila tako svoj namen kakor tudi poklic in to nam ravno prav. Vidimo se so! Zmago Bessmarčan v Imenu sto drugih. Otroci pomagajte. Tako upi je sedaj naš očka Ciril med šolskim podukom. Revšo jo apeliralo prvotno na ljudsko neumnost, a ker su je prav močno vrezni, poprosil jo žon stvo na pomoč in ko mu jo po večini tudi to odreklo pokorščino, obrnil so jo slednjič na malo deco v šoli in mesto, da bi otroko podu-čeval v krščanski ljubezni, jih podpihuje proti lastnim starišem, ker čitajo "Glas Svobode." To je pač nekaj novega, a ti ljudje so vsega zmožni, samo nič dobrega ne. Kot skrajno popustljivi in po načelu "ljubi svojega bližnjega kot samega sebe," dumo temu menihu C._eno celo loto odloga (somišljenik nuj nas ne vpraša: zakaj?), da so poboljša in opusti agitiranjo z verskega stališča proti nam. Po preteku tega čubu i>a ga hočemo malce podučiti o ameriški ustavi, da bode znal pamotnojšo varovati svojo spufano brado in da ne bode več t jo ven dan trobil otročičem, da propademo. Njega srčna želja so pač no izpolni ker ga hočemo še večkrat podučiti, kaj je Kristus učil in kaj ne. Zaradi kolesarenja kaznovani duhovnik, škof asiški je suspen-diral kanonika Stampa "adivinls", kakor pravi v razlogih, ker se je kanonik vkljub o petnim svarilom vozil na biciklu ter si pri tem enkrat izpahnil ramo, kar je bajo napravilo resno pohujšanje, Drugega duhovnika, ki tudi »kolesari, je za sedaj samo posvaril.—Kakor vidimo, so še laški duhovniki, preOej nedolžni proti našim, katerim -bi privoščili kolesarenje, ako bi drugih budalostij no uganjali, kakor jih n. pr. naš oče Ciril. Tega črnosuknjarja je ros prijetno videti kako sopiha na kolesu navzgor k nam Bessmarčanov, kadar sluti, da iinamo kaj cveuka. A kako klaverno jo ubira zopot navzdol, odkar izhaja Glas Svobode, to ve on Bam in taisti, ki ga Čuje "pr-mejdušat." Uboga Cirilica! DOPIS. rindaj!" Koštruni so letali sem-tertje, knkor, da bi jih bili ljuti Indijanci zavrutno napadli. Odvzemali so ljudem Bkoro zadnji1 nov-čič, ne ozirnjeso ne na to, bodo li imeli ti drugi dan kaj za jesti ali ne. Po "fajmoštrovem" mnenju pa, je šo precej denarja manjkalo do }>opolno zgradbo novo cerkvfi in gonja za dolar so je vršila dalje, dokler so ni nabrala res lepa svota. Ali to šo ni bilo«adosti tej fureki bisugi. Pričel je boračiti šo za posamezne podobo in tudi -za te po* seboj, je naBleparil—žal lepo novce. In tu se jo popolnoma uresničil znani pregovor, ki pravi: farSka blsagn nima dna. Navil jo zopet druge strune, da bi izprešal še več dolarjev iz ubogega ljudstva. Napravil jo veselico ali "fuir" za celi teden indasiravno je škof blagoslovil pričetok zgradbo, jo vendarle oče K. trdil, da je bil blngoslovljen le temeljni kamen, no pa tudi ostalo poslopjo. Zukuj to bodemo kmalu videli. Med službo božjo v stari cerkvi je povubil vse, staro in mlado na to izvonredno slavnoBt v novi cerkvi. Vabil je: fantje pridite vsi, vsuk s svojim dekletom in pripeljite šo drugo pri jate) jo s seboj, stare in mlado, imeli bodemo "good time" (dobro zabavo). Svirala bode godba in videli bodeto lepo reči in res v zadnjem so ni motil.—Videlo so so krog katoliško corkvo reči, ki bi delale vso čast kakemu ciganskemu brlogu, kjer se gode naj-ognjuBnejšo orgije. Kdo je VBe to zakrivil, čo no nune v črni Bvoji suknji?! Drugo nedeljo po tej nesramni katoliški dogodbi, je oče K. v cerkvi pohvalno objavil, dajo ta "fair" prinesel $1,250 čistega dohodka a o prejšnjem, kateri je gotovo pre-sezal ta zadnji dohodek šo omenil ni. Sedaj bi znal mogočo kdo misliti, da se je z delom nudaljevalo?! "Fehlgeschlagen," bi rekel Nemec. Manjkalo jo zopet, zdaj to, zdaj ono. Kar so nakrat zve, dn jo oče K, za nekaj časa ob svojo kuharco, da je namreč šla za par tednov na počitnice. A žo je druga vest prvo ovrgla. Seznalo M Je, da kuharca nI na počitnicah pač pa, da leži v farovžu za neke spolske posledice. Kar se je prvotno le domnevalo, postalo je slednjič očitno—oče K. je ljubil svojega bližnjega v farovžu (namreč kuharoo), kjer je tudi v pravo zadel. Konec konca Je bil, da se Je faJmoSter drugo nedeljo opravičeval in med posiljenem stokanjem prosil svoje ovČIce, naj mu pomagajo iskati krivca. Toda ljudstvo, razven ne- Frontenar, Kanu. 28. dec. .Dragi urednik! Nisem še čital dopisa iz našega kraja v nam preljubi jenom listu "Glas Svobode'' in vsled tega Be nadejam, da ne bodeto zavrgli te male črtico, tičoče so dokaj zanimive dogodbice, ka- kaj prav zanikanih ovčic, se ni da-tero Želim, da pride v znanje raz- lo več preslepiti od hinavskega sodnim čitateljem, ker butcev sploh farškegn kozla. On sam i p le ne-v Bvojih vrstah nimato ne. j kaj koštrunov i njim, je pretakalo Vsaj rojakom bližnje okolice, krokodilske solze, namakane na more biti znano, da smo, bolje re- eni strani v slepariji, na drugi pa v čeno, da so že pred enim letom pri- zaslepljenosti šega za pričakovati, vsaj ono no, kar