Poštarirca plačena u gotovom God. XI. Broj 35. 0 Zagrebu, 1. septembra 1939. pojedini broj Din I.— 1 ^ SKUPLJAJMO NARODNO BLAGO IZ ISTRE! ONO NAJRJEClTlJE GO¬ VORI. DA JE ONO ZEA1L.IA NAŠA. DA JE ONO KRV NAŠA! J GIASHO SAVE7A JUGOSIOVENSKIH E M IGRAN ATA U JULIJSKE KRAJINE VELIKE UNUTRASNJE PROM JENE U JUGOSLAVIJI KONAČNO JE POSTIGNUT SPORAZUM SRBA I HRVATA — HISTORiJSK! 00GA0JAJS — OSNOVANA JE BANOVINA HRVATSKA S ŠIROKIM DRŽAVOPRAVNIM KGMPETENCUA MA I SAMOSTALNOM ZAKONODAV- NOŠČU — HRVATI DOBSVAJU VLASTITI SVOJ SABOR — DOSAOAŠNJA NARODNA SKUPŠT3MA S SENAT RASPUŠTENI Sporazum Več tjedan dana cijela se Jugoslavija nalazi u nekom neobičnom raspoloženju. Na¬ rod je več bio skoro prestao vjerovati u mo- gučnost bratskog sporazuma izmedju Srba i Hrvata. Toliko se več godinama govorilo o sporazumu, toliko se eksperata javljalo, toliko je glasina kolalo i uvijek ga se na- vještalo, a ipak nije dolazio. Evropa je uzburkana, ona koraca na ru¬ bil provalije, samo jedan krivi korak i ka¬ tastrofa bi mogla biti tu Vihor, strašan i uiasan mogao bi svaki čas pomesti sve. A Jugoslavija je u tim teškim vremenima pro- iivljavala mučnu jednu križu. Brača koja su se našla pod istim krovom nijesu živjela u bratskom skladu. I Srbi i Hrvati i Slovenci osječali su po¬ treba da se sve medjusobne raspre odstrani, da se krov nad glavom učvrsti, da im ga vihor koji bi mogao svaki čas da zahuji ne odnese. Jedna od glavnih raspra, jedan od naj- mučnijih problema, kbji je poput istočnog grijeha pritiskao ovu državu več 20 godina, od prvog dana njezinog stvaranja. bilo je »hrvatsko pitanje «. Državnim uredjenjem, kako je bilo stvoreno, Hrvati nijesu bili za¬ dovoljni. Godine su prolazile, a to nezado¬ voljstvo njihovo ne samo što se nije moglo zalomiti, nego je poprimalo sve oštrije for¬ me. koje su morale zabrinuti svakoga rodo¬ ljuba. I našla su se dva mufa. koji su si otvo reno pogledali u oči: Ovako dalje ne ide. Srako odlaganje moglo bi, naročilo u da¬ va z ni im teškim. vremenima biti sudbonosno i po Srbe i po Hrvate i po Slovence. Narod iraii sporazum , pravda traži da se opravda- nim zahtievima Hrvata, bez kojih ova dr¬ žaja kao Jugoslavija ne može egzistirati, udovolji. I započeli su pregovori. Pet dugih mjeseci su trajali. Sav je narod živio u gro- zničavom iščekivanju. Trebalo je svladatt nebrojene zaprijeke. prebroditi more puteš- koča i imati nadčovfečnu strpljivost. : Ali ipak kao što mrav bezbroj pu- ta ponovno započinie posao iznova, tako su i najvrliji naši rodoljubi, nakon svake za¬ preke, ponovno započimali da konačno to veliko d jelo, dielo narodnog sporazuma svet¬ no dovrše. 1 u (etvrtak 24 kolovoza na večer poput svijetle zrake kroz tamne oblačine. došla je vijest: Sporazum je potvrdjen Službeno sa- opčenje. objavljeno u fetvrtak na večer u Brdu, javilo je da je Knez namjesnik pri- m.io u zajedničku audijenciju pretsjednika vlade g. Dragišu Cvetkoviča i pretsjednika Hrvatske seljačke stranke i Seliačko-Demo- kratske koalicije dra Vladka Mačeha., koji da su mu podnijeli svoje prijedloge za ure- djenje hrvatskoga pitanja. U suglasiu s dru¬ ga dva Kraljevska namjeshika Knez na¬ mjesnik je predložene mu prijedloge pri- hvatio. Ta je vijest duboko odjeknula u čita- voj državi i proizvela osječaj olakšanja i is krenog zadovoljstva. Dva dana zalim, v subotu 26 kolovoza, dana koji če ostati zabilježen u historiji i ove države i hrvatskoga