22. junij 2007
Medij Mestne občine Ptuj, leto XIII, številka 6, ISSN 1318-8550 cena 0,42 €, poštnina plaCana pri pošti 2250 PTUJ

Dan državnosti - rojstni dan države Člani pihalnega orkestra so nekočtmeli visok status 'Mladika prejela certifikat KlkoVBt/a prihodnost vzgoje in izlpraževanja Lastniki kulturnih spomenikov lahko pridobijo sredstva Ministrstva za kulturo
^Kavadarci - mesto gostoljubnosti in zabave l^Nina Kolarič: 649 centimetrov! Zavec ostaja prvak
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
AKTUALNO
■ ™ .« %w
■T
MESTNA OBČIMA PTUJ
vas vabi na o srednjo iHovHtnoft
OB DNEVU DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE
V ki
V kn 11 Li mi ni profjMnm bedo nastopili;
; ■ ■■!■■: v ■ ■ ■. ! 1 i^l ;V'<-|
-I ■■■ I Mil . ■ : i: I ■ ■ i. '.. : ■ ■..'::■■: 'i ■
!l. ■ . ■ i.: r J	■ . V 11- !■■ !
■■':'■.. ■ : ; ■ i11.. ■: i,- 1 i i
ehhiikksss?! ■<
■ . -"-■■-.:■:	■■■: I- ; ■ : 1:1
ii nöbr,i:i"-v:i:rfi«i o üü'.ilt !■ i > ftpii.h . : :1 '....1
, h . /jM/.icii '■'■ ■ ■ J C.k:-ij J !)i;j Stfrd ¡»¡-j
v nedeljo, 24. junija 2007, ob 19. uri na Mestnem Irgu na Ptuju.
Slavnostni govornih bo dr. Štefan C elan, župan Mestni občine Ptuj,
Vljudno vabljeni!
ev o h dnevu dnnuiosti.
■ -.:■.■.■■:. ■ I-.. ■.:."■	! : "■
Uli ■:;!■ i	yr nie I- i - ■	; | : ij
it Slo-':"! 'I ; ■ -H-.J:" i ■ :.■-.! p I - ■ ■	■ ■ " ■ ■ ■
- . '■ ■	■ Li-I
■ ni; 'i - . ■ i	'■ ■ 'i :■ ; :

figo ■ L.I- ■ tlff .1 ■ :l-
Dr Stefan Celil n,
župan Mestne občine Pluj
MISEL MESECA
Čast
Čast je podobna vžigalicam; izrabimo jo lahko le enkrat.
Marcel Pagnol
l^jtasi
glasbeni poleti
orkestra
slovenske gemce pehlivanian
aiu v ci LOJVt:
filharmonije
SABINA CVILAK - sopran
23. junij 2007, 20.00
-
minoritski
samostan ptuj


/ ^ » ; v
i	/	1 y > 1 jI	—
B. SMETANA	Prodana nevesta, Uvertura T
Ch. GOUNOD	Faust, arija Margarete iz 3. dejanja
Ch. GOUNOD	Faust,LesTroyens-baletnj^^a,^^^
G. PUCCINI	LaBoheme,arijaMimiiZJdeljH^F
B. SMETANA	Vltava
M. MIHEVC	Baba Jaga, V srcu nemir - arija iz 4. dejanja
A. DVORAK	Slovanski plesi, Št. 8 in 10
G. PUCCINI	Gianni Schicchi, arija Lauiette
A. hačaturjan	Masquerade,Valse
G. GERSHWIN	Porgy and Bess, Summertime - arija Clare iz 1. dejanja
nic helena.mesko@gmail.com predprodaja vstopnic Hotel Mitra Ptuj, TIC Ptuj,
16 EUR (predprodaja) 7 EUR (predprodaja študenti in dijaki - omejeno število vstopnic)
V primeru slabega vremena bo koncert v minoritski cerkvi SV. PETRA IN PAVLA na Ptuju.
2	■ /}/f<yw/t
ZANIMIVOSTI
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
Dan državnosti - rojstni dan države
Nacionalne države so v zgodovini večinoma nastajale v romantičnem 19. stoletju. V času meščanskih revolucij -francoske in marčevske. Slovenci smo tudi pri tem izjema. Močni politični tvorbi, ki sta obstajali na našem prostoru, Avstro-Ogrska in Jugoslavija, sta ta proces zamaknili za vsaj 100 let. Z odločnostjo in pravimi potezami ter vizijo nam je Slovencem vendarle uspelo ustanoviti svojo državo. Plebiscit 26. decembra 1990, na njem izražena splošna volja ljudstva in razglasitev neodvisnosti Slovenije, ki jo je objavila Slovenska skupščina 25. junija, sta ključna dogodka v naši novejši zgodovini. Tako pomembna kot Trubarjeva odločitev za pot proti Tübingenu, kjer je leta 1550 objavil prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem.
Ob jeziku in kulturi namreč prav državotvornost definira narod kot avtonomnega in od sosedov razlikujočega se subjekta.
Nacionalne države so sicer tvorbe, ki bodo nekoč v prihodnosti najbrž izumrle. To kažejo trendi združevanja v nadnacionalne skupnosti tako pri kapitalu kot v vojski in politiki. A vendarle je naša žepna državica in slovenska samoniklost s svojo kulturo in posebnostmi, gledano iz globala, nekaj, kar bi bilo smiselno ohraniti že zaradi istega razloga, kot se trudimo ohraniti posebne živalske vrste. Že zaradi tega, ker nikjer ni enake. Tako kot pri pridružitvi Evropski uniji, ko so se pojavljali evro-skeptiki, so se tudi takrat ob odcepitvi oz. osamosvojitvi pojavljali dvomljivci. Danes govorimo o jugo-nostalgikih. Nekateri še vedno verjamejo, da se je najbolje živelo v socializmu. Ob vsem razvidnih pokazateljih napredka in sprememb na bolje se še najdejo taki, ki bi spet nazaj v čase depozitov, pomanjkanja bencina, sive in enolične minimalistične arhitekture, šikaniranja zaradi tega, ker ste poslušali napačno zvrst glasbe ali pa bili naklonjeni modi, ki ni bila v skladu z realsocialističnim egalitarizmom ...!?
Takšnih prepričanj ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za naziranje tistih, ki so v starih časih lagodno živeli na račun drugih. Glede tega je bilo nekoč bolje poskrbljeno. Dandanes je pa vsak prisiljen dati od sebe maksimalno in se na trgu in v svetu dokazati. Na svojo stran pridobiti volivce, prepričati kupce, navdušiti publiko, fascinirati gledalce . Sposobnosti in znanja se najbolje ugotavlja v primerjavi z drugimi. Tekmovalnost in borba za obstanek sta na drugi strani že pripeljali do tako absurdnih situacij, da je preprost nakup postal raziskovalna naloga - projekt, v katerega je vključena vsa družina. Zasipanje s ponudbo in prepričevanje, da prav ta ali oni center premore tisto, kar najbolj potrebujete po najugodnejših cenah, sta pripeljala sam proces v začaran krog. Ob hiperprodukciji zahoda so v svetu še vedno dežele, kjer vladata beda in pomanjkanje.
Ob vstopu v Evropsko unijo je bilo prisotno predvsem upanje, da se bo poslej porazdelje-valo bogastvo bolj enakomerno ter da za nas to predvsem pomeni skorajšnje ujetje razvoja tistih najbolj razvitih. Tudi med sedanjimi čakajočimi na vstop je prisotno to upanje. Idealna rešitev tega bi bilo blagostanje za vse, tudi za tiste zunaj Evrope. To so sanje, a naj bi bile vodilo za tiste, ki imajo v rokah vzvode oblasti in krojijo usode množic. Gospodarska rast prinaša s seboj tudi povečevanje razlik med bogatimi in revnimi. Možnost izražanja najrazličnejših drugačnosti je v nasprotju s tako rekoč zapovedanim kolektivizmom, kjer je veljalo, da imamo vsi enake potrebe, pripeljala v skrajni individualizem. Barvitost različnih subkultur in sočasen soobstoj najrazličnejših stilov in zgodovinskih smernic v današnji globalizirajoči se vasici je sicer prijetna osvežitev vsakdanjika, tako značilna za postmoderno, a tisti minimum konsenza in enotnosti ter skupne volje bomo potrebovali tudi v Evropi.
Boris Voglar
SPREHOD PO VSEBINI
Župan sprejel ameriškega kirurga Lelanda
Albrighta	4
Dostopu do informacij MČ Jezero	4
Vlada podprla Maribor s partnerskimi
mesti	4
Delati dobro	5
Grajski grič je pokošen	5
Odgovori na vprašanja in pobude
svetnikov	6
Viktor Hoiker in njegovi zlati prinašalci	10
Možnosti skupnega gospodarjenja z
odpadki med Slovenijo in Hrvaško	11
Na Ptuju nov grafit, dolg 19 metrov	12
Vrtnarstvo Marinič mestu poklonilo več
kot 5000 cvetlic	12
Nizozemska je kmetijska velesila v
Evropi in svetu	12
Letos so skupno podelili kar 739 priznanj!	14
Lastniki kulturnih spomenikov in sredstva
Ministrstva za kulturo	15
Člani pihalnega orkestra so nekoč imeli
visok status	16
Ingoličeva ptujska leta	17
40 let zborovodskega dela Franca Lačna	18
Mešani pevski zbor DU Ptuj	18
Lepota Hasanefendičevega sveta na
ptujskem gradu	19
Mednarodni projekt Music Box	19
Na osnovni šoli Mladika so praznovali	20
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu	21
Magistrski študij računovodstva in
revizije na LU Ptuj	21
Projekt 5-letnega oblikovanja osebnosti za
osnovnošolce in srednješolce	22
Tekmovanja so lahko tudi zabavna	23
Dijaški dom je predstavil svoje delo	23
Učenci OŠ Ljudski vrt na Švedskem	24
Dan odprtih vrat Varstveno delovnega
centra Sonček	24
Idejna zasnova Ptujska vodna učna pot	25
Čas po upokojitvi	26
Delegacija TD Ptuj v Varaždinu	26
11. medobčinsko prvenstvo osnovnih šol
v plavanju	26
Svetovni pokal v kikboksu - Italija	27
Nina Kolarič: 649 centimetrov!	28
Lucas Horvat: »Bili smo pred vrati raja.«	28
Jan Klarič iz Ptuja državni mladinski
prvak v boksu	29
Zavec ostaja prvak	30
Kavadarci - mesto gostoljubnosti in
zabave	31
Naslovnica: Praznovanje dneva državnosti Foto: Rado Stropnik
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrja-nec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol. net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 771 08 82, gsm: 040 218 895; elektr. pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
¿^kpr/M	3
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
IZ MESTNE HIŠE
Župan sprejel ameriškega kirurga Lelanda Albrighta
Tanja Ostrman Renault
Ameriški kirurg je 4. junija v Kliničnem centru v Ljubljani Mojci Sagadin, ki ima redko bolezen živčevja - mitohondrijsko encefalopatijo, skupaj z ekipo slovenskih zdravnikov vstavil baklofensko črpalko. Čeprav so v Sloveniji tako črpalko vgradili že 21 bolnikom, so jo tokrat prvič otroku.
Foto: Aleš Šprah
je poudaril, da brez slovenske ekipe zdravnikov sam tega ne bi zmogel, hkrati pa še posebej izpostavil skrb in predanost Moj-činih staršev, ki si vsa ta leta, od kar ima Mojca to bolezen, prizadevajo, da bi ji bilo čim bolje in več kot vzorno skrbijo za njo.
Čeprav je takšen poseg v Ame-
Skromnost in zavedanje pomena timskega dela odlikujeta znanega ameriškega kirurga L. Albrighta (drugi z leve).
5. junija je priznanega ameriškega kirurga sprejel župan MO Ptuj, mu čestital za opravljeno delo in se mu zahvalil.
Čeprav je Leland Albright eden redkih tovrstnih strokovnjakov na svetu, deluje skromno in prav nič naduto. Zanj je najbolj pomembno to, da lahko pomaga otrokom, da jim olajša bolezen in hkrati tudi vsaj delno in občasno razbremeni ljudi, ki za take bolnike skrbijo. Posebej
Obvestilo o dostopu do informacij Mestne četrti Jezero
Črtomir Rosic, predsednik Mestne četrti Jezero
Človeštvo se je znašlo v informacijski dobi. S pojavom interneta, mobilnih telefonov in ostale informacijske tehnologije je samoumevna hipna globalna komunikacija in dostop do nepregledne količine informacij. Informacijska tehnologija se
razvija in napreduje, hkrati pa spreminja našo družbo, ki jo nekateri imenujejo kar informacijska družba. Internet postaja vse pomembnejši dejavnik sodobnega izobraževanja in tudi informiranja širše množice.
Z namenom bolje informirati
naše krajane in ostale uporabnike interneta o dogajanjih v mestni četrti Jezero smo izdelali spletni portal, ki je dosegljiv na naslovu http://www.mcjezero. si. Krajani četrti in obiskovalci spletnega portala bodo zraven splošnih informacij lahko:
•	spremljali delo sveta četrti z zapisniki sej, pravilniki ipd.,
•	spoznali prostore Doma krajanov Budina-Brstje in možnosti najema,
•	pridobivali informacije javnega značaja v domeni MO Ptuj,
•	spremljali aktivnosti društev iz mestne četrti Jezero in njihove prireditve,
•	podajali predloge in komentarje ter tako še bolj aktivno sodelovali pri oblikovanju kraja.
Vabimo vas, da obiščite naš spletni portal in se interaktivno sprehodite po njegovi vsebini.
Vlada RS podprla Maribor s partnerskimi mesti
Iva Ferlinc
riki bistveno dražji, tudi v Sloveniji ni prav poceni. Veliko so prispevali starši Mojce, pa tudi razne dobrodelne organizacije, ki so z različnimi akcijami zbirale denar za Mojco.
Nikoli ne moremo vedeti, kaj in kje nas lahko doleti. Toda v slogi je moč. Mojčin primer je eden izmed mnogih, kjer človeška solidarnost odigra najpomembnejšo vlogo.
Vlada je na podlagi posredovanih predlogov strokovne komisije o tem, da je Maribor s partnerskimi mesti najprimernejši kandidat za Evropsko prestolnico kulture 2012, na majski seji sprejela sklep, da pristojnim institucijam Evropske unije posreduje predlog za nominacijo Maribora skupaj z ustrezno dokumentacijo.
Mariborski župan Franc Kan-gler razume odločitev vlade kot nagrado za trud, ki ga je mesto v preteklih letih vložilo v svojo kulturno prepoznavnost. »Kandidatura Maribora ni le projekt mesta, temveč celotne države, saj gre za kulturno in si-
ceršnjo prepoznavnost Slovenije v svetu,« je opozoril Kangler. Ob tem je izrekel zahvalo partnerskim mestom v projektu - Ptuju, Velenju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti in Novemu mestu ter vsem ostalim, ki so sodelovali pri pripravi kandidature. »»Pričakujem, da se bo projektu pridružilo še katero mesto, predvsem Celje. Interes za sodelovanje pa je tudi na hrvaški strani,« je dodal župan Maribora. Ptujski župan že razmišlja o oblikovanju strokovne ekipe, ki se bo lotila izvedbe projekta na Ptuju in v njegovi okolici.
Podatki o kvaliteti pitne vode za odjemno HIT bar - Ul. 5. pre-komorske brigade, Ptuj. Odvzem vzorcev 30. maj 2007		
Parameter	Dovoljeno	Izmerjeno
PH	6,5-9,5	7,6
		
Elektroprevodnost	2500 MS/cm	510 MS/cm
Oksidativnost	5 mg/l O2	<0,5 mg/l
		
Kloridi	250 mg/l	11,0 mg/l
Amonij	^0,5 mg/l	<0,02 mg/l
Nitriti	0,5 mg/l	<0,007 mg/l
Nitrati	50 mg/l	21,9 mg/l
Atrazin	0,1 Mg/l	0,06 Mg/l
Desetil atrazin	0,1 Mg/l	0,06 Mg/l
Parametri so skladni s pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004).
4

ryr/f/t
MESTNI SVET / ZANIMIVOSTI
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
Delati dobro
Komunalni prispevek, da ali ne?
Dobro delo. Prav vsakdo si ga lahko privošči, še več, kdorkoli ga lahko komurkoli pokloni. Bodisi dami z nakupovalnimi vrečkami ali staršem pri vsakodnevnih opravilih, bodisi sodelavcem pri iskanju rešitve iz ustvarjalne zagate ali prijatelju pri zahtevni vzgoji najstnika.
S sleherno dobro namero in drobno pozornostjo že delamo dobro. Z nekaj centi revežu na ulici, z oblačili, ki jih več ne rabimo, z donacijami na zbirne račune žrtvam naravnih nesreč, ki lahko v dovolj organizirani obliki veliko obetajo. Posebno takrat, ko se med nami aktivirajo posamezniki, ki s svojim ugledom lahko vplivajo na širše družbeno prizadevanje in pripomorejo k reševanju malih in velikih vprašanj. Njim pripisujemo pravilne ali pa tudi napačne premike na poti do lepšega, bolj urejenega okolja.
In kako zelo pomembno je tukaj ne pozabiti na dobre namere. Pred podobno dilemo smo sedaj predstavniki lokalne skupnosti v razpravi o odloku, ki naj bi urejal področje komunalne opremljenosti MO Ptuj in posledično tudi obračunavanje komunalnih taks.
Ne pozabljamo, da sta tudi dosledno ločevanje odpadkov in skrb za naravo izraz dobrega dela. Čeprav so bili začetni koraki povezani s smelo odločitvijo in velikimi vložki v izgradnjo modernega odlagališča odpadkov, četudi je strošek zbiranja ločenih odpadkov višji v primerjavi s klasičnim odvozom za posamezna gospodinjstva, se zavedamo, da s tem ohranjamo svoje bivalno okolje čistejše, lepše. In na Ptuju to znamo delati. To področje je vzorčno urejeno v Sloveniji.
Zavedamo se, da so potrebe in želje po urejeni infrastrukturi, asfaltiranih cestah, urejenih pločnikih in kanalizaciji ogromne, da je na posameznih področjih urejenost le-tega različna in da je bila v veliki meri odvisna tudi od dosedanje politike. Vemo pa tudi, da razpoložljiva sredstva v občinski blagajni ne zadoščajo za pokritje teh stroškov. Zavedamo se, da so tudi na Ptuju mlade družine, ki so jim kakršnekoli dodatne finančne obremenitve samo ovira na poti do reševanja stanovanjskega vprašanja, da je dosedanje načrtovanje in odločanje o izgradnji infrastrukture nekatera področja zaobšlo.
Zavedamo se, da so dosedanje generacije vlagale v izgradnjo infrastrukture in hkrati opazujemo, kako v tem trenutku rastejo v samem središču veliki trgovski centri, kako se z novimi objekti polni industrijska cona ... Seveda zaradi pomanjkljivih predpisov na tem področju brez kakršnihkoli obvez vlaganja v lokalno infrastrukturo.
Mi pa se ob vsakoletnem sprejemanju proračuna usklajujemo, ali iz razpoložljivih sredstev asfaltirati 100 metrov ceste nekje v Grajeni ali morda izgraditi nekaj metrov pločnika v Podvincih ali pa je bolj potrebna kanalizacija na Mestnem Vrhu. Ne bi nas presenetilo, če se nam investitorji potiho, z velikim užitkom posmehujejo. Hkrati pa čutimo odgovornost, saj s sprejetjem tega odloka dodatno finančno obremenimo tudi Ptujčane.
In če se vrnem na začetek. Delati dobro. Sleherna pozornost šteje, nesebično lahko deluje prav vsak, kakor kdo zna in zmore. Le iskren interes je potreben. Pravi motiv torej, ki nas usmeri, da stopimo iz sebe in se začnemo brigati tudi za druge. Verjamem, da bomo na Ptuju to znali narediti.
Miran Meško
/■ ^	1	• v 4	1 v
Grajski gric je pokošen
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Pokrajinski muzej Ptuj je konec maja organiziral že 3. tradicionalno košnjo grajskega griča. Koscem, ki jim ni vseeno za njegovo podobo in tudi ne za turistično ponudbo mesta, so se letos pridružili Tlačani iz Spuh-lje. V zgodnjih jutranjih urah se je ob vznožju ptujskega gradu zbralo okrog 30 koscev. Ti so na način, kot so prekaljeni kosci kosili nekoč, grajski grič zgledno pokosili in s tem preprečili nadaljnjo rast trave, ki je že pošteno kazila njegovo podobo.
»Po eni strani gre za to, da resnično pokosimo grajski hrib, ki je sedaj nekako v pristojnosti našega muzeja, kajti v nasprotnem primeru bi bila to ekološka sramota. Po drugi strani pa smo to priložnost izkoristili in pripra-
vili zanimivo prireditev, saj, kot sem ugotovil, celo Ptujčani več ne vedo, kako poteka košnja na stari način,« je pojasnil direktor ptujskega Pokrajinskega muzeja Aleš Arih.
Za septembrsko košnjo organizator obljublja, da bodo pripravili posebno tekmovanje v košnji, na katerega bodo povabili župana in lokalne politike. A. Arih nam je še zaupal:«Moram povedati, da smo tokrat županu oprostili in ga nismo posebej povabili, kajti tisti dnevi od otvoritve Puhovega mostu naprej so bili zanj naporni. Jeseni načrtujemo tekmovanje županov, zato mu bomo dali čas, da trenira in potem pokaže svoje sposobnosti, saj bo imel močno konkurenco«.
Grajski hrib je za zdaj pokošen, ostaja pa vprašanje, kakšna bo njegova podoba vse tja do jeseni.
5
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
MESTNI SVET
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Pobuda Jožeta Glazerja: Mestni svet naj sprejme sklep, s katerim zadolži občinsko upravo, da pripravi seznam stavb v občinski lasti v starem mestnem jedru, ki so potrebne obnove strehe in fasad ter predstavi plan obnove v mandatu tega mestnega sveta. Odgovor: Lastnik velike večine stavb v starem mestnem jedru je Mestna občina Ptuj. Pri nekaterih stavbah še teče postopek denacionalizacije. V okviru sprejetih proračunov za leti 2007 in 2008 so sprejeti tudi načrti razvojnih programov na področju stanovanjske dejavnosti in poslovnih prostorov, kar pomeni, da so predvidena sredstva za investicijsko vzdrževanje objektov v lasti MO Ptuj.
V	okviru razpoložljivih sredstev se na začetku proračunskega leta pripravi program izvedbe investicijskovzdrževalnih del na objektih v lasti občine. V letu 2007 je načrtovanih nekaj obnov streh in fasad.
Sklenjene so pogodbe za izvedbo gradbeno-obrtniških del na naslednjih objektih:
1.	Vošnjakov ul. 1 - fasada
2.	Jadranska ul. 18 - fasada
3.	Prešernova ul. 25 - streha in fasada
4.	Prešernova ul. 9 - fasada in streha
Nadaljuje se s programom, ki si ga je mestna občina zastavila.
V	letu 2006 so bila izvedena obnovitvena dela na objektih Slovenski trg 7, Slovenski trg 9, Slomškova ul. 24, Miklošičeva ul. 2 in 4 ter obnovljen leseni balkon na Mestnem trgu 4, Krempljeva ul. 10 in 8.