smo upali, čeravno je bilo isto mulo. Kakor projŠnji, nosi. tudi ta vedno prazen mošnjiček s seboj. Tako računi za sleherno poroko $15, ta "sfrdirbani" namestnik Kristusov in če mu kdo za naine-privržo 50 contov, pa zgrabi kur po dveh dolnrjih. Kje bo tu Kristusovi nauki? Kristus pač ni učil iitlskpnjo zadnjega centu iz uboge revo! Če bi bilo to, bi bila naša vera, vera groša v forški žep, a to ni. , H koncu prijateljski pozdrav vBem razsodnim rojakom širom A-morike, "Glas Svobodi" pa obilo novih predplučnikov. Naša dolžnost jo pomagati z vsomi BredBtvi, ker s tem jo tudi nam in še več našim potomcem—otrokom pomaga-no. J..B. Brez/i&ia brzojavna poročila iz nebes. Kajrafiji uspeh modtrcega lunihntra "ulas svobode; čeli graditi tukaj—novo cerkev, ker se je zdela prejšnja našemu tedanjemu očetu K. malo premajhna, TJeuiu pač ni bilo tako, temveč je oii^za svojo nikdar polno farško bisago uprizoril le nekuki svito-iumperijski lov na dolarčke svojih ovoic, kar bodete ie iz naslednjih vrstio razvideli. Komaj je oee K. razglasil mej revnim ljudstvom, da potrebujemo nove cerkve, že se je pričela ista graditi in v najkrajšem času bil je novi božji hram vnauje dodelan. Toda ne prehitimo! Ko si je bil oče K. svest, da ima vevino ostriženih ovčic za seboj, šel je takoj na delo. Poklical je k sebi nekaj prav udanih ■ teh ovčic in obljubil onemu, ki nabere, največ denarja—lep zlat prstan, dragim pa darila manjše vrednosti in bajdnadelo. To vam je bil "di- . '____ Ko je župnik oče K. sprevidel, da je doigral svojo ulogo, je kar nakrat izginil s svojo kuharco in umevno, pobral je tudi ves denar, kar ga je nasleparil v teku svojega tukajšnjega hudobnega pastiratva. A to še ni vso, oropal je tudi bla-gajuici dveh bratovščin pobožnih ovčic,-ne da bi pustil nazaj svoj naslov, da bi vedeli, kam se mu imamo za vse to zahvaliti. (Opomb, ured.: Rojaki, zgornji resnični dogodek, naj Vas uči opreznosti. Bodite previdni, komu vročujefa v shrambo, Vaš težko zasluženi denar. Zna se Vam kaj enacega pripetiti. Pri bojeviti fariki kliki, kateri jo le za—groš, je vse mogoče.) Cerkev pa stoji ie dandanes tako, kakor jo je pustil ubegli oče K. No, in dobili smo drazega gospoda, bolj. ■ (Dalje.) Iakaqje brzojavno zveze i nebesi He nadaljuje. Ko Bmo od strani, knteri splošno ljudsko mnenje pripisuje nenaravno moč in imanje ključa do nebes, dobili neugoden odgovor glede zvezo z nebom, nam šo ni upadel pogum. Mislili Bmo si: Priprosto ljudstvo so morebiti moti. Njemu se je v teku tolikih stoletij ogromno število mznovratnih izmišljenih in vražjih pojmov ubilo v glavo, da je njegov ui%postal nezmožen ločiti pravo od nepravega. Samostojna razsodba—ta je ljudstvu ne-poznata stvar. Odkar so narodi stopili na pot takoimenovane civilizacijo, polastila so jo nekaterih krogov med njimi (takozvanih višjih krogov)—laž in prevara v svr-ho, da zamorejo izkoriščevati revne, nižje Bloje, v samopaine nume-i. Civilizacija—divna hčerka Boga samega, kaj so ti krogi naredili iz tebe?! Zlorabijo le, na vseh koncih in krajih! Mesto, da bi ti (civilizacija) blagor in razsvitljenje vsipula enakomerno med umrjoče sine in hčere te zemlje—bo se tebe in tvojih bla-grov polastili ti krogi, medtem ko so siromašnemu ljudstvu, proletar-cu puBtili le—kamen.... In kako so lagali! Rekli so: Bog je mis izvolil vživati sad civilizacijo, ti pa—ljudBtvo si odmenjsno za to, da nam s krvavimi žulji v bedi, joku in stoku, prideluješ sredstva, s katerimi se zamoremd izobraževati, da pri dobri jedi, najfinejši pijači, na mehkih blazinah valja joči se v prepovedani ljubezni, pri igri in sploh v razkošji, skrbimo za tebe, kot skrbi volk za ovce v Bredi med njimi—ne, pardon—kot dober pastir skrbi za svoje ovčice.... One, ki so se upirali temu razlaganju "božje previdnosti," bo posadili na gromado, izkljuvali oči, trgali na kolih njih telesa, lomili živim kosti, pribijali na križ, oropali njih premoženja, svobode, pošiljali v pregnanstvo, suženjstvo itd.-1-vse to v večjo slavo Božjo! Tako se je godilo—in to še ne dolgo nazaj, kajti gromado so se komaj ohladile in križi šele odstranili. Ali je pa divjanjn proti svobodomiseln i kom konec? Ne, le malo narodov je raztrgalo verige prekletstva, katero srka duševni mozeg iz možgsn ljudstva. Razsvitljenje pa je prodrlo tudi v glave nekaterib sinov in hčera onih nesrečnih malih narodov, na katerih še dam« leži, težko in kruto, kriva O ti palica! Kriva si skoz in skoz, pozlačena pa le po vrhu! Ne moreš »o primerjati krivemu lesu, pritiskajoč čelo neUninega vola, ti sekaš in siliš le v to, kar jo pod čelom bitev, ki 30 imenujejo—ljudje. Potreba jo gonila človeka, da je vola vklenil v jarem—n^potreba, goli napuh in brczsrainna samopašnost pa sta zasadila krivi, pozlačeni les v možgane ljudi, da jim zabrani spoznanje Stvarnika v pravi juči. Čitulec našega lista, nam bode gotovo oprostil, da buio današnje nadaljevanje začeli