($Ž£)om
vfAyp
NO. 239
Ameriška Domovi ima
"o^ Pay,
B 'H-cu,60^ Lan2-8-!
^r°oI(Jv0ocI !le J
yn> TV. y _ AM€RICAN IN SPIRIT
-y

ll22j{€,GN m LANGUAG€ ONLY

Serving Chicago, Milwaukee,-Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg

SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€B
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 14, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Pakistan psziva Wk na pcfiiwl prot! Indiji
Predsednik Pakistana se je o b r n i 1 na predsednika ZDA, da pošljejo ZDA Pakistanu orožje in druge vojne potrebščine v okviru pogodb SEATO in CENTO.
NEW DELHI, Lnd. — Po tu došlih zanesljivih virih je pakistanski predsednik Yahya Khan osebno pozval predsednika ZDA R. M. Nixona za pomoč v orožju in drugi vojni opremi v okviru tajnih dodatkov k pogodbam SEATO in CENTO. ZDA so članice SEATO skupaj z Veliko Britanijo, Francijo, Pakistanom. Tajsko, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ta obrambna zveza je imela cilj braniti južno in jugovzhodno Azijo pred komunističnimi napadalci. V okviru obveznosti te pogodbe so šle ZDA branit Južni Vietnam. Pakistan se je tedaj ves čas držal ob strani zaradi svojega spora z Indijo.
Pakistan je zrahljal svoje odnose z ZDA, jim odpovedal uporabo letalskega oporišča v Pe-shavaru, pa se zato zbližal z L. R. Kitajsko, ki je v sporu z Indijo zaradi meje, pa tudi zaradi tekme za vpliv v jugovzhodni Aziji. Zdaj se je Pakistan v sili spomnil na SEATO in prosi ZDA za pomoč.
ZDA so izjavile, da hočejo biti v vojni med Indijo in Pakistanom popolnoma nevtralne, četudi
krivde za začetek vojskovanja. Prijemajo jo tudi zaradi odklonitve resolucije glavne skupščine ZN za zahtevo po končanju Vojskovanja in umiku oboroženih sil obeh držav na lastno o-zemlje.
ZDA so pozvale Indijo, na] konča vojno, ker bodo sicer u-tegnile v okviru pogodbe podpreti Pakistan. Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je to svarilo odločno odklonila in izjavila, da je bilo preje rečeno, da je SEATO namenjen obrambi pred komunizmom, sedaj pa ga hočejo rabiti “proti revnim deželam, ki verujejo v demokracijo”.
Novi erobovi Bonn povečal delež za Sovjetska zveza želi
— kupova&i v IM ilk
m krmljenje imm
WASHINGTON, D.C. — Fede-
Theodore Lundblad
Včeraj zjutraj je umrl v Lake County Memorial West bolnici 57 let stari veteran clevelandskega policijskega oddelka Theodore (Ted) Lundblad, 30382 Ridge Rd., Wickliffe. Ko je jemal svoje službeno orožje iz omare, se je po nesreči ustrelil v trebuh, kar je končno povzročilo njegovo smrt. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je po končani Collinwood High študiral še na Ohio State in Baldwin Wallace univerzah. Zapustil je ženo Paulino, roj. Sezun, sina Theodorja in Stevena, bil stari oče Douglasa, Ingrid in Erika, brat Rudolpha in Paula. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9., v cerkev Karmelske matere božje v Wickliffu ob 10., nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob 7.
vzdrževanje čet IM
Zahodna Nemčija bo v prihodnjih 2 letilh krila 80% deviznih stroškov ZDA za čete v NATO.
I@iiat©r v lllslerjai islrilfeii, dim porušen
BELFAST, S. Ir. — Državljanska vojna v Severni Irski terja vedno nove žrtve. Tako je bil v nedeljo ustreljen na svojem domu John Barnhill, bogat farmar in pokrajinski senator, bojevit pripadnik protestantske Unionistične stranke. Napadalci so ustrelili senatorja, ženi pa dali dve minuti, da zapusti hišo, ki so jo nato pognali v zrak.
Predsednik pokrajinske vlade so Indijo javno , obdolžile Brian Faulkner je označil ta
napad za grd umor in obdolžil zanj Irsko republikansko armado — IRA.
Tudi kardinal William Conway je obsodil umore in označil ljudi, ki so sposobni ustreliti moža v njegovi dnevni sobi, sedečega poleg žene in otrok, za stvore.
Žena umorjenega senatorja je povedala, da je nekdo pozvonil in mož je šel odpret vrata njunega doma na deželi, ko sta ne-
ralni tajnik za trgovino Stans se ni vrnil sam iz Moskve in Varšave, skoraj istočasno je prišel k nam sovjetski poljedelski minister Mackievič, ki že pozna našo debelo. Obiskal jo je namreč 1. 1965, ko smo gostili Nikito Hru-ščeva.
Mackievič je prišel sem na o-glede, kako nakupiti velike količine živilske krme, posebno ovsa, ječmena in koruze. Pred nakupi se bo seveda treba pogovoriti o načinu plačevanja, kajti Prh Moskva bi rada kupovala na dolgoročne kredite. Sovjeti so začeli na debelo pospeševati industrijo mesnih izdelkov. Tovarne že imajo, manjka jim pa živine in mesa, zato morajo dvigniti prirejo živine, zlasti goveda in prašičev.
To je stara sovjetska bolečina, ki izvira iz tega, da režim ne plačuje dobrih cen za živino, kolhozi se pa branijo živinoreje, ker pri njej premalo zaslužijo, dočim se sovhozi zopet na druge načine izmikajo živinskim in prašičjim farmam.
BRUXELLES, Belg. —- Na posvetih zunanjih in obrambnih ministrov članic NATO pretekli teden sta državni tajnik W. P.
Rogers ih nemški zunanji minister W. Scheel podpisala nov dogovor o vzdrževanju ameriških čet v Zahodni Nemčiji. V okviru tega dogovora, ki velja za dve leti, bo Zahodna Nemčija krila nekako 80% ameriškega manj kij aj a v plačilni bilanci pri vzdrževanju ameriških čet v Zah. Nemčiji, skupno čez 2 bilijona dolarjev.
Po zadnjih podatkih je v Evropi skupno 320,000 ameriških vojakov v okviru NATO. Predsednik Nixon je zagotovil zaveznike, da bo to število ostalo tam, dokler ne pride do kakega dogovora z ZSSR o skupnem sorazmernem zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi.
W. P. Rogers je izjavil ob podpisu dogovora veliko zadovoljstvo nad razumevanjem zaveznikov NATO za ameriški položaj. Zavezniki so kot znano določili bilijon dolarjev več za svoje oborožene sile za prihodnje leto. To naj bi zmanjšalo a-meriški delež pri skupnem o-brambnem naporu.
Zavezniki so se sporazumeli, da bodo začeli razgovore z Var- Večina parlamenta y- bila nam-
Turčija dobila novo vlado
ANKARA, Tur. — Turška vladna kriza se vleče že od 26. septembra. Takrat so vojaški krogi prisilili ministrskega predsednika Damirela k odstopu.
HRVAŠKI KOMUNISTI SO KLECNILI PREDBEOGRABOM
Trije glavni vodniki Zveze komunistov Hrvatske, Savka Dabčevič-Kučar, Pero Pirker in Miko Tripalo, so odstopili s svojih položajev v zvezi s Titovo kritiko, da so bili preveč popustljivi do hrvaškega nacionalizma. Pričakujejo čistko tudi v srednjih in nižjih partijskih vrstah.
savsko zvezo o organiziranju evropske varnostne konference šele, ko bo podpisan in odobren dogovor velikih štirih sil, o Berlinu ž vsemi dodatki in dopolnili.
Za boj proti raku v ZDA odobreno 1.6 bilijona
WASHINGTON, D.C. — Kongres je izglasoval pretekli petek zakonski predlog, ki določa 1.6 bilijona dolarjev za boj proti ra-
CLEVELAND, 0# -ročilu UPI sta na zasedanju Centralnega komiteta Zveze ko-munstov Hrvatske odstopila predsednica Zveze dr. Savka Dabčevič-Kučar in glavni tajnik Pero Pirker. Miro Tripalo, najbolj vneti hrvaški nacionalni komunist, je v posebnem pismu Titu odstopil kot član Izvršnega urada Zveze komunistov Jugoslavije, v katerem je poleg dr. V. Bakariča zastopal S. R. Hrvatsko .Vsi trije so javno priznali, da so bili preveč popustljivi do nacional nih teženj Hrvatov, posebno do študentov, ki so javno zahtevali suvereno hrvaško državo, njen vstop v Združene narode, ohranitev v Hrvaški prisluženih deviz Hrvaški republiki, služenje vojaške službe Hrvatov na Hrvaškem, prenos poveljstva jugoslovanskega vojnega brodovja v Split in “hrvaščino” kot službeni jezik v SR Hrvaški.
Tito sam je obdolžil vodnike Zveze komunistov SRH prevelikega popuščanja in zahteval njihovo kazen. Ti so se branili in zatrjevali, da vsa reč ni bila tako huda — šlo je za štrajk štu-
Zagrebu,
Po po- dosedanjih poročilih mirno.
Odstop ali boljše “odstavitev” treh glavnih vodnikov komunizma na Hrvaškem, ki so si hoteli dobiti podporo v narodu s podpiranjem nacionalnih teženj, bo imel nemara hude posledice za Titov režim na Hrvaškem. Še tisto, kar ga je doslej podpiralo, se bo obrnilo proti njemu. Dr. V. Bakarič, ki je užival sorazmeren ugled v hrvaški javnosti, komunistični in nekomunistični, bo tega izgubil, ker se je po vsem sodeč postavil na stran Zveze komunistov Jugoslavije, ki je sklenila zlomiti hrvaški ‘“separatizem” v Zvezi komunistov SRH in izven nje. Napovedane so čistke “separatistov” tudi v srednji in nižji plasti “novega razreda” na Hrvaškem.