Bogdan Kovač
Pobuda Silve Fartek: Na celotnem območju MO Ptuj naj se namestijo označevalne table ulic.
Odgovor: Mestna občina Ptuj v proračunu za leti 2007 in 2008 nima predvidenih sredstev za postavitev tabel, ki označujejo ulice. Pri sprejemanju rebalansa proračuna bomo predlagali, da
se namenijo sredstva za postavitev označevalnih tabel.
Andrej Trunk
Pobuda Miroslava Letonje: V bližini jedilnice OŠ Mladika naj se sanirajo dotrajane kanalizacijske cevi, ker se širi neznosen smrad.
Odgovor: Pobuda je posredovana vzdrževalcu kanalizacije Komunalnemu podjetju Ptuj, ki bo opravilo pregled na navedeni lokaciji, ugotovilo vzrok za širjenje smradu. Po potrebi bo javni del omrežja javne kanalizacije očiščen, kanalizacijski priključek pa je dolžan redno vzdrževati uporabnik.
Pobude Marjana Kolariča:
1.	Ureditev kapele na Dornav-ski cesti naj se izvede vsaj do 15. julija 2007.
Odgovor: Zaključeni so razgovori glede nove lokacije prestavitve kapele (pri TEVE), pristojna za prestavitev pa sta DRSC in Mestna občina Ptuj. Z DRSC se bomo poskušali v čim krajšem času dogovoriti za tehnično izvedbo postavitve kapele in način financiranja.
Marijana Nikšič Zorko
2.	Po programu vzdrževanja objektov skupne rabe - vzdrževanje cest - naj se uredi še košnja trave ob republiških glavnih cestah.
Odgovor: Odgovorna institucija za vzdrževanje površin ob republiških cestah je Direkcija Republike Slovenije za ceste. Pripomba bo posredovana na njihov naslov.
3.	Pristojne poziva, da po levi strani potoka Grajena, pri Qlandiji, proti glavni cesti uredijo še okoli 20 metrov zaščitne ograje.
Odgovor: Izpostavljen problem smo si ogledali na lokaciji sami ob Qlandiji in ugotovili, da je za ureditev ograje pristojno podjetje Hypo leasing iz Ljubljane. Pristojne bomo obvestili o vaši pobudi in jih pozvali, da čim
prej uredijo del neurejene zaščitne ograje ob potoku Grajena.
Andrej Trunk
Vprašanje in pobuda Janeza Rožmarina:
1.	Kako to, da smo dovolili podreti Rakuševo hišo na Ormoški, če je imela status zaščitene stavbe?
Odgovor: Čeprav je objekt z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89) razglašen za kulturni spomenik, MO Ptuj ni pristojna za opravljanje nadzora v zvezi s posegi na objektih nepremične kulturne dediščine. Ker objekt Vila na Ormoški 24, ki leži na nepremičnini, parcelna št. 1632, k. o., Ptuj, ni v lasti Mestne občine Ptuj in ker v zvezi z navedeno rušitvijo ni bilo izdano nobeno soglasje oz. dovoljenje, MO Ptuj odgovornosti za navedeno rušitev objekta ne more prevzeti. V kolikor bo MO Ptuj s strani pristojnih prejela uradno informacijo o navedeni rušitvi, vam bo le-to posredovala.
2.	Mestni svetniki naj dobimo nekaj konkretnih informacij v zvezi z razpisom in izbranim izvajalcem za čiščenje javnih površin in urejanje zelenic.
Odgovor: MO Ptuj je v Uradnem listu RS, št. 23, dne 16. marca 2007, objavila javno naročilo: Vzdrževanje zelenih površin, ulic, trgov in pločnikov v mestu Ptuj po odprtem postopku. Do roka, predvidenega za odpiranje ponudb (2. 4. 2007, do 9. ure), so prispele ponudbe naslednjih ponudnikov: Čistoča, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., in Vrtnarske storitve Janko Kelenc, s. p. Za izvedbo predmetnega javnega naročila je podjetje Čistoča ponudilo ceno v višini 173.516,40 EUR, Komunalno podjetje Ptuj 303.886,02 EUR in Vrtnarske storitve samostojni podjetnik Janko Kelenc 1.015.915,20 EUR. Navedene cene vključujejo DDV. Glede na ocenjeno vrednost javnega
naročila, ki znaša skladno z zagotovljenimi sredstvi in sklepom o začetku postopka 192.000,00 EUR (brez DDV), je razvidno, da je podjetje Čistoča ponudilo najnižjo ceno za izvajanje javnega naročila, kar je bil tudi edini kriterij za izbor. Podjetje Čistoča je bilo v postopku oddaje javnega naročila z dopisom dne 5. aprila 2007 prav tako pozvano k predložitvi seznama razpoložljive mehanizacije. Zahtevan seznam je MO Ptuj prejela v predvidenem roku. Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika je bilo vsem ponudnikom vročeno 4. maja 2007. Na podlagi pravočasne zahteve za dodatno obrazložitev odločitve naročnika, ki je bila posredovana s strani Komunalnega podjetja Ptuj, je MO Ptuj le-to pripravila in jo vlagatelju vročila 16. maja 2007. Po preteku roka za vložitev zahtevka za revizijo je bila z izbranim ponudnikom, podjetjem Čistoča, sklenjena pogodba, ki velja do vključno 31. decembra 2007.
Nina Majcen Ogrizek
Pobuda Lidije Majnik: Mestna občina Ptuj naj v imenu vseh zainteresiranih na Direkcijo za ceste RS poda vlogo, da se krožišča koncesijsko predajo v upravljanje.
Odgovor: Po Zakonu o javnih cestah občine vzdržujejo na kro-žiščih državnih cest naslednje prometne površine: javno razsvetljavo, kolesarske steze in pločnike, na občinskih cestah pa vse tehnične elemente krožiš-ča. Za zeleno površino rondoja državne ceste skrbi Družba Republike Slovenije za ceste, če gre za zelenico. Če pa občina želi imeti to površino zasajeno z raznimi okrasnimi rastlinami, pa jo vzdržuje sama. V zvezi z vašo pobudo se z DRSC že vodijo razgovori o načinu vzdrževanja krožišč.
Marijana Nikšič Zorko ♦ ♦♦
Vprašanja in pobude Marije Magdalenc: V sredstvih javnega
6	■ /}/f<yw/t
MESTNI SVET / ZANIMIVOSTI
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
obveščanja naj se občanom odgovori na vprašanja, predvsem pa naj se jim pojasni, kolikšen del krivde za takšno stanje pade na MO Ptuj, in sicer:
1.	Kdo je zadolžen za čiščenje ulic, parkov, poti na grad in okolice kioskov, ali mestna občina ali kdo drug?
Odgovor: Za čiščenje ulic, parkov, poti na grad je zadolženo podjetje Čistoča, Ljubljanska cesta 12 f, 1236 Trzin. Okolico kioskov si morajo čistiti lastniki kioskov.
2.	Zakaj na celotnem območju MO Ptuj niso pokošene nabre-žine ob cestah in zakaj se ne odstrani trava, ki raste iz večine pločnikov? Kdo je odgovoren za opravljanje teh del?
Odgovor: Košnja bankin ob cestah se izvaja po programu. Dela izvaja Komunalno podjetje Ptuj. Trava iz pločnikov se bo odstranila do konca junija. Dela bo izvedla Čistoča.
3.	Kdo je dolžan pometati kro-žišča na Dornavski cesti, ki so redno posuta z gramozom in ostanki betona? Prevozniki ali kdo drug?
Odgovor: Po zimski službi je krožišče dolžan pomesti upravljavec ceste, to je Direkcija RS za ceste. Po programu za vzdrževanje objektov skupne rabe pa se pločnik na Dornavski cesti pometa dvakrat mesečno. Če udeleženci cestnega prometa opazijo razsipavanje gramoza ali betona, je to potrebno takoj prijaviti na Policijsko postajo Ptuj.
4.	Občanom je potrebno pojasniti, kdo je pristojen za urejanje krožišč na Dornavski cesti!
Odgovor: Po kvalitetnem prevzemu bo krožišča na Dornav-ski cesti prevzela v upravljanje Direkcija RS za ceste, saj gre za regionalno cesto, o morebitnem alternativnem vzdrževanju (MO Ptuj, posamezna društva ali gospodarski subjekti) pa tečejo razgovori s predstavniki DRSC.
5.	Kdo bo vzdrževal panoramski grič? Lastnika zemljišča in nasada je treba zadolžiti, da grič takoj uredi.
Odgovor: Po podatkih zemljiške knjige je pri nepremičnini, ki sestavljajo "Panoramski hrib" kot lastnica vknjižena Republika Slovenija, zato se morajo od nje pridobiti vsa soglasja za posege
na Panorami.
6.	Čigavo je zemljišče na Potrčevi cesti, kjer je bil nekoč Petrolov bencinski servis?
Odgovor: Lastnik zemljišča na Potrčevi cesti je Gradbeno podjetje Ptuj, Osojnikova cesta.
Zdenka Matjašič
7.	Strokovne službe občinske uprave naj pripravijo odlok, ki bo lastnike hiš zavezal k ureditvi pročelij njihovih stavb.
Odgovor: MO Ptuj še ni pristopila k pripravi Odloka za obnovo objektov, ki so v zasebni lasti, ampak je sprejela Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev lastnikom in solastnikom stanovanj in stanovanjskih stavb za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja (Ur. vestnik MOP, št. 5/06).
8.	Strokovne službe naj pripravijo in objavijo seznam najbolj neurejenih stavb v starem mestnem jedru. Hkrati je potrebno zapisati tudi, kdo so lastniki premoženja, ki propada in kazi naše mesto.
Odgovor: MO Ptuj bo pripravila seznam objektov, ki kazijo veduto Ptuja, s tem da bodo podatki obsegali samo naslov, kje se objekt nahaja (upoštevajoč Zakon o varovanju osebnih podatkov). Predlagamo imenovanje komisije, ki bi sodelovala pri sestavi seznama, v kateri bi bili predstavniki turizma, svetniki in strokovni uslužbenec občinske uprave.
Bogdan Kovač
9.	Kdaj bo končno urejen potok Grajena od Tihe poti do izteka potoka?
Odgovor: Upravljanje z vodami ter priobalnimi zemljišči je v pristojnosti države. MOP - ARSO potrdi letni program vzdrževanja, tako so v letošnjem letu zaključena dela ob gimnaziji (del Tihe poti) in v planu je samo še redno vzdrževanje - košnja. Plan dela za naslednje leto bomo pridobili naknadno.
Marijana Nikšič Zorko ♦ ♦♦
Pobude Albina Piška: 1. Nujno potrebno je preple-skati in opraviti nujna vzdrževalna dela železnih ograj na vseh mostovih čez potoke, tako obeh ograj čez Studenčnico, v
Grajeni, Rogoznici...
Odgovor: Po 42. členu Zakona o javnih cestah za vzdrževanje premostitve in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov nad državnimi cestami skrbi Direkcija za ceste, za vzdrževanje premostitvenih objektov na občinskih cestah pa bomo poskrbeli v sklopu rednega letnega vzdrževanja (Stu-denčnica).
Marijana Nikšič Zorko 2. Elektro Ptuj naj se pozove, da uredi izklop javne razsvetljave tako, da luči ob 6.10 ne bodo več gorele, ampak naj se izklopijo takoj, ko se zdani (to pa je že po 4. uri zjutraj). Odgovor: Pobuda je bila posredovana izvajalcu vzdrževanja javne razsvetljave, Komunalnemu podjetju Ptuj.
Zdenka Matjašič ♦ ♦♦
Pobuda Milana Petka: Na pločniku od Maistrove ulice proti Grajeni naj se s prometno signalizacijo omogoči uporaba pločnika tudi za kolesarje. Odgovor: Po pravilniku o projektiranju cest (9. člen) je potrebna širina, ki jo potrebuje kolesar 0,75 m in pešec prav tako 0,75 m, torej minimalno 1,5 m. Pločnik, ki je trenutno v izgradnji, je širok 1,6 m, vendar se na posameznih odsekih zaradi pomanjkanja prostora zoži. Pobudo bomo proučili, saj moramo zagotoviti varnost vseh udeležencev v prometu, nikakor pa se ne strinjamo, da bi tak znak postavili na delu pločnika pod gradom, do križišča pri potoku Grajena, v smeri proti šolskemu centru.
Pobuda dr. Marjana Janžeko-viča: MO Ptuj naj Komunalno podjetje pozove k izdelavi projekta celovite ureditve starega rogozniškega pokopališča z naslednjimi predlogi ureditve: odstranitev vseh starih in zanemarjenih dreves ameriškega kleka (cipres), ki so brez horti-kulturnega koncepta razpršene po celotnem pokopališču. Odgovor: Komunalno podjetje postopoma odstranjuje klek
(ciprese), kar je tudi predlog Zavoda za naravne in kulturne dediščine. Staro rogozniško pokopališče je v lasti MO Ptuj, ki je pobude vzela na znanje in jih bo poskušala v naslednjih letih v okviru finančnih zmožnosti realizirati.
♦ ♦♦
Pobuda Jožeta Štrafele: Strokovne službe občinske uprave poziva, da pripravijo seznam vseh kanalizacijskih in vodovodnih jaškov v mestni četrti Panorama oz na celotnem območju občine in hkrati naj pozove upravljavca, da čim prej sanira vse pokrove.
Odgovor: Komunalno podjetje Ptuj ima kot vzdrževalec kanalizacijskih in vodovodnih vodov v svojem katastru zavedene vse jaške javnega kanalizacijskega omrežja in vodovoda (kanalizacijskih jaškov je v MO Ptuj 2665). Verjetnost, da bi bili vsi pokrovi potrebni sanacije, je majhna. Vzdrževalec ima podatke o pokrovih, ki jih bo skušal sanirati z ustreznimi tesnili (Sel-ska cesta).
Pobuda Vlada Čuša: Ptujska Energetska svetovalna pisarna naj pripravi možne predloge racionalizacij, preko katerih naj bi MO Ptuj privarčevala pri energiji, ki jo plačujemo iz proračuna. Na eno naslednjih sej sveta naj se povabi tudi Bojana Grobovška, svetovalca v Energetsko svetovalni pisarni, da nam te zadeve predstavi, saj je mogoče, da bi se našlo še kakšne druge možnosti za racionalizacijo, zato bi bila tudi ta informacija za mestni svet dobrodošla.
Odgovor: Ptujski energetski pisarni je vaša pobuda posredovana, odgovora še nismo prejeli.
Lahko pa vas obvestimo, da MO Ptuj skupaj z ZRS Bistra Ptuj kot partner sodeluje v projektu Future Public Energy, katerega vodilni partner je MO Velenje, ki ga financira Sosedski program pobude Skupnosti INTERREG III A Slovenija-Madžarska-Hr-vaška 2004-2006.
Marijana Nikšič Zorko
7
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007	PTUJČANI
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
Skrb za okolje je naša prioriteta
Na svetovni dan okolja po celem svetu potekajo različne prireditve, katerih glavna tema je okolje. Tudi v SMS - Stranki mladih Slovenije - smo se odločili, da dodamo svoj delež pri širjenju okoljevarstvene ozaveščenosti ter opozorimo na nekatere okoljske probleme, ki ogrožajo tako posameznika kot tudi celotne ekosisteme in bi jih morala vladajoča politika še posebej vzeti v ozir.
V	SMS - Stranki mladih Slovenije, ki je tudi edina stranka iz Slovenije članica EGP - Evropske zelene stranke, se zavedamo, da je eden izmed ključnih dejavnikov, ki vplivajo na spreminjanje klimatskih razmer, prav gotovo onesnaževanje, zato menimo, da je pomembno, da se nanj opozarja in pristojne organe vzpodbudi k izvajanju ustreznih ukrepov.
V	ta namen smo pripravili Eko stojnice, kjer smo mimoidočim delili letake z informacijami o škodljivih posledicah onesnaževanja s CO2 ter praktičnimi nasveti, kako onesnaževanje zmanjšati.
Ob 25. juniju, dnevu državnosti, čestitamo vsem prebivalkam in prebivalcem Republike Slovenije!
Robert Križanič,
predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj
OO Desus Ptuj se že pripravlja na prihodnje volitve
V Sloveniji je slab milijon volivcev, polovico je upokojencev. Za dober volilni rezultat pa bi DeSUS potreboval glas le vsakega četrtega slovenskega upokojenca.
Ko gre za pokojnine, za zdravstveno varstvo in druge pomembne zadeve, naši poslanci v državnem zboru še nikoli niso odpovedali, z upokojenskimi glasovi izvoljeni drugi poslanci pa pogosto. Stranka Desus še zdaleč ne zagovarja le koristi upokojencev, ampak se zavzema za socialno državo, ki je tako v interesu mladih kot še zaposlenih in že upokojenih delavcev. Premalo upokojencev je včlanjenih v stranko Desus. Pomembno pa je sodelovanje stranke z društvi upokojencev v mestnih in primestnih četrtih.
Predsednik sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Ivan Sisinger in generalni direktor Marijan Papež sta na tiskovni konferenci predstavila poslovanje zavoda za minulo leto. Kot je bilo ugotovljeno, je zavod posloval pozitivno.
Ob dnevu državnosti vam čestitamo.
Albin Pišek
LDS
Novo vodstvo mlade liberalne demokracije Ptuj

V petek, 8. junija, je bila v gostišču pri Tonetu volilna skupščina mlade Liberalne demokracije Ptuj. Za predsednika MLD je bil izvoljen Saša Lončar, podpredsednica je postala Taja Strelec, sekretarsko mesto je obdržala Meta Majnik. V izvršni odbor so bili izvoljeni Tine Janežič, Matjaž Ferk, Aleš Mesarič in Gregor Miložič.
Skupščine so se udeležili tudi Lidija Majnik, predsednica MO LDS Ptuj, Marija Magdalenc, svetnica MO Ptuj, in Emil Mesarič, sekretar MO LDS Ptuj. Novi predsednik Saša Lončar je v svojem govoru poudaril, da bo nadaljeval pozitivno kontinuiteto delovanja podmladka iz preteklosti, začinjenega z mladostno energijo novega izvoljenega vodstva. Vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskreno čestitamo ob 25. juniju, dnevu državnosti.
MO LDS Ptuj
Bralkam in bralcem Ptujčana želimo doživeto, ponosno in sproščeno praznovanje dneva državnosti. Imeti lastno državo je bil večstoletni nedosanjan sen Slovencev, ki smo ga uspeli v naši generaciji uresničiti in doživeti, na kar smo lahko upravičeno ponosni.
Demokratična družbena ureditev primerljiva z državami (so)članicami EU ter umestitev mestne občine Slovenska ljudska stranka mg(j razvojna središča in žarišča pokrajinskega pomena v Sloveniji nam omogoča tudi sproščen pogled na sedanjost in v prihodnost.
Mestni odbor SLS Ptuj
Spoštovani Ptujčanke in Ptujčani, v MO SNS Ptuj v zadnjem času opažamo, da je stanje duha v Sloveniji na področju domoljubja na porazni ravni. V medijih so hlapci jugonostalogije, ki se jim kolca po bivšem nedemokratičnem sistemu, v katerem so imeli oblast in privilegije, začeli v ospredje dajati tezo, da se je pred osamosvojitvijo Slovenije bolje živelo. Takšne teze so seveda laži, spodbujajo pa jih tisti, ki so bili v bivšem sistemu na oblasti in so nam žugali, češ če se osamosvojite, boste jedli travo. Vsem tem SNS MO Ptuj želi dober tek in prijetno vožnjo s jugom na poti po pralni prašek in banane v Avstrijo. Vsem Ptujčanom in Ptujčankam želimo ponosno praznovanje ob dnevu državnosti, 25. junija. In ne pozabite izobesiti zastave.
Miroslav Letonja,
predsednik MO SNS Ptuj
8
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007	PTUJČANI
r^ SOCIALNI
L- ^nruAVDi
ISB DEMOKRATI
Javna tribuna z Borutom Pahorjem / Kakšno Slovenijo hočemo?
4. julija je v hotelu Mitra na javni tribuni z naslovom Kakšno Slovenijo hočemo gostoval predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor, ki je uvodoma vse prisotne pozval k iskrenemu dialogu. Povedal je, da je njegova osebna želja kandidirati za predsednika RS, da pa se je osebni želji pripravljen odreči, če ne dobi podpore stranke. Ta pa je v zadnjih dneh izkazala željo, da jih Pahor raje popelje na parlamentarne volitve 2008. Odločitev bo jasna 29. junija 2007.
Kot je povedal Pahor, se mu pred odločitvijo pojavljata dve glavni dilemi: Kako bo javnost reagirala, če konec meseca ne bi kandidiral, saj ga po javnomnenjskih raziskavah uvrščajo med favorite, in kaj bi se zgodilo, če gre na volitve in uspe? »V slednjem primeru bi stranka morala iti na kongres, kadrovski kongres pa nikoli ni kongres objemanja in prisrčnih odnosov; začne se boj za oblast, ki pa bi se v tem primeru bU tik pred začetkom parlamentarnih volitev. Nova izvolitev bi lahko povzročila krizo v stranki, saj nova kandidatka oz. kandidat ne bi mogel užiti enakega ugleda,« je povedal Pahor.
Jana Skaza
V MO SDS Ptuj - aktivno
Majske aktivnosti MO SDS Ptuj so bile namenjene letni konferenci s športno-družabnim srečanjem članic in članov, ki je bila 25. maja v prijetnem okolju NK Podvinci. Številni člani, simpatizerji in gostje konference so se po uradnem delu pomerili še v malem nogometu. V soboto, 26. maja, pa nas je športna ekipa MO SDS uspešno zastopala na devetih športnih igrah SDS v Celju.
S ciljem dobrega sodelovanja vas prijazno obveščamo, da so uradne ure na sedežu MO SDS Ptuj, Čučkova 2, vsak ponedeljek od 10. do 12. ure in vsak petek od 17. do 19. ure.
Občankam in občanom, Slovenkam in Slovencem čestitamo ob dnevu državnosti, želimo ponosno praznovanje in prijetne poletne dni!
MO SDS Ptuj
v
Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš pomagal Američanki Mimi Hughes iz reke Drave
Mimi Hughes, 51-letna Američanka, je svetovna zvezda ultramaratonskega plavanja. Lani je preplavala Donavo, pred desetimi leti je premagala 85-kilometrsko razdaljo Beringovega preliva, ki loči ZDA in Rusijo, pred tremi leti je preplavala 652 milj dolgo ameriško reko Tennessee.
Tokrat se je odločila preplavati reki Muro in Dravo z namenom opozoriti na pomen rek in voda za življenje v njih in ob njih. Mimi je mati štirih otrok in velika zagovornica varovanja okolja.
Mimi Hughes je ob prihodu na Ptuj med drugimi pričakal tudi predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš, ki ji je tudi pomagal iz vode navkreber po brežini reke Drave.