s kratkem pre mišljevnnjem. Mi Slovenci imamo v časnikih in tisočerih knjigah sicer žo mnogo čtivu, katero se bučo ediuolo okoli krive palice, ki jo znak sil žnosti in nevednosti, a-žal, treba nam je vednega ponavljanja, kajti naše slovensko ljudstvo je zaostalo daleč na poti, ki pelje do splošne omike in vede. Konečni cilj, namenjen vesoljnemu člove^anstvn, namreč: ljubezen in srečo vseh na zemlji, jo pa mogoče doseči lo Bkozi učenje in znanje. Vednost jo največja moč. Ona je pogasila gromado, na katerih so "coperuico" in "neverniko" zažigali; luč njena jo preplašila grde ča-marado, kačjo strnpeno golazen; zavdala smrtni udarec ognjusnim netopirjem mnogih dežela.... in svitati se jo začelo tudi med nami Slovenci! Vednost nam mora tudi ukiniti zvezo z nebom, 110 pa stari "patenti," opirajoči se na sleparijo in va-ranje. Kdo i>a jo eden največjih učen-jakov, kateri bo odlikuje v vednosti, katera ima elektriko zu predmet svojo študije? V glavo nam šine ime: Nikola Tesla. On jo Jugoslovan, Srbin iz Like, gotovo nam bodo svetoval pravo, da se vsu'j električnem potom zvežemo z nebesi. Nemudoma greuio k telefonu in prosimo zvezo s Teslom. Ročno se je UBtreglo naši želji in po kratkem presledku nam je že rahlo zvončkanjo naznanilo, da na drugem koncu Žice nastavlja nekdo svoje uho, da poizve, kdo ga kličo. "Halo"—čujemo h kroti. "Who aro you?" (kdo ste vi?) "Nikola Tesla, kdo pa sto vi?" "Glas Svobode, Pueblo Colorado." "Naisdar, s čim vam morem u-streči?" "Gospodino Teslu, mi bi radi, da uas električno zvežete z nebesi, imamo nujnega posla tam." "Tesla: "V koja nebesa očete iči?" Mi: "V ona, ki so še visoko nad zvezdami." Tesla: "In severni tečaj je se-verno od Pueble—ha, ha, ha!" Mi: "Torej, ali me morete zve-zati z nebesi ali ne, gospodine' Nikola, vsaj Bino vsi Jugoslovani in raditega mi ne bodete odrekli te usluge?" - ' • Tesla: "Vidite prijatelj, to je tako: Vi ste katolik, jaz pa sem pravoslaven. Vi imate druge nebesa, kot imaut jaz—in jaz vam ne moram pomagati v katoliške nebe-»t Porogljivi smeh je slbdil tem besedam. Strela, to pu nismo prej pomislili! Res imamo tudi v pravoslavnih nebesih mnogo prijateljev—a oni izveličanec, s katerim so hočemo električno zvezuti je bif*katoličan. A ker vže na zemlji ni ljubil dosti laških reči, je bil morebiti, na vroče lahfevanje, premeščen v pravoslavne nebesa. Vprašamo torej Teslo: "Gospodine, ali zamorete takoj poizve-diti, ee je France Prešeren v Pomanjkanje premoga. Ako bodo pomanjkanje premoga šo daljo časa trajalo, trpeli bodo vsi sloji prebivalstva. Neobhodno potrebno je, da so človeško telo obdrži toplo, ker kri v hudem mrazu ne zamore se redno i>o žilah pretakati. Trinerjovo zdravilno grenko vino hitro Begrejo želodec in drob-je, ojuči jih in napravi zmožno hrano—kurjavo za telo—pravilno porabiti in tako otrdi celi život proti vsakemu napadu bolezni. To vino deluje na prebavne organe, tedaj tudi na kri, katero čisti in o-jaČi; samo ako zdrava kri v telesne organe prihaja, ostanejo močili in zdravi. Zdrnvi živci, močno mišice, 'ista glava, so nasledki pitju Trinerjevegn vina. Za slabotne žensko in one, katere so ravno bolezen prestale, ni boljšega in zdra-vejšega okrepila. Dobi so v lekor-nah, dobrih gostilnah in izdelovalcu, Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Cena obuvalu. SAMO ZA PAR DNI. Moški nedeljski čevlji pred po 3.50 8,75-in 4.00 dolarje sedaj $3.25. Moški delavski čevlji od bOc. navzgor. Ženski čevlji-čevlji za otroke,^-povrhni čevlji-in povrhni zims-ki čevlji, vse vrste in najboljši v mestu in po najnižji ceni. X0SKCB is BODIES 323 8. Union Ave., PUEBLO tretja vrata od B & O prodajalnice Valley Barn JEFF FITZPATRICK lastnik. 218 Main St Pueblo. Phone 122 Anton Šukle PUEBLO, Colo 604 S Santa Fe. Priporočam bvoj'o gostilno, kjer točim vedno svežo pivo in žganje. Telefon 507 Main. Idi k E. F. FORDS Depot Drug Store po zdravila, najfinejše dišave in nedeljske potrebščine. Gorke in mrzle ueopojne pijače in najboljše smotke. Kje je? STEVE KRISHE; pred enim letom je bil v Leadville. Colo, in od tamkaj odpotoval v Utah. Kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: MARTIN MI-HELČIČ-U. Box 55, Crested Butte, Colo, ali pa upravništvu GLAS SVOBODE. Chicago Liquor House. Bratje Slo^jci! Priporočam Vam svojo zalogo pive, žganja in smotk na drobno in debelo. Bodete vodno dobro postre-ženi. Obrnite so na 'PAUL POPOVIČ-A 13f> Front St., PUEBLO, COLO. The Šinger bo najboljši in najbolj razširjeni šivalni stroji. Ravnokar je došla velika zaloga v Pueblo. 209 N. Union Ave. Pueblo, Colo. (Dalje na 3. strani.) ....." : Na prodaj jo. Več lepih posestev shišami vred in pripravnimi prostori (loti) za tr-govino. Vse v središču trgovske-gu mesta "Bessemer," blizu North. Ave., kjer Bi lahko svoje imetje podvojiš če kupiš sedaj eno ali več posestov. Spomlad se bliža, potem se bodo vsi prostori dvakratno podražili. Prostori stanejo sedaj: 150-175-200-225-250 in po 300 dolarjev vsak. Pogodbo so jako kulantno stavljene in plačuješ lahko mesečno. Zglasi se pri: G. C. Evanb Pueblo, Colo., 310 Santa Fe Ave. Pisarna odprta tudi svsesr. KADAR UREŠ KUPIT ČE^I UE IDI K Sharp & Babbitt. Naše cene so nizke in trgujemo samo z obuoo. Vse za denar. 