V boju med Zagrebom in Beogradom je Beograd dobil novo bitko, vprašane je le, če ni to nova zmaga v Titovem naporu ohranitve Jugoslavije.
reč proti preveč konservativni vladni politiki, z njo so pa potegnili vodilni generali. Novo dentov na univerzi v vlado je sestavil	zartpnik	voj a-	Zadru	in Reki —,	pa morali
ških krogov Nihat Erim.	Ta je	končno le kloniti.	Priznali so
spravil vanjo napredne politike,' svol° “krivdo” in sami odstopili, ki so uživali zaupanje le manj-j ^a kazen, ki je zadela vodstvo šine parlamenta. To je naravno j Zveze komunistov SRH, naj bo vodilo postopoma do nove vlad-,svar^° vsem ostalim. Od vodilne krize, ki je trajala par me- nih hrvaških komunistov je o-seeev.	s^al v	milosti. in na	svojem po-
Sedaj je Nihat	Erim sestavil	l°zaju	edino dr. V.	Bakarič.
novo vlado in upa, da bo našla; Tekom zasedanja Centralnega
nenadno padla dva strela in mož ku. Predlog je zvezna vlada pod- zaupanje parlamenta. Opazoval- komiteta Zveze komunistov je obležal na tleh. Napadalca !pirala in ga bo predsednik brez'ci niso tako veliki optimisti. Mi- Hrvaške v Zagrebu je policija
Kennedy se bi rad mešal
Čudi v irske zadeve
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon se bo 20. in 21. decembra srečal z angleškim ministrskim predsednikom Hea-thom na Bermudih. Obravnavala bosta največ zadevo s Kitajsko. Senator Kennedy je porabil to priliko in pisal Nixonu, naj skuša vplivati na Heatha, da pride čim preje do miru na Irskem otoku.
Kennedy je seveda svoje pismo takoj objavil v časopisju in s tem zjezil tudi nekatere člane angleškega parlamenta. Ti ne naorejo Kennedyju pozabiti, da je svoj čas predlagal, naj se s spornega ozemlja na Irskem u-hmaknejo tako britanske kot irske čete. Angleški parlamentarci svetujejo Kennedyju, naj Pusti Irsko pri miru in naj se ^ajše peča “s svojimi zasebnimi zadevami”.
sta privlekla moževo truplo v odlašanja podpisal, dnevno sobo in ga pustila tam poleg zaboja, v katerem sta dejala, da je bomba. Njej sta rekla, da ima le dve minuti časa za
slijo, da se bo končno vse skupaj blokirala š t u d e ntovski predel moralo končati s prevzemom o- Zagreba in bila v pripravljeno-beg. Ko je bila na poti k sose- blasti po vojakih.	sti, da stre kake morebitne ne-
dom, je bomba eksplodirala in porušila njen dom.
Sporočajte domače vesti!
mire in demonstracije v podporo odstopivših. Vse je poteklo po
Državo Ohio je končno uvedla dohodninski davek
RAIN
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno, popoldne in ponoči "verjetnost dežja, naj višja temperatura okoli 45.
CLEVELAND, O. — Davčna politika države Ohio spada med najbolj trdovratne v deželi. Za kar se naša zakonodaja enkrat odloči, ne menja rada. Tako se je moglo zgoditi, da je v naši deželi imelo o-sebno dohodnino že 45 držav in da je šele sedaj prišla tudi v državni proračun Ohia. Pri tem spada Ohio med najbolj solidne, pa tudi bogate države: Vzroki za tako ohajsko davčno politiko so znani.
V naši državi je prevladoval republikanski duh, le redka so bila kratka obdobja, ko so prišli demokrat j e za kratek presledek na oblast. Republikanci se že po svoji politični filozofiji niso mogli vnemati za dohodnino. Poleg tega je imela naša država lepo število guvernerjev obeh strank, ki so se odlikovali s svojo varčnostjo. Večkrat so šli v tem pogledu predaleč; nekatere posledice take politike čutimo še danes, posebno v mestih in industrijskih naseljih, čas je namreč navalil na ameriške javne uprave vse mogoče nove naloge, ki jih ni bilo mogoče izvrševati brez denarja, tega pa v državnih proraču-
nih ni bilo. Kadar so bile državne blagajne prazne, si je zakonodaja naj raj še pomagala s posojili, novim davčnim bremenom se je pa umikala.
Sedaj je končno dohodnina dobila svoje mesto v državnem proračunu Ohia. Do tega je prišlo bolj po naključju kot po načrtu. Pri zadnjih državnih volitvah je propadel republikanski kandidat, zmagal je demokratski, ki je bil pa že pred volitvami toliko previden, da je bolj poudarjal potrebo po večjem poslovanju državne uprave kot potrebo po varčevanju. Ko je začel iskati pota, kako priti do večjih dohodkov v državnem proračunu, so mu pa vsa znamenja kazala na dohodnino in pridobnino. V legislaturi guverner nima večine, tam so njegovi pristaši v manjšini, večina se je pa z vso silo borila proti guvernerjevim načrtom. Boj za nov proračun je trajal nad 9 mesecev, končno je zmagal guverner.
Zmaga res ni Bog ve kako blesteča. Predvideni dohodek iz dohodnine in pridobnine bo komaj kril izredno nujne izdatke za prosvetno in socialno
politiko. Vse drugo bo moralo zaenkrat viseti pretežno še na dosedanjih davčnih virih. D a v k o plačevalci seveda ne bodo veseli, lahko se bodo pa tolažili s tem, da so jim — tistim namreč z nizkmi dohodki — znižani federalni davki. To znižanje ne bo tako veliko, da bi krilo stroške z novo državno dohodnino in pridobnino.
Davkoplačevalci se zavedajo, da je sedanja dohodnina in pridobnina odmerjena nizko. Državna uprava mora davkoplačevalce šele navaditi na nov davek. Ko se bo davkoplačevalec na davek navadil, ga bo državna uprava zviševala od leta do leta. Tako nas uči dosedanja skušnja z novimi davki.
Seveda se bodo med davkoplačevalci našli tudi odporni nasprotniki novega davka in gnali spore na sodno pot, ki tudi ne bo hitro zaključena. To ne bo nič novega. Pri vsakem novem davku se najdejo davkoplačevalci, ki skušajo najti načine, kako zmanjšati bremena.
Od novega davka bo zaenkrat imela največ koristi naša
prosveta, posebno po mestih. Revni šolski okroji bodo dobrote novega zakona kmalu čutili.
Najbolj bodo vzdihovala mesta in večji industrijski kraji, zanje bo odpadlo le malo. Nekaj posredne koristi od novega davka bodo imeli sčasoma tisti, ki sedaj plačujejo zgradarino in zemljarino. Do sedaj sta bila ta dva davčna vira stalno pod pritiskom zviševanja. Sedaj bo ta pritisk o-miljen, ker se bodo davčna bremena tekom let lahko doslednejše razdelila na vse davčne vire in ne samo na zgradarino in zemlj arino.
Kmalu se utegne pokazati neka druga temna plat novega davka. Dohodnina je že med glavnimi viri federalnih dohodkov, kmalu bo igrala veliko vlogo tudi v državnih in drugih lokalnih proračunih. Ta davčni vir se bo tako kmalu približal robu svoje zmogljivosti. Takrat seveda bo boj za dohodnino dobil nove in morda tudi usodepolnej-še oblike. To je zaenkrat šele privid bodočnosti, ki nam ga trenutno močno zamegljuje sedanja inflacija.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj izglasoval zakonski predlog o drugem razdobju Nixonove gospodarske politike, ki daje predsedniku pooblastila za nadziranje cen in plač do konca aprila 1973, pa določa tudi izplačilo povišanj plač, določenih pred 15. avgustom, v kolikor je bilo za nje že poskrbljeno in v kolikor niso na splošno previsoka v odnosu do drugih. Bom, računajo, da bo predlog izglasoval danes in ga poslal predsedniku v podpis. Kongres bo verjetno danes ali jutri končal letošnje zasedanje. Končati mora le še delo na uzakonitvi podpiranja tujine. Tu dela Senat nekaj težav, ko hoče še vedno izsiliti določitev dneva za umik ameriških sil iz Vietnama.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavna skupščina ZN je izglasovala sinoči resolucijo, ki poziva Izrael, naj se izjavi za umik z arabskega ozemlja zasedenega v juniju 1967. Za resolucijo je glasovalo 79 članic, proti njej 7, 36 pa se jih je glasovanja vzdržalo, med njimi ZDA.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Varnostni svet je včeraj razpravljal znova o pakistansko-indijski vojni, pa ni mogel spet nič skleniti, ker je Sovjetska zveza vetirala poziv h končanju vojne in k umiku z zasedenega ozemlja. Danes bo r a z p ravo nadaljeval. ZS-ZR podpira Indijo na celi črti in je včeraj v njeno podporo izrekla v enem tednu že tretji veto.
AZORI, Port. — Predsednik Nixon in predsednik francoske republike Pompidou končujeta danes dvodnevne razgovore, ki so bili posvečeni deloma mednarodnim vprašanjem, deloma pa mednarodni denarni in trgovinski krizi. Pri razgovorih je bil po poročilih dosežen “napredek” pri naporih za sporazum, ne pa sporazum sam.
Jz Clevelanda in okolice
V	bolnici je—
Anton Majcen, 7502 Donald Avenue, se nahaja v St. Vincent Charity bolnici, v sobi št. 202, resno bolan. Zvestemu naročniku lista želimo hitro okrevanje!
Dopolnilo—
Pokojni Joseph Škufca, katerega pogreb je danes, je bil rojen v vasi Zverce v hinjski fari na Dolenjskem, v Sloveniji je zapustil sestro Rozo Vidic. Previsok račun CEI?—
Poslevodeči direktor mestnih naprav splošne javne rabe W. D. Hinchee je dejal včeraj pred odborom mestnega sveta, da je Cleveland Electric Illuminating Company zaračunala v zadnjih dveh letih $468,403 preveč za električni tok, ki ga je mestu dobavila.
Božična Ameriška Domovina—
V petek, 17. decembra izide božična številka Ameriške Domovine. Natisnili jo bomo nekaj izvodov več. Kdor bi jo želel poslati svojcem ali znancem v Združenih državah ali Kanadi, naj pošlje naslov prejemnika in 35c (lahko v znamkah) ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Ave. Za poši-Ijatev v Evropo, Južno Ameriko in druge prekomorske kraje je treba poslati 50f.
Odpust pri mestni elektrarni—
S 1. januarjem bo pri mestni elektrarn odpuščenih 19 strdkov-nili delavcev z visokimi plačami.
V	kolikor bo potrebno, jih bodo nadomestili z nestrokovno delovno močjo.
Nova člana uprave CTS potrjena—
Mestni svet je včeraj potrdil imenovanje Williama C. Wal-kerja in Nicholasa A. Bucurja za člana uprave CTS. Prvega je imenoval še župan C. Stokes, drugega župan R. Perk. Napovedujejo, da bo N. Bucur izvoljen danes za novega predsednika uprave CTS.