naroda proglašen je tekst toliko želikovanog sporazuma. Glavne želje i zahtjevi hrvatskoga narodnoga pro- grajna su ispunjeni. U život ih je priveo je¬ dmi pozvani predstavnik hrvatskih narodnih stremljenja i hrvatskog narodnog programu dr. Vlatlco Maček S druge Strane sačuvani su bitni interesi državne zajednice. Zajedni- ca Slovenaca, Hrvata i Srba ojačana je tim historijskim aktom i zajednička je naša do¬ movina — koja se može održati samo ako se i Hrvati i Srbi i Slovenci osječaju u njoj za¬ dovoljni i slobodni — u času kada padaju kocke o budučoj sudbini Evrope i pojedinih njezinih naroda, čvrsta i staložena. Vodja hrvatskoga naroda dr. Vlatko Ma¬ ček je državničkom mudrošču znao lučiti ono Ho se želi od onoga što se može postiči. Vodila ga ie pri tom iskrena i duboka Iju- bav do hrvatskoga naroda kao i. spoznajo, da su život i budučnost Hrvata povezani s ovom državnom\ zajedni.com. Zelje su hrvatskoga naroda ispunjene. Na svom ie narodnom teritoriju postno svoj gospodar Mi se istarski Hrvati, torne od sve g srca veselimo f Preured jen je cijele države Posebnim ukazom predvidjeno je da se može izvršiti nova teritorijalna podjela dr¬ žave. pa da te nove jedinice mogu dobiti jednaki djelokrug kao i Banovina Hrvatska. Pojedine druge banovine mogu se spojiti i njihov se opseg može mijenjati. PRVI BAN NOVE HRVATSKE BANOVINE Prvim banom nove Hrvatske Banovine postavljen je narodni zastupnik Dr. Ivan Subašič. Za podbana je postavljen sveučili- šni profesor Dr Ivo Krhek, koji je kao naj- priznatiji naš pravni, stručrijak sudjelovao u komisiji, koja je izradjivala pravnu podlogu sporazuma. Zagreb. — Pred sudom za zaštitu drža¬ ve u Beogradu, koji ga je svojedobno osu- dio na tri godine tamnice, dr. Vladko Maček je u svom vanredno snažnom i stvarnom obrambenom govoru iznesao zahtjeve hrvat¬ skoga naroda podvukavši da su Hrvati ušli u ovu državu svojevoljno, zato da bi imali više slobode i više prava, nego što su ih imali dotada u bivšoj zajednici s Austro-Ugarskom, kada su imali i svoj sabor i svoju samostalnu hrvatsku vladu u Zagrebu i pravo raspola- ganja s dijelom prihoda sa teritorija kralje¬ vine Hrvatske. Pod tim geslom vodila se je duga i muč¬ na borba hrvatskoga naroda za potpunu ravnopravnost Hrvata u ovoj državi. Ta je borba tražiia i žrtava, u toj je borbi pao i veliki' vodja hrvatskoga naroda Stjepan Radič, u toj je borbi stradao i dr. Vladko Maček, odsjedivši skoro tri godine u Mi¬ troviči. Konačno je nakon dvadesetgodišnje teške borbe došlo do oživotvorenja želja hrvatskoga naroda. Na temelju sporazuma, što su ga sklopili Dragiša Cvetkovič kao mandatar krune i dr. Vladko Maček kao je- dini ovlašteni predstavnik hrvatskoga na¬ roda, udovoljeno je skoro svim hrvatskirn zahtievima. — Dana 26 kolovoza 1939 pro¬ glašena je Banovina Hrvatska sa širokim državopravnim kompetencijama i samo- stalnim zakonodavstvom. Dosadašnja na¬ rodna skupština i senat raspušteni su. Banovina Hrvatska obuhvača 4,423.000 Stanovnika i u njoj su, osim Istre, obuhva- čene sve hrvatske zemlje, pa su sada, može se reči, svi Hrvati prvi puta u historiji pot- punoma ujedinjeni u svojoj vlastitoj bano¬ vini sa svojim hrvatskirn banom na čelu. Hrvatskom je narodu danas srce na m.ie- stu. Njegov vodja dr. Vladko Maček doka- zao je da je vrijedan povjerenja što mu ga je narod dao. On je dokazao da je političar velikih poteza, koji se nije nikada htio za¬ dovoljiti mrvicama. On je tražio ili sve ili ništa. Upornošču udivljenja vrijednom, borbom koja je bila titanska, on je konačno dobio sve. U času, kada sav hrvatskl narod sretan i oduševlien pristupa radu za sreču, napredak i boljltak svoie domo¬ vine Banovine Hrvatske, da u zajed- nici sa srpskom i siovenskom bračom stvori konačno Jednu staloženu i zado- voljnu JugoslaviJu, koja če biti siguran krov nad glavom u ovim burnim i ne- sigurnim vremenima, i Srbima i Hrva- tima i Slovencima, mi se Istrani ovkrai i onkraj granica s njime radujemo. Uvjereni smo da če Banovina Hrvatska za čiju čemo sreču i napredak i mi istar¬ ski Hrvati, koji se u njoj nadjosmo, žrtvovati sa zanosom i oduševljenjem sve svoje najbolje sile — postati uzo- rom sredjenosti, pravde i čovječanske slobode u koju če biti uprte oči svih onih, koji ostadoše izvan njenih gra¬ nica. Opseg i dielokrug Banovine Hrvatske Banovina Hrvatska sastoji se iz dosa- dašnje Savske i Primorske banovine, te kotara Dubrovnik, Šid, Ilok. Brčko, Grada- čac. Derventa, Travnik i Fojnica. Glavni grad Banovine Hrvatske je Za¬ greb. U djelokrug Banovine Hrvatske spada poljoprivreda, trgovina i industrija, šume i rude, javni radovi, socijaina politika i na¬ rodno zdravlje, tjelesni uzgoj, pravosudje, prosvjeta i unutrašnja uprava. Za podjeljivanje državljanstva nad¬ ležna ie Banovina. (To je za nas Istrane od osobite važ¬ nosti.) Banovina Hrvatska Ima osiguranu po- trebnu financijalnu samostalnost. Posebnom uredbom riješit če se pitanje razdiobe državnih fondova, državne imo- vine i državnih dugova. Zakonodavnu vlast u Banovini Hrvat- skoj izvršuje Kralj u zajednici sa saborom. Upravnu vlast vrši Kralj preko bana. Sve pismene akte Kraljeve, koji se od¬ nose na Banovinu Hrvatsku supotpbuje ban. Hrvatski sabor tvore zastupnici. koje narod bira opčim tajnim glasanjem. Sabor zasjeda u Zagrebu, a saziva ga Kralj. Policijska služba na čitavom teritoriju Banovine Hrvatske podvrgnuta je banu. Vrhovni sud je u Zagrebu i na ni pre¬ laze sve kompetence Državnog Savjeta. Brzojav Ssvsza jugosl. emigranata iz Julijske Krajine tiru VI. Mačeku Beograd, augusta. — Savez jugosl. emigranata iz Julijske Krajine, u kome su učlanjena sva hrvatska i slovenska emigrantska društva u Jugoslaviji, upra- vio je povodom sretno dokončanog spo¬ razuma dr. Vlatku Mačeku ova j brzojav: Gospodin Dr. Vlatko Maček Zagreb. Odušcvljeno pozdravljamo postignuti uspjeh na pravilnom uredjenju države korisnom i za našu braču. Savez jugoslavenskih emigrantskih udruženja iz Juuiske Krajine. Predsjedniku Ministarskog Savjeta gosp. Dragiši Cvetkoviču, koji se po pri¬ znanju Dr. Mačeka sav založio da spo¬ razum bude oživotvoren, poslao je Savez slijedeči telegram: Gospodinu Dragiši Cvetkoviču, predsjedniku mini¬ starskog savjeta Beograd. Radujemo se postignutom sporazumu i oduševljeno pozdravljamo tvorce. Savez jugoslavenskih emigrantskih udruženja iz Julijske Krajine. Beogradu. Slabi izgiedi za bodočnost Trsta Vežita bosfba med Jadranskim 2a Severni m m©£pf@m — Veliki naposfi za frpžasko industrijo Trst, avgusta 1939. — O Trstu in njegovi usodi se od časa do časa poza¬ nima več ali manj skoro vse evropsko časopisje. Posebno živo so se stavljale prognoze o njegovi usodi po Anschlussu in po razpadu samostojne čehoslovaške. Te prognoze niso bile nič kaj optimi¬ stične, da, nekateri svetovni listi sc na¬ ravnost napovedali njegov