803 80 Uhion A vi voslavnih nebesih?" Tesla: "V istinl, jaz vam to ne morem povedati. Jaz imam zvezo lo s zvezdo Mure in nekaterimi drugimi v bližini nošo zemljo— vprašajte Marconija--Italijana in katoličana." , "Mi: "Gospodino Tesla. Ali no poravna vednost vse verske neenakosti, ali ne pripozna ona lo ene nebesa?" Tesla: "Da, brate! Kadar bode vodnost prodrla v vso kroge, bodemo žo na tem Bvetu imeli Bvoja nebesa. Prešereu je Btal na tem stališ' u; duh njegov živi med njegovim narodom, medtem, ko so oni, ki30 mu nasprotovali vže davno pozabljeni." Mi: "Neki slovonski časnik v Puebli, imenovan "Mir," jo priob-čil nedavno rekomandirano pismo is pekla. Kaj jo o tem vaše mnenje, goapodine Tesla?" Tesla: "To je huuibug. skoz in skoz. Da še med slovenskim ljudstvom nahaja list, kateri hoče starodavno sleparetvo nadaljevati v tem času in da se med Slovenci najdejo čitalci, ki se na tak list naročil jejo—res, žalostno jo to! U-rednik onega lista mora biti pač kak zaostali Zulukafer, katerega oče Je v razvoju Človeškega plemena reprezentoval vredno stopnjo, katero Imenuje Darwin '•the missing link." Zdaj pa je moj čus potekel, z Bogom!" Torej tudi Nikola Tesla nam ni niogel pomagati—kaj pa zdaj? Odločili smo se slednjič, obrniti se na Marconija, katerega broziič-na brzojavna iznajdba je ravno to dni provzročevala toliko senzacije. Med nami rečeno: mi vsuko reč, ki pride iz Italjanskega sprejemamo z največjim sumnioenjem. Tako n. pr. no bi šli v Rim, tudi po mokro onnjo ne, če bi jo tudi ne mogli nikjer drugej na svetu dobiti. Tam je vse ponnrejeno, vse je "g'shnas"—tudi različne starine. Kar jo bilo pristnega, se jo Že davno zabarantalo za-judežove groše. Premagali smo pa v tem slučaju vendarle naše protilaško čutjo— vsaj nam ne bo treba v Rim, Bmo si mislili. Sklenili smo povprašati Marconija, ter poizvedeti, če bi nas mogel on zvezati z nebesi. Pale so nam v glavo besede Prešerna, katero je'on t neki (ne-tiskani) pesni položil poredni Go-renjki na jezik: Zapustiva boni naše. 6va bom med Vaše. V prihodnji izdaji ''Glas Svobode" bodemo povedali, kako smo z Marconijem opravili in kako se je nam posrečila zveza z nebesi. Le to na j še omenimo, da smo način zveze sami, le sami, iznašli. Nobena iiva duša nam ni mogla vstreči —le našem lastnem umu se imamo za to veliko iznajdbo zahvaliti. Vpregli smo elektriko v imš'ga uma komat, da smo mogli gotovo gor v nebesa romat. bled "od zavida postal črni bo hudir. besede kter'gn je priobčil ta šmentan Mir. • (Dalje prih.) P0S1AHQ. Is Pueble26.jan. Gospodu John H. Roilzu. Kaj menite ie res, da smete z vsakem pometati, kakor se vam poljubi. Prišel sem v vašo proda-jalnico po pratiko a ne se naročati na vaš neslani Mir. Jaz oitam, kar sam hočem in ne isto, kar. mi gotova gospoda priporoča. Ce.bodete silili rojake, naj se naročajo na Mir, bodete imeli gotovo dan za dnem manj odjemalcev. Vedite pa tndi, da imamo tudi delavci še 15 -centov za pratike brez, da seše enkrat na vas obrnemo. Poslano. Iz Pueble 25. jan. Miruški Frngecajhen naj bo varuje, da ne pride v nobeuo hišo več na Bessemerju, posebno pa v ono Francelj Gigerlna ne, da jih • 116 dobi par t jo v njegova Buha rebra, kakor jih je svoječafno v starem kraju dobival. Naša katoliška društva naj pa pusti pri miru, storili mu nismo nič žalega, pač pa 011 nam veliko, Čo pa jo ravno kaj dobrega storil, bil je za isto dobro plačan. Fragecajhen, Bi menda že pozabil na neko slovaško sv, »našo, pri knteri si sam pobiral in pri samem pleni stal vBaj pol uro. Dal ti ni-sem nič, ker nisem ravno pri sebi nič imel a svojega soseda vprašati tudi niBcm hotel, menil sem: bom pa dal drugikrat kaj več. Vsled tega sem pa še vseeno dober kato. ličan. Kar se pu tiče "tritanja" nikomur nič mar. edino onemu, ki "trita." O tem sem pa popolnoma pre-pričan, da .Ixxle al zdaj • naprej "Glas Svobodo" dosegel še večji vspoh, saj so celo mil g. škof Matz iz Denvera prišli blagoslovit naš priljubljeni list. Kaj, oče Ciril, res ne veste več, da je bila desetina odpravljena že leta 18-18? Bi jo radi imeli zopet nazaj? Vaše hrepenenje po oni zlati dobi jo pač zaman! Piše ta Nobodigotreba celo o božjih zapovedi in imenuje sedmo: ne knuli. Pisatelj onega dopisa v Miru z dne 23. t.m. mora biti pa? kak namazane, ko piše: ne kradi, medtem ko nam hočo sam v krast i glavni pripomoček k zavednosti: naš list "Glas Svobodo." Kdor še ni naročnik tega časnika, naj hitro pošlje ali pa v upravništvo ponese onih $1.50 za celoletno naročnino. Malovredno dopisnike in urednika Mira pa odločno opominjamo, naj pusto našo društvo