Humphrey bo objavil načrte čez en mesec
WASHINGTON, D.C. — Da misli sen. H. H. Humphrey ponovno na predsedniško kandidaturo, je že dolgo znana stvar. Zdaj je prišla iz njegove okolice vest, da bo sredi januarja 1972 razkril svoje načrte za dosego imenovanja.
----o-----
Daka je obkoljena
KALKUTA, lnd. — Indijsko poveljstvo na vzhodu trdi, da so se indijske čete približale glavnemu mestu Daki od treh strani na 12 do 5 milj in da je mesto že pod dosegom topov indijske vojske. Vrhovni poveljnik indijskih čet je pozval poveljnika pakistanskih sil v Vzhodnem Pakistanu k predaji, da “prepreči nepotrebno prelivanje krvi”.
Pakistan je izjavil, da se bodo njegove sile v Daki borile do “poslednjega moža”. Indijci napovedujejo, da bodo mesto zasedli danes ali jutri, drugi pa govore o možndsti obrambe mesta od enega tedna do enega meseca.
SAIGON, J. Viet. — Južnoviet-namske sile so zasedle danes mesto Chup, središče velike plantaže, kjer si imeli rdeči dolgo časa svoj divizijski glavni stan. Chup je bil tokrat zaseden brez boja, ker so se morali rdeči umakniti dalje v notranjost Kambodže.
MEmšm &OMtmm
3ESS3
■	11«» 1,1 If-
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
utegnila bi pa imeti tudi par trajnih posledic. Pomen Združenih narodov je že zdrknil znova navzdol. Slučaj indij-sko-pakistanske vojne je pokazal, da vsaka velesila misli tudi kot članica Varnostnega sveta le na svoje narodne interese. Sovjetska zveza je vetirala postopek, akcija ZN je propadla. Kremelj je bil očitno za Indijo, Peiping pa očitno za Pakistan. ZDA so ostale nevtralne, ker to odgovarja tudi njihovim narodnim interesom. Bajka o verjetni solidarnosti treh velesil se je hitro razkadila v nič. Svet je ostal, kot je, naj hodi Nixon kamorkoli hoče. Še druga nevarnost je mogoča, da se začne zopet doba parceliranja Azije. Tam je Indija, ki ima celo vrsto narodnosti, ki bi rade postale samostojne indijske države. Ali ne bo sedanji slučaj s Pakistanom pognal kitajski komunizem v nov boj za parcelacijo indijske države? Ta cilj je Peiping že davno postavil. Ako bo parceliran Pakistan, zakaj ne bi bila tudi Indija?
Sedanja pakistansko-indijska vojna utegne torej sprožiti še tokove v Aziji, ki jih nihče z veseljem ne pričakuje, razen morda komunistov.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«^g^83
No. 239 Tuesday, Dec. 14, 1971
Razpoka v trikotniku velesil
Redkokdaj je večina sveta tako 'enakih in podobnih misli, kot je v presoji vzrokov in posledic sedanje indijsko-pakistanske vojne.
Pravi vzrok za vojno ne leži le v političnih apetitih indijskega nacionalizma, ki se hoče enkrat za zmeraj osvoboditi sitnost, ki jih Indiji dela sosednji Pakistan. Indija še ni pozabila, da je imela že dve vojni s Pakistanom, pa še za nobeno niso politični računi poravnani. To je naravno moralo ustvariti neznosno stanje v odnosih med obema sosedama. Indija je samo iskala priliko za obračun. Misli, da je sedaj našla pravi trenutek, ker je Sovjetska zveza za njenim hrbtom. Na drugi strani je pa Pakistan trdovratno vztrajal na svojem stališču, da je edino on odgovoren za usodo 75 milijonov Bengalcev v Vzhodnem Pakistanu. Pakistan je vedel, da večji del sveta ne odobrava njegovega stališča, da ga pa iz političnih razlogov odobrava Kitajska. Kitajska je že parkrat tako učinkovito podrla pakistansko politiko, da je morala Indija odnehati. Vsi znaki kažejo, da je tudi sedaj Pakistan upal na podobno podporo iz Peipin-ga in ostal trdovraten.
Indija in Pakistan navajata sicer dosti razlogov za svoja stališča, ki vsaj delajo videz prepričljivosti. Do take stopnje prepričljivosti pa dosti manjka, ako jo ocenimo z racionalnega stališča, ki tehta stvarnost po stvarnosti, ne po žreljah. Taka realna ocena sedanje vojne opozarja na sledeča dejstva: Pakistan se ne bi mogel spusiti v zagrizenost svoiega stališča, ako ne bi bil prepričan, da mu bo Kitajska stala v vsakem slučaju ob strani in s svojim pritiskom prisilil? Indijo k vpoštevanju pakistanskih političnih ciljev. -N., d.htgi strani tudi-Indija ne bi bila tako trdovratna, ako ne bi vedela, da je Sovjetska zveza ne bo pustila na cedilu. Obe sovražni državi računata torej v našem slučaju na podporo zaveznic kot na bistveni pogoj za zmago.
S tem se moralna odgovornost za sedanjo vojno prenese vsaj deloma tudi na sovjetsko in kitajsko zunanjo politiko.
Zakaj sta si Peipmg in Kremelj prav sedaj izbrala tako politiko in ne drugačne? Ker je vojno začela Indija, je za pobudo odgovorna deloma tudi Moskva. Zakaj ona? Menda ne obstoja nikjer na svetu toliko zakulisne politične napetosti kot med Peipingom in Moskvo. Oba nasprotnika skrbno zasledujeta vsak nasprotnikov korak, ki bi jima lahko škodoval. Pri tem oba pazita, da ne zanemarjata svojih neposrednih ciljev, ki jih kolikor toliko tudi javno priznata. Kremelj na primer ne taji, da skuša najpreje zavarovati svoje zaledje s pogodbo o politični varnosti v Srednji Evropi. Do te je še dolga pot, zato bi Kremelj rad med tem dosegel mir v Srednjem vzhodu, posebno v arabskem svetu. Kitajska na drugi strani želi cementirati svoje politične postojanke na obali Tihega oceana in ob Indijskem oceanu.
Na tem področju, od Male Azije pa tja do Filipinov se vrši pravi lov na zaveznike, ki se ga z vso vnemo udeležujeta tako Moskva kot Peiping. Plen na tem lovišču je bil zaenkrat za oba tekmeca bogat. Moskva je pritegnila Indijo na svojo stran, Peiping pa Pakistan. Plen je pa postal tudi tvegan, kajti tako (Pakistan kot Indija imata vsak svojo zunanjo politiko, ki jo nočeta spraviti v odvisnost od nobene velesile, ki se ji morata zato Moskva in Peiping večkrat brez posebnega navdušenja prilagoditi.
Tako je prišlo do tega, da je morala Moskva dati svoj blagoslov za indijsko vojno proti Pakistanu. Prav lahkega srca tega koraka ni naredila, akoravno korak sam ne škoduje sovjetski politiki. Vprašanje je, ali ni bil narejen prezgodaj. Da se je Moskva odločila zanj, jo je najbrže prepričalo dejstvo, da so v kitajski notranji politiki zaenkrat tako velike homatije, da je izključen vsak kitajski poseg v indijsko-pakistansko vojno. Kitajske divizije stojijo že dolgo časa ob indijski meji, toda Peiping še ni pokazal volje, da jih pošlje Pakistanu na pomoč. Ni namreč nobenega znaka, da bi Kitajska hotela zaradi usode bengalskega naroda tvegati vojno z Indijo. Sovjetska zveza je v tem pogledu na boljšem. Doma nima nobenih homatij, režim je trdno zasidran, med vrhuško v Kremlju ni slutiti nobenih pomembnejših trenj, sibirska meja je dobro zastražena. Ako bi bilo treba, pošlje lahko Kremelj tja tudi nekaj divizij iz Evrope, kajti Kitajska nima v Evropi nobenega zaveznika, ki bi bil kaj vreden v vojaškem pogledu. Sovjetska zveza ima tudi dosti orožja in lažje'podpre Indijo kot Kitajska Pakistan. Vsi računi kažejo torej, da je sedanja vojna med Indijo in Pakistanom manj tvegana za Indijo kot z a Pakistan.
Zrro mednarodna politika že govori o tem, da bo iz te vojne vznikla samostojna Bengalska republika in se naslonila na Indijo, čeprav prvi znaki res govorijo za tak konec sedanje vojne, to še vedno ni pribito.
Indijsko-pakistanska vojna je sicer lokalnega pomena,
mmwmmKmmw,
BESEDA IZ NARODA
i
|
wmmmmmmmmmmzmmttmmk*1
za vse slučaje v Desetih božjih zapovedih, ki jih je On nad nami objavil z vsekom na skalo. Ker se držijo in spoštujejo te etične predpise, ne potrebujejo drugega.”
Tako je zaključil mož o tem. Spogledali smo se in mu vsak sam pri sebi pritrdil: Da, to je pa res! Bo res tako, kakor mi je pred nedavnim' nekdo pošepnil: “Tine. hudujemo in jezimo se nad polucijami (onesnaževanju) vode in zraka, kar je sicer prav in potrebno. Ampak polucije lakomnosti in poželjivosti po več in več krajih, pa hudo onesna-
Waukegan, 111. — Par dni pred sv. Martinom je nas okrog Michiganskega jezera precej potipalo mrzlo vreme. Še malo snega smo dobili. Dva dni zaporedoma je živo srebro v toplomerih kazalo med 15 do 20 stopinj, kar je že precej ostro. Dober te- guje ,nag0 m0ralo med nami. Poden poprej pa je bilo še toplo, sebno tam in pri tistih, ki bi
morali čuvati, da bi bila
skoro kakor poleti.
Sosed Frank, ko je mrzli sever začel pihati proti nam, je hitel natikati plastična okna, da ne bo zima prehudo objemala skozi zimske mesece njegovo stanovanje, se je pri tem prehladil in še zdaj kašlja. Ko sva se pred par dnevi srečala v Narodnem hramu na Deseti cesti, se je Frank jezil, da je vse zmešano dandanes na svetn. Nama se je pridružilo še par drugih in nastalo je kar zanimivo pogovarjanje o tem in onem, kar se do-
.J, '
gaja in kar doživljamo v teh sedanjih časih.