propad. Med vsemi usoda Trsta pač najbolj zanima nas same, zato je povsem naravno, da skoro v vsaki številki »Istre« srečujemo ' članke o problemih Trsta. O vseh teh problemih se je že mnogo razpravljalo, vendar je vsak članek o njem še vedno zanimiv in nov, ker prinaša v to aktu¬ alno snov še vedno kak nov moment in svojo posebno osvetlitev Brez dvoma je Trst z razpadom sta¬ re Avstrije ogromno izgubil na svojem pomenu, ker je izgubil zaledje nujno potrebno luki, ki hoče veljati za prista¬ nišče prvega razreda. Italijanska vlada se je zelo trudila, da njegov položaj po¬ pravi in ji je to v neki meri uspevalo. Pred Ansclussom je Trst kljub vsemu še vedno živel, ker je Italiji z njenim velikim političnim vplivom v Austrijski republiki uspelo, da je skoro ves av¬ strijski izvoz usmerjala na Trst, radi ugodnih tranzitnih tarif, ki jih je odo¬ brila Avstrija pa tudi izvoz in Nemčije in čehoslovaška. K trgovinski živahno¬ sti so v veliki meri prispevale močne tržaške trgovske hiše, večinoma židov¬ skega porekla, ki so bile v ozki zvezi z dunajskimi trgovinskimi krogi. Zaradi tega je Trst tedaj še vedno užival kori¬ sti trgovskega pristanišča. Z Anschlus- som so vse ugodnosti odpadle in priča¬ kovati je bilo katastrofe. Sicer je bil tedaj glede na ozko politično zvezo med Nemčijo in Italijo sklenjen sporazum glede avstrijske izvozne tarife, ki je bi¬ la za 10 odstotkov nižja od onih za iz¬ voz skozi nemške luke, vendar je bil ta efekt takoj zmanjšan z drugo odredbo Nemčije o kombinirani tarifi za željez- niško-vodni promet proti severnim nemškim lukama, ki je tarife izenačila, ker je Nemčija pač hotela zaščititi in¬ terese svojih luk. S priključitvijo Av¬ strije je bila Nemčiji omogočena ure¬ sničitev gradioznega načrta, ki ga je že dolgo snovala, da severne luke po re¬ kah in kanalih zveže z Donavo in po njej s črnim in vzhodnim Sredozem¬ skim morjem ter se na ta čin v veliki meri skrajša trgovsko pot na Orient. Ta načrt bi imel eventualno tudi svoj velik strategičen pomen, ker bi se tako Nemčija lahko izognila angleškemu nadzorstvu. V tem načrtu igra bivša Avstrija vlogo tranzitnega centra. Za vsak slučaj — če bi bila pot skozi Dar¬ danele zaprta — pa je nemško gospo¬ darstvo to pot na vzhod razdelilo v dva kraka: po Donavi proti Braili in po že¬ leznici na Trst, in česar sledi, da bi Trst igral le podrejeno vlogo kot tran¬ zitna luka. V tem slučaju pa pride Trst ob svoj dosedanji trgovski pomen in ob svoje koristi, kar se dejansko danes že dogaja. Najboljši dokaz za zgoraj navedeno je naslednje dejstvo: Po statistiki je imel Trst v 1. 1938. 3.3 milj. ton prome¬ ta, ker je le za malenkost nižje od pro¬ meta v 1. 1913., ko je bil v svojem naj¬ večjem razmahu. In vendar, kako ogromna razlika! Danes Trst izgieda mrtev v primeri z nekdanjimi časi. Ži¬ dovski trgovinski krogi, ki so imeli v rokah skoro ves promet in po njih vse mesto, so izgnani, in je prišel v povsem druge roke in upravo od katere sam Trst nima skoro nikake koristi, saj je statistično dokazano, da je od celo¬ kupnega prometa komaj 40 odstotkov dalo nekaj zaslužka tržaškim trgovskim hišam, od -isto tranzitne trgovine, pa je odpadlo komaj 10 odstotkov na tr¬ žaške trgovce. Z novim sporazumom med Italijo in Nemčijo, pri katerem so igrale veliko iniciativno vlogo paroplovne družbe iz Hamburga in ostalih severnih nemških luk pa se kaže še slabša perspektiva glede usode Trsta. Nemčija se je s tem sporazumom o svobodni ceni res da ob¬ vezala, da bo usmerjala preko Trsta najmanj 1.5 milijona ton prometa na leto. to je komaj 40 odstotkov celo¬ kupnega prometa v tržaški luki 1. 