pri miru, sicer jim znamo katero zagoditi. Francelj Gigerl ima še dovolj nabranih za vas, katera vsaka bode vsekala. To vam se povemo, da imamo duslej še vsi deše, katerim ne bodemo dovolili, nikdar da dodo šlo z vami v pekel, odkjer bo-bivate ona peklenska pisuia. Glede društvenega oglasa v našem priljnbljencm listu pa nikar ne mislite, da ga dobite kdaj v vaš zanikerni list, ki bo imenuje Mir, ki pa pomeni "Streit" in slepar-stvo. Pozdrav vsem rojakom in Glas Svobodi obilo predplačnikpv Francelj Gigerl. Ponialcnčkovanje. "BIKOV ROK SVOBODE" ii "ŽKO-F0712BEBCI." • pismo, Iz Florence, Colo, plse z dne 23. januarja rojak g. J. G. svo- "Bikov rog Svobode," imenuje ^velezabiti gospodar namazane buče ln urednik "Smirk ible." "Škofovi žrebci," imenuje ljudski glas, ki se smatra kot božji glas — Volkesstimme ist Gottiis-stimme— tiste minile ljudi, ki bo, našemljeni z dolgimi črnimi pluli tami in staroveškimi pin jami vsak dan popoldne vsijiljejo iz lemenut-skega poslopja. Interesantna študija je, kadar ta tolpo farških rekrutov sreča kako mlado z vsemi dmžestvi ženskega spolu obdarovano punčko. Pristni naravni čut, katerega jo suui Bog vsudil v človeško sreq, so jim vzdi guje pri pogledu na mlado, lepo dovojko. Zdihovunjo in pokanje src, burno poželenje po pravicah, katero jo sama narava dalu vsakem živem bitju nasvetu, da, celorastli nam— pretrese mladenke. Puuoice v njih očeh sledo vitki, mladi postavi—a to lo skrivnostno, da bi ostro oko nadzornika tolpo ne opazilo pregrešno luč "spoznanja," katero je žo naši praroditeljici Evi, ko je stegnila roko po prepovedanem sadu, provzročilo toliko gorja. Da, hude borbe bijejo srca teh mladenčev pri takih ^prilikah in inursikteri izmed njih preliva, bdeč na samotni postelji, solzo bridkega zatajevanju. Pride pa doba, v kateri se te mlndenče, kot zrele v morali sv. Ligouriju, spusti izpod varstva strogega nadzornika. Pride pa tudi čas, ko mladiči sami ]>ostanejo varuhi cvetočih, dražestnih, z vsemi zapeljivostmi obdarovuuih pun-ček iu žensk. Kako skrbno varujejo in bdijo, da bi se čista, mlada srca no okrha-la! Se ve, liberalni hudobni čas* niki pravijo, da jo to lo navidezno iu, du se pogostokrat pripeti, da oni po širokih avenue-jah—brilant-110 razsvitljenib po luči spoznanja —gospodarijo tako, kot svinjo, kadar navalijo njivo, polne rdeče rumeno debelo buče ali pa melone ... .kaj ne, vi tam doli nu G rovu? To jo potem luž in. grdo obrekovanje, to je skrunjanje svete vere! Da je pa to vendar res—nam pričajo stalna predala uvstrijskili poštenih časnikov. V teh so blišči sleherni dan: "Wieder ein Pfaf-fetisclnveiiikerl." Navedeno jo ime velečustitegu dotičnega svinjarja, kraj in čas, kdaj in kako je pohru-stal bučo in parugraf kazenske po-staye, pod katoro spada dotična furška bučariju. In kot zaključek vsemu, j6 omenjena še dol« pobožnega premišljevanja v tihi celici ječe. Da, osobno take, ki bo Že prestopile v rezervo ali "armeestand" ker se bo njihovega koraka veselil Bog, pa tudi njih gospodar, ki bi si žo rail "vdinjal" novo, mlado moč. hraber vojak. Ob priliki uso dne potresno katastrofo v Turko-stauu jo stal v mestu Ašabadu na straži pri zastavi in blagajni 11. bataljona vojak Sašuk. Ko se je začelo nad njim podirati zidovje, mu zbilo puško z rok. razbilo omaro, kjer je bila Bhranjenu. zastava, je vojak nepremično stal na Btraži. Se potem, ko so ga razvnliue od vseh struni zusule, obstal je do rum zasut na svojem mestu ter stražil, dokler ga ni prišel podčastnik pd-poklicat. V Ameriko je odpotovalo v mi-nolem letu z ljubljanskega južnega kolodvora 12.648 oseb. Zaradi nameravanega izseljenjn pred izpol-ni t vj jo vojaške dolžnosti je bilo aretovanih 74' mladoničev. rojakom m mix mm slova- kok v spomini Bergerman Bros. Our Bessemer Store NA VOGLU NORTHERN in f!VANS AVE. NOVI DOM AUSTItlJANOV. Kailar potrebujete kuj obleke, čevljev, klobukov, čepic, lepe zgornje obleke, kovčege itd, obrnite bo na hub. Vodno najboljša rot>a po najnižjih cenah. 1 _ Kadar prideš v nošo prodnjalnico, uprnšaj po kovnnih črevljih in delavnih rokovicah. . 1 ^ BERGE S. Slovenci obiskujte nas pogostoma, Vum bodemo vedno dobro postregli. DRUŠTVENE VESTI. Društvo sv. Petra in Pavla Poživlja vse svojo ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 13. v mesecu v dvorani na S, Kanta Fo Ave. št. 1207. Nadalje vabi društvo k pristopu vso one, kteri niso šo pri nobenem društvu, kajti: ne vemo ne uro no dneva, kdaj iims doleti nesreča. V društvu je moč. Odbok Groserija in manufakturna trgovina. Dobiš vse, knr si želiš. Le obiš-či me, Imdcš v svojo popolno zado-voljnost postrežem 4 Za obilen poset so bratom Slovencem vljudno priporoča 1208 Bbbwind Ave., PUEBLO, COLO. Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k J. S. K. J. ima svoje rodne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani 729 E. B. Street »SOKOL" si nabavi v kratkem svojo pojxjlno uniformo. Prično se tudi redne vaje za one, kateri imajo do tega veselje. K obilnem pri-stopu v društvo, vabi vljudno Prihodnja soja bo 8. februarja. Tore, kdor so želi kot ud udeležiti sokolske veselico dno 22. februarja, naj hitro pristopi k društvu. ODBOR. ■ Phil's Place, Rojakom in vsem drugim bratom Slovanom se vljudno priporočam za obilen obisk. Postregel Vam bodem s pijačo v Vašo popolno zado-voljnost. John Adlak 321 Northeun Ave. PUEBLO,. Dr. J. M. Young ZOBOZDRAVNIK. Čisti zobe in zalivaš zlatom ali srebrom in, izdira brez bolečin za 60 centov. Zaliva zobe od enega dolarju više; celo čeljust $ 5 iu više. Vsa moja dela so gnrantiruna za 5 let. DR. J. M. YOUNG 127 Central Block. C Neugebauer's 204 80. UNION AVE. ............. PUEBLO, COLO. PRODAJA dragih kamnov, ur in ziatanine. ZANG PIVA. Jedlna čista piva v državi Colorado.—To pivo toči tudi društvo Marije Pomočnice, spadajoče v N. H. Z. Za obile naročbe se vljudno priporočam. Lukas Oreslmik Agent. Crested Butte, Colo. - Na prodaj je jttko lop prostor (lot) na Besse-mer-ju. Na voglu Tuylor in Jfessa Ave. v Puebli. Kupovolci trnj so blngovolijozglusiti pri npruvništvu "GLAS SVOBODE". Išče »e Joe G livar vulgo Anto^ nov Joža, doma iz Brezovega dola, župnija Ambrus na Dolenjskem. Imenovani je pred kratkem od tukaj pobegnil, medtem ko jo ostal dolžan $50 in si prilastil par Čev-ljev in nekaj obleke. Kdor od rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani na: Frank Neuk ar Box 582 SALIDA, COLO. SE PRIPOROČAM BRATOM SLOVENCEM za obilen obisk moje mauufakturno trgovine, prei las-uik Dušan Lagjevich. Bodemn vedno dobro {»stregel vsem. BUDE RADKOVICH 1247 S. Santa Fe Ave. Pueblo IŠČe 80 Aloja Kozula doma Iz Celja, Spodnji Štajer. Novembra meseca preteklega leta je bil še tukaj. Kdor vo za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti ANTONU STARIHA-tu Box 45 Obes-ted butte, COLO. • Ali pa na "GLAS SVOBODE". Pueblo johnson's photograph callsr7 na 1151-2 W. 4th Stbeet je eno najboljših in najcenejših fotografij-skih atelirjov v Puebli. Kdor ro-jakav židi lepili slik in poštenega raVnanja, naj se obrne na zgornji naslov. Vso priporočitve vreden fotograf! Pošlfjaino denar v staro domovino 1» dnevnem kurzu, vestno in hitro skozi največjo ameriško banko. Prodajamo prekomorske vozne listke vseh črt (najcenejša $74.05 iz Pueblo v Ljubljano in $f>4.85 iz Ljubljane v Pueblo) in posredujemo pri sodnijah in kupovanju že-lezničnih voznih listkov na vse kraje Amerike. Prevzamemo tudi vBake vrste tiskovine v delo, vežemo knjige in drugo. 1 " Za vse to so cenj. občinstvu 1 geslom "Svoji k Svojim," vljudno priporoča upravništvo OLAS SVOBODE 1231 Tavlob Ave., PUEBLO, COLORADO. Cenj. občinstvo se vljudno pri-poročam za vsa notarska opravila za Pueblo Co. iu za v staro domovino. Pri meni bodete gotovo ce-no, dobro in točno postreieni. S spoštovanjem M. V. KONDA (Notabt Pcbuc) Rojakom! Naznanjava, da sva v zvezi z najboljšim agentom, "Chicago Labor Ageno^K Clapp Freeland Co. in pošiljava delavce na vse strani Amerike, največ na ielez-hice. ^ Imava tudi čedno prenočišče za potnike. Kgt solidna hiša je zna-na po vsej ameriki. Vsak Slo-van nuj nas obišče, ki pride semkaj. Priporočava posebno svoj lepo urejeni "SALOON", kjer točiva vedno svežo pivo in drn-go pijačo. Pczdlrc & Schwetger tmjfon: f 2727 1002 So. 13th St. , NEB. POZOR! LION CLOTHING COMPANY. NIZKE CENE Cob. 2 in Santa Fe NAJBOLJŠA ROBA Naznanjamo da smo odprli še drugo prodajalnico pod imenom Crown Clothing Company na Union Ave. blizu nove železniške postaje- št. 229. Obe prodajalni« sti prenapolnjeni t lepo zimsko obleko. Imamo tzdi moderne dolge vrhnje suknje. Obuvala vsake vrste za ynooke in * za praznik in delo. ...... Vam •v' • »- ■ . ' s; .. . MARK COAL CO. prodaja vse najboljševrste premo-gfc. Canon Preporod, Pictou.i Canon Lump, Maitland, Canon Nut, Walsen, Chestnut, Robiustm, Steam and Blacksmith Coal. Tnli premog razne velikosti. Naroči pri nos. TELEFON 1. "Xfitt Na vogalu D and So. Union Ave, Ureh Papes 115 Northern Ave. Pueblo, Colorado Priporočam c. rojakom svoj SALOON V KTEREM TOČIM NAJBOLJ. SE PIVO IN ŽGANJE. Zdravnika in kirurga Brook in Moss. Naročila Be toono izvršujejo. Sobe 12—14 Baxter Block nasproti pošt«. • Pozor Sloveni! .v. I)R. 1». M. KUZMO .v. Ta je naseljen že dlje časa v Puebli. Napravil je zdravniške Izpite v Evropi na Dunaju in na vseučilišču v: 'University of the South'. Jo izborcn zdravnik. Zna tudi govoriti vse Blovanako jezike. Uradno ure bo od 8. do 9. ure do-poludne in od 2. do 4. ure popoldne ter od 7. do 8. uro zvečer, 1)R. P. M. K P Z.H O je slovan-skekrvi. Slovani! podpirajte ga in obrnite bo na njega v Bili, on Vam gotovft pomaga. < 223 S, Union Ave, Telefon: Red 751 Zdravnik CHr. ARGYR 1210 BERWIND AVE.