Mož srednje starosti, ki je pred zadnjo vojno, ko je dovršil o-snovno šolo, bil zatem nekako dve leti v redovni srednji šoli in je zdaj že več let zaposlen doli v Evanstonu, je tam mnogo povedal o raznih političnih baran tijah, o katerih sliši, ko se pogovarjajo tam, kjer je v službi Sosed Frank je napeto poslušal, potem pa odločno vprašal: “Ja, kaj pa delajo oblasti in tisti, ki so na čelu oblasti, da takih tičev, o katerih se zadnje čase toliko govori in piše, kako si ‘pomagajo’ in kako so vedno prvi, da tu in tam pri raznih družbah so jim delnice po naj-nižjih cenah na razpolago, skoro za ‘boglonaj’, prodajo jih pa potem za visoke vsote. Zakaj pa navadnim, preprostim ljudem do takih prilik nihče vrat ne odpre? So za to kaki vzroki?”
Mož, ki je te zadeve preje o-menjal, kako so se izdajala razna dovoljenja za to in ono v časih pok. tajnika Powella? Ste či-tali, kako so našli polne skati j e za čevlje — natlačene z “zelenimi metulji”? Odkod so prišli “zeleni metulji” in zakaj so prišli? Kake sape so jih nanesle v škatlje? To so zanimiva vprašanja, ki bi jih javnost ne smela prezreti, ne pozabiti!
In koliko še drugih slučajev. Dan za dnem o njih pišejo, kako je ta in oni, ki je na tem in onem važne položaju, kupil te in one delnice za par rjavih centov — prodal jih pa nekaj časa zatem za šop ‘zelenih metuljev’. Kako, da je bilo vse ponudeno takim po takih ugodnih cenah — drugim pa? Hm, hm, popraskajte se, bratci, malo po glavah, pa boste prišli do odgovora.
In zdaj so sprejeli v zakonodaji “ethic bill”. Etika (nravstveno pošteno obnašanje) bi morala biti predpisana in poznana že poprej. Pravi kristjani jo poznajo kot najstarejšo predpisano zapoved, ki je pojasnjena
jo
vzor
prave morale.”
Ko sem mu pritrdil, da ima prav in da je res tako, je pa še dodal:
“Volivni boji in slučaji nam tudi povedo, kako velik “gospodar” je denar, Kdo navadno največkrat zmaga v volitvah? Tisti, ki mu denar kupi zmago. Kdo pa prispeva izbranim kandidatom za stroške, ob volitvah? Tudi isti “gospod”, ki mu pravimo denar. Vidiš, rek, da je denar vladar sveta,: še močno drži in bo držal, dokler bo vse odvisno od tega, kdo ga ima. In kdor ga ima, navadno kupi z njim vse, celo kralje in cesarje, ministre in drugo, ker denar je tak “gospod”, da se ga nihče ne brani in mu ne zapira svojih žepov. Kadar so pa žepi polni, ga pa spravljajo nekateri v škatlje in druge shrambe, to vse zato, ker gospod denar je njih “ljubček”.
Tako je nam mož, ki je o tem govoril, skušal odpreti oči, da bi videli in zatem znali, zakaj se vse to tako vrti v naši javnosti, kakor se. Morda do pičice ni vse pojasnil, kakor bi bilo potrebno, nekaj je pa le povedal. Taki pogovori se morda mnogim zde prazni, pa so le pomenljivi. Kajti, kadar bo večina javnosti znala prav gledati na take dogodke in tiste, ki jih povzročajo, bodo znali ob volitvah tudi drugače glasovati, to je po svoji vesti in prepričanju, ne pa po prigovarjanju raznih agitatorjev za politikarje. In kadar bodo volivci znali prav razsodno voliti, bodo tudi volitve drugače izpadale.
* KAJ PRAVIJO LJUDSKI
REKI?
— Bog vedno pomaga onim, ki vršijo svoje dolžnosti.
— Pravi iskren prijatelj je biser, ki se sveti tudi v temi.
Kadar ponujaš psu meso, ne maha z repom tebi, marveč mesu.
— V Afriki velja rek: predno se čez reko podaš, poglej, kje je krokodil.
— Ljudje, ki iščejo križev in težav, so vedno uspešni pri svojem poslu.
— Radovedneži imajo samo eno napako, namreč, da hočejo vse izvedeti.
— Ena beseda dostikrat več škoduje, kakor pa toča po deželi:
— Desetkrat obrni besedo na jeziku, predno jo izrečeš.
Naj bo dovolj za danes, prihodnjič pa kaj drugega in o čem drugem.
Vrhenšk Tine
Irnšivo Presv. Srca Jamskega šf. §72 ISO vabi na letno sejo
CLEVELAND, O. — Naznanja se vsemu članstvu društva Presv. Srca Jezusovega št. 172, da se bo vršila glavna letna seja v sredo, 15. decembra, ob 7. uri zvečer v Jugoslovanskem delav-kem narodnem domu na W. 130 St. Seja je važna ne samo, ker je glavna, pač pa je važna radi tega, ker je pred nami zlati jubilej, 50-letnica obstoja društva, ki bo 11. junija 1972.
Zato je važno, da pridete kar mogoče v večjem številu, ker bomo razmotrivali radi sporeda slavnosti, banketa in drugo, kar v to spada. Morda kdo poreče, saj je še dosti časa. Ne, ni tako.
Bolje je, da se prične prej ko slej in se vse napravi premišljeno, ne pa potem vihrati in hiteti.
Ob priliki te slavnosti bo izdana posebna Spominska knjiga 50-letnice društva ali zlatega jubileja, ki je nabolj odličen mejnik pri društvu. Gradivo za knjigo je že zbrano, tako vse od začetka, ko je bilo društvo ustanovljeno, pa do danes, ko je na višku razvoja. Začetek je bil težak, a 50-letnica pa obeta biti lepa in častna. V knjigi bo poleg opisa in zgodovine društva tudi več slik, tako tudi sedanjega odbora, ki se mora dati čimpreje fotografirati, ker po praznikih moramo dati knjigo v tisk. To pa zato, ker bo obsegala več strani. Zato moramo tiskarni dati pravočasno v tisk, da bo pravočasno dotiskana, ker jo bo dobil poleg članov tudi vsak, ki se bo udeležil te naše slavnosti.
Zato prosim in vabim: Pridite na sejo v kar naj večjem številu. Na seji bo podano tudi poročilo uradnikov in priporočilo, kar spada k napredku društva.
Po seji bo pa okrepčilo, kakor to navadno spada na glavno sejo.
Dalje sporočam žalostno vest, da smo v teku enega meseca izgubili dva odlična člana. Pred enim mesecem je umrl Albin Klammer, jako dober član društva, zdaj pa nas je neprijetno iznenadila smrt Zdravka Novaka. Izredno dober pa požrtvovalen član je bil.
Družinam obeh, tako Klammer j evim, kakor Novakovim, naše sožalje na izgubi njih dragih, ko sta tako zgodaj odšla iz doline solza!
Vsemu članstvu želim vesele j vsem božične praznike in srečno novo leto 1972.
Jože Grdina, tajnik
IZ NAŠIH VRŠI
Indianapolis, Ind. — Cenjeno uredništvo! Priložen je ček za naročnino za prihodnje leto 1972. Ameriško Domovino rada berem, prejemam pa jo zelo neredno in zamudno. Včasih se zgodi, da jo pismonoša odloži pri sosedovih poleg mene, ali pa pri onih preko ceste. Tega v prejšnjih časih ni bilo.
Lepo pozdravljam vse pri A-meriški Domovini in vse naročnike lista ter obenem voščim vesele božične praznike in srečno, zadovoljno novo leto. Bog z Vami!
Antonia Bayt
Ft. Lauderdale, Fla. — Spoštovani! Kako hitro mine leto, kako čas beži! Priloženo Vam pošiljam ček za obnovo nadaljne naročnine, če Bog da, da bom Ameriško Domovino, katera se mi je zelo priljubila, še lahko brala.
Vse rada berem, da izvem, kako ljudje živijo, kaj se dogaja po svetu. Dopisniki lepo pišejo, posebno Tone s hriba, ki mi dela velike skomine s krvavimi klobasami, da bi kar po nje poletela v Collinwood k Johnu Čehu, za katerega vem, da jih ima.
Bodite vsi, ki se trudite, da A-meriška Domovina prihaja k nam, prav lepo pozdravljeni!
Kati Plemel
*
Euclid, Ohio. — Spoštovano u-redništvo in uprava! Z veseljem obnavljava naročnino za prihodnje leto 1972.
Lepo pozdravljam vse naročnike lista in jim obenem voščiva vesele božične praznike in srečno novo leto, Ameriški Domovini pa mnogo uspeha in naročnikov!
Prilagava denarno nakaznico za naročnino in za tiskovni sklad.
Mr. in Mrs. Joseph Klein *
Kent, O. — Spoštovano uredništvo! Hvaležen Vam bom, če boste mogli priloženi dopis kaj kmalu objaviti.
Istočasno se Vam zahvaljujem za naklonjenost v preteklem letu in Vam in vsemu osebju želim prav vesele praznike in zdravo, zadovoljno in uspehov polno novo leto.
Vas lepo pozdravljam, vdani Dr. Edi Gobec, Associate Professor
Delitev dela
Moderna industrija sloni na načelu o delitvi dela. Posamezne tovarne izdelujejo na primer le določene dele avtomobilov ter jih pošiljajo glavnim tovarnam za sestavljanje.
Aliquippa, Pa. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljava ček za obnovo naročnine.
Uredništvu, upravi, vsem bralcem Ameriške Domovine ter najinim prijateljem in znancem voščiva prav vesele praznike in srečno novo leto.
Iskreno pozdravljava
Mr. in Mrs. Max Kopec
Chicago, 111.	— Spoštovani!
Bodite naprej prav lepo pozdravljeni vsi, ki se trudite pri Ameriški Domovini.