1938.. odnosno komaj 4/7 nemškega prometa napram 1. 1939., toda s to cono bo Trst le izgubil, ker bo trgovske posle oprav¬ ljala pač Nemčija sama in bodo od te¬ ga tržaški trgovski krogi popolnoma izključeni. Priznati moramo, da je Italija sto¬ rila ogromne napore za povzdigo in po¬ živitev tržaške luke saj je v ta namen do pred kratkim investirala ogromno vsoto nad 200 milijonov lir, vendar se zdi, da je že pred časom spoznala, da so vsi napori zaman. Iz tega razloga je najbrže tudi sledila znana selitev sede¬ žev paroplovnih družb v pristanišča za- padne obale. Kot v nekako kompenza¬ cijo pa skuša Italija iz Trsta sedaj ustvariti z velikimi žrtvami močno in¬ dustrijsko središče na svoji vzhodni meji. To ji konvenira zlasti zato, ker v njegovi neposredni bližini ležijo edina italijanska premogovna ležišča in je tudi s politično akcijo vsaj za nekaj časa zavarovan hrbet Trstu. Trst služi v naj lepši zgled, da trgov¬ ski in politični interesi se gredo vedno po istih potih temveč se razvijajo čisto samostojno, da tudi naj ožja politična zveza ne more izključiti brezobzirne trgovske konkurence in boja, ki se že od nekdaj razvila med Trstom in severni¬ mi lukami. V tej skriti a ostri borbi je Trst — ko vse kaže — popolnoma pod¬ legel. — (***) TEJ ŠTEVILKI smo priložili poštne položnice. Vsakemu je gotovo jasno, da ne živimo v rožna¬ tih razmerah in da tudi nam trda pre¬ de. Zaradi tega naprošamo vse naše čitatelje in naročnike, da bi nas po svo¬ jih močeh podprli in da bi nam poslali dolžno naročnino, če ne že vso pa vsaj nekaj. Točnim plačnikom se že v na¬ prej zahvaljujemo! UPRAVA. STRANA 2. »IS T R A« _^ajj 35 NAGRADE ZA POŠUMLJIVANJE P u 1 a — Istra ima još mnogo hek¬ tara puste zemlje, na kojoj nista ne raste do kakav grmečak trnja ili šikar- ja. Pošumiti takvu zemlju znači .stvoriti jedno bogatstvo, čija je vrijednost traj¬ na. To je naš seljak več davno uvidio, pa se je več pri j e rata mnoga pusta zemijišta počelo pošumljivati, naročito ernogoricom. I sadašnja vlada da bi takvu pri- \atnu inicijativu honorirala odlučila je da nagradjuje one vlasnike takvih ze¬ mijišta, koji ih pošume, Pošumljivanja se medjutim moraju vršiti pod nadzo- dio svog pustog zemijišta, ne plača za rom šumske milicije. Tko posumi kakav taj teren kroz 40 godina nikakva poreza, se medjutim moraju vršiti pod nadzor ako je teren zasadjen drvečem visokog rasta, odnosno 15 godina, ako je teren zasadjen drvečem niskog rasta. Osim toga če mu država vratiti 66 pošto svih troškova za pošumljivanje, tj. za svakih 100 lira, što ih je potrošio dobit če natrag 66 lira. Ovaj trošak mu medjutim neče biti vračen odmah, nego tek za 5 godina, tj. kad se ustanovi da li je pošumljivanje uspjelo. Nakon 2 godine otkako je pošumljivanje izvršio može' vlasnik zatražiti da mu se nešto dade na račun troškova ali u tom slu¬ čaju mora podnijeti načrt zemijišta i potvrdu šumske milicije. Mncgo mlekaric kaznovanih zaradi slabega mleka Tržaški mestni higijenski urad je predal sodišču zaradi slabega mleka te¬ le mlekarice: Rozo Filipčič iz Dekanov, Uršulo Kavalič iz Dekanov, Marijo Go¬ dina iz Herpelj, Marijo vd. Brišček iz Ban, Štefanijo Cunja iz Dekanov, Ivano Milenac iz Dan pri