Zeleni Ptuja
M Si
Aktivnosti Mestnega odbora stranke na Ptuju
Nova Slovenija
KrtiBníko tfi/iS^lca vtranka
Mestni odbor N.Si Ptuj je na letni konferenci 31. maja v svojem poročilu pregledal delo v letu 2006 s poudarkom na analizi lokalnih volitev 2006. Predsednik MO N.Si Ptuj Janez Rožmarin je predstavil plan dela in aktivnosti za leto 2007 v zvezi s predsedniškimi volitvami in pripravami na volitve v Državni zbor RS 2008. Člane N.Si je med drugim pozval k nadaljnjemu delu in skrbi za čim večjo prepoznavnost stranke tako na lokalni kot državni ravni, saj le tako lahko upamo tudi na boljše rezultate stranke Nove Slovenije.
Člane in simpatizerje je pozval, naj se zelo aktivno vključijo v kampanjo in pomoč pri pripravah za predsedniškega kandidata Alojza Peterleta na prihajajočih predsedniških volitvah. Prepričan je, da podpiramo najboljšega kandidata in zato verjame v njegovo uspešnost. Konference so se udeležili podpredsednik stranke, poslanec in župan Alojz Sok in drugi gostje iz tajništva stranke, predsedniki in predstavniki sosednjih občinskih odborov in predsednik RO N.Si Ptuj-Ormož Simon Kolmanič ter predstavniki podmladka.
Mestni odbor N.Si Ptuj
9
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
PTUJČANI
Viktor Hoiker in njegovi zlati prinašalci
Prihodnje leto lahko na Ptuju pričakujemo razstavo zlatih prinašalcev
Ko stopim na dvorišče, me pričakajo nasmejani psi. Dobesedno. Zlati prinašalci Ptujčana Viktorja Hoikerja so resnično zlati. Pet psov, brez katerih si z ženo ne znata več predstavljati življenja, ju zadnjih trinajst let spremlja in osrečuje. Najprej ljubljenčki, nato delovni psi. Uspehi na lepotnih tekmovanjih ne prinašajo samo prepoznavnosti lastnikoma, temveč tudi Sloveniji in Ptuju.
Pogovarjala se je: Staša Cafuta
Ptujčan Viktor Hoiker je že od malih nog navezan na pse. Doma so imeli kokeršpanjela. Leta 1966 je odšel v Nemčijo, kjer je delal kot tiskar in tiskal veliko publikacij in tiskovin predvsem o živalih. Pred dobrimi desetimi leti sta se z ženo odločila kupiti psa, zlato prinašalko, s katero sta začela obiskovati razstave. Ko je Viktor s prvo psičko na pasji razstavi dosegel četrto mesto, je vedel, da je razstavljanje psov krasen šport, s katerim se želi profesionalno ukvarjati. In kot pravi sam, sta se zastrupila s to pasmo. Danes imata doma pet psov ter dva v solastništvu. Ko intervjuvam Viktorja, se njegovi psi izmenično »cartajo« pri njem. Njihove pozornosti sem deležna tudi sama. Tako mehki, ljubki, prijazni so. Na trenutek pomislim, da bi kar vseh pet od-
Foto: Staša Cafuta
peljala domov. Ne morem, doma me čaka moja psička.
Kako kličete vaše pse?
Doma imava tri psičke in dva psa. Imajo dolga rodovniška imena. Po domače pa jih kličemo: Reja, Lenči, Lase, Emica in Tango.
Kakšen je odnos med vami in vašimi psi?
Zelo intenziven. Pse imam v prvi vrsti zase, to so moji ljubljenčki. Najboljši prijatelj je pes, nikoli te ne bo izneveril. Vedno je prijazen. Razstave pa so prišle zraven.To je naš hobi. Če ne bi imel psov, ne bi toliko potoval po svetu!
Zakaj ravno zlati prinašalci?
Po značaju mi je nekako najbolj ustrezal. Takrat so to bili pri nas še redki psi. Je družinski pes, zelo pameten, neagresiven.
Zelo rad ima ljudi in je lahko učljiv, vendar samo z ljubeznijo in nagrado. Če si dosleden pri vzgoji, lahko dosežeš zavidljive rezultate.
Bi lahko rekli, da so pasje razstave lepotna tekmovanja in jih na nek način lahko primerjamo s tekmovanji za »miss«?
Natanko tako. To je lepotno tekmovanje. Ravno tako kot pri misicah. Psa se ocenjuje v celoti: kako je grajen, kako se postavlja, obnaša, teče ... Ocenjuje se tudi, kako dela z njim »hendler« oziroma razstavljavec v ringu, kjer se psi predstavljajo. Sam tega več ne počnem, imam pa dve mladi sodelavki, ki na razstavah delata z mojimi psi. Lepotna tekmovanja so prava paša za oči.
Ali se psi zavedajo svoje lepote?
Da! To vidite po obnašanju v ringu. Pred kratkim mi je rekla zelo priznana sodnica, Marija Kavčič, kako je moj pes samozavesten. Moram povedati tudi to, da se pes vsak dan ne vede enako. Tako kot mi, imajo tudi živali dobre in slabe dneve. Ko je razpoložen, dvigne glavo in pozira. Treme nimajo. Potrebno
J
pa jih je socializirati, peljati v mesto, da se navadijo na ljudi, na hrup.
Skrivnosti lepote vaših psov? Kaj vse je potrebno delati, da dosežejo psi vse standarde?
Skrivnosti ni. Treba je kupiti psa z rodovnikom, pri dobrem vzreditelju, ki tudi naprej pomaga pri odraščanju psa, svetuje lastniku. Potrebno je obiskati pasjo šolo. Res pa je, da se v prvi vrsti uči vodnik psa in ne pes. On natančno ve, zakaj se gre. Pes dela tisto, kar njegov lastnik zahteva. Vse je stvar vzgoje in doslednosti lastnika.
Na katere uspehe ste najbolj ponosni?
V vseh teh letih se je nabralo veliko uspehov, pokalov, nazivov in prekrasnih izkušenj. Lase, ki smo ga kupili na Finskem, je star dobrih osem let in ima 10 šampionatov v Evropi. Je izredno uspešen kot veteran. Njegova največja zmaga je bila v Luksemburgu, drugo mesto. Največje uspehe pa imamo z našo psičko Lenčiko, ki izvira iz Madžarske. Ima 14 šampionatov v Evropi. Kolikor mi je znano, je edina psička v Evropi, ki jih ima toliko. Emica ima štiri šam-pionate, dva sta še odprta. Naše novo upanje pa je desetmesečni Tango. Ta psiček je bil do danes desetkrat na stopničkah v best in showu (najlepši na razstavi). Letos je v Luksemburgu v skupini najmlajših prejel 3. mesto, kjer je skupno nastopalo 5.400 psov.
Kako izbirate mladiče, ko kupujete? Kako veste, kateri je pravi, saj so vendar vsi enaki?
Na Hrvaškem imam prijatelja, ki je velik poznavalec psov in ima izredno dobro oko za mladiče. Pri dveh mesecih se že vidi, kakšen pes bo, ko bo odrasel. Vidi se, ali bo nekaj posebnega, ali bo pravi za razstave, nadpovprečni. Je pa res, da je vsak mladič drugačen, ne morejo biti vsi pametni, zdravi in lepi.
Imate tudi psarno Hoikers. Kje vse so vaša legla, kdo so vaši kupci?
V vseh teh letih razstavljanja se je nabralo veliko uspehov, pokalov, nazivov in prekrasnih izkušenj. Viktor Hoiker vedno ve, kje je kateri izmed njegovih psov, kaj dela in kako je z njim. Dva ima celo v solastništvu.
10
PTUJČANI / OKOLJE IN PROSTOR
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007	PTUJČANI
Do zdaj smo imeli štiri legla v desetih letih (tukaj ne moremo govoriti o masovni reji). Na psu nočem in se ne da zaslužiti. V Sloveniji se cene gibljejo med 300 in 1000 evri, pa tudi več. Naši psi so šli večinoma v tujino; Francijo, Hrvaško, Slovaško, Avstrijo, Nemčijo. Imamo veliko povpraševanja s celega sveta, tudi iz Ukrajine, Belorusi-je in celo Amerike.
Kaj svetujete vsem, ki bi želeli imeti psa oz. hišnega ljubljenčka?
Najprej se morajo odločiti, katero pasmo želijo. Izkušnje kažejo, da veliko ljudi kupuje pse oziroma živali, ne da bi vnaprej temeljito proučili, ali so sploh sposobni skrbeti za žival. Pes je živo bitje in ni za vsakega. Ko ga enkrat imaš, moraš najmanj petnajst let skrbeti zanj. Da ti ogromno, vendar veliko tudi zahteva. Kdor za psa nima dnevno dve uri časa, je boljše, da ga ne kupi.
Kakšna je razlika med rodovniškim in psom brez rodovnika?
Rodovnik je zato, da se ve, kakšnega porekla je pes, kdo so njegovi predniki in kje lahko nastanejo problemi oziroma kakšen pedigre ima. Pri nakupu psa je treba biti pozoren, kdo je vzreditelj. Sam dam veliko na osebne kontakte. Vedno vem, kje je kateri izmed mojih psov, kaj dela in kako je z njim. Če ljudje nimajo denarja, pa bi želeli imeti psa, predlagam, da gredo v azil in ga posvojijo. Saj ne gre zato, da je pes, ki ima rodovnik, kaj boljšega, kaj posebnega. Tudi mešančki so lahko zelo lepi in ubogljivi psi.
Pred kratkim ste ustanovili tudi klub zlatih prinašalcev.
Tako je, lansko jesen. Dobili smo potrditev sprejema v Kinološko zvezo Slovenije. Smo tudi člani Mednarodne kinološke zveze. Poslanstvo Kluba zlatih prinašalcev je nadzorovanje njihove reje. Največja želja kluba, pa tudi moja, je ustanovitev tradicionalne razstave izključno zlatih prinašalcev, ki bi potekala na Ptuju. Planiramo jo drugo leto.
Možnosti skupnega gospodarjenja z odpadki med Slovenijo in Hrvaško so
V okviru projekta Ekoplan na ZRS Bistra Ptuj je 30. maja v prostorih MO Ptuj potekal forum na temo Možnosti skupnega gospodarjenja z odpadki na območju Slovenije ter Hrvaške. Foruma se je udeležilo preko štirideset okoljskih predstavnikov iz obeh držav.
Staša Cafuta
Fotografija: Arhiv ZRS Bistra Ptuj
Reševanje problematike na področju odpadkov je učinkovitejše, če jo rešujemo na ravni regij. Danes, ko se povečujejo možnosti sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško, je pravi čas, da pristopimo k skupnim rešitvam na tem področju, so zapisali pobudniki projekta. In prav zaradi tega je ZRS Bistra konec maja v prostorih MO Ptuj pripravila forum na temo »Možnosti skupnega gospodarjenja z odpadki«. Na dogodku je direktor ZRS Bistra Ptuj doc. dr. Dušan Klinar predstavil projekt Ekoplan (projekt delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG III A Sosedski program Slovenija / Madžarska / Hrvaška 2004-2006). Proučuje možnosti vzpostavitve skupnega čezmejnega ravnanja z odpadki in okoljske infrastrukture ter možnosti sodelovanja regij Slovenije in Hrvaške na področju gospodarjenja z odpadki. Beseda je tekla tudi o prijavi samega projekta, saj je bil najprej mišljen kot skupni projekt med Slovenijo in Hrvaško, ker pa na Hrvaškem ni bil potrjen, pri nas pa so ga ocenili kot odličnega, je na koncu izveden kot projekt sodelovanja. Uradno traja v obdobju med oktobrom 2005 in julijem 2007. Sledila je predstavitev njegove izvedbe, kjer so bili predstavljeni sodelavci, cilji, obravnavana območja in vsebina - študija izvedljivosti. Projektno območje zajema Po-dravje, Pomurje, Medžimursko, Varaždinsko, Koprivničko Kri-ževačko ter Krapinsko Zagorsko županijo. Rezultate računalniškega optimiranja, ki so bili glavni del študije, je predstavila dr. Nataša Iršič Bedenik. Z optimiranjem se je ugotavljalo, ali je ekonomsko ugodneje, če
njen hrvaški kolega Aleksandar Rajilic iz ministarstva zaštite okoliša i prostornog uredenja. Nato so se vključili še ostali prisotni. Dogovorili so se, da se bo projekt nadaljeval in da se bodo koraki, potrebni za vzpostavitev čezmejnega sodelovanja, po-
Od leve proti desni: Dr. Nataša Iršič Bedenik, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, mag. Bernarda Podlipnik, v. d. direktorja Direktorata za evropske zadeve in investicije Ministrstva za okolje in prostor, mag. Nedo Cepič, direktor Javne ustanove za odlaganje komunalnog i neopasnog tehnološkog otpada sjeverno-zapadne Hrvatske, Igor Mohorič, Čisto mesto Ptuj, Aleksandar Rajilič, vodja odseka za gospodarjenje z nevarnimi odpadki, Ministarstvo zaštite okoliša, prostornog uredenja i graditeljstva.
obravnavane regije sodelujejo na področju gospodarjenja z odpadki. Rezultati so pokazali, da bi v primeru skupnega ravnanja z odpadki dosegli dodatne ekonomske prednosti.
Po predstavitvi je sledila razprava, ki sta jo začela mag. Bernarda Podlipnik iz ministrstva za okolje in prostor in
skušali v praksi tudi udejanjiti. Predstavnika obeh okoljskih ministrstev iz Slovenije in Hrvaške sta zagotovila podporo. Doc. dr. Dušan Klinar ter vodja projekta dr. Bojan Pahor sta po končanem forumu kazala vidno zadovoljstvo in že načrtujeta nove projekte, ki bodo nadaljevali začeto.
Namen projekta Ekoplan
Širši cilj projekta je vplivati na izboljšanje stanja okolja na območju izvajanja projekta ter vzpostaviti čezmejno partnerstvo pri reševanju okoljskih problemov. Specifični cilji projekta so usmerjeni v skupno čezmejno načrtovanje infrastrukture na področju ravnanja z odpadki za območje približno 900.000 prebivalcev.
Poročilo o pitni vodi
Poročilo o pitni vodi na vodooskrbnem sistemu Ptuj za leto 2006, je objavljeno v priloženem Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
11
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007	PTUJČANI
OKOLJE IN PROSTOR / ZANIMIVOSTI
Na Ptuju nov grafit, dolg 19 metrov
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Vrtnarstvo Marinič mestu poklonilo več kot 5000 cvetlic
Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj
Na Ptuju imamo nov grafit, ki meri okoli 19 metrov v dolžino in več kot 3,5 metrov v višino. Naslikan je na zbiralnici ločenih odpadkov na parkirišču pri trgovini Spar, na Osojnikovi 9 na Ptuju, in prikazuje ekološko tematiko.
Grafit je nastal pod mentorskim vodstvom znanega ptujskega frizerja Saša Fenosa, ki je tudi idejni vodja projekta. Skupino, ki je grafit izdelala, so sestavljali še: Dino Kolarič, Marko Gavez, Nika Kramberger, Julija Petek, Nika Urbančič, Staša
Krajnc in Jernej Gojkovič.
Med poletnimi počitnicami se bo projekt celo nadaljeval na drugih lokacijah. Tako bi najrazličnejše grafite lahko zasledili še drugod po mestu in okolici. Znano je namreč, da mladi s pomočjo tovrstne »tehnike« radi izražajo svoje nezadovoljstvo z razmerami v družbi. Velikokrat njihovi grafiti pomenijo tudi klic na pomoč ali opozarjajo na probleme, ki bodo zaradi nevestnega ravnanja ljudi v prihodnosti prinesli nepredvidene posledice za širše okolje.
Turistično društvo Ptuj je na pobudo uspešne vrtnarke in cve-tličarke Marije Marinič iz Pla-carja v Mestnem parku posadilo nekaj več kot 5000 cvetlic, kar ponuja živopisan pogled meščanom in obiskovalcem Ptuja. Toda v zadnjem času je v parku vse več motoristov, ki sprehajalce ovirajo.
Odlok o urejenosti zelenih površin Mestna občina Ptuj sicer ima. Toda nikogar ni, ki bi kršitelje v parku kaznoval. Dnevno je v našem parku ogromno psov - domačih ljubljenčkov, ki se nenadzorovano sprehajajo po parku, onesnažujejo okolico in spet ni nikogar, da bi kršitelje vsaj opozarjal, da obstaja ob-črnski predpis o tem. V zadnjem času je ponovno veliko poškodovanih posod za smeti in celo klopi ter električne razsvetljave. Nujno potrebno bi bilo, da bi bil v parku cel dan prisoten delavec, ki bi med drugimi nalogami opozarjal tudi šolske otroke, naj ne uničujejo parkovnih zelenic, in lastnike psov, da se držijo
predpisov, ki so navedeni v občinskem odloku.
Nasade po mestnih ulicah uničujejo
Člani društva in učenci Poklicne kmetijske šole so posadili nekaj več kot 900 sadik - zmajevih kril, ki v zadnjem času lepo cvetijo na obronkih mestnega jedra. Vendar se ob koncu tedna pojavljajo posamezniki, ki nasade po mestnih ulicah uničujejo. Stanovalci v mestu bi lahko kršitelje prijavljali policiji in tako pomagali prostovoljcem, ki redno zalivajo in obnavljajo cvetoče gredice. S skupnimi močmi bi lahko poiskali krivce in uničevalce zelenih površin ter cvetja v mestu. Tudi najemniki lokalov v mestu bi se lahko kdaj pa kdaj spomnili in pred vhodom v svoje lokale zalili cvetlice v betonskih koritih, kajti vzdrževalec je včasih pri zalivanju prepozen in cvetlica propade.
Mladi se danes vse bolj zavedajo okoljske problematike, na fotografiji slika enega izmed udeležencev natečaja.
Nizozemska je kmetijska velesila v Evropi in svetu
Strojni krožek Posestnik na ekskurziji v tujini
w
Člani Strojnega krožka Posestnik so se zadnjo nedeljo v maju, po naporni delovni konici spravila travne silaže, odpravili na ekskurzijo v tujino. Odziv članov je vedno dober, zato lahko organizirajo tudi ekskurzije, ki niso ravno za prvim hribom, v sosednji občini naše male dežele ... Tak organizacijski zalogaj je bil tudi tokrat zelo smelo dejanje za to stanovsko in interesno združenje, ki mu predseduje Anton Zemljak.
Besedilo in foto: Jože Murko
V interesu članov krožka, naprednih in uspešnih gospodarjev je, da svoje proizvodne tehnološke postopke, smernice in nenazadnje zadnja strokovna dognanja in aplikativne dosežke pri proizvodnji vseh vrst hrane vidijo, doživijo in ovrednotijo tudi s konkurenco, ki smo ji
znotraj meja EU vedno bolj izpostavljeni. Nizozemska je zato bila prava izbira. A. Zemljak je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo pri KGZS, na Zavodu Ptuj, uporabil in unovčil strokovne navezave, da so udeleženci lahko bili priča sistemu in načinu kmetovanja na Nizo-
zemskem, torej v državi, kjer delež kmetijskega prebivalstva znaša 4 %, kar 40 % države pa je pod morsko gladino. Kmetijska zemljišča so peščenega, šota-stega in glinastega tipa, odvisno pač, v katerem predelu države se nahajamo.
Z dobrodošlico sta udeležence ekskurzije na upravi Poskusnega centra za mlečno govedo sprejela Sye Schukking in Paul Snyders - prvi svetovno priznan strokovni vodja projekta, zadolžen tudi za mednarodno sodelovanje, drugi prav tako strokovnjak ter delni lastnik poskusnega centra. Sicer Nizozemska premore kar osem
poskusnih centrov za govedo, prašiče, perutnino in ekološko kmetovanje. Udeleženci so si v informacijskem multimedijskem prostoru uprave Poskusnega centra v kraju Waiboerhoeve najprej ogledali kronološki razvoj centra, njegove tehnološke nadgradnje in zavidljive rezultate dolgoletnega načrtnega strokovnega dela. Lokacija se nahaja na mladem polderju iz sredine 60. let prejšnjega stoletja. Center se ekonomsko preživlja samostojno, brez finančnih podpor države. Je pa res, da center po drugi strani sodeluje s sponzorji, ki se z rezultati in strokovnimi dosežki lahko znatno promovi-
12
ZANIMIVOSTI
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
rajo prav pri vrhu piramide ponudnikov storitev, živali, krme, trga, semen (poljedelstvo in reja živali; znan je razstavni sejem živali: All Holland dairy show) ... Med sponzorji so tudi kmetijska gospodarstva, ki po tej poti lahko namensko izboljšujejo svoje proizvodne parametre, genetski potencial svoje črede ter finančno ekonomsko podobo svoje dejavnosti. Slušatelji simultano prevajane predstavitve centra so lahko v računalniških projekcijah videli, kako so se skozi obdobje 40. let obnašale krivulje cene mleka, kmetijskih zemljišč in delovne sile. Cena mleka je bila tedaj dvakrat višja, danes pa sta ceni kmetijskih zemljišč in delovne sile višji za štiri- oziroma trikrat. Ta dejstva so narekovala strogo racionalizacijo proizvodnje ter skrbno načrtovanje in organizacijo dela. V ta namen so razvili PTC+ (Practical training centre), posebne centre za usposabljanje vodij, upravljavcev mlečnih farm. Slušatelji prihajajo z vsega sveta, v različnih programih jih usposobijo za različne, delovno intenzivne in strokovne prijeme kmetijske proizvodnje. Tečaji trajajo različno dolgo, so plačljivi, udeleženci pa v zameno pridobijo veliko teoretičnega znanja ter vsaj toliko praktičnih izkušenj. V tej zgodbi se pojavlja oz. nastopa tudi družba Holland Genetics, ki skrbi za vrhunski genetski potencial v prireji mleka in mesa, s svojimi storitvami servisira kmetijska gospodarstva in jim nudi najnovejša strokovna dognanja, pomoč pri že tako izjemnih, vzornih in zavidljivih rejah. Udeleženci ekskurzije so si nato ogledali Poskusni center za mlečno govedo, star tri leta, v katerem redijo 480 živali. To je znanstveno raziskovalni center, kjer so čredo razdelili na sedem medsebojno ločenih segmentov, enovito pokritih s trdo, plastično streho (spominja na rastlinjake), z namenom, da lahko v znanstvene namene merijo in ugotavljajo celo vrsto proizvodnih parametrov. Tipi tal so različnih izvedb, od polnih do rešetkastih tal, ležišča so prekrita s posebno vrsto gumijaste gobe, ki jo za ta
namen s posebnim postopkom izdelajo iz odsluženih avtomobilskih pnevmatik. Živali se na tako mehkih ležiščih počutijo naravnost odlično. Preko transponderjev v ovratnicah živali nato preko računalnikov spremljajo nadaljnje parametre konzumacije krme, vode, močnih krmil, obdobij brejo-sti živali, proizvodnje mleka ... V jaslih so v enem segmentu na krmilni mizi po celi liniji montirane celo natančne digitalne tehtnice z namenom ugotavljanja porabe krme in vode. Prav neverjetno. Celotno zgodbo ogleda pa smiselno zaokroži nenehno delovanje kar petih molznih robotov. Na ta način proizvedena skupna količina mleka doseže 4,4 milijonov kg mleka (1 liter = 1,04 kg mleka). Celoten kompleks obvladuje 9 delavcev, od tega 6 delavcev skrbi za živali, kar pomeni približno 80-85 živali na delavca, torej na PDM (polno delovno moč).