S težkim srcem smo prebrali slovo Ženske košarice. Vedno smo petkovo- izdajo težko priča-
Miro Cerar ne bo več tekmoval
Najboljši slovenski telovadec poškodb vzelo preveč časa, da bi in najboljši jugoslovanski šport-1 se lahko še pravočasno vključil nik, nosilec številnih kolanj z o-’v priprave za olimpijske igre. limpijskih iger in sveto vnih'Sploh pa je velika verjetnost, da prvenstev, Miro Cerar, je sporo-1 zaradi poškodb ne bi smel niče-čil jugoslovanskemu olimpijske-jsar več tvegati. Po tolikih letih mu komiteju, da se poslavlja od (treninga se človek le obrabi...
tekmovalnega športa. V tej zvezi je dal 17. novembra slovenskim novinarjem izjavo, v kateri je utemeljil svoj sklep takole:
“Odločil se nisem čez noč, temveč po daljšem in tehtnem razmišljanju. Poškodoval sem se lani na Japonskem, zaradi če- ske igre temeljito pripraviti. Ce sar praktično vse do letošnje j e-! bi prišel v Muenchen nepriprav-seni nisem bil sposoben za tre- len, bi več škodoval jugoslovan-ning, poleg tega pa so mi veliko ski vrsti in našemu športu kot časa vzele priprave ža sodniški pa koristil.
izpit. Ko sem naposled spet za-j Seveda pa moja odločitev ne
Menil sem, da je jugoslovanski olimpijski komite najprimernejši organ, da mu sporočim svojo odočitev, naj name ne računajo več kot na tekmovalca. Vem, da se je treba za tako veliko tekmovanje kot so olimpij-
kovali in najprej pogledali, kaj je lepega v Košarici. Res nam je bila darilce za konec tedna.
Mara Lipovčeva naj prejme za njeno dolgo, požrtvovalno delo našo iskreno zahvalo. Upamo in želimo, da se bo po kratkem odmoru Ženska košarica spet pojavila v listu, v naše veliko veselje in zadovoljstvo. Lepe pozdrave in na svidenje Košarica!
Obenem se lepo zahvaljujemo dr. L. Ukmarju, ki nam je napisal v koloni Zdravje veliko dobrih in praktičnih nasvetov. Bog mu daj zdravje in prijeten pokoj v Kaliforniji.
Z odličnim spoštovanjem!
Mara Virant
*
Waukegan, 111. — Spoštovani pri Ameriški Dmoovini! Košarica je vzela slovo in jaz tudi. Zelo žal mi je, ne vidim več brati tega priljubljenega lista.
Moja naročnina poteče januarja 1972. Lepo prosim, da spremenite naročništvo samo za petkovo izdajo lista, za katero Vam priloženo pošiljam naročnino.
Žal mi je, da Ženske košarice ne bo več, pa tudi L. Ambrožiča “Obljuba dela dolg” zelo pogrešam. # V šoli sva namreč sedela skupaj v klopi. Iz Ženske košarice sem si pa izrezal in shranil prenekateri nasvet in sestavek.
Najlepše pozdrave vsem!
Frank Kozina
*
Hamilton, Ont. — Cenjeno u-■edništvo! Hvala za Vaše prijaz-lo obvestilo o poteku naročnine. Ker sem sredi avgusta za kratek :as prekinila naročništvo, res nisem vedela, kdaj mi zapade naročnina. Vi pa tako točno vodite Vašo kartoteko.
Priložen je ček v znesku $10 :a polletno naročnino, katera se je 1. decembra podražila. Kaj moremo, saj je vse dražje! Brez Ameriške Domovine pa posebno ni starejši ljudje res ne bi mogli biti. Žal, da se mladina za slovenski časopis ne zanima, potem pa še starše, ki ne znajo dobro angleško, za seboj pritegne. Namesto, da bi bilo obratno. Jaz pa pravim, da moramo materinski jezik ljubiti in spoštovati!
Lepo pozdravljam vse v uredništvu in upravi in vse naročnike Ameriške Domovine. Vsem voščim blagoslovljene božične praznike in srečno, milosti polno novo leto!
Bariča Sobočan
*
Tampa, Fla. — Predragi pri Ameriški Domovini! Ker bo moja naročnina kmalu potekla, Fam že vnaprej sporočam, da me ne bo treba obveščati, da ne bom obnovil naročnine.
Neljubo mi je to sporočiti. List odpovedujem zaradi moje starosti, kajti v kratkem bom doživel 83 let. Oči so mi zelo opešale in zelo težko berem.
Na Ameriško Domovino sem bil naročen veliko let. Rad sem jo imel, rad sem jo prebiral in tudi rad vedno obnovil naročnino. Sedaj pa ne morem več in prosim, da mi v decembru ustavite pošiljanje.
Želeč Vam mnogo uspeha in božjega blagoslov ostajam Vaš hvaležni
John Zalar
♦
Toronto, Ont. — Spoštovana uprava! Nedavno sem Vam poslal celoletno naročnino in u-pam, da ste jo v redu prejeli.
Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen, čeprav jo bolj pozno prejemam, kar pa je gotovo kriva pošta.
Vsem Vam želim vesel božič in srečno novo leto 1972 ter mnogo uspeha v bodoče!
Lepo Vas pozdravlja '	'
Jakob Mesec
čel trenirati, sem se še enkrat 'pomeni, da se bom docela odpo-Težko je imeti debelo moš-.poškodoval, kar je potem izobli-,vedal gimnastiki. Ostal ji bom njo v takih časih, kakor so dan- kovalo dokončno odločitev. Ve- še vedno zvest, čeprav ne več današnji.	j ded sem, da bi mi zdravljenje kot tekmovalec.”
ZA SMEH
“Moj ata vedno žvižga, ko si čisti zobe.
“To pa ni mogoče.”
“Kako to, da ne? Zobe si vzame iz ust in jih čisti v roki, zraven pa žvižga!”
Iz slovenskega Toronta
Duh svobodnega podjetništva
“Jaz sem duh svobodnega podjetništva. Kjer jaz prevladujem, tam je obilica dobrin, tam visoko plapola baklja svobode.
Kjer jaz prevladujem, tam je Miko sreče in ljudje se naseljujejo od vse povsod. Kjer jaz prevladujem, tam je mnogo priložnosti. Z menoj človek ne potrebuje drugega kot zemljo, ki jo je &og dal.
Kjer sem jaz doma, tam cvete ^menjava blaga in trgovina. Zemlji vdihavam življenje, ker sem odsev božje Iskre, ki žene eloveka, da si preskrbi vsega potrebnega za svoj mladi zarod in
otrok otroke.” (Robert Mor-hs, v T. Circle, V. 5 No. 39.)
Zasebna lastnina in duh svobodnega podjetništva, sta dve človekovi pravici, ki ga delata Velikega, da je res po božji podobi narejen. Ti dve pravici sta nied glavnimi razlogi, zakaj odklanjamo vse vrste socializmov kr komunizem. Socializem, kjer država skrbi za vse človekove Potrebe, človekovo dostojanstvo Samo kvari, ker ubije v njem buha svobodnega podjetništva ki mu do skrajnosti omejuje pravico do zasebne lastnine. Poglejmo okoli sebe in videli bomo, ^a tudi v tej deželi svobode kar bitro lezemo v tisto stanje, ko bo: Namesto državljana mislila in °dločala država.
Glas s Fcrmoze
Baragov misijonski krožek v Torontu vsako leto za Božič obdaruje vsaj najbolj potrebne slovenske misijonarje z denarnimi darili. Tudi letos je bilo teh Podpor deležnih 28
the world.” Tu mi vidimo, da je to res. Tukaj ne poznajo besede štrajk. Študentje in študentke gredo še vsi lepo v vrsti po dva in dva po glavni cesti od šole do postaje na vlak. Nobeden ne govori po cesti, nobeden ne prelomi vrste. To je red, ki se ga morajo držati. Ali je tudi pri vas tako? ... Z veseljem delamo na tem misijonskem polju, kamor nas je Gospod poslal. Bliža se Božič, zato vam voščim, da ibi ga prav radostno praznovali v svetem miru in nebeški sreči. Kaj nam bo prineslo novo leto? Vse, kar bo, bo samo volja božja. Vsem članom vašega misij on-skeg krožka srčen pozdrav in iskrena hvala. Vaš denar bom porabila za naše uboge, katerih je veliko tudi med mladino. En del bo pa šel, da plačamo dolgove, ki jih še imamo z zgradbo. Molite zame, Vaša v Gospodu vdana s. Anica Miklavčič.”
Misijonski por. -------o—-----
Silvestrovanje
TORONTO, Ont. — Slovenski dom priredi na 864 Pape “Silvestrovanje”, začetek ob 7.30 zvečer. Igral bo priljubljen orkester “Pahulje”. Okusno večerjo bo pripravila g. Minka Hace. Vstopnice so v predprodaji.
Vsi, ki hočete dočakati novo leto 1972 v prisrčni slovenski družbi, ste prav prisrčno vabljeni!
Slovenski dom Toronto
Slovenska narodna obramba
Možnosti in problemi
Lansko leto, ko so se Slovenci sprli s federalno vlado v Beogradu, je pariški “Le Monde” komentiral, da je bila Jugoslavija zelo blizu razbitja. Te okoliščine so se ponovile v kasnejših sporih Beograda s Hrvati. Jugoslavija je torej zelo rahlo povezana in vsaka večja kriza jo lahko razbije.
O tem so si edini vsi poznavalci te dežele. Rusi pospešujejo rabitje, ker bi s tem uničili titoizem, ki jim je trn v peti.
Radi tega možnega razbitja
Jugoslavije je tudi italijanski sebno, če bi opazili, da se nihče
Če bi prišlo do razbitja Jugoslavije, je možno, da bi se ZSSR in ZDA sporazumele, kot so se že večkrat v zadnjih desetletjih (Suez, Madžarska), da si bodo razdelile Jugoslavijo na dve sferi, Srbija, Makedonija — ZSSR Hrvaška in Slovenija Zahodu, kot sta se nekdaj že domenila Stalin in Churchill.
V tej razdelitvi obstoja nevarnost, da Italija pregovori ZDA, da jo pooblaste, da v imenu Zapada zasede Slovenijo.
To bodo Italijani naredili po-
Mg© pri STZ v Torontu
BOŽIČNICA. — Telovadna zveza prireja v nedeljo, 19. decembra, popoldne ob 5. uri božičnico za staro in mlado. Na misijonskih sporedu je prihod sv. Miklavža
zunanji minister Moro izjavil, da je cona B Tržaškega ozemlja še vedno življenjske važnosti za Italijo. Lahi računajo, da, če pride do razbitja Jugoslavije, bo obstojala možnost, da to ozemlje ponovno zasedejo, po možnosti še kaj več.
Obstoja torej resna možnost, čeprav jo mi ne želimo, da se Jugoslavija razbije. Vprašanje v. je, kaj potem? Ali se bodo Slo- rzl' venci branili ali vsaj skušali braniti ali bodo čakali, da Slovenijo zasede, kdor bo hotel?
ne bo branil.
Lahko bi torej zaključili, da je Italija najbolj možen napadalec in je še vedno naj večji slovenski narodni sovražnik.