Sežani, Ano Primož iz Dekanov, Marijo Gregorič iz Padrič, Marijo Babič iz Burje, Ivano Fonda iz Bazovice, Pavlo Grlan iz Repentabra, Rozalijo Grmek iz Dan pri Sežani, Fri¬ derika Žafarja iz Bazovice, Ano čok iz Lonjerja, Marijo Kalc iz Gropade, Ga- šparja čoka iz Lonjerja, Alojzijo Župan¬ čič iz Lonjerja, Marijo Gruden iz šem- polaja, Avgusta Kalca iz Gropade, Da¬ nijelo Sancin iz Sv. Socerbu in Ano Zu- pin iz škofij. Pred sodiščem pa so bile obsojene Kariž Ana in Pavla Belunovič iz Tara na 200 lir denarne kazni, Drašič Angela iz Mauja Poropat iz Dan pri Ra- spru ter Žerjal Ana in Barut Marijo is Gabrovice na 850 lir denarne kazni vsaka. j Onemogočeno zborovanje i Reka, avgusta 1939. — Delavski sin- i dikat na Reki je v sporazumu z vod- ; stvom tovarne torpedov (silurificio) na- j mer aval prirediti zborovanje za delav- i stvo. Med predavanji so nameravali predvajati tudi neki film. Par dni pred nameravanim zborovanjem pa je vod¬ stvo tovarne po svojih zaupnikih zve¬ delo, da delavstvu ta namera ni všeč, češ, da nimajo časa, ker so tudi izven tovarne prezaposleni s preskrbo družin Da bi se izvedba zborovanja tudi v tem slučaju omogočila, je dne 5 avgusta vodstvo izdalo nalog, da se po završe- nem delu zaklenejo vsi dohodi tako, da so bili nameščenci prisiljeni ostati. — Sklicali so jih v veliko dvorano kljub protestom, toda tik pred začetkom zbo rovanja so vsi delavci dvorano zapustili, s silo odprli vrata ter odšli domov. (*** S SENIKA JE PADEL V i p o 1 ž e, avgusta 1939. — pretekli teden se je zgodila v naši vasi težka ne¬ sreča. Ko se je 44-letni Simčič Josip po¬ dal na senik po seno, se mu je pod no¬ gami zlomila deska in revež je padel skozi nastalo luknjo v hlev. Zadel je z glavo ob tlak, tako da mu je počila lo¬ banja in da je dobil še druge rane po prsih. Z vso naglico so ga prepeljali v goriško bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. DječaJk se polio vrelem vodom Marčana — Prije nekoliko dana dogodila se u kuči Ive Radoloviča teška nesreča. Njegov trogodišnji sinčič Ive, ostavši na čas sam u kuči, popeo se na ognjište, gdje se nalazio veliki lonac pun kipuče vode, što ju je majka čas prije skinula s komoštra. Penjuči se na ognjište dijete je nezgodno palo ravno na lonac, koji se prevrnuo i srušio se za jedno s dječakom na kuhinjski pod. Vrela voda strahovito je ofurila dječaka po licu i ledjima. Majka umjesto da je odmah pozvala liječnika, mazala je di¬ jete uljem, što mu istina nije škodilo, ali kako su ozlijede bile vrlo teške na¬ ravi, jadni je dječak podlegao i nakon tri dana umro. Že peta nesreča pri Repentabru Na znanem in zelo nevarnem ovinku pri Repentabru se je te dni zgodila že peta prometna nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. Teh pet nesreč se je zgodilo v zelo kratkem času t. j. v teku samo dveh mesecev in to na istem mestu. — Pretekli teden je vozil na motociklu 37- letni Fatur Alojz svojega prijatelja Pa¬ vla Zlina, starega 31 let, oba iz Sked¬ nja, po cesti proti Repentabru. Na ne¬ varnem ovinku se je motorno kolo, ki je šlo z veliko naglico po kraški cesti, zale¬ telo v steno. Ponesrečence je našel šele avtomobil, ki je pozneje peljal iz Re¬ pentabra in takoj opozoril na nesrečo rešilno postajo. Faturja je rešilna po¬ staja našla že mrtvega z zdrobljeno lo¬ banjo, Zlina pa v težkem stanju z po¬ lomljenimi čeljusti, pretresenimi mo¬ žgani in drugimi ranami. Malo