Pogled v prihodnost kmetovanja skozi ta center, po besedah gostiteljev, omogoča oz. predvideva le tri razumne opcije, in sicer: konstantno zniževanje obratovalnih stroškov, povečati obseg proizvodnje ali zmanjšati PDM (delovno silo, več dela na enega delavca), ali usmeritev v ekološko pridelavo v kombinaciji s turistično ponudbo in neposrednim trženjem proizvodov in storitev.
Sye Schukking je bil velikokrat tudi gost na KGZ Ptuj. Vladimir Tumpej je desetletja strokovno sodeloval z njim, veliko govejih hlevov za prosto rejo je na našem območju moč zaslediti prav po njuni zaslugi.
Del ekskurzije so udeleženci namenili še znamenitostim Nizozemske, ki jih je obilo na vsakem koraku. Obiskali so tipično obmorsko vasico Volendam, ki je danes preurejena v ljubko muzejsko vasico z ribiško zgodovino. Nedaleč proč je zasidrana znamenita stara, lesena bojna ladja Batavia, ki je krasila tudi
Čreda krav na paši.
prizorišče olimpijskih iger v Sydneyu leta 2000. V Amsterdamu so obiskali brusilnico diamantov in draguljarno, avkcijsko dvorano ter od blizu občudovali zelo drage mojstrovine, umetnine, nakit. Po mestnih vodnih kanalih so se zapeljali z ladjico ter občudovali tipično, znamenito in nezamenljivo arhitekturo in sodobne gradbene dosežke na mehkih, mokrih tleh, saj je nivo podtalnice izjemno visok. Nizki, približno 20-25 cm visoki, braniki v obliki ograjic varujejo voznike pri parkiranju ob mreži vodnih kanalov, a kljub temu v vodi tedensko povprečno pristane 7-10 avtomobilov. Slikovit je tudi glavni trg Amsterdama, Dam, svoje prispevajo še številni muzeji, skrivališče Ane Frank ... Scheveninngen je prijetno obmorsko letoviško mestece z znamenitim pomolom, z bogato turistično ponudbo, znano pa tudi po zaporu, kjer je preminil bivši srbski predsednik. V mestu Den Haag so obiskovalci občudovali znamenito palačo miru, kjer meljejo evropski sodni mlini za človekove pravice. Delft je znan po tradicionalni in originalni keramičarski delavnici, kjer izdelujejo sicer drage, a prelepe umetnine z ročnimi poslikavami. V trgovinici je bilo zato kaj videti. Zaanse Schans, ena izmed nadaljnjih ljubkih turističnih vasic, je udeležence zasvojila z originalnimi mlini na veter, s prikazom izdelave cokel
v coklarni, z demonstracijo izdelave sirov v sirarni, z degustacijo okusnih sirov. Seveda vso svojo ponudbo domačini spretno tržijo in na vsakem koraku nevsiljivo nudijo goro najrazličnejših spominkov. Avtentično okolje krasi cvetje vseh oblik, barv in vonjev. Aalsmer premore v ta namen svetovno znano avkcijsko hišo cvetja, ki ga z letališča v neposredni bližini v najkrajšem času po prodaji pošiljajo kupcem po vsem planetu. V Rotterdamu, največjem pristanišču na svetu, so bile na ogled silne zmogljivosti za pretovor in distribucijo blaga (razsutega in kontejner-skega) z vsega sveta. Z razglednega stolpa Euromast je mesto zasijalo v vseh svojih mogočnih razsežnostih. Občudovati ga je bilo mogoče nepozabnih 7 minut z višine 185 metrov.
Polni nepozabnih vtisov, spoznanj in spominov so udeleženci ekskurzije v družbi mnogih, neslišnih, a mogočnih vetrnih elektrarn, mreže vodnih kanalov, neštetih živali, miroljubnih in spokojnih na paši, ter nenazadnje v zelo predvidljivem in umirjenem, kultiviranem nizozemskem prometu nadaljevali pot proti domu. Nazaj v deželico na sončni strani Alp. Zadovoljnih obrazov, utrujene, a vesele volje ... Projekt je uspel. Na vrsti je nov. Gotovo se bo zgodil, kmalu. Edini odgovor, ki manjka, je: kje in kdaj. Gospod Zemljak, zavihajte rokave!
ä^k^r/M 13
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
GOSPODARSTVO / TURIZEM
Letos so skupno podelili kar 739 priznanj!
Blagovna znamka Dobrote slovenskih kmetij ima na Ptuju že 18-letno tradicijo
Letošnja razstava je v organizaciji Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije, Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj in Mestne občine Ptuj potekala v minorit-skem samostanu od 18. do 21. maja. Tako kot vsako leto je nepogrešljiv člen predstavljala tudi Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj. Na razstavi je sodelovalo kar 639 kmetij s 1034 prijavljenimi izdelki iz Slovenije in zamejstva. Vsakič se predstavi posamezna pokrajina, tokrat je bilo na vrsti domače Podravje. V sklopu razstave se je odvijala tudi sejemska dejavnost, kjer so razstavljavci predstavili svoje izdelke domače obrti, organizatorji pa so v času trajanja razstave pripravili še različne okrogle mize in posvete.
Bronja Habjanič
Pobudo za organizacijo prve razstave je junija leta 1990 dalo Turistično društvo Ptuj. K sodelovanju so takrat pristopile občina Ptuj, Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva in Kmetijska svetovalna služba Ptuj, ki je od vsega začetka tudi nosilec projekta. Že organizatorje prvih razstav je vodila želja, da se na Ptuju s tovrstno prireditvijo spodbudi povezava med turizmom in kmetijstvom ter mestom in podeželjem, kmetijska svetovalna služba pa si je že ob samih začetkih prizadevala, da bi prireditev spodbujala razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Kakovost ocenjenih izdelkov je iz leta v leto večja, kar potrjuje tudi število prejetih priznanj in podeljenih znakov kakovosti, ki jih kmetije dobijo za trikrat zapovrstjo prejeto zlato priznanje za isto vrsto izdelka. V slovenski kmetijski politiki postaja razvoj podeželja vse bolj pomembno področje, razvijanje izdelkov in prodaja le-teh v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pa predstavlja eno od tržnih možnosti, saj je kakovost izdelkov, ki se potrjuje na ocenjevanjih dobrot, zagotovo zelo dobra popotnica za prodajo in prepoznavnost posamezne kmetije. Blagovna znamka Dobrote slovenskih kmetij tako skrbi, da izdelki postanejo poznani v celotnem slovenskem prostoru. Organizatorji so pripravili tudi posebne znake kakovosti v obliki nalepk, s katerimi lahko kmetje svoje
Foto: Rado Škrjanec
dobrote označijo.
»Na letošnji razstavi je osrednje mesto pripadlo Podravju, ki slovi po dobrih vinih, domačem kruhu, pridelavi mesnih in mlečnih izdelkov, tipičnih izdelkov iz žit, gibanicah in drugih dobrotah. Posebni del razstave so bili tokrat krušni izdelki kmetij znotraj pokrajin. Samostojno so se predstavile Srednja živilska šola Maribor, Biotehniška šola Maribor in Kmetijska šola Ptuj.
V	tekmovalnem delu razstave je bilo v 13 skupinah prijavljenih največ dobrot iz območja celjskega zavoda - 280 izdelkov. Med izdelki je bilo tradicionalno največ krušnih - 395. Podelili smo kar 269 zlatih, 254 srebrnih in 216 bronastih priznanj. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa smo podelili še 30 znakov kakovosti,« pojasnjuje predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič.
V	okviru razstave so bili organizirani trije strokovni posveti. Prvi je bil namenjen predstavnicam društev kmetic, drugi, organiziran skupaj s Turistično zvezo Slovenije, gastronomiji, na tretjem, v soorganizaciji z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, pa je bilo govora o razvoju podeželja.
V	času razstave je kmetijska šola na svojem posestvu v Turnišču pripravila tudi dneve odprtih vrat.
»Organizatorji razstave opozarjamo tudi na potrebno ureditev zakonskih možnosti prodaje dobrot v okviru raznih prireditev
Osrednje mesto na letošnji razstavi je pripadlo Podravju, ki se je med drugim predstavilo tudi z gibanicami in pogačami.
lokalnega in državnega pomena. Potrebne so spremembe zakona o gostinstvu ter zakona o vinu ter uskladitev zahtev inšpekcijskih služb v primeru prodaje dobrot na stojnicah ob prireditvah. Slovenija je lahko prepoznavna v širšem evropskem prostoru ravno s pristnimi domačimi izdelki, ki jih moramo v letu 2008 ob predsedovanju EU dobro predstaviti in tako izkoristiti veliko, če že ne eno od največjih promocijskih priložnosti,« še pravi Pribožič.
Novost na letošnji razstavi je bila spominska razglednica z motivom različnih gibanic in pri-
padajočimi recepti. Ta je tako kot vstopnica zamenjala dosedanje majhne lesene izdelke, značilne za posamezne pokrajine. Obiskovalci razstave so razglednico lahko poslali svojim prijateljem in znancem in jih tako še sami povabili na ogled razstave, ki je zagotovo vsakoletna paša za oči, pa tudi dobra priložnost za napolnitev praznih želodčkov z omamnimi domačimi dobrotami. Organizatorjem in številnim ostalim sodelujočim zagotovo gredo čestitke za še eno odlično organizirano razstavo in na koncu naj zapišemo samo še: na snidenje na 19. Dobrotah!
Bazeni Energije 2007
Pred nami je največji pool party v državi; še bolj moker, še bolj vroč. To so Bazeni Energije 2007, ki bodo potekali 6. julija v Termah Ptuj. Na njih bodo nastopili Elvis Jackson, Orlek, Zen ter še številni drugi. Zraven nastopajočih na odru lahko pričakujete pestre športne igre, bogate nagradne igre, kjer ne bodo manjkali tradicionalni skoki s petmetrske skakalnice in veliko animacije. Cena vstopnice v predprodaji: 7 € (1.677 SIT) za člane KPŠ in DSKPŠ, 10 € (2.364 SIT) za nečlane, 11,5 € (2.756 SIT) na dan prireditve.
Natančnejše informacije o programu poiščite na www.klub-kps. si, www.bazenienergije.si in www.ptuj-on.net.
14
MESTNI SVET / ZANIMIVOSTI
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
Lastniki kulturnih spomenikov lahko za obnovo pridobijo
sredstva Ministrstva za kulturo
Junija so v pisarni Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD) v Prešernovi ulici 18 pripravili novinarsko konferenco, na kateri je vodja območne enote zavoda Srečko Štajnbaher spregovoril o prihajajočem razpisu, o težavah pri sprejemanju novega odloka in o nekaterih aktualnih razmerah na področju varovanja kulturne dediščine.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
ni nujno, da bo pobiranje takse dejansko tudi uzakonjeno.
Zavod za varstvo kulturne dediščine predlaga še 38 novih kulturnih spomenikov
Zavod za varstvo kulturne de-
Lastniki, prijavite na razpis kulturne spomenike, ki so potrebni obnove
Ministrstvo za kulturo za obdobje 2008-2009 ponovno pripravlja razpis sofinanciranja obnove kulturnih spomenikov, ki bo predvidoma objavljen po 20. juniju. Zaradi preteklih izkušenj, ko je bil rok prijave razmeroma kratek, so se letos odločili, da ga bodo podaljšali na več kot dva meseca. Tokrat se bodo za sofinanciranje ministrstva lahko potegovali le lastniki kulturnih spomenikov. Ti bodo lahko denar porabili za različne namene - za sanacije temeljev, zidov, stropov, stopnišča. Razpis bo razdeljen na dva sklopa, in sicer na sanacijo kulturnih spomenikov in na restavratorske posege. Pri slednjih soudeležba lastnika ni potrebna, medtem ko mora pri prvem sklopu lastnik primakniti 50 odstotkov lastnih sredstev. Za sanacijo kulturnih spomenikov bo ministrstvo namenilo 400.000 evrov, za restavratorske posege pa okrog 170.000 evrov. Razpis bo dostopen na spletnih straneh ministrstva.
Stroške arheoloških izkopavanj bo po novem krila država in ne lastnik individualne parcele
Zakon o varstvu kulturne dediščine je po besedah vodje območne enote zavoda Srečka Štajnbaherja že v vladni proceduri. Številni Ptujčani, ki bi radi gradili, pa ugotovijo, da je njihova parcela arheološko zaščitena, bodo sprememb zakona zagotovo veseli. Do sedaj
so morali stroške arheoloških izkopavanj na lastni parceli kriti sami, odslej jim bo to prihranjeno. V kolikor bo lastnik želel graditi individualno hišo v zazidljivem, arheološko zavarovanem območju, bo stroške izkopavanja plačala država. Določena območja, ki niso zazidljiva, pa bi to postala v prihodnjem prostorskem aktu, bodo na ZVKD arheološko prej pregledali in podali svoje usmeritve. To delo naj bi prevzela nova organizacijska enota v sklopu javnega zavoda t. i. Center za preventivno arheologijo. Za vse ostale posege, ki niso individualne stanovanjske gradnje ali socialna stanovanja, pač pa trgovski objekti ali drugi poslovni prostori, bodo investitorji stroške arheologije morali poravnati sami. Bodoči zakon na določenih območjih predvideva tudi pobiranje posebne takse. Denar, zbran s pomočjo takse, bi se zbiral v proračunu občine, neposredno iz te postavke pa naj bi se sofinancirala obnova kulturnih spomenikov. »Izven zavarovanih območi, na Ptuju, npr. izven mestnega jedra, bi vsi večji trgovci in ostali podjetniki plačevali določeno takso. Te takse pa ne bi plačevali tisti, ki manjšo dejavnost opravljajo znotraj zavarovanega območja oziroma kulturnega spomenika,« pojasnjuje uvedbo takse Štajn-baher. Takse so povzete po hrvaškem modelu, navkljub vsemu pa omenjeni opozarja, da zakon še ni sprejet, kar pomeni, da
Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije med novinarsko konferenco
diščine je ptujski občini podal strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov, ki pa jih mestni svet še ni potrdil. Vodja območne enote zavoda je pojasnil, da so v tem trenutku v pogovorih z občino na mrtvi točki. Občina je imenovala posebno komisijo za pripravo odloka, ki je po njegovih informacijah do sedaj zasedala dvakrat, sam je bil prisoten le na enem sestanku. Komisija je zavodu postavila določena vprašanja, za katera pa so tamkajšnji strokovnjaki mnenja, da v nobenem primeru ne vplivajo na sam odlok. Štajn-baher je povedal, kaj natančno morajo vsebovati strokovne podlage: opis posameznega spomenika, varstveni režim, parcelno in evidenčno številko. Zaradi varstva osebnih podatkov se lastniki več ne vpisujejo. Na občini so od zavoda zahtevali tudi posebno označbo območij, ki so bila raziskana oziroma son-dirana v zadnjih petdesetih letih, na zavodu pa so po drugi strani v odloku dodatno predlagali še 38 novih enot, ki naj bi dobile status kulturnega spomenika. Občina je mnenja, da novega
odloka ne potrebuje, na zavodu odgovarjajo, da so želeli določene zadeve le posodobiti, urediti stvari, ki v njem niso smiselno zapisane. Kako bo zdaj z novim odlokom in če bo ta sploh kdaj zagledal luč sveta, bo potrebno še počakati, da bodo oboji - tako zavod kot tudi občina - našli skupen jezik.
Grad Ristovec, dominikanski samostan in grajska žitnica -ključni projekti Kulturne prestolnice Evrope 2012 našega območja
Vodja mariborske območne enote zavoda je pojasnil, da so na gradu Ristovec v preteklosti že bili opravljeni posegi, ki niso bili narejeni v skladu z načeli varovanja kulturne dediščine, občina je pred leti tamkajšnje območje namenila tudi zazidavi. V novem odloku, ki ga je zavod pripravil, je območje gradu Ri-stovec zaščiteno in grad bi lahko ob ustrezni prenovi postal eden lepših, hkrati pa tudi edini vodni grad v Sloveniji. Štajnbaher je na novinarski konferenci spregovoril tudi o trenutno najbolj aktualni zadevi, ki odmeva v javnosti - porušitvi vile na Ormoški cesti 24, ki je imela status kulturnega spomenika. Že prejšnji lastnik je na tem objektu izvedel določena dela brez ustreznih soglasij, sedanji pa jo je enostavno brez gradbenega dovoljenja porušil. Po sedaj veljavnem občinskem odloku iz leta 1989 je imela vila na Ormoški status kulturnega spomenika. Nov odlok, ki ga je pripravil ZVKD, pa temu objektu zaradi vseh dosedanjih neustreznih posegov priznava le status dediščine. V primeru da bi bil nov odlok na občinski ravni sprejet, bi na zavodu proučili, kakšne so možnosti za rušitev (če je objekt v takšnem stanju, da ga je nesmiselno ohranjati, javno dobro ipd).
15
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
AKTUALNO
Člani pihalnega orkestra so nekoč imeli visok status
Pogovor s predsednikom Boštjanom Paternostom ter kapelnikom Štefanom Petkom
Se spomnite vseh budnic, ki vas vsako leto prvega maja predramijo iz globokega spanca? Se spomnite pustne povorke in godbe, ki vsako leto odpre sprevod. Vsi jih navidez poznamo, pa vendar se včasih tudi vprašamo, kdo so ti ljudje oziroma orkester, ki tako vztrajno in vzorno skrbi za nadaljevanje bogate preteklosti godbenega igranja na Ptuju. Pihalni orkester Ptuj je že dobrih 150 let samostojna mestna godba.
Pogovarjala se je: Staša Cafuta
Leta 2005 je godba praznovala 150-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so izdali tudi jubilejno publikacijo, kjer avtorici dr. Darja Koter in Lidija Žgeč razkrivata, da ima Ptuj šeststolet-no tradicijo pihalne glasbe, ki ni primerljiva le z najpomembnejšimi slovenskimi mesti, temveč enakovredna s širšim evropskim prostorom. Danes šteje orkester šestdeset članov, ki igrajo na flavte, klarinete, saksofone, krilnice, trobente, tenorske in baritonske tube, rogove, tube in tolkala. Povprečna starost je petintrideset let. Najstarejši član je star sedemdeset, najmlajši pa trinajst let. O današnjem pihalnem orkestru smo se pogovarjali s predsednikom Boštjanom Paternostom ter kapelnikom oziroma dirigentom Štefanom Petkom.
Kakšen status ima Pihalni orkester?
Ptujski pihalni orkester je registriran kot samostojno kulturno društvo s sedežem na Jadranski 13 v prostorih Narodnega doma. Tam so naši poslovni prostori in dvorana za vaje. Naš edini financer je MO Ptuj (okrog 10.000 EUR/leto). Seveda pa za povračilo letno izvedemo okrog devet nastopov. Vsi člani nastopamo ljubiteljsko, torej prostovoljno.
Kako pridobivate nove člane?
Vsi člani praviloma izhajajo iz Glasbene šole Karola Pahorja. Redko kdo prihaja iz katere druge občine ali glasbene šole. Na šoli deluje tudi mladinski pihalni orkester, od koder ponavadi prihajajo mladi. Vse te člane poznamo in vemo, kdo je sposoben sodelovati v orkestru
Foto: Staša Cafuta
in kateri so tisti, ki bodo zreli čez nekaj časa.
In če bi se vam želel kdo pridružiti?
V tem primeru lahko pride na vaje, ki jih imamo ob petkih zvečer. Seveda bo nato sledila kratka avdicija, ki jo bo opravil dirigent. Vsak, ki ima veselje in pozna note, je zelo dobrodošel.
Kakšno je vaše poslanstvo?
Predvsem je to, da zapolnjujemo potrebe po pihalni godbi oziroma nastopih v naši občini in bližnji okolici. Vzpostavljamo tudi stike z drugimi pihalnimi orkestri. Gostujemo in sodelujemo na revijah pihalnih orkestrov ter skozi tekmovalne oblike dvigamo kakovost.
Promenadni koncert - sobota, 23. junij, pred Mestno hišo, na Mestnem trgu
Info:
stefan.petek@guest.arnes.si in
bostjan_paternost@yahoo.
Kako je z gostovanji?
V zadnjih letih smo gostovali v Avstriji pri prijateljskem orkestru v Feldbachu, v pobratenem Burghausnu, tudi v Italiji in v Kastavu na Hrvaškem. Letos še žal nismo gostovali nikjer zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Kakšna pa je struktura glasbenikov?
Zelo različna. Nekateri imajo nekaj razredov glasbene šole, drugi so končali srednjo glasbeno šolo. Imamo pa kar nekaj študentov glasbe in tistih, ki
Pihalni orkester Ptuj vztrajno in vzorno skrbi za nadaljevanje bogate preteklosti godbenega igranja na Ptuju. Danes šteje šestdeset članov.
so visoko glasbeno izobraženi, predvsem učitelji naše glasbene šole. Vsi tisti, ki imajo malo bolj skromno znanje, morajo toliko bolj redno prihajati na vaje. Zato se pred pomembnejšim nastopom aktivirajo tudi naši učitelji in pomagajo, da koncert še boljše izpade.
Kako se razumete med seboj. Je na vajah prisotna tudi zabava?
To je vedno dvorezen meč. Če želimo, da bi kvaliteta orkestra rasla, kar večina članov tudi želi, potem seveda ne moremo pričakovati, da se bomo na vajah samo šalili in ne trdo delali. Zabava pa jasno tudi mora biti. Na koncu sezone, proti koncu junija, pripravimo piknik. Tu in tam je še kakšna vaja, ki je manj zahtevna. V glavnem pa mora biti na vajah red in disciplina, sicer od vaje ni nobene koristi.
Kako se je godba spremenila skozi čas? Kakšen status ima danes?
Če primerjam z mojimi začetki (op. avt.: Štefan Petek), to je bilo pred 25 leti, je bil orkester v okolju bolj spoštovan. Član pihalnega orkestra je imel kar visok status. Dandanes pa opažam tudi pri drugih orkestrih, da ni takega zanimanja, kot je bilo nekoč, da imajo ljudje vedno manj časa za vaje. Žal, nekoč so bili boljši časi. Danes je namenjenega vedno manj denarja. Včasih sploh ni bil problem nabaviti instru-
mentov. Dandanes pa finančno dobro stojijo samo tisti orkestri, ki spadajo pod uspešna podjetja. Teh je v Sloveniji kar nekaj. So kvalitetni in tudi njihovi člani imajo več od tega.
Na kaj ste najbolj ponosni?
Zadnji največji uspeh je prva nagrada na tekmovanju slovenskih godb leta 2005, kjer smo v tretji težavnostni kategoriji osvojili zlato plaketo.
Se spomnite glasbenega paviljona v parku?
Spomnim se (op. avt.: Štefan Petek). Ko sem bil še osnovnošolec, smo igrali v paviljonu. Žal bi bil mogoče za današnji orkester malo premajhen. Fantastično bi bilo, če bi ga občina obnovila, saj bi v njem lahko nastopali tudi drugi glasbeniki v različnih zasedbah. Prepričan sem, da bi postal priljubljena točka za domačine in turiste.
23. junija bo na Ptuju potekal vaš promenadni koncert.