Pclitičnc-strateški položaj Slovenije
Politično-strateški položaj Slo-
Potreba po narodni obrambi
Že neštetokrat v zgodovini je četa vojakov rešila kulturo, so dejali stari Grki. To še vedno Ravno tako tudi drži, da kultura, ki se ne zna braniti, ni kultura; niti narod, ki se ne bori za svojo svobodo, ni narod, ampak samo ljudstvo.
Če je torej 'Slovencem kaj do tega, da se rešijo tuje okupacije in da ostanejo narod, potem mo-
venije v letu 1971 ni tako slab, rajo misliti na narodno obram-kot je bil leta 1941, ko je imela bo. Ne smemo pozabiti, da je na zapadu Mussolinija, na seve- naš trenutni nasprotnik Sloveni-ru Hitlerja, na madžarski meji je Italija, ki nikoli ni bila voja-
^elavcev. Zahvale že prihajajo. J z angelji in parkeljni, prigrizek Kako ganljivo jih je prebirati.|in zabava potem.
Krva se je oglasila s. Anica Mi-j Darila za otroke se sprejema-klavčič s Formoze. Ker je bila! jo pred začetkom miklavževa-^'ormoza izključena iz Združe- nja.
narodov, bo njeno pismo za-J Vse prav prisrčno vabimo na kimalo tudi naše bralce. Takole'to prireditev!
Piše:	j LOVSKA. — Iz Oshawe je
“Ravno včeraj (pismo je bilo prišla vest, da je bil tisti, ki je
Opisano 23. nov. 1971) mi je do-sPelo vaše pismo in prelepi dar. $50,00, ki bo lepa pomoč našim
medveda zares podrl, Jože Abr-šek, in ne kot je bilo preje po-ročano. Jože Abršek je priznani
pa ogrske fašiste. Danes je Avstrija nevtralna, ima minimalno vojsko in se po mednarodni pogodbi ne more spuščati v kake aventure. Isto velja za Madžarsko radi drugih razlogov.
Preostajata dva glavna možna napadalca: Rusija in Italija.
ško močna.
Potrebam. Prav srčna hvala! slovenski lovec, ki je ustrelil že Ketos si nisem upala pričakova-jmusa in več jelenov. Ta medved K kaj, ker vem, da pomagate na je torej kar lepa trofeja. Jožetu ^Se strani, a vendar, ljubi Bog gredo torej naše iskrene čestit-^i je pomagal, tako da ste se pri ke!
^Azdelitvi spomnili tudi name. ^	*
'Porej iskerna hvala. Bodite go-j “MOOSE BANKET” — 15. ja_ ^°vi mojega spomina v molitvi nuarja priredi STZ svoj vsako-*h tudi v vsakdanjih žrtvah. Bo- Jetni lovski in športni banket ^irno vedno združeni v božji kjer servirajo pečenko kanad-
^Ubezni in v pravi veri.
"Veliko slabega je na svetu v Sedanjem času; tudi veliko Bogu Posvečenih duš je zašlo na slabo P°t, a srečen je, kdor bo zmagal v Veri in v križu do konca. Res Velik nemir vlada na svetu; ne-kateri pravijo, da se bliža konec SVeta; bodimo vedno pripravljeni.
Kakor že vsi veste, je Formo-
bila izključena iz ZN. To so
kaši Kitajci hudo občutili, a gre-
°_korajžno naprej, dokler mo-
... Seveda, v božjih rokah
jkio tudi glede naše bodočnosti.
92 sem bila že dve leti pod ko-
■^čnistično vlado na Kitajskem,
še tam ostala, če nas ne bi
S^ali. vSe sestre so bile pri-
avljene na sv. mučeništvo, a
Je prevelika milost. Jaz mi-
da za nas ne bo hudega, tu-
Za Formozance ne. Tisti, ki se
c. boje, so oni, ki so begun-
*2 kitajske dežele. Ni druge-
■g ’ kot da molimo za vse naj
, °g vsem pomaga. Delajmo, dokler v v
skih losov.
Srečni lovec je bil letos Miro Rak, ki je podaril meso za ban ket, ustrelil ga je pa visoko na severu za Long Lacom.
Ga. Minka Hace bo pripravila tudi to večerjo na način, kot zna le ona pripraviti divjačino.
Karte se dobe v predprodaji pri članih društva.
Vsi ste prav prisrčno vabljeni na to okusno lovsko večerjo!
STZ Toronto
^ Je še čas. ukaj na Formozi, hvala Bo-’ Je kitajska mladina v prime-
P 2 drugimi deželami še dobra, ikomisije. n Misijonar, ki veliko med mla-
Wap’ d6la’ j0 rekel: “The Tai
KRIŽEM PO DEŽELI
Poročilo, ki so ga izdelali u-službenci raznih vladnih oddelkov Ontaria, poziva vlado Ontaria, naj vodi “umirjeno kanadsko nacionalno politiko”, ker sedanja politika “odprtih vrat” o-groža gospodarsko neodvisnost in kulturno različnost Kanade.
*
Zvezna vlada pripravlja odredbo, ki bo dovoljevala pokrajinskim vladam lastovanje in o-bratovanje vzgojnih televizij-kih oddaj v okviru določil zvezne Kanadske radio-televizijske
teden v senat G. Williamsa, 64 let starega predsednika Native Brotherhood of B. Columbia, 66 let starega Michela Fournier, bivšega ministra v New Bruns-wicku, ter F. W. Rowe, bivšega ministra v New Foundlandu.
*
Državni tajnik G. Pelletier je v zbornici poudaril, da pokrajinske vlade ne bodo smele svoje radij sko-televizijske programe rabiti za slabljenje federalizma. Vprašanje je kočljivo posebno za Quebec, kjer se lahko zgodi, da večina izvoh vlado, ki bo zastopala stališče po neodvisni Francoski Kanadi.
•
Predsednik pokrajinske vlade Ontaria W. Devis je dejal, da bo izvedel temeljito reorganizacijo pokrajinske uprave, pa pri tem zagotovil zvezo pokrajinskih u-radnikov in uslužbencev, da ne bo pri tem ukinjeno nobeno od okoli 60,000 pokrajinskih delovnih mest.
*
V petek je prišlo do ognja v podzemski železnici v Montrealu, pri čemer je bil en voznik vlaka mrtev. Promet so morali ustaviti, ko požara ni bilo mogoče drugače pogasiti kot s spu-stitvijo vode v predore. Do požara je prišlo zaradi trčenja dveh vlakov podzemne železnice.
Možnosti obrambo pred Italijo
Možnosti obrambe so dokaj velike radi dveh razlogov: geografija slovensko-italijanske meje in morala italijanske vojske.
Slovenska meja napram Italiji je približno 150 milj dolga. Polovica te meje od Avstrije do Gorice je zelo težko prehodna, razen petih prelazov, ki so lahko hranljivi. Ostane kritičen pas od Gorice do Kopra, ki je precej bolj odprt in dostopen, toda ta je dolg le kakih 60 milj.
Ne smemo pozabiti, da je med prvo svetovno vojno, ko je Italija nepričakovano napadla Avstrijo, branilo to ozemlje en mesec samo lokalno orožništvo, ker drugih sil Avstrija ni imela na razpolago. Ti avstrijski orožniki (precej je bilo med njimi Slovencev) so uspešno zaustavljali previdne Italijane.
Tako v prvi kot v drugi svetovni vojni so se Italijani izkazali kot slabi vojaki. V Severni Afriki so imeli desetkrat več sil kot 'Angleži in njih zavezniki, toda so jih ti kljub temu premagali v več bitkah leta 1940 in 1941. Ravno tako so se slabo borili v Rusiji, v Grčiji in drugod na Balkanu.
Zaključimo torej lahko, da so tako političnostrateški položaj Slovenije kot geografske in vojaške okoliščine v zvezi z našim največjim možnim nasprotnikom take, da kažejo, da bi imelo smisel se braniti in da obstojajo možnosti za uspešno obrambo. Poglejmo sedaj nekatere naloge, ki bi jih taka samo slovenska o-bramba narekovala.
poljske divizije so begale sem in tja, ne da bi vedele, kaj je njih naloga in kje ustaviti Nemce. Šele v Varšavi so jih ustavili, toda prepozno. Podoben je bil primer z Jugoslavijo. Angleži so svetovali jugoslovanskemu štabu, naj udarijo jugoslovanske sile v Albanijo, kjer so imeli Italijani ogromno materiala, ter naj premagajo in razorože Italijane. V Albaniji bi jih angleška sredozemska flota lahko oskrbovala. Poveljstvo ni bilo možno izpeljati te naloge zaradi upora Hrvatov in radi pomanjkanja zvez.
Na drugi strani vidimo zadnja leta druge svetovne vojne koordiniran in logičen razporec nemških sil, čeprav je bila Nemčija razbita in stalno bombardirana. Poveljstvo je bilo na nedostopnem kraju in je ves čas brezhibno delovalo.
Ravno radi te velike važnosti poveljstva imajo tudi ZDA glavni stan daleč pod zemljo in zadnje čase ga mislijo celo imeti stalno v zraku — v letalu.
Moštvo in poveljniki
Slovenija ima sedaj 1,750,000 prebivalcev in bi lahko mobilizirala skoraj 200,000 mož. To je precej velika vojaška moč, če je moštvo moderno oboroženo, iz-vežbano in ima dobre oficirje.
O orožju malo kasneje. Poglejmo sedaj problem oficirjev. Kolikor beremo in po osebnih novicah iz domovine, gre zelo ma-o Slovencev v vojaške akademije. To ni zadovoljivo in je samo izraz slovenske psihologje, ki podcenjuje ali pa sploh nima Iposluha za vojaške probleme in narodno obrambo. Samo s pesniki in pisatelji ne bomo prišli nikamor. To je zadostovalo v stari Avstriji, ki je skoraj izgle-dala, da bo večna. Toda sedaj, v teh razburkanih časih, mora vsak narod misliti na svojo o-brambo in ravno oficirji, poveljniški kader je neizmerne važnosti.
Kaj mislimo, da nas bodo vedno reševali srbski bataljoni, kot cb koncu prve svetovne vojne, ko je ena srbska edinka ustavila Italijane pri Vrniki?
(Konec sledi)
Pogajanja med ZDA in EGS se zataknila
vas. Imate vozno dovoljenje?”
“Pred leti sem vozil, gospod doktor, pred leti!”