- telefon: Black 62, Pisarna je odprta dan in noč. Mikroskopno preiskovanja, oi>n-zovanje in preiskovanje vode i. t. d. Govori se: slovansko, anoleš- ko, nemško, laško, francosko, turško in orško, PUEBLO, COLO. Philip Zang Brewing Co. Urad in pisarna cor. Dand & Lampkin Streets. jfirTELEPHONE 7».-©a Ta pivovarna dela pivo prve vrste in je edina čista piva delana v državi Coloradi iz samo češklga hmelja in pa iz v. državi Colorado pridelanega ječmena. Pite Zang pivo! GUI BEEft je najboljše In najčistejše pivo. GeO. Jackson agent, Morrisova agencija za zavarovanje posestva. HENRY O. MORRIS upravnik. Soba 45 v Opera House. telefon 408 "F" pobiralec najemnine. Posestva, domovja se kupujejo in prodajajo. Za izgube je odgovoren g. Morris sam. Board of Trade Liquor House. Prodajomo na debelo in drobno. Če na debelo, obrni bc na gosp. Čuliga ali knr no omenjeno tvrdko. Imamo 9 let staro "žganje", kupica 10 c. Izvrstno vino in smodke Slovencem se priporočam.! SAM HONIG 180 S. Union Ave. — pho*l 557 B in 208 Northern Ave Besiemer. Phone Red 843 HISA JE NA PRODAJ John Krašovca, po jako nizki ceni v „Edly Park." Kdor rojakov bi želel isto kupiti, naj se obrne na g. MIKE MAYERLE 105 Harr. Ave. Leadville, Colo. MeMAHOH i COLLIER. Pogrebnika. Po dnevi in po nofci odprto. Dobra postrežba in po nizki * ceni. Delujem tudi največ pri SLOVENCIH, sploh SLO-VANIH. Corner D, and South Union he. PUEBLO, COLO___ POZOR SLOVANI! Naznanjava vsem rojakom, Hrvatom, Srlxun in dr., da sva opus tila gostilno na S. Santa Fe Ave. in se popolnoma presolila na Bessemer, kjer sva vzela v najem "Saloon" od gosp; John Roitza. —Na novem prostoru točiva in hodiva vedno točila svežo pivo in vsakovrstno najboljše Žganje, ter postregla z dobrimi Bmotkami.— V gostilni imava tudi biljar in pod trgovino g. Roitzu izvrstno kegljišče, katerega rojakom priporočava v porabo. Za obilen obisk se Vam prav vljudno priporočava: Rudolf Saje in John Vukšinič. Ko: 219 Northern k, PUEBLO, COLO. •, • JIM SNEDEC.'. 817 East B. Street, PUEBLO. Priporočam svoje izvrstno GRO-CERIJSKO blago Slovencem, Hrvatom in drugim Slovanom. Najboljše blago in najboljša postrežba. Svoji i svojim! NASI ZASTOPNIKI (agentje) SO: * gg. Ivan Meden 1661 E. Madison St. iu Ladislav Zakrajšek 81 Oxfort Str. CLEVELAND, O. g. Mike Mayerle 105 Har. Ave, LEADVILLE, COLO. g. Phillip Zadnik Box 7 ASPEN, COLO. g. Ivan Smerdel 1509 Broderick St SAN FRANCISCO, CAL. g. J. Pesdirti 1202 S. 18th Str. OMAHA, NEBR RABIMO 50 mol za Texas po $1.75 50 -w 4| N.Mexico M $1.60 50 „ Misouri $1.75 g. Matt Abaer 183N. Ta.ave. 50 " kamne kopat J $1.65 DENVER, COLO, nadalje: kuharje in strežnike, ter Kdor c. rojakov se želi naročiti voznike in nakladatelje. na list „Glas Svobode," se obrne Prod alamo ahko. aii direktno na upravništvo Železnične vozne IiBtke po najnižji „ >n na navedene naSe ceni na vse kraje Amerike, Alexi-1 4___l 4 _4_,IL>___, ke in Canade. THE DENVER & R. G. SISTEM NAJBOLJ PRILJUBLJENA POT V COLORADO SPRINGS, CRIPPLE CREEK, LEADVILLE, GLENWOOD SPRINGS, ASPEfJ, GRAND JUNCTION, SALT LAKE CITY, OGDEN, BUTTE, HELENA, SAN FRANCISCO, LOS ANGELES, PORTLAND, TACOMA, in SEATTLE. _ Vozi v vso znana mesta in rudokopo po Colorado, Utah in Now Mexico, Potovalcu priljubljena pot v vsa letoviboa v hribe. EDINA POT KATERA VOZI ČEZ SALT LAKE CITY NA MORSKO OBREŽJE. Se voziš s spalnim vozom med PUEBLO IN DENVER LEADVILLE SALT LAKE CITY OGDEN QLENWOQP SPRING PORTLAND GRAND JUNCTION SAN ORANCISCO LOS ANOELES CHICAGO. ST, LOUIS III SAN FRANCISCO Vozovi za obed. Po8te^ ^'"ulT Za prekmorske In železniške listke obrnite se na pisarno Central Block. H. F. KRUEGER-general Agent. Bell Bar. NA VOGALU S. SANTA FE IN NORTHERN AVE. Robert Evans—lastnik. Točim izvrstno vedno sveže pivo in žganje in postrežem z najbolšimi nodkomi. Držim na razpolago tudi brezplačen prigrizek. Za obilen obisk bo priporoča VBim Slovencem JOSIP CUZAK natakar. The Brown Shoe Co. Velika razprodaja čevljev so je pričela 6. januarja 1903. Lahko Bi prihraniš od 55 c. do $ 1.05 no vsakem paru čevljev. Ti no veruješ! Le pridi in prepričal se bodeš, da je rea. Tu je ena največjih prodajalnic v mestu, katera so bovi edino le ž obuvali. Torej opozarjamo rojake na to prodajalnico in ravno sedaj vršečo se velikansko mzprodajo, 30/ North Main Si PUEBLO, COLO. Cambron's Clothing House. Velika izbira vsakovrstnih oblek m praznik in za no delo. Izložba b podnje obleke in odej. Cone najsolidnejše. Zu obilen posot se vljudno priporoča SAVA RADAKOVICH 221 & 223 N. Union Ave., PUEBLO, COLO. ooooooooooooooooooooo 0 A. C. Daniels 0 o o o LEKARNAR o o Cor. Union Ave. & C St. o 0 S. Side PUEBLO, COLO, o 1 Tukaj se dobi I o najfinejša dišava (parfein). o o Nedeljska potrebščina. o ooooooooooooooooooooo CUTS OF ALL KINDS GLAS SVOBODE 1.50 za celo leto. Slovenska babica. Naznanjam vnim roja^ kinjam, da sem po zakonu pooblaščena Izvrševati posel babice. Izvožbala sem se v tem v Ljubljani vže leta 1888 in dostala najboljše izkušnje v zadevah poroda. Moja zvede-nost Vam