Tako je. Pred Mestno hišo bomo koncertirali skupaj s Pihalnim orkestrom Talum Kidričevo. Oba orkestra bomo združili v enega velikega, dirigenta se bova izmenjavala. Izvajali bomo skladbe tako iz našega kot iz njihovega repertoarja. Želimo si, da bi ta koncert postal tradicionalen.
com
16 s/fcf/rh/t
MESTNI SVET / ZANIMIVOSTI
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
Ingoličeva ptujska leta med Pohorjem, Halozami in
Ptujskim poljem
Maja so v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča odprli razstavo v počastitev 100. obletnice rojstva pisatelja Antona Ingoliča. Otvoritve so se udeležili tudi nekateri njegovi sorodniki. Zbrane je po razstavi popeljal Vladimir Kajzovar.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Anton Ingolič, slovenski pisatelj in dramatik, se je rodil 5. januarja 1907 na Spodnji Pol-skavi pri Pragerskem. Odraščal je v obrtniško-kmečki družini. Njegova otroška leta so zapolnjevale zgodbe, ki jih je poslušal, kasneje so mu v roke prišle večerniške in mohorjanske knjige. Pogosto je sanjaril na Pohorju pri babici, ko je pasel krave. Rad je zahajal v mizarsko delavnico, tudi kmečka opravila so pritegnila njegovo pozornost. V šoli se je z veseljem na pamet učil pesmi, jih deklamiral in pisal spise. Prvo pesem je napisal v zadnjem razredu ljudske šole. S trinajstimi leti se je napotil v mariborsko realko. Začel je pisati, kot tretješolec pa je že ustanovil literarni list Žarki. Na pariški Sorboni se je šolal leto dni in se od tam vrnil z diplomo profesorja francoščine. Kasneje si je na ljubljanski Univerzi pridobil še diplomo iz slavistike. Po opravljeni diplomi oktobra 1931 je prišel na Polenšak. »V obdobju med leti 1932 in 1946 se je življenje in literarno ustvarjanje Antona Ingoliča odvijalo med Polenšakom, Dornavo in Ptujem. Na Polenšaku je njegova žena, ki je bila učiteljica, dobila službo. Sam je bil takrat brezposeln. V tem času je nastala njegova prva novela Hiša številka 52. Objavili so jo v Ljubljanskem zvonu, kjer je kasneje po delih izhajal tudi njegov roman Lukarji. Tega je napisal v času, ko je živel v Dornavi,« je o začetkih Ingo-ličevega literarnega ustvarjanja povedal Vladimir Kajzovar, vodja študijskega oddelka v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, ki je tudi avtor razstave. Sredi pisateljevanja je Ingolič nato prejel dekret, s katerim so ga nastavili za honorarnega suplenta na ptujski gimnaziji, kjer je poučeval
slovensko in jugoslovansko književnost ter zgodovino slovenskega jezika in francoščine. Poučeval je Ivana Potrča, po katerem se danes imenuje osrednja ptujska knjižnica. Žena je bila kasneje službeno premeščena v Dornavo, zato se je družina preselila tja, kasneje pa ponovno zaradi njene premestitve na Ptuj. Med 2. svetovno vojno je bil za štiri leta izseljen v Srbijo. Izgnali so ga s sinčkom, ki je komaj shodil, hčerko šolarko in bolno ženo. Zatem se je z družino za kratek čas vrnil na Ptuj. Žena se je zaradi bolezni upokojila, sam se je ponovno zaposlil na gimnaziji, kjer ni samo poučeval. Za kratek čas je bil tudi njen ravnatelj, nekaj mesecev pa tudi varuh ptujskega in dornavskega gradu in graščine na Turnišču. Kulturno življenje po vojni na Ptuju ni zaživelo. Vabili so ga v Ljubljano, bliže spominom na dijaška leta pa mu je bil Maribor. Leta 1946 se je zaposlil na realni gimnaziji v Mariboru. Leta 1949 je prejel Prešernovo nagrado za roman Pot po nasipu, leta 1978 pa za življenjsko delo. Od leta 1976 je bil dopisni, od leta 1981 pa redni član SAZU - Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je 11. marca leta 1992 v Ljubljani.
Antona Ingoliča sicer bolj poznamo kot mladinskega pisatelja, vendar je v ptujskem obdobju pisal bolj »resna dela«, kot so Soseska, Matevž Visočnik, Na splavih in Vinski vrh. V tem času je deloval tudi na številnih drugih področjih. Tako je bil med drugim tudi tajnik knjižnice, lahko pa bi postal celo ptujski župan. Ptujska leta so tudi njegova profesorska leta na ptujski gimnaziji. Takrat so tu poučevali številni odlični profesorji, njegovi prijatelji France
Mihelič, dr. Stanko Cajnkar, Fran Onič, dr. Franjo Žgeč in
drugi. Veliko se je družil zlasti s slikarjem Francetom Mihe-ličem. Povezovalo ju je prijateljsko in umetniško sodelovanje. S kolesi sta se vozila po podeželju, Mihelič je risal in fotografiral, Ingolič pisal, najbolj so ga bolele krivice ljudi iz nižjih slojev.
Ingoliča štejemo med najplo-dovitejše slovenske pisatelje, njegovo literarno ustvarjanje obsega 67 knjig, 50 ponatisov in 117 knjižnih izdaj, ki so izšle v 2.300.000 izvodih. 25 njegovih del je prevedenih v 14 jezikov. Svet njegovih literarnih del je prežet z njegovim vitaliz-mom, je optimističen in radoživ. Opisoval je vse, kar je videl, skrbno beležil in pretehtal ter povezal s človekovim intimnim svetom, čustvi in duševnimi stiskami svojih literarnih junakov, splavarjev, viničarjev, lukarjev, rudarjev, mizarjev. Izjemno priljubljeni so njegovi mladinski
Vladimir Kajzovar, avtor razstave o Antonu Ingoliču
romani in povesti. Ob razstavi so v Knjižnici Ivana Potrča pripravili tudi publikacijo o Ingoličevih ptujskih letih. »In-goličevo literarno delo je zelo raznovrstno tako po tematiki kot obliki, po vsebini pa tudi zelo bogato. Zgodb si ni izmišljeval. Tematski krogi, ki jih je opisoval, so bili iz resničnosti,« je v knjižici zapisal direktor knjižnice mag. Matjaž Neudauer. Ptuj je v veliki meri bistveno vplival na pisateljevo delo in ravno obdobje, ki ga je preživel tukaj, je bilo eno najpomembnejših na njegovi življenjski in literarni poti.
Micka - 50 ponovitev!
Mestno gledališče Ptuj
Vsi (seveda ni vas veliko), ki ste zamudili lanske Micke, odigrane v prelepem idiličnem okolju gradu Vurberk, ste vabljeni 27. in 28. junija ob 21. uri, da se povzpnete na ta prikupni hribček med ruševine gradu, kjer je urejen ličen, a čvrst oder za raznorazne kulturne prireditve, in uživate ob naši že petdeseti, torej jubilejni ponovitvi uspešnice Micka. Tako se boste na lastna čustva prepričali, da tudi gledališka predstava lahko dobro vpliva na zdravje, ne samo zdravilne točke tam okoli.
Sicer pa je za našo vrlo komedijo Micko že izredno uspešen nastop na Mednarodnem festivalu Dnevi satire v Zagrebu, kjer je pokazala vse svoje čare in ni
se ji moglo upreti niti hrvaško občinstvo, da je ne bi nagradilo z dolgim aplavzom. Te dni pa jo čaka še spogledovanje z mariborsko publiko na Festivalu Lent.
Redkokdaj se zgodi, da kakšna predstava že ob svoji premierni uprizoritvi velja za uspešnico. To se je zgodilo s Hamletom Tadeja Toša. Občinstvo se ga kar ne naveliča. Še vedno z vsem elanom razveseljuje in spravlja v smeh malo in veliko s svojo mono priredbo Hamleta, v kateri nas pouči, kar tako mimogrede, tudi o gledališču tedanjega in današnjega časa. Igra v stilu 'stand up' komedije vas gotovo ne bo pustila ravnodušne. V Atriju hotela Mitra 30. junija in 3. ter 4. julija ob 21. uri. Lepo poletje
17
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
KULTURA / JUBILEJI
40 let zborovodskega dela Franca Lačna
Franc Lačen je eden tistih kulturnih delavcev, ki je pomembno zaznamoval ljubiteljsko kulturo na Ptujskem, pa naj za gre za organizacijsko delo, saj že dvajset let vodi Zvezo kulturnih društev Ptuj, še posebej pa na področju vokalne glasbe, kjer letos kot zborovodja obeležuje 40 let dela.
Nataša Petrovič
Svojo zborovodsko pot je začel na osnovni šoli na Rodnem vrhu leta 1967, za tem je vodil mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj, moški zbor Perutnine Ptuj, leta 1979 pa je stopil na čelo Komornega moškega pevskega zbora Ptuj. Pred tem je bil dolga leta pevec in korepetitor zbora. S komornim moškim zborom je dosegel tudi vidne pevske rezultate: srebrna in pet bronastih plaket s tekmovanj Naša pesem, naziv pevski vitezi mednarodnega tekmovanja v Olomucu, zlato priznanje v kategoriji Superior na istem tekmovanju, 2. mesto leta 2003 na mednarodnem tekmovanju v Kanadi. Leta 2004 pa je prevzel umetniško vodstvo vokalne skupine Mladi veseljaki iz Cirkulan.
F. Lačen je po izobrazbi glasbeni pedagog. Študij je zaključil na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Kot zborovodja se je loteval najzahtevnejših skladb domače in svetovne literature za
moške zbore in vedno zasledoval kakovost. V svojem petdesetletnem obstoju, petindvajset let pod vodstvom Franca Lačna, je bil in ostaja Komorni moški pevski zbor na Ptujskem sinonim za kakovost, za tisto najbolj žlahtno na področju vokalne glasbe.
V zbor je vložil vse svoje znanje, ljubezen do zborovskega petja, številne ure svojega prostega časa in kot človek tovarištvo med pevci, kar je porok za uspešno delo. Repertoar zanj ni bil le novi program, ampak predvsem izziv za kakovostno rast zbora, kar mu je tudi uspelo, saj je zbor pod njegovim vodstvom dobil številna priznanja: veliko oljenko Kulturne skupnosti Ptuj, plaketo občine Ptuj, srebrni znak OF Ptuj in številna druga. Pred dobrima dvema letoma je zbor predal v roke Ernesta Kokota.
Je redni član ocenjevalnih komisij številnih pevskih prireditev in festivalov narodno zabavne glasbe v Sloveniji in zamejstvu,
bil je član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije in dela kot mentor v pomoč drugim vokalnim zasedbam. Je tudi publicist, ki skrbno spremlja kulturno dogajanje na Ptujskem in prav po njegovi zaslugi lokalni časopis objavlja številne prispevke o ljubiteljski kulturi in drugih kulturnih dogodkih.
V zadnjih treh letih, ko vodi Mlade veseljake, so le-ti kakovostno napredovali in so se lani in letos uvrstili na medobmočno revijo malih pevskih skupin.
Franc Lačen je svojo 40-letnico zbo-rovodstva obeležil na koncertu Mladih veseljakov 8. junija na gradu Borl, kjer so kot gostje nastopili pevci Komornega moškega zbora Ptuj.
Ob tej priložnosti so mu za 40 let dela na področju vokalne glasbe čestitali v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Vojko Stopar, ki mu je izročil tudi jubilejno priznanje,
Franc Lačen, kakor ga vidi karikaturistka Aljana, ki je bila skupaj z aforistom Fredijem gostja koncerta
podpredsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Franci Vo-dopivec, predsednik odbora za kulturo MO Ptuj Albin Pišek, predsednik Nadzornega odbora Zveze kulturnih društev Ptuj Vili Samobor, kot tudi Komorni moški zbor Ptuj in vokalna skupina Mladi veseljaki.
Mešani pevski zbor DU Ptuj uspešno deluje že 40 let
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Svojo 40-letnico uspešnega delovanja je zbor praznoval novembra lani. Njegovi začetki tako segajo v leto 1966, ustanovljen je bil natanko 12. novembra istega leta. Vse do leta 1969 ga je vodil glasbeni pedagog Franjo Petek. Leta 1970 je zbo-rovodsko delo prevzel Rudolf Kreutz in ga opravljal vse do leta 1978, nakar je bilo vodenje zbora zaupano pevovodji Maksu Vaupotiču iz Vidma. Zanimivo je, da je bilo v takratnem obdobju zborovodij izredno malo. Že v letu 1982 je zbor prevzela mlada zborovodkinja Marinka Pintarič Mohorko, vendar le za dve leti. Pintaričevi je zatem
sledil Jože Dernikovič, ki ga je
uspešno vodil vse do jeseni lanskega leta. V začetku letošnjega leta je pevce upokojence prevzel mlad dirigent profesor Oliver Buček.
40 let je zagotovo zavidanja vredna številka in razumljivo je, da zbor v vseh teh letih ni menjal le svojih zborovodij, pač pa tudi pevce. Trenutno jih prepeva 14: štirje soprani, pet altov, dva tenorja in trije basi.
Ob svojem jubileju so na nekdanji dan mladosti v dvorani Narodnega doma na Ptuju pripravili odličen jubilejni koncert še z dvema gostujočima zboroma - otroškim pevskim zborom
OŠ Breg in ženskim pevskim zborom Vrtca Ptuj. Zbor si želi še več novih pevcev in pevk. Zato vse tiste, ki radi pojete, vljudno vabijo, da se jim pridružite.
Mešani pevski zbor DU Ptuj skupaj z zborovodjem prof. Oliverjem Bučkom
18
MESTNI SVET / ZANIMIVOSTI
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
Lepoto Hasanefendicevega sveta na ptujskem gradu
omogočila Perutnina Ptuj
Letos pod pokroviteljstvom Perutnine Ptuj v palaciju tukajšnjega gradu razstavlja Seid Hasanefendic
V sklopu tradicionalnih podpor kulturnim dogodkom v času, ko Perutnina Ptuj potegne črto pod poslovnimi rezultati minulega leta, je bila 30. maja v palaciju ptujskega gradu otvoritev razstave uveljavljenega bosanskega slikarja Seida Hasanefendica.
Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj
Slab mesec pred skupščino družbenikov Perutnine Ptuj, ki bodo tudi zasedali na ptujskem gradu, je Perutnina Ptuj tokrat omogočila, da v Ptuju razstavlja slikar iz tujine. To je po seriji razstav slovenskih slikarjev in v zadnjih letih predvsem slikarjev mlajše generacije prvič v novejši zgodovini, da je v sklopu svojih vsakoletnih podpor umetniškim dogodkom Perutnina Ptuj zagotovila gostovanje slikarja iz tujine.
»Odločitev seveda ni naključna,
kajti že desetletja smo v Perutnini Ptuj tesno povezani z vsemi trgi držav, nastalih v republikah nekdanje Jugoslavije. Letos pa smo še posebej usmerjeni v Bosno in Hercegovino, kjer vzpostavljamo tudi lastno vzrejo, že dalj časa upravljamo s tehnološko linijo za obdelavo perutninskega mesa, čez nekaj mesecev pa bomo odprli še najsodobnejši predelovalni obrat za pripravljena živila iz perutninskega mesa. Znano je, da Perutnina Ptuj v vsakem okolju, kjer posluje, goji
celovit odnos do partnerjev, sodelavcev in potrošnikov. Prav umetnost pa je tisto področje, ki tudi na svoj način odraža stanje duha vsakega okolja. Zato sem vesel, da smo letos na Ptuj pripeljali slikarja Seida Hasa-nafendica, ki prihaja iz države, v kateri se prav v tem času odvija intenzivna poslovna dinamika naše Skupine Perutnina Ptuj,« je pred otvoritvijo njegove razsta-
ve poudaril dr. Roman Glaser,
predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. Poleg ljubiteljev umetnosti, sodelavcev in poslovnih partnerjev Perutnine Ptuj se je otvoritve razstave na ptujskem gradu poleg številnih drugih gostov udeležil tudi veleposlanik BiH v Sloveniji, njegova ekscelenca Izmir Talic.
Prof. Sulejman Bosto je v popotnici razstavi Seida Hasanefendica zapisal: Hasanefendic, ki je s svojo umetniško generacijo z bogatim izraznim registrom oblikoval fiziognomijo modernega bosansko-hercegovskega slikarstva, se nam torej predstavlja kot avtor verodostojnega slikarskega metjeja, ki je svojo slikarsko metodo in tehniko razvil v suvereno znanje.
Tisti »kako« tako najde svojo nujno komplementarno dimenzijo pri tistem »kaj« slikarjeve pripovedi. Pripovedne vsebine Hasane-fendicevih slik so namreč globoko ukoreninjene v kulturološkem oziroma kulturnem kontekstu, v katerem je to slikarstvo nastalo in iz katerega črpa energijo in umetniške spodbude. Hasanefendic s svojim človeškim in umetniškim bistvom tako evocira, torej oživi vsebine lastnega kulturnega spomina in izrazi lastno kulturno identiteto. Ta odziv, ta evokacija, ta spominska oživitev pa seveda ne ostaja zgolj na ravni preprostega opisa oziroma orisa, temveč se izraža v aktiviranju simbolnega potenciala bosansko-hercegovske kulture. Tako avtor uporablja bogat nabor simbolov, v katerem ima osrednje mesto »nišan« kot nagrobno obeležje. S tem obeležjem se pred nami odpira eksistencialno metafizična saga o človeški minljivosti, o odnosu med nebom in zemljo, o »gravitacijski« moči zemlje, o prosojni brezmejnosti neba (in nebes), o svetlobi in temi, o (nad)realnem odru sveta, o obilju svetlobe, barv svetovnih pejsažev itn. Poleg teh mogočih asociativnih povezav, h katerim nas spodbuja Ha-sanefendicevo slikarstvo, nam slikarjevi imaginarni prizori ponujajo tudi nekaj povsem elementarnega (in danes morda pozabljenega): čisto radost gledanja in videnja, če hočete čisto vizualno lepoto sveta.
Mednarodni projekt Music Box ali glasbena instalacija
Dejan Klasinc
Društvo za miselno rekreacijo Povod je med 21. in 27. majem organiziralo mednarodni projekt Music Box. Projekta se je udeležilo štirideset mladih, starih od 18 do 25 let iz Slovenije, Bolgarije, Srbije in Hrvaške. Music Box je bila glasbena instalacija, sestavljena iz odpadnega in gradbenega materiala (sodi, cevi ...), ki so jih mladi poiskali med odpadom. Udeleženci so pod vodstvom Marka Soršaka
Foto: Boris Voglar
in Marka Korošca na ptujski Ranci cel teden pripravljali glasbeni program. Sam projekt je bil ustvarjalnega pomena, izražanje mladih preko glasbe in seveda druženje z vrstniki iz drugih držav.
26. maja je potekala predstavitev tega projekta, izdelka in glasbe, ki so ga mladi ustvarjalci pripravili. Vse prisotne je nagovoril ptujski župan.
Marko Korošec (eden izmed mentorjev) na desni in udeleženci delavnice ob v gong predelani satelitski anteni.
19
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Na osnovni šoli Mladika so praznovali
Podelitev certifikata kakovosti za prihodnost vzgoje in izobraževanja
Vtem šolskem letu so dan šole na Mladiki posvetili podelitvi certifikata kakovosti za prihodnost vzgoje in izobraževanja. Mladika je druga osnovna šola v Sloveniji in četrti javni zavod na področju vzgoje in izobraževanja, ki ga je pridobil. Tako imamo v MO Ptuj že drugi javni zavod s tem certifikatom, saj ga je pred tem dobil Vrtec Ptuj.
Boris Voglar
Na prireditvi, ki je bila 5. junija, je bil slavnostni govornik župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Certifikat kakovosti za prihodnost vzgoje in izobraževanja pa je podelil direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Igor Likar, ki je menil, da stanje na šoli resnično odraža njeno vizijo, ki se glasi: »Skupaj s starši skrbimo za osebnostno rast učencev v spodbudnem okolju.«
Projekt igra.
Ravnateljica Sonja Purgaj pravi: »Šola se je na področju kakovosti angažirala že veliko prej. Sodelovali smo v projektih kakovosti: Mreža učečih se šol in Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti. Najbolj pomembno pa je to, da skrbimo za nenehne izboljšave na celotnem področju dela na šoli: pri poučevanju, vzgoji, medsebojnih odnosih, urejenosti šolskih prostorov in okolice. Primerjamo se z drugimi evropskimi državami, saj že šest let s sedmimi državami sodelujemo v mednarodnem projektu Comenius in štiri leta s šolo iz partnerskega mesta Burghausen v Nemčiji. H kakovostnemu uvajanju sprememb nam veliko
Prireditev je uspešno vodila učiteljica Karmen Ivančič.
K pridobitvi certifikata so prispevali vsi zaposleni. Ravnateljica se je zahvalila notranjima presojevalkama: Majdi Kolen-
ko in Marjanci Kušar ter tudi koordinatorki Vesni Zmazek in seveda predstavnikom SIQ, ki so v okviru pilotskega projekta na seminarjih predali vsa potrebna znanja.
Fotoarhiv OŠ Mladika
pomaga tudi izvajanje inovacijskih projektov, sodelovanje s Pedagoško fakulteto kot partnersko šolo ter številne evalvacije in samoevalvacije našega dela. Pri tem nam pomagajo tudi starši in širša skupnost. Pomembno vlogo ima ustanoviteljica MO Ptuj, ki nam poskuša zagotoviti ustrezne pogoje za naše delo. Dobili smo novo igrišče za košarko in kolesarski poligon, sedaj pa čakamo še na rokometno igrišče in
obljubljeno obnovo zgradbe in kanalizacije.«
S prireditvijo so potrdili tudi svoje organizacijske sposobnosti. Dokazali so, da imajo dobre pevce, plesalce ter likovne ustvarjalce. Nastopilo je približno 150 učencev: pevska zbora pod vodstvom učiteljice Jasne Drobne, plesne skupine pod vodstvom učiteljice Anice Trnovšek in 3. b z učiteljico Ireno Prelog. V avli se je predstavil likovni krožek z mentorico Karmen Plavec, v glasbeni učilnici pa je učiteljica Miroslava Mijačevič, ki je bila tudi avtorica scene, pripravila razstavo likovnih in drugih del učencev od 1. do 9. razreda.