“Zdaj nimate avta?”	BRUXELLES, Belg. — Pre-
“Ga ne potrebujem.”	tekli teden so bila v Belgiji za-
“Seveda ga potrebujete, pa še četna pogajanja med Ameriko in
kako,” me je zdravnik ostro zavrnil. “Takoj si morate kupiti voz. Bolje danes kot jutri. In sicer velik voz: širši in daljši če je, tem bolje! S tem vozom se morate odslej voziti zjutraj v pisarno, opoldne k južini, potlej spet v pisarno, in zvečer spet z vozom domov. Voziti se morate, kolikor le mogoče ...”
“Pa zakaj, gospod doktor, pa zakaj?”
“Vam je treba več gibanja. Vi morate hoditi, hoditi — peš se veda, najmanj dve uri na dan!
Naravnost neumno sem ga pogledal.
“Zakaj mi bo pa potem avto gospod doktor?”
Pa se mi je nasmehnil:
“Še sanja se vam ne, koliko in kako daleč boste morali hoditi ko boste imeli voz!”
“Hoditi?”
“Seveda, hoditi! Namreč od prostora, ki ste ga po dolgem vozarjenju krog ovinkov ven darle našli za parkiranje avta pa do kraja, kamor ravno hočete, npr. v pisarno, v kino ali kamorkoli že. In kako daleč boste morali potem spet peš, da pridete do avta; večkrat ga boste morali šele iskati, zakaj veliko lju di pozabi, kje so pustili voz.. Vozači so dandanes najbolj vztrajni pešci. Par raztrganih podplatov na teden ni dovolj.”
N. T.
Poveljstvo
Prvo in najvažnejše potrebno je organizirati sposobno poveljstvo, ki bi bilo povezano z vsemi enotami in imelo glavni stan v kakih podzemskih prostorih, ki jih ni možno uničiti.
Predsednik zvezne vlade P. E.
s students are the cream of Trudeau je imenoval pretekli ni pomirilo.
Predsednik E. P. Trudeau je po svojem povratku z razgovorov s predsednikom Nixonom dejal, da mu je ta dal zagotovilo, da ZDA ne bodo skušale Kanadi vsiljevati svojo voljo in stališča ne v gospodarstvu in ne ne vojne nam dokazuje, kake iz v politiki. Kanada lahko ameri-1 redne važnosti je sposobno ški kapital sprejme, lahko pa ga'veljstvo. tudi odkloni. Trudeau je to zagotovilo vzel z veseljem in z zadovoljstvom na znanje, kanadskih nacionalistov na splošno pa
Pešec z avtom
Že dalj časa sem imel opraviti srcem, je pripovedoval Maks Detting. Zdravnik je ugotovi zamaščenje srca in sicer z zadnjem štadiju. Takoj sem začel zdravniku tožiti:
“Le kaj naj naredim, gospod doktor?”
“Stopite tja na tehtnico!” je ukazal.
Stopil sem. Tehtnica je zaječala pod menoj.
“Štirideset kil preveč imate!” “Strašno! Sicer pa sam čutim, da imam preveč. Posebno pri hoji.”
“Kakšen poklic imate?” “Tehnično trgovstvo!”
Pa ni vedel, kaj je to. Zato je bolj preprosto vprašal:
“Povejte, no, kaj je to. Zato je bolj preprosto vprašal:
“Povejte no, kaj tako čez dan delate!”
Naslonil sem se udobno v nje^ govern mehkem naslonjaču in začel: “Vsako jutro se ob devetih peljem v pisarno. _ Tramvaj me pripelje čisto pred vrata. Pisarna je v pritličju. Tam sedem za pisalno mizo, narekujem, podpisujem pisma, telefoniram, računam, narekujem, podpisujem pisma in tako delam do ene. Potlej se peljem v tramvajem
Več primerov iz druge svetov-1 h kosilu in ob treh se spet pe-
ljem v pisarno.”
“Spet s tramvajem?” “Seveda. Mesečno
karto
Liddel Hart, angleški vojaški(imam!”
strokovnjak, omenja Poljsko in j “Takoj morate nekaj drugega daje Gierek dosegel v manT kot
mpn mm-orr /"21 o Trn IrriTT,-]j _ > ..1__• i' t Ji „ • • J	°	^
V Pragi imajo novega zunanjega ministra
PRAGA, CSR. — Režim dr. Husaka je izmenjal zunanjega ministra. Dosedanji zunanji minister Jan Marko je postal podpredsednik praškega zveznega parlamenta, novi zunanji minister je pa Bohuslav Chnoupek, ki je bil do sedaj 15 mesecev češkoslovaški poslanik v Moskvi .stočasno je režim postavil tudi novo vodstvo zveznega parlamenta. Povod za te spremembe ni znan.
Opazovalci mislijo, da Kremelj hoče imeti na odločilnih mestih take češkoslovaške tovariše, ki se nanje lahko zanese. Saj se bodo sedaj vršila pogajanja med Prago in Bonnom o celi vrsti visečih problemov, ki niso našli svoje rešitve že od 1. 1938. Poleg tega se bližajo pogajanja za varnostno pogodbo za Srednjo Evropo. Kremelj hoče imeti zato na vseh prizadetih diplomatskih postojankah svoje zaupnike, ki bodo bolj gledali na sovjetske kot na češkoslovaške koristi.
Oierek sifrdlf svoj položaj
VARŠAVA, Polj. — Tudi za poljski komunizem velja načelo, da ni samo važno, kaj govorijo vodilni tovariši, važnejše je, kdo so. Ce presojamo s tega stališča delo šestega komunističnega kongresa v Varšavi, lahko hitro ugotovimo, da je Gierekova skupina zmagala na celi črti.
Postavila je najpreje nov partijski glavni odbor, ki je v njem zamenjanih več kot polovica dosedanjih članov. Iz poljskega politbiroja so pa izginili tovariši Jedrychowski, Cyrankiewicz in Moczar, ki so še pod režimom tovariša Gomulke veljali za stebre poljskega komunizma. Gierek je dalje povečal število članov partijskega tajništva in vanj spravil svoje zaupnike. Go-mulka je pa izginili iz poljske pohtične javnosti. Menda piše svoje spomine.
Gierek namerava spomladi razpisati parlamentarne volitve Do takrat bo seveda rekonstruiral ne samo centralno vlado, ampak ves poljski upravni sistem. Kdor pozna komunizem in njegove metode, mora priznati
EGS. Cilj pogajanj je bila želja Amerike, da bi se že ta teden začeli razgovori o ameriškem predlogu, da dobe ZDA koncesije na gospodarskem polju, zato pa pristanejo na razgovore o valutnih problemih.
Vsi člani EGS so bili za tako pot, toda Francija se je uprla in ni pristala na ameriški predlog. Zato ni upanja, da bi pogajanja dosegla kak uspeh do novega leta.
Diplomat j e upajo, da bosta vsaj načelno vprašanje rešila Nixon in Pompidou, ki sta se včeraj sestala na Azorih in bosta danes svoje razgovore tam končala.
Zanimiva Brandtova izjava v Oslu
OSLO, Nor. — Nemški kancler W. Brandt je dobil letos Nob-lovo nagrado za mir. Ob tej priliki je govoril tudi na univerzi v Oslu. V svojem govoru je de-jal, da je dobil iz zasebnih razgovorov z L. Brežnjevim vtis, da tudi Kremelj želi mir in zmanjšanje vojaških bremen v Srednji Evropi.
W. Brandt je dodal, da v Evropi miru ne bo brez sodelovanja ZDA. Kanclerjev govor je sprožil živahne debate v vseh diplomatskih krogih.
Ameriške izgube v vojni v Vietnamu manjše
SAIGON, J. Viet. — Ameriško poveljstvo je objavilo, da so v prvem tednu decembra padli v bojih v Juž. Vietnamu 4 ameriški vojaki, 14 pa je bilo ranjenih. Poleg tega jih je 11 umrlo zaradi drugih vzrokov. Južnovietnamske sile so imele istem času preko 300 mrtvih in preko 600 ranjenih.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Išče se ženska za hišna opravila. Dobi zastonj stanovanje. Zglasite se na 7215 Hecker Ave.
—(240)
DELO DOBIJO
Delo dobita
Iščemo kuharja ali kuharico za 1 ur na teden, od 8. zjutraj do 2.30 popoldne, tudi žensko za pečenje na rešetki (grill). Oglasite se osebno.
Twentieth Century Bowling Lanes and Tavern 16525 Euclid Avenue
(242)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Prodam enonadstropno hišo z 533 m2 površine zemlje v Mariboru. Poizvedbe na naslovu: Medic Anica, Rivas 1833, Moron, Buenos Aires, Argentina.
(240)
Čistilnica naprodaj
Prodamo ali damo v najem. Dober promet. Kličite po 7. uri zv. IV 1-0595.
(245)
njen poraz. Glavno krivdo za to'ukreniti!” mi je dejal, nosi pomanjkanje pravega vod-j “Tablete?” sem vprašal.
enem letu izredne politične u-spehe. Zdi se, da pri tem ni pri-
■	—	i	------- —	ir ------ o v- j v-id JJI J. Lfc.111
jstva. Se kar dobro oborciženej “To bi bilo čisto narobe pri šel v zamero v Kremlju
Naprodaj
Poslopje, 2 trgovini in 2 stanovanju v Nottingham okolici. Dobra investicija. Kličite po 7. uri zv. IV 1-0595.
(245)
Sobe se odda
Oddamo 4 sobe in kopalnico zgoraj na 7215 Hecker Ave.
-(240)
Blizu Euclid višje šole Naprodaj hiša s 3 spalnicami, jedilnica, klet, nova streha, ena in pol garaže, v nizkih 30-tih.
GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300
(242)
ALEXANDRE DUMASt
Grof Monte Cristo
In gospod Villefort da d’Avri-gny ključ, pozdravi še enkrat tujega zdravnika ter odide v svoj kabinet, kjer prične delati.
Nekaterim naravam je delo sredstvo zoper vsako bolest.
V trenotku, ko stopita zdravnika na cesto, zagledata na pragu sosedne hiše moža, oblečenega v sutano.
“Tu je oni, o katerem ste govorili,” pravi zdravnik mrličev d’Avrignyu.
D’Avrigny stopi k duhovniku.
“Gospod,” mu pravi, “ali bi ne marali nesrečnemu očetu, ki je zgubil svojo hčerko, kraljevemu prokuratorju gospodu Villefortu, izkazati neke usluge?”