bodo gotovo v korist. Priporočam se Aha Gorše 432 Rush 8t. PUEBO i- Slovenskega nakoija sin olaeoviti in moslavljeni zdravnik »R. G. IVAN POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na: S. W. Cor. 10th & Walnut St. in N. W. Cor: Park & Central St., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik drmvnega zdravniškega društva in joden pajpriljubijeuejših zravnikov zaradi svojih sposobnosti j ao pripo-raca slovenskemu občinstvu. Glasovitl in proslavljeni zdravnik. - Ki soje izučil in prejel diplomo trn sloveSih zdravniških- vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, jo bil rojen? Samoboru nn Hftntukem; ima 25 letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in nojopaanej'Sel Človi^ake bolezni. Prišel jo mlad v to deželo, z žulji in bogatini znanjem in skušnjami jb postal predsedhik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil jo glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj bo vsakdo' ki liolelia, obrne na-; DR. ti. IVANA POHEKA. S trojnim vspehom ozdravi: bolezni na prsih, v grlu, plaiih, glavni in nosni katar, krvne in kožne Iralezni, revmatizem, slabo prebavijenje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično oneipoglost, tajne l>ol#ini, vsakovrstno rano, izrašoenjo itd.-Opazka: ako sejo kdo zdravil brez vs-peha in videl, —:VSI ONI!-- kateri nemorejo osebno |»riti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in novod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravlivn. on to pove dotični osebi, ker noče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar, Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: SvedoČim, do sem osebno znan z dr. O. I. Pohekom »n vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram go vsakemu.toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v KanBoa City, KanB. S tem potrjujem', da je gosp. dr. Pohek finuncijolno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cen jen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo. SiKištovnni zdravnik:—Naznanjam vaiii, da aom vsa 'zdravila porabil, in sem popolnoma ozdravel. Zelo sevam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let, ua želodcu in črevih in sem mislil, da ni več »omoči, za mojo bolezen. Vaš udani JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa. Spoštovani Dr. Pohek:-Lopa vam hvala za ozdravljenje mojega rovma-tizma, vsled katerega Bern trpel celih 20 let. J. KELLER Helena, Mont. -NASVETE DAJE ZASTONJ.- Cenjenim rojakom naznanjam, <»»»-.Iiaiinniie katere izdelujem v Washington nu patentirane za Ameriko. Delo jo izvrstno in solidno. Cene so zylo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Naj topleje se priporoča JOHN GOLOB, 203 BRIDGE St., Met, III. Ne pozabito priložiti znamko za 2c. za odgovor,-Vbu pisma naslovite na: Dr. G. Ivan Poliek, Post Office-Boxes 553 A 503. Kansas City, Mo, U. S, t, NE POZABITE, da je samo-ena evropska LEKARNA v PUEBLI in ta {e New York Drug Store na BESSKMERJU. Govorimo: rusko, poljsko in slovensko. V zalogi Imamo vsa najboljša evropska zdravila. — Priporočam se Slovanom v obilen obisk. THE NEW YORK DRUG STORE. J. Appelbaum LASTNIK In RUSKI kemikar. WALTER BREWING C0. Telefon ffl Ta piva je ena najboljših v državi. Pivovarna razpošilja pivo, ktera je posebno izvrstna, tudi v steklenicah. Naroči se na ed«n zaboj, da se prepričaš o tnjjtvi. Ddkiar ostane v Puebli. Imamo tudi lepo urejen saloon. NOVA DRUŽINSKA GOSTILNA, «r Phil Weber 321 Mem lie, -m Točim najboljše, vedno svežo pivo in žganje, ter imam gorak in mrzel brezplačen prigrizek. Dobiš pivo v sodčkeh In v zabojih. V obilen obisk re priporoča fi^- PHIL WEBER lasfnik. JNO. N0RRIS FURNITURE C0. -.-.-TRGOVEC-.-.- . s pohištvom, tapeti in razno- vrstnimi pečmi 223, 224, 228, 302 in 364 Santa Pe Ave., PUEBLO, COLO. Imam v svoji službi Slovenca Math Malonšeka. • • WEST BROS. ... FURNITURE CO. ... 117-119 So. Union k, Pueblo, Colo. 26. • • TELEFON Prekmorske vozne listke na vse dele sveta, GILMANS EMPLOYMENT AGENCY. zastopnike, katerih potrdilo upla dane naročnine je popolnoma veljavno. Rojaki naročajte in priporočujte "GLAS SVOBODE." Največja prodajahiica pohištva v mestu in- po najnižji ceni, Dobiš vse kar si želiš za popolno opravo svoje hiše: železne postelie, ma trace, peči, okna, vrata, mize, stole, stekla za okna, krožnike, skledi- ce, vsake vrste p grinjala, preproge i.t.d. Pridite in si ngleite. Imamo v svoji službi Slovenca Thomas-a kateri Vam bode rad d#bro postregel Mik« Bratje Slovenci! Točim vedno najizvrstnejšo pijačo in se rojakom priporočam k obilnem posetu. Diislian Lagjevich Nasproti Union postaje. Ali hočeš razveseliti svojega moža? Kupi i postre/.i svojemu možu z lepim kosom psčenke. kakorino dobiš pri MARTIN GEKŠlČU Na 301 Northern Ave., J telefon štev. 439 f Govori se v vsih slovanskih jezikih. Priporoča se rojakom in drugiin bratom Slovanom Martin Geršič, LASTNIK.