Iz govora župana dr. Štefana Čelana
Posodobljena ideja certifikatov kakovosti temelji predvsem na zagotavljanju tako imenovane poslovne odličnosti. Ta pa se ne odraža samo v skrbi za ekonomsko učinkovitost nekega poslovnega sistema, ampak predvsem v iskanju odgovorov, kako zadovoljiti potrebam socialnega okolja, kako učinkovito varovati okolje in kako vzpostaviti in vzdrževati sistem visoko moralnih in etičnih norm. Da bi jutri znali razumeti in vsakodnevno udejanjati poslovno odličnost, jo moramo najprej sprejeti kot lastno pozitivno vrednoto. Večino vrednot pa ljudje pridobimo pod vplivom okolja, v katerem živimo in ustvarjamo. Znano je tudi, da se večina vrednot oblikuje ravno v dobi odraščanja, ki pa jo mladi v večji meri preživijo v izobraževalnih institucijah. Na podlagi navedenega si upam zapisati, da je predvsem v predšolskem in osnovnošolskem izobraževanju pomembnejši vzgojni kot izobraževalni proces. Veseli me spoznanje, da je danes biti družbeno sprejemljiv in imeti pozitivne osebnostne lastnosti mnogokrat pomembneje od golega tehničnega znanja. Večina poslovnih sistemov, ki je že uvedla poslovno odličnost, pa na trgu išče sodelavce, ki so predvsem osebnosti in manj enciklopedije znanja. Morda bo komu zvenelo malo patetično, kar bom povedal o učiteljih in moji šoli Mladika, ki sem jo obiskoval v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Njim kot osebnostim in njihovemu načinu dela se moram zahvaliti za mnoge uspehe, ki sem jih doživel na svoji življenjski poti. Večina mojih uspehov ni povezana
z njihovim tehničnim znanjem, ampak predvsem z vplivanjem na moj sistem kulturnih vrednot. Pozabiti ne morem učiteljice v prvem razredu gospe Tatjane Kampuš, ki mi je privzgojila ljubezen do sočloveka kot nekaj vrednejšega od ljubezni do materialnega bogastva. Kdo se ne spomni gospe Šijančeve, ki nam je privzgojila ljubezen do maternega jezika in hkrati pokazala, da si brez poznavanja tujega jezika medkulturno pač osiromašen. Ljubezen do tehnike in spoznanje, da ni potrebno za vsako tehnično stvar takoj v trgovino, ampak si jo lahko narediš tudi sam, nam je privzgojil gospod Šumandl. Da k splošni kulturi sodi tudi razumevanje sile in pospeška in ne zgolj Prešerna, sta nam privzgojili gospa Kostanjevčeva in gospa Vajglo-va. Gospa Irma Penova pa me je z njenim odnosom in razumevanjem kemije zapeljala celo tako daleč, da sem se brez vednosti svojih domačih na lastno pest vpisal v takratno Srednjo kemijsko šolo v Rušah. Biti fizična razvalina in ob tekmovalnosti pozabiti na kolektivni duh je nekaj najbolj nekulturnega, nam je v kosti zapisal gospod Turkuš. Da si umetnik in inženir nista nasprotja, ampak smiselna celota, mi je privzgojila učiteljica likovnega pouka gospa Rozina Šebetič. Naj mi na tem mestu oprostijo vsi tisti učitelji, ki so ravno tako veliko pripomogli k oblikovanju mojih kulturnih vrednot, pa jih žal na tem mestu nisem navedel.
Poslovno odličnost je ta šola torej obvladovala že veliko prej, preden so se pojavili znameniti certifikati kakovosti. Današnja podelitev certifikata kakovosti za prihodnost vzgoje in izobraževanja pa dokazuje, da se tej bogati dediščini tudi vi niste izneverili.
20
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima po
novem 11 članov
Konec maja je potekala 15. seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) MO Ptuj. Člani sveta so obravnavali in sprejemali Program varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-20JJ, akcijski načrt varnosti, predstavljena je bila ocena izvedbe medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu, obravnavali so tudi nevarne cestne odseke in ostale probleme na cestnem področju.
Staša Cafuta
Program varnosti cestnega prometa MO Ptuj za obdobje 2007-2011 in akcijski načrt varnosti v cestnem prometu v MO Ptuj za leto 2007 V SPVCP so pripravili predlog programa skupaj z obdobnim operativnim načrtom varnosti cestnega prometa (VCP) za leto 2007. Cilj je, da se v MO Ptuj v letu 2011 doseže stanje, ko v prometnih nesrečah ne bo mrtvih in da se zmanjša število hudo telesno poškodovanih za vsaj 50 odstotkov. Vseh podrobnosti ni mogoče konkretizirati za celo petletno obdobje. Program je sestavljen iz dveh delov, in sicer je naravnan na izobraževanje pešcev, kolesarjev, voznikov koles z motorjem in motornih koles, predšolskih otrok in njihovih staršev, osnovnošolcev, srednješolcev, starejših občanov, mladih voznikov in tistih, ki jim je bilo zaradi kršitve odvzeto vozniško dovoljenje. Drugi del predvideva sanacijo cestne infrastrukture, izgradnjo oziroma rekonstrukcije javnih površin in odpravljanje nevarnih odsekov. Konkretni operativni načrt za letošnje leto že poteka in je razdeljen na dva dela. V letošnjem letu je bila med drugimi izpeljana akcija Ulice otrokom za osnovnošolce in predšolske otroke, projekt EUCERES, teden prometne varnosti ... Poleti bo potekal pregled vseh šolskih poti in priprava otrok za začetek novega šolskega leta. Trenutno je najbolj aktualna izgradnja krožišča v Mestni četrti Breg na Zagrebški cesti, pri Suhi veji. Ocena in izvedba medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu in obravnava aktualne cestne problematike
Tekmovanje je potekalo 11. aprila na OŠ Hajdina. Po bese-
dah Franca Kozela, predsednika SPVCP, je bilo tekmovanje zelo dobro organizirano. Ugotovili so, da je bilo teoretično znanje otrok slabše v primerjavi s prejšnjimi leti. Prvo mesto je dosegla OŠ Videm, drugo OŠ Ljudski vrt ter tretje OŠ Gorišnica. Republiški prvak je postal učenec iz OŠ Markovci.
Člani sveta so obravnavali tudi problematiko avtobusnega postajališča pri železniški postaji na Hajdini. Že kar nekaj časa je bil SPVPC opozorjen na neustrezno postajališče za otroke, kjer le-ti tako rekoč na cesti vstopajo na avtobus. Komisija za tehnično urejanje prometa bo v sredini junija opravila terenski ogled in pripravila strokovno oceno o postavitvi novega postajališča. Pojavil se je tudi problem prečkanja semaforiziranega prehoda na Mariborski cesti, kjer otroci prvega in drugega razreda ne dosežejo tipkovnice senzorja. Svet je oddelku za gospodarsko infrastrukturo in okolje predlagal, da pisno zaprosi upravljavca, ali je možno, da bi se tipkovnica znižala za deset centimetrov. Obstaja pa še en problem, saj večji otroci, ki že prečkajo prehod, na drugi strani po nepotrebnem pritiskajo na tipkovnico in s tem na visok porast vinjenih oseb. Stanje žrtev otrok v prometnih nesrečah je svetlejše. Na območju MO Ptuj je zelo dobra situacija, kar kaže tudi na dobro sodelovanje s policijo in cestarji ter vzgojo otrok v šolah in vrtcih. Velika zahvala gre tudi mentorjem - ambasadorjem dobre volje. Svet SPVCP je servis državljanom
Trenutno je v svetu sedem članov. Županu in direktorju mestne uprave podana pobuda, da se svet razširi na enajst članov, je bila
sprejeta. Tako bodo v prihodnje imeli vrtci svojega predstavnika, enako osnovne ter srednje šole, Upravna enota Ptuj skupaj z avtošolami svojega predstavnika ter mestno redarstvo prav tako.
»Moram reči, da vse pobude, ki jih dobimo od občanov, svetnikov, temeljito proučimo ter podamo strokovno mnenje pristojnim službam. Vsakemu državljanu tudi pisno odgovorimo v najkrajšem možnem času. Mi lahko samo strokovno predlagamo, potem pa je to na drugih strokovnih službah, bodisi lokal-
nih skupnostih ali državi. Smo servis državljanom,« pojasnjuje F. Kozel.
Magistrski študij računovodstva in revizije na LU Ptuj
Na Ljudski univerzi Ptuj je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana 4. junija potekal informativni dan o podiplomskem magistrskem študiju računovodstva in revizije. Odziv javnosti je bil izjemno pozitiven, število udeležencev na informativnem dnevu pa razveseljivo veliko.
Gostje iz Ekonomske fakultete Ljubljana, in sicer dr. Slavka Kavčič, Jožica Merljak in Monika Lapajne, so ob podrobni predstavitvi programa, poteka študija in vpisnih pogojev tudi odgovarjale na podrobnejša vprašanja udeležencev. Vsi ti so dobili še informativna gradiva ter evidenčne prijavnice.
Na Ljudski univerzi Ptuj bodo vsem tistim, ki se informativnega dneva niso udeležili, želijo pa se izobraževati v tej smeri, z veseljem posredovali informacije o magistrskem študiju kakor tudi ustrezna gradiva.
Diplomanti bodo usposobljeni
za vodilna in vodstvena delovna mesta na področju računovodstva, revizije (notranje) in davčnega svetovanja v podjetjih in drugih organizacijah, na področju računovodskega in davčnega svetovanja ter zunanje revizije v revizijskih organizacijah, v svetovalnih organizacijah na področju računovodskega in davčnega svetovanja, državni upravi itn.
Ljudska univerza Ptuj je tako prva izobraževalna ustanova na Ptuju, ki v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana uvaja magistrski študij v naše starodavno mesto.
21
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Jeseni na Ptuju začetek projekta 5-letnega oblikovanja osebnosti za osnovnošolce in srednješolce
Dr. Štefan Čelan: »Tržna vrednost v 21. stoletju je človekova osebnost, ne enciklopedično znanje!«
Viljema Ščuke verjetno Ptujčanom res ni več potrebno podrobno predstavljati, saj so njegova predavanja zmeraj dobro obiskana. Čeprav Primorec, bo jeseni na Ptuju verjetno še bolj pogosto kot doslej, saj bo tod in istočasno še v Piranu stekel nov petletni izobraževalni projekt Brez megle v glavi. 7. junija je V. Ščuka v CID-u predstavil tudi več kot 400 strani dolgo knjigo Šolar na poti do sebe. Ob podpori ptujske občine jo je izdala založba Didakta. Prisotne na predstavitvi je pozdravil tudi ptujski župan.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
V. Ščuka je po osnovni izobrazbi zdravnik, specialist šolske medicine in psihoterapevt. V svojem 35-letnem aktivnem delu z mladimi na Vipavskem, Goriškem in v slovenskem delu Trsta je gradil celovit pogled na osebnostni in socialni razvoj mladih v šolskem okolju in izven njega. Ko se je kot psihoterapevt srečal z gestalt teorijo, ga je ta tako navdušila, da se je kasneje tudi strokovno posvetil zlasti tej psihoterapevtski metodi. Vsa dolgoletna spoznanja, svoj celovit pogled na otroka, ki išče sebi lastno pot do znanja in sebe, je avtor združil v knjigi, v kateri nas popelje preko najzgodnejših mislecev in kasnejših holističnih filozofov do Gestalta in nas pri tem opozarja, da se celovitost človeka v biološkem, razumskem in duhovnem smislu zaznamuje in oblikuje že v najzgodnejšem otroštvu in izpelje v adolescenci. Avtor v knjigi teoretična izhodišča, podprta s filozofskimi mislimi in poezijo, nadgradi s svojimi izkušnjami. Tisto kar je za sodobnega bralca najpomembneje, pa je dejstvo, da avtor knjige ni zapisal samo v obliki razlag in raznih opozoril, kaj se sme in kaj ne, temveč je v njej ponudil tudi številne konkretne rešitve. Knjiga ni strokovni učbenik in to niti ne želi biti. Namenjena je učiteljem, vzgojiteljem, pedagogom, šolskim svetovalnim delavcem, staršem in vsem, ki bodo starši šele postali. Kot je na predstavitvi knjige povedala Katja Dougan, specialistka klinične psihologije iz Maribora in dolgoletna Ščukova prijateljica,
je »knjiga sodoben, če ne že revolucionaren priročnik za učitelje in starše in je edina tovrstna
pred nekaj desetletji, ko so začeli izvajati preventivne psihološke preglede triletnih otrok. Projekt, ki se bo začel letos izvajati na Ptuju, pa bi bilo po njenem mnenju potrebno uvesti v vsako osnovno šolo. Vplival in spreminjal bo tudi same izvajalce projekta. S tem namenom bo tudi trajal več let.
Petletni projekt oblikovanja osebnosti Brez megle v glavi se bo jeseni pričel na Ptuju.
Ptuj bo skupaj s Piranom postal prvo mesto za izobraževanje
S predstavitve knjige Šolar na poti do sebe v CID-u. Z leve: Katja Dougan, Viljem Ščuka in dr. Štefan Čelan
na našem področju«. V. Ščuka v knjigi najbolj komplicirane stvari razloži enostavno, ena od kvalitet knjige pa je tudi njena življenjskost. Velikokrat so izpostavljeni različni vzgojni stili (strog, zaščitniški odnos staršev do otrok, razvajanje), avtor opisuje pomen čustev in razuma, izpostavlja potrebo po stiku otroka in mladostnika s sovrstniki in okoljem, v katerem živi, pomen odgovornosti, osebno svobodo posameznika in drugih, velikokrat se pojavljajo tudi pojmi kot so doslednost, vztrajnost, iskanje smisla, življenjski stil. Dougano-va je poudarila, da so velik korak k razumevanju otrokove osebnosti storili na področju medicine
mentorjev. Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je obljubil pomoč ministrstva in že to jesen se bodo začele izvajati delavni-
VSAK DAN 12,00-2000
ce v ptujskem Dijaškem domu. »Šolar se v letih zorenja resnično zanima za lastno življenje in vztrajno išče pot do sebe. Mi pa še vedno vztrajamo, naj išče pot do znanja. Ne zavedamo se, da je za življenjsko in delovno uspešnost znanje premalo. V teh časih postaja bistvenega pomena osebnostna naravnanost. V bodoče bo potrebno tržiti tudi osebnost, ne le strokovnost. Starši, učitelji in drugi pomembni odrasli naj bi šolarja spodbujali, da razvije svojo osebnost in življenjski slog, ki bo hkrati sovpadal z njegovimi osebnostnimi značilnostmi in zahtevami družbenega okolja,« pravi V. Ščuka. Petletni projekt oblikovanja osebnosti je v našem okolju novost. Vezan je na usposabljanje mentorjev iz pedagoških, psiholoških in medicinskih strok, ki bodo hkrati ob lastnem usposabljanju delali s skupinami izbranih mladostnikov zadnjih dveh letnikov osnovnih šol in prvih treh letnikov srednjih šol. Projekt pa vsekakor ni novost za V. Ščuko, ki ima dolgoletne izkušnje pri delu z mladimi, zlasti z gojenci slovenskega dijaškega doma v Trstu. Ministrstvo za šolstvo in šport bo v jeseni ta projekt ponudilo šolam na Ptuju in v Piranu. Že ta mesec pa naj bi objavili razpis za usposabljanje mentorjev. Zakaj petletni projekt? V. Ščuka pojasnjuje, da človekova osebnost nastaja skozi leta, postopno in zato je razumljivo, da ga ni mogoče izpeljati samo v letu ali dveh.
TELEFON ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
0801234
22
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
Tekmovanja so lahko tudi zabavna
Besedilo in foto: Franc Vrbančič
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je v maju ob pomoči osnovnih in srednjih šol organizirala dan robotike, kjer so izvedli naslednje aktivnosti:
-	odprto državno študentsko in dijaško tekmovanje RoboT 2007,
-	državno tekmovanje učencev osnovnih šol RoboBum 2007 in
-	okroglo mizo Robotika - ali kako mlade spodbuditi h kreiranju lastnega znanja?
Soorganizator tekmovanja je bila tudi Poklicna in tehniška elektro šola Šolskega centra Ptuj.
V tekmovanja so se uvrstile ekipe, ki so na predtekmovanjih dosegle vidnejši uspeh, in sicer: 5 študentskih, 65 dijaških ter 45 ekip učencev osnovnih šol.
Tekmovanje RoboBum 2007
Osnovnošolci iz vse Slovenije so se pomerili v treh kategorijah: legobum-8, legobum-9 in
robosled.
Kategorija legobum-8 je bila namenjena ekipam 8. ali nižjih razredov osnovne šole. Z mobilnimi lego roboti so se učenci trudili čim hitreje prevoziti tri-metrsko črno črto na beli podlagi.
V kategoriji legobum-9 so tekmovale ekipe 9. razreda osnovne šole z lego mobilnimi roboti, ki so potiskali predmete z mize. Roboti so morali na beli površini dimenzij 100x100 cm najti in potisniti pet predmetov, pri tem pa jih je oviralo pet ovir.
Novost na letošnjem tekmovanju je bila kategorija robosled, kjer so lahko sodelovale ekipe učencev ne glede na starost. Tekmovalci so morali pokazati veliko teoretičnega in praktičnega znanja, saj so morali robota izdelati, z njim prevoziti podano progo, na koncu pa se izkazati še v teoriji s področja tehnike in robotike.
S ptujskega območja so se državnega tekmovanja udeležile ekipe osnovnih šol: Breg, Olge
Učenci in mentorji iz OŠ Cirkovce, OŠ Ljudski vrt in OŠ Videm pri Ptuju pri sestavljanju zmagovitega robota.
Meglič, Cirkovce, Majšperk in Videm pri Ptuju. Vse ekipe so se uvrstile med prvih deset, še posebej se je izkazala ekipa iz OŠ Cirkovce, ki je v kategoriji robosled zasedla prvo mesto.
Okrogla miza Robotika - ali kako mlade spodbuditi h kreiranju lastnega znanja?
Debato na okrogli mizi je vodil mednarodno priznani strokovnjak za tehniko, robotiko in
avtomatizacijo profesor Karel Jezernik, sodelovali pa so učitelji osnovnih in srednjih šol ter fakultet in predstavniki podjetij ter obrti. Udeleženci so si bili edini, da so tovrstna tekmovanja potrebna in koristna. Ugotovili so, da se bodo morale izobraževalne organizacije še bolj truditi za povezovanje s podjetji. Tehnični študiji so namreč tisti, ki usmerjajo naš prihodnji razvoj. Kaj več o samem tekmovanju se nahaja na spletni strani http:// www.robobum.uni-mb.si/.
Dijaški dom je predstavil svoje delo
V prostorih Dijaškega doma je 24. maja potekala zaključna prireditev ob iztekajočem se šolskem letu. Dijaki so predstavili kakšno je življenje in delo v domu. Ob tej priložnosti so najboljši med njimi dobili tudi posebne pohvale.
Bronja Habjanič
Javni vzgojno-izobraževalni zavod Dijaški dom je ustanovila Vlada RS, junija 1999. Dom danes vodi ravnateljica mag. Danica Starkl, vzgojiteljica predšolskih otrok, vzgojiteljica domske vzgoje, profesorica pedagogike in magistrica znanosti socialne pedagogike. V dijaškem domu so nameščeni dijaki srednjih šol, učenci osnovnih šol, osnovne šole s prilagojenim programom in študentje. V domu izvajajo tudi dodatne programe dnevnega bivanja in oskrbe učencev, dijakov in študentov (pomoč pri učenju, inštrukcije, prehrana,
varstvo, kakovostno preživljanje prostega časa, sobe za študij ...). Vzgojno-izobraževalno delo se izvaja po vzgojnem programu za dijaške domove, ki ga je leta 1999 sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Kolektivu dijaškega doma je bila za delo z mladimi podeljena tudi zlata plaketa Mestne občine Ptuj.
Ceno bivanja in oskrbe v dijaških domovih določa posebna komisija na Ministrstvu RS za šolstvo in šport. Cena bivanja je sestavljena iz stroškov prehrane in stroškov nastanitve in
za šolsko leto 2007/2008 znaša 184 evrov. Pravilnik o štipendiranju daje dijaku, ki biva v dijaškem domu, možnost zvišanja štipendije za 40 odstotkov, gre za t. i. dodatek za izobraževanje izven stalnega prebivališča. Dom ponuja tri obroke dnevno (zajtrk, kosilo, večerjo, za učence osnovnih šol tudi malico). V domu potekajo mladinske delavnice, pripravljajo pa tudi lutkovne predstave in plesne nastope. Specialitete in vsakdanje jedi nastajajo pri kuharskem krožku, likovni in drugi izdelki pa so rezultat naslednjih delavnic in dejavnosti: ročna dela, slikanje na svilo, slikanje na steklo, oblikovanje fimo mase. Literarni izdelki dijakov in učencev se objavijo v domskem glasilu. Ptujski dijaški dom je prvi v državi, kjer so ob srednješolcih,
ki jim je dom v prvi vrsti namenjen, nameščeni še osnovnošolci, v njem pa svoj prostor najdejo tudi študentje in različne skupine mladih, ki na Ptuj prihajajo v okviru mednarodnih izmenjav. Po besedah ravnateljice si prizadevajo, da bi se njihova dejavnost še širila, že zdaj pa uspešno sodelujejo z vsemi šolami, občino, Centrom za socialno delo in številnimi društvi. Od lanskega leta se ponašajo tudi s posebnim domskim skladom, s pomočjo katerega dijakom in učencem, ki prihajajo iz socialno šibkih družin, pomagajo pri plačevanju oskrbnine. Vsaka soba v domu ima svoj dostop do interneta, jeseni pa se bodo stanovalci veselili še nove knjižnice v pritličju.
23
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007	DRUŠTVA
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / SOCIALNO VARSTVO
Učenci OŠ Ljudski vrt gostovali na Švedskem
Potovanje na Švedsko še bolj utrdilo večletno mednarodno sodelovanje
Teden od 6. do 12. maja so nekateri sedmošolci in osmošolci v spremstvu svojih staršev ter učiteljic preživeli na potovanju in bivanju pri švedskih vrstnikih.
Petra Vujnovič
Foto: Simona Lozinšek
v torek popoldan sprehodili po poti, posejani z vprašanji, povezanimi predvsem s švedsko zgodovino, nato pa mirno čakali v dolgi vrsti na »piknik večerjo«.
Po lanskem obisku švedskih učencev, staršev in učiteljev na Ptuju smo rekli, da je še sreča, da nas naslednje leto v maju čaka ponovno srečanje - takrat v mestu Saffle na Švedskem. In da veselje in navdušenje v napetem pričakovanju ponovnega snidenja ni bilo zaman, lahko danes pove vseh 23 sedmošolcev in osmošolcev OŠ Ljudski vrt, ki so začetek meseca preživeli v Skandinaviji. V tednu od 6. do 12. maja so namreč s svojimi starši ter nekaj učiteljicami vrnili obisk vrstnikom na Švedskem. Mednarodno sodelovanje s šolo Tingvallaskolan iz mesta Saffle, ki sicer teče že sedmo leto, se je v vsem tem času globoko zasidralo v šolsko življenje.
Tako dolga pot gotovo natrese veliko vtisov in da ti prerastejo v spomine, mora preteči nekaj časa. Potrudili smo se in za nizanje dogodkov v smiselno celoto porabili »le« nekaj tednov.
Potovanje z avtobusom toliko kilometrov res ni sanjska izbira. A če si nekoliko sposodimo stari rek, bi lahko zatrdili, da je pomemben cilj in ne pot. Res, misel na 28 ur dolgo pot je pri marsikomu zbudila vsaj malo dvoma. A še nobena gora se ni premaknila, če se ni premaknil tisti, ki je hotel do nje.
Iz Ptuja smo krenili 6. maja malo po poldnevu. Vožnjo smo
Piknik večerja ob jezeru Vanern.
nadaljevali preko Avstrije, Nemčije ter Danske. Dansko-švedsko mejo smo prečkali v ponedeljek dopoldan, v Saffle pa prispeli v poznih popoldanskih urah. Prvi večer, ki smo ga preživeli v tem mestu, je bil namenjen predvsem obujanju lanskih skupnih spominov z našimi gostitelji.