“Ah, gospod,” odvrne svečenik z italijanskim naglasom, “da, vem, da je v njegovi hiši smrt.”
“Torej mi ni treba šele praviti, za kakšno uslugo se vas drzne prositi?”
“Pravkar sem se mu hotel iti ponudit,” pravi svečenik; “saj to je naš poklic.”
CHICAGO, ILL
GREETINGS
SEASONS GREETINGS FATHER TOM HANLEY, PASTOR ST. STEPHENS CATHOLIC CHURCH 1267 Everett Des Plaines, 111. 824-2026
MERRY CHRISTMAS — HAPPY NEW YEAH TO OUR CONGREGATION AND FRIENDS ALL ARE WELCOME ST. VIATOR’S CHURCH 4170 Addison St., Chgo., 111.
FEMALE HELP
HOSTESSES & CASHIERS Age 20-30 Years Full time, steady, job, good pay Apply in person betw. 2 p.m. and 4 p.m, HOUSE OF PIES 800 N. Harlem	River Forest
(239)
Come to Beautiful Shreveport, Louisiana
REGISTERED NURSES
Are invited to join our 386 bed, modern HOSPITAL. Enjoy its many advantages, accessible to our fabulous fishing, swimming, our affiliation to Northwestern State University.
“Benefits too numerous to mention.” Excellent Salary. Contact: Personnel Director SCHUMPERT MEMORIAL HOSPITAL 915 Margaret Place Shreveport, Louisiana 71101
(239)
HELP WANTED
PHYSICAL THERAPIST
386 Bed Modern Hospital located in heart of the most fabulous fishing, summer and winter vacationland area of the South; super Highways, etc. Affiliated with Northwestern State University. 40 hour week, Liberal benefits. — Salary Open. Contact Personnel Director.
SCHUMPERT MEMORIAL HOSPITAL, 915 Margaret Place, Shreveport, Louisiana 71101
(239)
REAL ESTATE FOR SALE
WESTCHESTER — BY OWNER Custom 3 bdrm. faced brk. ranch, att. gar., spac. cab kit. w-blt. ins and sep. eat. area. 1% cer. baths, for. din. rec. rm,
rm., beau. fin. bsmt. cent. air. $49,500. 562-0775
“Mrlič je mlada deklica.”
“Da, vem, kajti povedali so mi sluge, ki sem jih videl bežati iz hiše. Tudi vem, da se imenuje Valentina, in že sem molil za njo.”
“Hvala, hvala, gospod,” pravi d’Avrigny; “in ker ste že pričeli opravljati svoje sveto opravilo, bodite tako dobri ter je nadaljujte. Dovolite, da vas popeljem k pokojnici ter vas že naprej zagotovim naj iskrenejše hvaležnosti rodbine, ki je v največji žalosti.”
“Grem, gospod,” odvrne abbe, “in drznem se trditi, da molitve nikdar ne bodo iskrenejše od mojih.”
D’Avrigny prime abbeja za roko in ga odvede v Valentinino sobo, ne da bi srečala Villeforta, ki je bil zaprt v svoj kabinet.
Ko vstopita v sobo, se sreča Noirtierjev pogled z abbejevim; in brezdvomno je moral čitati v njem nekaj posebnega, kajti več ga ni zapustil.
D’Avrigny svečeniku ne priporoči samo mrtve deklice, ampak tudi živega starca, in svečenik obljubi zdravniku, da bo molil za Valentino in skrbel za starca.
Brezdvomno, da bi ne bil moten v svojih molitvah in da bi ne motili Noirtierja v njegovi bolesti, zapre abbe po zdravnikovem odhodu vrata, jih zaklene ter zapahne nato tudi vrata, vodeča v sosedni dve sobi.
VIL
Danglarsov podpis.
Prihodnji dan je bil žalosten in oblačen.
Čez noč so položili Valentino na krasno opremljen mrtvaški oder.
Zvečer ob osmih so ljudje, ki so bili najeti v ta namen, odnesli Noirtierja iz Valentinine sobe v' njegovo, in proti splošnemu pričakovanju se starec ni čisto nič branil, da bi ga odtrgali od trupla njegovega ljubljenega otroka.
Abbe Busoni je bdel do jutra in se nato odstranil, ne da bi koga motil.
Proti osmi uri zjutraj je prišel d’Avrigny; srečal Villeforta, ki je bil namenjen k Noirtierju, ter ga spremil, da bi videl, kako je starec preživel noč.
Našla sta ga v velikem naslonjaču, spečega sladko spanje; čez obličje mu je bil skoro razlit smehljaj.
Oba obstaneta začudena na pragu.
“Vidite,” pravi d’Avrigny Villefortu, ki opazuje svojega spečega očeta, “vidite, narava zna olajšati največje bolesti. Gotovo ne more nihče trditi, da gospod Noirtier ni ljubil svoje unukinje; in vendar spi.”
“Da, prav imate,” odvrne Villefort začudeno; “zelo čudno je, da spi, kajti sicer vsled najmanjše neprijetnosti cele noči ne zatisne očesa.”
“Bolest ga je omamila,” odvrne d’Avrigny.
In zamišljena odideta v prokuratorjev kabinet.
“Glejte, jaz nisem spal,” pravi Villefort in pokaže zdravniku svojo nedotaknjeno posteljo. “Bolest me ni omamila, in dve noči že nisem legel spat; toda poglejte na mojo pisalno mizo; pisal sem, moj Bog, ta dva dni ih ti dve noči sem pisal! ... Delal sem v zadevi morilca Bene-detta!... O delo, delo, moja strast, moje veselje, moja slast, ti olajšuješ vse moje bolesti!”
In krčevito stisne zdravnikovo roko.
“Ali me potrebujete?” vpraša
“Ne,” pravi Villefort; “toda prosim vas, da se vrnete ob enajstih, kajti opoldne se ima vršiti . .. pogreb ... Moj Bog, moje uboge dete, moje ubogo dete!” In kraljev prokurator se uklone človeškim čustvom, dvigne oči proti nebu in vzdihne.
“Ali bodete tudi vi v žalni dvorani?” vpraša zdravnik.
“Ne,” pravi Villefort; “imam bratranca, ki prevzame žalostno čast sprejemalca. Jaz bom delal, doktor; če delam, ne čutim ničesar.”
In še predno zapre zdravnik vrata za seboj, kraljev prokurator res odide zopet na delo.
Na hodniku sreča d’Avrigny sorodnika, o katerem je govoril Villefort, osebo, ki je prav tako brezpomembna za to povest kakor za rodbino eno onih bitij, ki so že ob rojstvu določena v to,1 da bodo igrala na svetu stransko ulogo.
V črni obleki je prišel točno k svojemu bratrancu, da bi kar najskrbnejše vršil dolžnost, ki mu je bila naložena.
Ob enajstih so pridrdraii na dvorišče žalni vozovi, in ulica predmestja Saint-Honore je bila napolnena z množico ljudstva,
ki je enako radovedno obžalosti in ob veselju bogatih in enako pohlepno prisostvuje krasnemu pogrebu in vojvodski poroki.
Polagoma se je polnil mrliški salon; najprej so prišli naši stari znanci, namreč Debray, Cha-teau-Renaud, Beauchamp, nato odličnjaki iz zbornice in od sodnega dvora, znameniti literati in častniki, kajti gospod Villefort je zavzemal, manj po svojem družabnem stališču kakor po osebnih zaslugah, v pariškem svetu eno prvih mest.
Bratranec je stal pri vratih in pozdravljal vse, ki so prihajali;
NAROČNIKOM,
ki prejemajo list po pošti! Datum nad vašim imenom pomeni, do kdaj je plačana vaša naročnina; najprej mesec, nato dan in leto. Pravočasno plačana naročnina je velika pomoč listu. Prosimo upoštevajte!
in omeniti je treba, da je bilo indiferentnim v veliko zadovoljstvo, videti tujo osebo in ne očetovega, bratovega ali ženinovega
obličja, oblitega s razritega od bolesti.
Oni, ki so se poznali, so se skupljali v gruče.
Eno izmed teh so tvorili De-bray, Chateau-Renaud in Beau-
solzami in: champ.
(Dalje prihodnjič)
MHMIY PSeilBlI ZAVOD
VOŠČITI PRAZNIKE
v božični številki Ameriške Domovine dne 17. decembra 1971!
Vaše čestitke, objavljene v našem listu, bodo dosegle številno slovensko izseljeniško družino po vsem svetu, tudi nekdanje prijatelje in znance.
Kličite 431-0628 ali pridite v urad.


Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. ISGth St.	KE 1-9411
Vse predpriprave v naši posebni privathi sobi.
•fr Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani, fr Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
iftzxwrsaimjsMmzBxasx' j
6RD!R8¥A PSSBSSf« Z.WS3S
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
* fe\
v*
š
%
!Božična voščila!
Najlepši način, da Vam voščimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE je ta, da Vam nudimo posebne cene za našo kompletno vrsto hišnega pohištva in potrebščin.
Imamo rta izbiro obilo daril, ki bodo na Božične praznike vsaki dom olepšali in napravili bolj veselega in domačega.
Lampe — slike — hassocks — stojala za kajenje — mize za dnevno sobo — fotelje — gugalne stole, i.t.d. Vsi ti predmeti so v raznih stilih in vzorcih.
In vse te predmete nudimo po specijalnih, znižanih cenah, zato da bi Vaš BOŽIČ bil bolj vesel!
Zraven tega pa želimo, da našo 69. leto, odkar VAS poslužujemo in ta Božič obhajamo z Vami s tem, da Vam prihranimo denar!
A. GRDINA & SONS
i
i
i
M
“ts
BRIMHOVA TRBOVIBA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
K S
J
TRGOVINA S POHIŠTVOM
mm Waterloo M. Tel: 53M235
POGREBNI ZAVODI
S 70112-10 Lake Shore IM ME 1-0300 1053 L 62 SL ^ ME 1-2008
§

f240) d’Avrigny.
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
AMERIŠKA SLOTERSIfi KATOLIŠKA JEDK0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: o posmrtnine za neomejeno vsoto
c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K..T.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 Nn. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ................................................
NASLOV .............................................
MESTO ..............................................
................ i.....................D St ....... ...........
I
0E SE SELIT
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA 6117 St. Clair Ave
DOMOVINA
Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
KUPON
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime
cesta
mesto in država .............
Za to darilo pošiljam znasek $
Moja ime je .................
Moj naslov je ...............
mesto in država .............
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila ža seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre ). letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s V tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve- ( nih vesti in novic.