Ves teden so nas Švedi razvajali s prikazovanjem svojega načina življenja, s svojo vikinško zgodovino ter z vnetim iskanjem (in poizkušanjem) plašnega losa. Učili smo se švedske spokojnosti in mirnosti, ki bi ju mi v nekaterih trenutkih poimenovali kar brezbrižnost. Vendar smo se vsaj za en teden predali »nehitenju«.
Ob jezeru Vanern, tretjem največjem na Švedskem, smo se
Da je bilo življenje vikingov včasih prav težaško, smo se lahko prepričali v kraju Nysater, kjer ob tamkajšnji reki nastaja pravo vikinško naselje. Metali smo sekire, veslali s težkimi vesli, obiskali grob prvega vikinga ter si ob ognju sami spekli slastne kruhke, navite na palico. Takšni z maslom odlično teknejo.
Predzadnji dan našega obiska smo preživeli v Goteborgu. Ob neposrednem središču mesta smo obiskali Universeum, nekakšen muzej naravnih in tehničnih čudes. Iz oči v oči smo se srečali z belim morskim psom, božali električne skate, videli nešteto rib, plazilcev, rakov in kar je še takih živali. Sprehodili smo se skozi hišo tehničnih, vesoljskih
ter športnih eksperimentov. Sledil je ogled tovarne avtomobilov Volvo, ki se nahaja le nekaj minut vožnje iz mesta. Morda si bo kdo kdaj omislil tudi takšen spominek s Švedske ... Naši učenci so prvi in zadnji dan obiska preživeli v šoli s svojimi vrstniki. Začudili so se nad marsikatero razliko med slovensko in švedsko šolo. Nekatere stvari, kot je na primer ta, da v šoli do 8. razreda ni ocen, so jih zelo fascinirale in te bi prenesli tudi k nam. Našlo bi se seveda še kaj, kar bi v slovenski šoli gotovo sprejeli z navdušenjem. Morda tudi to, da učenci že v prvih letih in nato kontinuirano vse do konca osnovnošolskega izobraževanja pridobijo veliko praktičnih, življenjskih znanj in spretnosti. Nad tem bi se Slovenci gotovo lahko zamislili.
Pred odhodom smo petkov popoldan popestrili s kulturno izmenjavo, na kateri smo Ptujčani prisotne skozi slovensko pripovedko o Jančku ježku povedli po zgodovini nekaterih slovenskih šeg ob snubitvi in poroki. Ob slovesu je bilo - tako kot lani - potočenih nekaj solzic, ki so se na dolgi poti proti Sloveniji pomešale z zgodnjim obujanjem dogodkov minulih dni. Opolnoči naslednjega dne smo se vsi veselili srečanja z domačimi na Ptuju.
Naslednje leto bodo naši učenci spet potovali na Švedsko. Takrat drugi. Za vse, ki smo potovali letos, pa je bil to sicer kratek, a nepozaben švedsko-slovenski teden.
Dan odprtih vrat Varstveno delovnega centra Sonček
Člani Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, s sedežem na Osojnikovi ulici 9, so 25. maja na ste-žaj odprli vrata Varstveno-delovnega centra Sonček (VDC). Letošnje leto je razglašeno za evropsko leto enakih možnosti, zato so se v Sončku odločili, da spregovorijo o drugačnosti.
Bronja Habjanič
Tako je bila drugačnost osnovna nit pogovora med dnevnimi obiskovalci VDC in osnovnošolci
OŠ Olge Meglič, ki so v razpravi ugotavljali, da je včasih potrebno pokazati le kanček dobre volje
in del pripravljenosti za pomoč ljudem s posebnimi potrebami.
Dan odprtih vrat je ponujal možnost ogleda prostorov ter seznanitev z dejavnostjo centra in društva. Varovanci so prikazali delo v delavnicah, prodajali svoje izdelke, brali poezijo, uživali v glasbi in športnih aktivnostih, prisluhnili ekološki pravljici dramske skupine Sončki iz OŠ Olge Meglič, potekale pa so tudi
številne delavnice. Prijetno je bilo tudi druženje z učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka. Ptujski Sonček nudi zaposlovanje pod posebnimi pogoji v enoti VDC ter prevoze invalidov. Vodja centra je Milan Klajnšek. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije - je sicer nepridobitna, nevladna in nepolitična nacionalna invalidska organizacija. Ustanovljena
24
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
je bila leta 1983, vanjo se združuje petnajst regijskih društev za cerebralno paralizo. Tako lažje uresničujejo skupne potrebe in zakonsko zagotovljene pravice, usklajujejo mnenja in stališča in si medsebojno pomagajo pri izobraževanju, informiranju in organiziranju storitev. Zveza Sonček kot nacionalna organizacija zastopa poenotena stališča društev, se dogovarja o skupnih nalogah z ostalimi invalidskimi organizacijami v Sloveniji in z drugimi nacionalnimi invalidskimi organizacijami po svetu. Neposredno se vključuje v Med-
Alenka Zeunovic
Leta 2004 sta takratna osnovnošolca OŠ Olge Meglič Miha Andrič in Karlo Pintarič izdelala raziskovalno nalogo pod naslovom Ptujski vodnjaki. Raziskala sta zgodovino in izgradnjo vodnjakov na našem območju od prazgodovine do danes, njihov pomen in usodo. Nalogo sta zaključila z željo in nasvetom, da bi še obstoječe vodnjake v našem mestu ohranili, obnovili in bi kot taki obogatili turistično ponudbo našega mesta. Kot zanimivost naj omenim še to, da sta bila prva, ki sta izmerila grajski vodnjak, izmerila globino vodnjaka, vode v njem ter z analizo vode dokazala, da je voda v grajskem vodnjaku pitna. Njune ugotovitve se danes citirajo v strokovni literaturi, objavljene so tudi v knjigi Sto vodnjakov na Slovenskem. Za raziskovalno nalogo sta istega leta na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev prejela zlato priznanje.
Že leta 2005 smo se na šoli odločili, da bomo v okviru projektov in dejavnosti, ki jih izvajamo
narodno združenje za osebe s cerebralno paralizo ICPS - The International Cerebral Palsy Society.
Dejavnost varstveno delovnega centra VDC Sonček je namenjena odraslim osebam, ki se zaradi svoje invalidnosti ne morejo zaposliti niti na odprtem trgu delovne sile niti v podjetjih za zaposlovanje invalidov in so pridobili status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. VDC je organiziran v desetih enotah, ki so sestavni deli devetih centrov Sonček, eden izmed njih je
Fotoarhiv OŠ Olga Meglič
kot Eko šola, uporabili podatke iz raziskovalne naloge za idejno zasnovo ptujske vodne učne poti. Ogledali smo si vse navedene vodnjake in izbrali tiste, ki danes seznanjajo obiskovalce z bogato zgodovino vodnjakov na Ptuju, z načinom izgradnje, s pomenom vodnjakov kot vodnim virom, s skrbjo okolja, da se ohranijo obstoječi vodnjaki, z zgodovinsko in etnološko vrednostjo vodnjakov, z načinom življenja nekdanjih prebivalcev ter vodnjakom kot statusnim simbolom. V vodno učno pot smo vključili vodnjake na dvoriščih pomembnih srednjeveških zgradb (minoritski samostan, nekdanji dominikanski samostan, Mali grad), nekdanje javne vodnjake (na Vodnikovi, Prešernovi ter Raičevi ulici), lepo ohranjene vodnjake na dvoriščih nekdanjih meščanskih hiš (Zelenikova, Prešernova ter Slomškova ulica) in vodnjak na grajskem dvorišču. Predlog idejne zasnove vodne učne poti ima 10 postaj. Posamezne vodnjake smo fotografirali ter navedli po-
tudi ptujski. Izvajanje programa varstva, vodenja in zaposlovanja pod posebnimi pogoji v VDC Sonček pomeni dopolnitev in širitev javne mreže in s tem izboljšanje pogojev za možnost izbire. Temelji na načelih normalizacije ter zagotavljanja enakih možnosti in individualnega pristopa k posamezniku, pravice do odraslosti ter mnogokrat tudi razbremenitev družine. Zveza Sonček se zavzema za takšne pogoje življenja, ki bodo zagotavljali enake možnosti vsem prebivalcem Slovenije, ne glede na njihove telesne in intelek-
datke o izgradnji in uporabi, ki smo jih črpali iz raziskovalne naloge Ptujski vodnjaki. Vodno učno pot smo vključili v vsebine naravoslovnih dni in jo spomladi 2006 z učenci osmih razredov tudi prehodili. V zemljevid našega mesta smo vrisali vodno učno pot. Ta poteka po starem delu mesta, ki je sicer glavni cilj ogledov turistov.
Pa še o nagradi. Ministrstvo za okolje in prostor ter Helios sta nagrajence idejnih zasnov vodnih učnih poti, nagrajence natečajev Donavski umetniki in Vodni detektivi povabila na enodnevno srečanje v Žužemberk. Ogledali smo si izvir Krke, kraško jamo ob izviru te naše reke, grad Žužemberk, dan pa zaključili ob domači hrani na kmečkem turizmu ob Krki. Na gradu je potekal uradni del. Udeležence so sprejeli župan Žužemberka, predstavniki ministrstva za okolje in prostor, vodje posameznih natečajev, ki jih je razpisalo ministrstvo, in Helio-
tualne sposobnosti, za življenje po lastni predstavi in v sožitju z vsemi drugimi prebivalci. Prizadeva si ustvariti takšno kulturno okolje, ki bo drugačnost v telesnih in intelektualnih sposobnostih sprejemalo brez vrednostnih predznakov.
Na skupščini društva v aprilu so obravnavali pregled programa v lanskem letu, finančno poročilo delovanja, razrešili so staro vodstvo in za naslednji mandat izvolili novo predsednico društva Brigito Pulko. Prejšnji predsednik Vilibald Tomašič je to delo opravljal kar devet let.

sa. Avtorji so predstavili idejne zasnove vodnih učnih poti, vsi nagrajenci pa so prejeli tudi lepe praktične nagrade.
In kako razmišljamo dalje? Nagrada je prav gotovo pokazala, da smo vodno učno pot zastavili kvalitetno. Dosedanje delo bomo nadgrajevali. Za cilj smo si postavili oznake z osnovnimi podatki ob posameznih vodnjakih naše učne poti. Pri tem pa bomo potrebovali podporo MO Ptuj, s katero smo v tem natečaju že do sedaj sodelovali, razumevanje Zavoda za spomeniško varstvo ter Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je nudil uspešno strokovno in tehnično podporo že mladima raziskovalcema.
Vodnjaki, ki so preživeli, da bi pričali o preteklih časih, si zaslužijo našo skupno skrb. Postali bi lahko del turistične poti, okras mesta, ki bi pričal o obstoju ljudi tam, kjer je voda, ter o načinu življenja prebivalcev Ptuja v preteklosti.
Nagrajena idejna zasnova Ptujska vodna učna pot
Ministrstvo za okolje in prostor ter Helios, d. o. o., sta v okviru Projekta oživljanja vodnjakov v Sloveniji podelila štiri enakovredne nagrade za leto 2006. Nagradili so idejne zasnove lokalnih vodnih učnih poti, ki so jih izdelali učenci osnovnih šol iz OŠ Olge Meglič, OŠ Bogomir Magajna iz Divače, OŠ iz Prosenja-kovcev ter Metlike. Iz Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda so šole za svoje idejne zasnove prejele tudi štiri enakovredne denarne nagrade. Na razpis ministrstva za okolje in Heliosa, d. o. o., se je naša šola prijavila skupaj z Mestno občino Ptuj.
Ministrstvo za okolje in prostor ter Helios sta nagrajence idejnih zasnov vodnih učnih poti povabila na enodnevno srečanje v Žužemberk.
25
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
DRUŠTVA
Čas po upokojitvi je tudi priložnost za druženje in
ustvarjanje
4. junija je društvo Optimisti Ptuj v prostorih Mestne četrti Ljudski vrt na Rimski ploščadi pripravilo pregledno razstavo celoletnih aktivnosti v okviru projekta Druženje - višja kakovost življenja.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
V društvu Optimisti, v katerem se upokojenci ukvarjajo s prostovoljnim delom za starejše ljudi, si že vse od ustanovitve v letu 2002 prizadevajo, da bi bilo tretje življenjsko obdobje, torej obdobje po upokojitvi, še naprej aktivno in kakovostno. Družbo opozarjajo na to, da se starejšo generacijo še zmeraj izključuje iz raznih aktivnosti in da so ponekod starostniki v veliki meri odrinjeni na rob. V društvu takšnim ponujajo pogovor, medsebojno druženje,
društva Optimisti predsednica Ana Ostrman. V začetku delovanja je bilo članov le 17, danes je vseh, ki se udeležujejo številnih delavnic, že preko 60. »Ob projektu druženja za višjo kakovost življenja je naš drugi pomemben projekt tudi Starejši za višjo kakovost življenja na domu. Ljudi, ki so stari 70 let in več, obiskujemo na domu in jim ponujamo različno pomoč; od tega, da jim iz trgovine prinesemo hrano, ali karkoli drugega, kar potrebujejo. Vključimo mlaj-
Razstava celoletnih aktivnosti društva Optimisti Ptuj
iskanje informacij, izmenjavo izkušenj in sodelovanje v številnih kreativnih delavnicah. Tako v prostorih Mestne četrti Ljudski vrt, ki jim prijazno odstopa svoje prostore, pletejo, kvačkajo, našivavajo, rišejo, slikajo, oblikujejo nakit, vizitke, okraske. Vsak zase in vsi skupaj skrbijo, da je starost lepša in prijetnejša, predvsem pa koristna. Trenutno pri Optimistih deluje pet skupin: skupina ročnih del, likovna sekcija, skupina umetniškega oblikovanja, rekreacijska in pevska skupina Po stezicah; nudijo tudi individualno brezplačno pravno svetovanje.
»Osnovni cilj društva je širiti in propagirati vrednote in principe prostovoljnega in humanitarnega dela,« pojasnjuje dejavnost
šega prostovoljca upokojenca, ki na tak način pomaga starejšemu upokojencu. Letos smo v projekt začeli vključevati tudi mlade prostovoljce iz Ekonomske šole (gre za projekt Sadeži družbe, podpira ga tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek), ki starejšim pomagajo na različne načine,« še pravi Ostrmanova. Prostori Mestne četrti Ljudski vrt, kjer se Optimisti sestajajo, so odprti vsak dan med 9. in 13. uro. Preko javnih del jim pri organizaciji aktivnosti pomaga animatorka. Večino delavnic, ki se v okviru društva izvajajo, vodijo upokojeni strokovnjaki - profesor likovne vzgoje, višja medicinska sestra, upokojena sodnica itn. - kar zagotovo daje tem programom dodatno kvali-
teto. Z druženjem si upokojenci izmenjujejo svoje izkušnje, med njimi so razni strokovnjaki, ki so delali na različnih področjih in ti imajo znanja, ki jih je vredno posredovati še ostalim, zlasti mlajšim generacijam, saj je izkušnja upokojenca lahko veliko vredna. Tako starejši svoje znanje prenašajo tudi na mlade in s tem lahko zagotovo oboji dosežejo višjo kvaliteto življenja.
V društvu nudijo tudi merjenje krvnega tlaka in holesterola, za kar jim je lekarna Toplek podarila ustrezen aparat. Tako imajo starejši možnost, da namesto čakanja v zdravstvenem domu izmerijo krvni tlak kar na sedežu društva na Rimski ploščadi, ob sredah ob 9. uri, kjer jim pri tem pomaga usposobljena medicinska sestra.
Delegacija Turističnega društva Ptuj obiskala pobrateno občino Varaždin
v
Štiričlanska delegacija Turističnega društva Ptuj je na povabilo Županije Varaždin obiskala občino Varaždin in si ogledala staro mestno jedro ter ocvetličenje posameznih ulic ter starih zgradb.
Albin Pišek
Foto: Marijan Petek
Delegacija je ugotovila, da je mesto Varaždin prikupno urejeno; veliko je novih cvetličnih gredic ob ulicah ter cvetličnih posod na električnih drogovih. Pogovarjali smo se s svetnico Županije Varaždin Nevenko Tomašič ter med pogovorom veliko slišali o problematiki naprednega mesta Varaždin. Prav tako smo obiskali dve uspešni delovni organizaciji in ugotovili, da srednje velika (do 100 zaposlenih) podjetja zelo dobro delujejo in izvažajo v dru-
ge države.
Obisk delegacije je bil uspešen, toda žal v njej ni bilo nobenega predstavnika Mestne občine Ptuj, ki bi lahko ocenil uspeh pobratenega mesta na Hrvaškem. Po obisku Varaždina se je delegacija vračala skozi sosednje mesto Čakovec. Bili smo presenečeni, saj smo videli, da je tudi Čakovec lepo urejen in ima v središču mesta veliko cono za pešce, kjer se lahko meščani z otroki ves dan sprehajajo.
Cvetoči Varaždin - središče mesta.
26
ŠPORT
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
11. medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v plavanju
Plavalni klub Terme Ptuj je 8. junija organiziral že 11. medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v plavanju. Udeležilo se ga je 62 učencev in učenk iz 10 osnovnih šol. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem delu so se učenci in učenke pomerili v ekipnem tekmovanju v disciplini 150 m mešano (prsno, hrbtno in kravl) in v štafetnem tekmovanju. Prvo mesto je osvojila ekipa OŠ Markovci, druga je bila ekipa OŠ Kidričevo in tretja OŠ Ljudski vrt.
Franjo Rozman
V drugem delu so učenci do četrtega razreda tekmovali v disciplini 50 m prosto. Učenci od 5. do 9. razreda so se lahko pomerili v dveh disciplinah, in sicer 50 m prosto in 50 m prsno. Veseli smo bili boljše udeležbe kot lani predvsem med mlajšimi plavalci.
Najboljše ekipe so prejele pokale, ki jih je prispeval Zavod za
Fotoarhiv Plavalnega kluba Ptuj
šport Ptuj, najboljši posamezniki pa kolajne.
Naš najboljši plavalec Gregor Šerbec se je udeležil Mednarodnega prvenstva Kranj 2007. Na tem tekmovanju je nastopilo 280 plavalcev iz 36 klubov iz 9 držav. Nastop na 50 m prsno je bil »bolj za ogrevanje«. Ura se je ustavila pri 34,73, kar je do stotinke enak rezultat kot 12.
maja letos na MM Pokal Terme Ptuj 2007. To je bil dober znak pred nastopom Gregorja v disciplini 200 m prosto. Že takoj po štartnem skoku je bilo opaziti, da plava hitro. S pravilnim razporejanjem moči in odličnim finišem je dosegel čas 2.05,91 (lani avgusta je plaval 2.14,87). V svoji kategoriji je osvojil osmo mesto, med samo slovenskimi plavalci (mladinci) pa je bil to celo tretji najboljši rezultat. Tudi po točkah (565 točk) je to najboljši rezultat v klubu in tudi po razpoložljivih podatkih od sezone 1989/90 najboljši klubski rezultat v tej disciplini. Za takšen napredek ima zasluge
tudi njegov trener Mijo Zorko, ki prihaja iz Celja. Svoje večletne izkušnje nesebično deli z drugimi trenerji, učitelji, vaditelji in plavalci, kar se že pozna pri izboljšani kvaliteti rezultatov. Tudi starši se v zadnjem mesecu aktivneje vključujejo v klubske dejavnosti, tako da se za prihodnost plavanja v Ptuju in okolici ni potrebno bati.
Svetovni pokal v kikboksu - Italija
Slovenci osvojili 16 kolajn
V dneh med 1. in 3. junijem se je v Salsomaggiore Terme (Italija), v organizaciji Yama arashi kluba iz Piacenze in svetovne kikboks organizacije Wako, odvijal tradicionalni svetovni pokal imenovan Wako World Cup "12. best fighter". Tekmovanje je potekalo v kikboksu, in sicer v semi, light in full contactu, v vseh starostnih kategorijah kot tudi v vseh zvrsteh form.
Besedilo in foto: Ivo Komik
Selektorska komisija je pod vodstvom selektorja reprezentance Vladimirja Sitarja ter pomočnikov Bojana Korošca in Danila Korotaja izdelala širši spisek tekmovalcev, ki naj bi zastopali KBZS na tem tekmovanju. Na seznamu je bilo prvotno 50 tekmovalcev, kasneje jih je nekaj odpovedalo sodelovanje zaradi različnih vzrokov, tako da je v Salsomaggiore Terme odpotovalo 42 tekmovalcev, pridružilo se jim jih je še 12, ki so jih v dogovoru s selektorsko komisijo in KBZS prijavili klubi in pet spremljevalcev.
Prvi dan tekmovanja so nastopili tekmovalci v formah in v semi contactu (v vseh starostnih kategorijah) ter full contactu.
Tekmovalci KK Ptuj so v semi contactu osvojili: mlajši ka-
deti: 3. mesto, do 47 kg Tilen Abraham, 3. mesto, do 47 kg Luka Vindiš, mladinci: 3. mesto, do 63 kg Matic Bedenik, člani: 3. mesto, do 69 kg Aleksander Kolednik.
Tega dne sta se dva tekmovalca iz full contacta tudi uvrstila v polfinale. Slovenski tekmovalci v light in full contactu so bili uspešni in osvojili: tri prva mesta, pet drugih in eno tretje. Po izjavi organizatorja je na tokratnem tekmovanju za svetovni pokal sodelovalo 1900 tekmovalcev iz 28 držav. Ob prisotnosti svetovnih, evropskih prvakov, zmagovalcev svetovnih pokalov in drugih mednarodnih turnirjev imajo rezultati naših tekmovalcev vsekakor določeno težo in so pokazatelj njihove forme oz. pripravljenosti.
Stojijo: trener Vladimir Sitar, Tilen Abraham, Matic Bedenik, Luka Vindiš, Aleksander Kolednik. Čepijo: Adriana Korez, Filip Janžekovič, Sabina Kolednik.
Selektor Vladimir Sitar je povedal: »Rezultati na tej tekmi za svetovni pokal so odlični ter toliko vrednejši, saj se je večina tekmovalcev morala prebiti kar čez nekaj borb, da je prišla do kroga, ki je vodil do medalje. Sicer pa o tem govori samo število prisotnih tekmovalcev, med ostalim je tokratni svetovni pokal potolkel lanski rekord prisotnih tekmovalcev (1650). Pripomniti velja, da tu niso bili prisotni nekateri naši tekmovalci, kandidati za člane reprezentance, ki so že
posegali po medaljah na tako velikih turnirjih, saj bi bil z njihovo pomočjo uspeh najbrž še večji.
Vsekakor je rezultat nekaterih kandidatov za reprezentante v kadetskih, juniorskih in članskih kategorijah razveseljiv, kajti ustvarjamo jedro ekipe, državne reprezentance, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu WAKO organizacije jeseni na Portugalskem in v Beogradu ter na mladinskem evropskem prvenstvu na Portugalskem. "
27
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
DRUŠTVA
Nina Kolarič: 649 centimetrov!
Nina Kolarič je skočila odličnih 649 centimetrov in potuje na Univrezijado ter Evropsko prvenstvo za mlajše člane do 23 let, Laura Pajtler pa na svetovno prvenstvo za mlajše mladince v češki Ostravi.
Uroš Esih
Fotoarhiv AK Ptuj
Nina Kolarič - preboj v svetovno elito skoka v daljino. Skočila je 649 cm in se uvrstila na Univerzijado in EP.
Zadnji konec tedna v maju je v Mariboru potekalo Odprto državno prvenstvo v mnogobojih za vse kategorije. Zelo uspešno so na tekmovanju nastopili člani Atletskega kluba Keor Ptuj, saj so osvojili dva naslova državnega prvaka, poleg tega pa veliko odličnih rezultatov. Naslova državnega prvaka pa sta med mlajšimi mladinci osvojila Rok Grdina v osmeroboju in Živa Sabo v sedmeroboju. Grdina je zbral skupno 5473 točk in le 27 točk ga je na koncu ločilo od norme za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo julija v Ostravi na Češkem. Za uspehe zgoraj naštetih atletov ima največ zaslug Gorazd Raj-her, profesionalni trener v AK Keor Ptuj, ki se je specializiral v treningu mnogoboja in skokov.
Isti konec tedna je v Italiji potekal že šestindvajseti Miting Bri-xia. Slovenske barve sta uspešno zastopala dva Ptujčana, Laura Pajtler v teku na 800 metrov in Mitja Horvat kot član slovenske štafete 4 x 100 metrov. Pajtlerjeva je v teku na 800 metrov zasedla odlično tretje mesto v močni mednarodni konkurenci z novim osebnim rekordom, ki sedaj znaša 2 minuti in 12,64
sekunde.
Prvo junijsko nedeljo so v Ljubljani organizirali tretji miting Mednarodne atletske lige za veliko nagrado Atletske zveze Slovenije. Nina Kolarič je v skoku v daljino skočila odličnih 649 centimetrov in zmagala. S tem je svoj osebni rekord iz lanskega leta izboljšala za nadaljnjih 13 centimetrov. Kolaričeva ima letos v Sloveniji najdaljši skok, v Evropi pa osemnajstega. Po tem ko je teden dni prej v Mariboru skočila normo za nastop na Uni-verzijadi in na Evropskem prvenstvu do 23 let, se je z rezultatom
649 centimetrov zelo približala normi (660 centimetrov) za nastop na svetovnem prvenstvu in kasneje na olimpijskih igrah. S tem rezultatom je Nina Kolarič, članica Atletskega kluba Keor
Ptuj, potrkala na vrata svetovne elite v ženskem skoku v daljino. Obeti, da Ptuj po Mirku Vindišu dobi svojega drugega udeleženca olimpijskih iger, postajajo iz dneva v dan bolj realni.
Isti konec tedna je v Zenici v Bosni in Hercegovini potekal tradicionalni miting mladinskih reprezentanc poimenovan Miting prijateljstva, na katerem je nastopilo šest reprezentanc: Bosna in Hercegovina, Turčija, Bolgarija, Srbija, Hrvaška in Slovenija. Barve slovenske reprezentance sta branila dva Ptujčana - Mitja Horvat in Laura Pajtler. Zelo se
je izkazal Horvat, ki je v teku na 100 metrov za slabi dve de-setinki sekunde izboljšal svojo najboljšo znamko. Z rezultatom 11,01 sekunde, ki je v močni konkurenci pomenil četrto mesto, se je zelo približal magični meji enajstih sekund teka na 100 metrov za mlajše mladince in s tem tudi normi za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince, ki je 10,90 sekunde na 100 metrov.
Drugi konec tedna v juniju je v Celju potekal Atletski pokal Slovenije, poleg državnega prvenstva najpomembnejše domače atletsko tekmovanje. Med ptujskimi atleti se je največ pričakovalo od Nine Kolarič, ki je v zadnjem času v odlični formi. Tokrat v Celju ni imela svojega dne, skočila je 622 centimetrov in končala na drugem mestu. V nadaljevanju sezone jo še čakajo številne priložnosti za dokazovanje, vključno z Univerzijado in Evropskim prvenstvom za mlajše člane do 23 let. Veliki met pa je prvi dan tekmovanja uspel Lauri Pajtler, ki je v teku na 400 metrov tekla osebni rekord (56,48 sekunde) in tako izpolnila normo (56,90 sekunde) za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince, ki bo julija v češki Ostravi. S trenerjem Francem Ivančičem načrtujeta naskok na normo v teku na 800 metrov, ki je natančno 2 minuti in 10 sekund.
Lucas Horvat: »Bili smo pred vrati raja.«
V zadnjem, 36. kolu slovenskega nogometnega prvenstva je bilo konec maja vse v znamenju končnih odločitev, pri čemer je bila znana samo najpomembnejša, kdo je prvak. Od najuspešnejše sezone so se Domžalčani poslovili v veselih ritmih z Dravo, ki je tudi upala na zgodovinski razplet.
Ivo Kornik
Velike tekme vzbudijo velika čustva. Ljubljansko-štajerski derbi ni bil nikakršna izjema, navijaška evforija in zagrenjenost sta zameglili pogled sicer
Foto: Črtomir Goznik
objektivnim poročevalcem, ki so si v Domžalah dali duška. Ljubljanska sedma sila je po zmagoslavju domačih v zvezde kovala Cimerotiča, Rakoviča, Lubi-
jankiča, Elsnerja, kar nekako pa pozabila na odlične Ptujčane: Horvata, Murka, Šterbala, Kelenca ... Časa za slavje tri-umvirata Oražem, Protega, Stojanovič ne bo veliko, saj so kvalifikacije za ligo prvakov že čez mesec dni. Dravaši so imeli vse adute v svojih nogah in če so v boju za nastop v pokalu UEFA ali v Intertoto ostali praznih rok, so sami krivi, saj so se Domžalčani predstavili samo kot dober sparing partner. V škripcih se je znašel trener Dražen
Besek. Potem ko je poleti nestrpno čakal na klic predsednika Roberta Furjana in ga dočakal, se zdaj spogleduje z Varteksom. Poraz ga je samo približal vrnitvi med »krojače«, zmaga bi bila velik izziv za prihodnost, saj ima Drava eno najbolj nadarjenih zasedb.
Modri kurenti, kultno jedro navijačev NK Drava Ptuj, so v domžalskem športnem parku tako ostali brez velike zabave, v katero so trdno verjeli. Tudi zaradi stratega Beska, ki je modro-
28
ŠPORT
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
Mario Lucas Horvat
bele po začetnem sušnem obdobju spet pripeljal bliže eliti. »Moštvo je dalo vse od sebe. Proti takšni sestavi, kot so Domžale, si ne moreš privoščiti niti najmanjših napak, saj je vsaka usodna. So kakovostna ekipa s številnimi taktičnimi različicami na sredini igrišča in dobro usklajeno obrambo. Ko smo napadali in lovili izenačenje, smo jim pustili veliko prostora. To so znali izkoristiti,« je bil realen Dražen, ki ga že čakajo nove naloge. Dra-vini čelni možje se namreč nadejajo izdatnejše finančne podpore sponzorjev pri nakupih novih igralcev. Klub s Čučkove
potrebuje manjši remont, če želi konkurirati Domžalam, Mariboru, Novi Gorici in Celju v domačem prvenstvu in ponovno naskakovati Evropo.
»Mnogi so menili, da je pot do uvrstitve v tekmovanje evropskih pokalov v tej sezoni utopija. Bili smo pred vrati raja. Kljub težavam smo v moštvu obdržali harmonijo in do zadnjega nismo odstopili od zastavljenega cilja. Ključne so bile tekme s Pri-morjem, Interblockom in Belo krajino. Trdno smo verjeli, da lahko pridemo pod vrh. Zato je zdaj veliko ljudi verjetno razočaranih ob našem neuspehu. Domžale so lovoriko osvojile z močjo, značajem, kakovostjo, inteligenco in osebnostjo,« je povedal slovenski Argentinec Lucas Horvat. Ko to prizna
nogometni as njegovega kova, potem lahko samo pritrdiš. O pravih razmerjih ptujskega nogometa v druščini bolj razvitih in bogatejših bo razsodnik prihodnost. Je pa tipično domače, da nekateri hočejo strokovnjaku, ki se je komaj lotil naloge, naprtiti krivdo za »neuspeh«. Da se zaveda odgovornosti in se je ne brani sprejeti, je dokazal prav ob koncu prvenstva. Pustimo špekulacije ob strani. Hrabrost, odločnost in izražen moštveni duh, ki naše fante že krasi, je edina uspešna pot v prihodnje. Igralcem je treba zaupati. Prepričani smo, da so jih minule izkušnje izučile. Upamo, da bo to prineslo še bolj napadalno igro, na kateri bodo lahko pričeli graditi moštvo za jesenske preizkušnje in za naprej.
Jan Klarič iz Ptuja državni mladinski prvak v boksu
Osemnajstletni Ptujčan Jan Klarič je pred kratkim postal državni mladinski prvak v boksu. Trenutno trenira za Boks klub Ring Ptuj. Njegov trener Ivan Pučko je prepričan, da sodi med najbolj perspektivne boksarje v Sloveniji.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Jan Klarič se je z borilnimi športi začel ukvarjati pri 14 letih. Njegov prvi trener je bil Milan Prosenica, pri katerem je treniral kung-fu. Zaradi deljenega pouka v srednji šoli ga je oče začel voziti k Dejanu Zavcu na treninge v Maribor. Tam se je tudi navdušil za ta šport in naredil prve korake v boksu. Obiskuje tudi treninge Extrem fighta v Mariboru, kjer ga uči večkratni državni prvak v roko-borbi Ivo Žižek.
Še preden se je začel uriti v borilnih športih, je treniral nogomet za ptujsko Dravo. Videl je, da to ni šport zanj, nakar mu je oče svetoval, naj izbere šport, v katerem bo resnično užival. In tako je začel. Pravi, da so treningi naporni, saj zahtevajo veliko mero zbranosti. Njegov trener je Ivan Pučko. Kondicijski vaditelj je priznani atletski trener Robert Herga iz Maribora. »Sprva me tekmovalni boks ni zanimal, želel sem boksati zase, nakar me je trener začel voziti na interna tekmovanja v druge klube po
Sloveniji.« Ker se je Jan dobro odrezal, ga je pregovarjal, naj se udeleži kakšnega tekmovanja. Lani je postal prvak Ptuja v kategoriji mladinci do 75 kg. Letos je na XVI. državnem prvenstvu v boksu, ki je aprila potekalo v Ljubljani v zabaviščnem centru Arena Vodafone live, postal državni mladinski prvak do 75 kg.
Na vprašanje, kako so potekale priprave na državno prvenstvo, z vso resnostjo odgovori, da so bile izredno težke. Začele so se dva meseca pred samim državnim prvenstvom. »Pred šolo sem moral narediti jutranji kondicij-ski trening, ki je trajal uro in pol, zato sem vstajal vsako jutro ob 5.30.« Po končani jutranji vadbi se je odpravil v šolo. Po šoli ga je čakal še popoldanski trening, ki je trajal uro in pol pod strokovnim vodstvom trenerja. Zajemal je vse od tehnike boksa do internih tekmovanj s člani Boks kluba Ring Ptuj. Tako je bilo vsak dan, razen ponedeljka, ko je bila na sporedu zaslužena savna ter bazen. Zaradi nizkih jutra-
m
«i«
/ §Y
I
f
3
Ptujčan Jan Klarič je letos na XVI. državnem prvenstvu v boksu postal državni mladinski prvak do 75 kg.
njih temperatur si je na začetku priprav poškodoval stegensko mišico, kar mu ni vzelo volje. In kaj počne državni mladinski prvak po laskavem naslovu? Pravi, da se bo posvetil šoli ter vozniškemu izpitu. Želi na študij obramboslovja, saj ga zanima vse v zvezi z vojaškimi poklici. » Kar se tiče boksa, pa želim tako kot Dejan Zavec priti na vrh,« samozavestno nadaljuje. »Moja skrita želja je, da bi se nekoč boril v oktagonu ufc (borba v kletki), tako kot moj idol Mirko Filipovič CROCOP«.
Letos je dopolnil osemnajst let, končuje tretji letnik Ekonomske šole smer Ekonomski tehnik.
Obožuje sprehode v naravo s psom, če pa ostane kaj časa, pa rad pogleda kak film. In kako vidi Jana njegov trener Ivan Pučko? »Jan je eden izmed najbolj perspektivnih, nadarjenih boksarjev na območju Slovenije. Je zelo discipliniran, ima svojo vizijo ter izredne motorične sposobnosti. S tem tempom, kot ga ima, lahko cilja na mednarodno raven. Letos smo imeli v planu evropsko prvenstvo, vendar, ker smo po mnenju boksarske zveze periferija, so se v zvezi odločili, da pošljejo drugega tekmovalca iz Ljubljane, ki pa se je na državnem prvenstvu slabše odrezal.«
29
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007	DRUŠTVA
ŠPORT /
PRIREDITVENI VODNIK
Zavec ostaja prvak
Ker je v dvoboju Slovenca z Argentincem Mirando steklo nekaj krvi na obeh straneh, bodo boksarski obračun morali ponoviti
Ivo Komik
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši slovenski boksar Dejan Zavec
ostaja medcelinski prvak združenja poklicnih boksarjev WBO. 12. junija pozno zvečer se je v dvorani Tabor v Mariboru pomeril z Argentincem Jorgejem Danielom Mirando, trenutno prvim izzivalcem svetovnega prvaka v velterski kategoriji Mehičana Antonia Margarita. Dvoboj je bil na polovici tretje runde prekinjen zaradi poškodb obeh boksarjev. Zavec je močno krvavel iz razbite arkade, Miranda pa je imel presekano kožo na temenu. Ker boksarja nista pričela četrte runde, bodo dvoboj ponovili. Če bi četrto rundo že začela, bi sodniki določili zmagovalca na podlagi trenutnih točk. »Škoda, da se je dvoboj končal s prekinitvijo. Miranda se je pokazal kot izjemno čvrst nasprotnik, ki je od prve minute boksal zelo odprto in napadalno. Vprašanje pa je, če ne bi prišlo do prekinitve, kako bi se dvoboj končal,« je po dvoboju povedal Dejan Zavec. Na vprašanje, kdaj in kje se bo ponovno srečal z Ar-gentincem, je odgovoril: »Sem le figura, ki boksa. Vse ostalo glede dvobojev se dogovori moj menedžer.« Nekaj besed je na kratko po dvoboju spregovoril tudi Jorge Daniel Miranda: »Resnično moraš imeti 'jajca', da boksaš pred 4000 ljudmi, ki vsi navijajo za tvojega nasprotnika. V Slovenijo sem prišel zmagat, žal pa se je zgodilo, kar se je zgodilo. Čim prej si želim ponovitve dvoboja.« Veliko bolj kritičen je bil Mirandov trener, ki se mu je zdela odločitev krivična. Zatrjuje namreč, da je
Zavcu počila arkada zaradi udarca, boksarja pa sta šele za tem trčila z glavama. Po njegovem mnenju je Zavec užival tudi večjo naklonjenost sodnikov.
Sicer pa je boksarsko dogajanje v Mariboru zaznamovala velika gneča, prepiri za sedišča na parterju ob ringu in bogat spremljevalni program. Med drugim so tekvandoisti in kikboksarji predstavili svoja borilna športa, mojstrovine je pokazal tudi Robert Goter, svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko, medtem ko je Alenka Gotar, letošnja slovenska predstavnica na Evroviziji, zapela slovensko himno. Glede na to, da Zavec prihaja iz Ptuja, niso na prireditvi manjkali niti kurenti. Organizatorji so ocenili, da je bila prireditev vredna 200.000 evrov. Kljub razmeroma visokim stroškom pa je bil eden od organizatorjev Tomaž Barada odločen: »Dejan Zavec si zasluži novo priložnost pred domačim občinstvom. Zadevo morava prespati in se pogovoriti, vendar je z mojega stališča gotovo, da bo Ptujčan boksal v Mariboru.«
Kmalu Svetovni pokal v streljanju s
vi	v • i	•
puško šibrenico
V Strelskem centru Gaj na Pragerskem bo med 26. junijem in 27. julijem letos potekal Svetovni pokal v streljanju s puško šibrenico. Na tekmovanju boste lahko videli predstavnike 72 držav iz celega sveta. Športno druženje se bo pričelo 26. junija, ko bodo v Slovenijo prispele strelske delegacije. Že sedaj pa vas vljudno vabimo na uradni trening, ki bo 27. junija v Športnem centru Gaj. Ob tem dogodku bodo med slavnostnimi govorniki tudi minister za obrambo RS Karel Erjavec, župan MO Maribor Franc Kangler in županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen.
Podrobnejše informacije in program svetovnega pokala si lahko ogledate na spletnem naslovu www.issf-2007slovenia.org.
Igor Rakuša
MESTNI STADION - Atletska steza
Sobota, 30. 6., in
nedelja, 1. 7., Atletika, odprto državno prvenstvo, mlajši člani/-ce, od 10.00 do Atletski klub Keor Ptuj 19.00
Nedelja, 1. 7.,
od 10.00 do 19.00
Atletika, mednarodni atletski miting, atleti od 14 do 17 let, Atletski klub Keor Ptuj
KARTODROM HAJDOSE
Sobota, 21. 7. Karting, mednarodna dirka v kartingu, AMD Ptuj
TERME PTUJ
Od ponedeljka, 25. T., do petka, 29. T.
11. mednarodni balonarski praznik, Balonarski klub Ptuj
RANCA PTUJ
Ponedeljek, 30. Ščipohod in srečanje pohodnikov, društvo Zreli vedež 7., ob 19.00 Ptuj
Opomba: V ŠD Mladika, Center in Gimnazija v juliju ni tekmovanj.
PROGRAM julij

¿Aïcffno Ç/edafâù cPtuj
02 T49 32 50; info@mgp.si, www.mgp.si
3. in 4. julij Tadej Toš, William Shakespeare: Hamlet, »Stand up« ob 21.00 za izven komedija
Počitnice v Termah Ptuj
Plavalni klub Terme Ptuj organizira od 26. junija do 6. julija Počitnice v Termah Ptuj.
Program je namenjen otrokom od 4. do 10. leta starosti.
Prijave sprejemamo do 24. junija na tel. 041 311 414, Franjo Rozman.
Franjo Rozman,
predsednik kluba PK Terme Ptuj
30
MEDNARODNO SODELOVANJE
22. JUNIJ / ROŽNIK 2007
Kavadarci - mesto gostoljubnosti in zabave
Del strokovne ekskurzije v Ohrid, ki so se je med 29. majem in 1. junijem udeležili uslužbenci občinske uprave Mestne občine Ptuj, je bil namenjen tudi obisku makedonskega mesta Kavadarci, oddaljenega okrog 150 kilometrov. Namen obiska je bilo spoznavanje obeh občinskih uprav, izmenjava izkušenj in, kar je najpomembnejše, ogled pridelave vina v Kavadarcih, saj je nenazadnje v obeh mestih zelo močna kultura vina.
Iva Ferlinc

T
M 8
r' v I
Letno pridelajo 85.000 ton grozdja, litrov vina.
Izjemno gostoljubni Kava-darčani so nas pričakali na občinski upravi. Takoj po uvodni pogostitvi in kratkem nagovoru tamkajšnjega načelnika mesta Panča Mulatova in ptujskega
Zelo dobro razpoložen Pančo Mulatov, načelnik Kavadarc.
Foto: Iva Ferlinc
župana smo se razdelili po oddelkih oziroma področjih dela. Predstavniki oddelka za družbene dejavnosti smo bili deležni ogleda kavadarskih srednjih in osnovnih šol, vrtca in muzeja. Mimogrede, kavadarski muzej hrani zelo dragocene najdbe, pretežno nagrobne stele iz antičnega časa, najdene v mestu Stobi, kjer so zelo pomembna
Ogled zapuščene in propadajoče vasi z značilno makedonsko arhitekturo v bližini Kvadarc, ob Tikveškem jezeru.
Foto: Martin Kukovič
T "T
od tega ga predelajo v 35 milijonov
Foto: Nataša Zupanič
arheološka najdišča. Sicer pa je muzej tako majhen, da ne premore niti stalne zbirke.
Po prvem vtisu o mestu je sledil ogled pridelave vina. Mesto namreč leži v osrčju najbolj vinorodne pokrajine Makedonije, imenovane Tikveš. Ima okrog 38.000 prebivalcev in skoraj 85 % se jih ukvarja z vinogradništvom. Vinogradi se razprostirajo na 12.000 hektarjih. Letno pridelajo 85.000 ton grozdja, od tega ga predelajo v 35 milijonov litrov vina. Proizvodnja vina v pokrajini Tikveš sega v 4. stoletje pred našim štetjem. Ugodna klima in prst omogočata Makedoniji izreden izvoz tako vina kot tudi namiznega grozdja.
Kot počastitev izjemne pridelave vina in tudi spomina na osvoboditev mesta Kavadarčani že od leta 1964 prirejajo festival, imenovan Tikveški Grozdober. Tudi letos bo festival potekal prvi teden v septembru. Tokrat se ga bo udeležila skupina pustnih likov iz Ptuja.
Ogledu je, kot je v navadi, sledila degustacija vin, nato nazaj na avtobus in na kosilo. Peljali smo se mimo Tikveškega jezera, največjega umetnega jezera v
Manastir sv. Klementa v Ohridu, na vzpetini Plaošnik, je najstarejši slovanski kulturni spomenik.
Makedoniji, ki je bilo leta 1968 narejeno za potrebe namakanja vinorodnega območja in pridobivanja električne energije. Kavadarska občinska delegacija z zelo dobro razpoloženim načelnikom mesta na čelu nas je pogostila z odlično hrano na umetnem gojišču postrvi. Ker je kosilo trajalo dolgo; Makedonci namreč jejo zelo počasi, smo se pač takoj za tem odpravili še na večerjo. Tudi tokrat so se Kavadar-čani izkazali v izjemni gostoljubnosti. Poleg obilice hrane so nas razvajali z eno izmed svojih zvezd narodnozabavne glasbe. Zabavi ni bilo videti konca, posebno ne tedaj, ko je bilo kavadarskemu načelniku mesta ustreženo z glasbeno željo.
S plesom, pozdravi in objemi kavadarskih predstavnikov ob-
Poleg obilice hrane so nas razvajali z eno izmed svojih zvezd narodnozabavne glasbe.
Foto: Mirjana Ščavničar Orešek
čine se je končal še en čudovit, a naporen dan ekskurzije.
(O obisku občinske uprave v Ohridu in ogledu mestnih znamenitosti pa v prihodnji številki.)
¿^kpr/M	31
TOf^-^
LEKARNA
Za vas smo tukaj:
med tednom od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
dežurstvo: julij 2007
ponedeljek I torek I sreda I četrtek I petek I sobota I nedelja
2 TOPi"™<s 3	4	5 KK.^ 6	7 toi»;w: 8 TOK,^
www.lekarna-toplek.si
Označene dni dežura naSa lekarna, in sicer: ob delavnikih	od 20. do 7. ure
ob sobotah	od 14. do 7. ure
ob nedaljah in praznikih	24 ur
POTRČEVA 23, 2250 PTUJ, tel. 02 787 84 90
LEKARNE PTUj
LEKARNA PTllj TRSTENjAKOVA 3 51-2250 PTUj T 02 771 BO 01
LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.DO - 20.00, V SOBOTO! 7.00 - 14.00
dežurstvo: juLij: 1.7.2007
9.7.2007 - 31.7.2007
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjo IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNJA DNE.