imajo upanja, da ga bodo rešili. PORAST PROIZVODNJE BAUKSITA U ISTRI Proizvodnji bauksita u Istri posve¬ čuje se velika pažnja, te se iz godine u godinu povečava. Dok se je još g. 1933 proizvelo samo 94.000 tona, dotle je u godini 1938 proizvodnja bauksita u Istri dosegla 382.000 tona. PRODULJUJE SE OBALA U FAZANI F a ž a n a — Kada je zadnji put bio ovdje ministar javnih radova Koboi obečao je da če radovi zapoceti vec po- četkom rujna. Luka u Fažani dosada je .mnogo stradala od udara mora, j er je bila sasvim otvorena. Sada ce se konačno podiči lukobran da zastiti ri- barske ladje u luči. Javni radovi na kvarnerskim ctocima Cres — Na kvarnerskim otocima bit če izvršeni razni javni radovi. U toku naredne godine bit če izgradjene ceste ko j e vode od Farezinskog kanala jedna prema Cresu, druga prema Loši¬ nju. Izgradit če se i pristanište u Oso- ru, i obala u Velom Lošinju. Tako bar predvidja plan javnih radova za slije- deču godinu. DJEVOJKA PALA S BIC1KLA Medulin. —16-godišnja Marija Leve- ‘rič vozila se jedne večeri biciklom kuči (i kod nas je bicikl sada jako u modi!) oko 9 sati i baš kad se približavala svojoj kuči naidje stado ovaca. koje ie pastir gonio kuči. Jedna se ovca odijelila od stada i zatrčala se ravno pred njezin' bicikl. Dje- vojka se srušila s bicikla razbila lubanju i zadobila potres mozga. HODOČAŠČE NA SV. GORU PRI GORICI Trst. — Pod vodstvom biskupa Dra. Gregora Rožmana posjetilo je glasovitu baziliku Majke svetogorske 1400 sloven¬ skih hodočasnika. Hodočasnici su se na povratku zadržali vrlo kratko vrijeme u Trstu. Istoga dana bila je u Trstu i druga jedna grupa izletnika iz Sloveni¬ je, koji su došli u nekoliko autobusa i posjetili boj ista na Soči. JOŠ JEDNA PROMETNA NESREČA Labin. — Alfons Wolf pokojnog Vjen- ceslava, 38 godina star, nastanjen u selu Vlaška, vozio se motociklom pa je na jed- nom križanju naletio na teretni automobil, koji mu je zdrobio motocikl, a njega teže ranio. Morat če odležati par mjesci. NOGOMETNA UTAKMICA Pomer. — I naši su se momci moder¬ nizirali, pa više ne igraj u na »pij očke« ili na »boče«, nego nogometaju, tjerajuči ona j komad svinjske kože, sve u šes- naest. U nedjeju je momčad iz Pomera odigrala utakmicu s momčadi iz Vinku- rana i pobijedila Vinkurance sa 6:1. — Iskazali su se Rakič, Marič i Bratolič, koji su zabili pobjedonosne golove. Rihemberk. Zopet konfinacija. — Domačin Josip Čopič je bil obsojen na pet let konfinacije, češ, da je učil naše ljudi peti izzivalne pesmi. Izvestni po¬ božni ljudje so proglasili Čopiča kot ko¬ munista, kar pa po naših informacijah nikakor ne odgovarja resnici, ker je Čo¬ pič jako zaveden narodnjak, kar pa oči¬ tno neznanim osebam ni po volji. ISP1LA SUMPORNU KISEL1NU Š t i n j a n. — 17 godišnju Štefaniiu Vi- tas iz Štinjana ljuto je zabolio zub, pa je posegla za flašom da gutne kaplju rakije. Fatalnom zabunom uzela je flašu sumporne kiseline i gutnula, ali na svoju nesreču. Sumporna kiselina u jednom joj je trenu spalila usta i grlo pa je hitno morala biti prevezena u puljsku bolnicu i-ne zna se kako če svršiti. RONILAC SKORO NASTRADAO Medulin. — U medulinskim voda¬ ma več nekoliko dana borave spužvari iz Zlarina, koji uz naše grebene traže spužve. S njima je ronilac Jerko Jafako iz Šibenika, koji prigodom spuštanj a u vodu umalo nije stradao životom. Kad se je prije par dana opet spustio na dno da traži spužve nenadano mu je pod vo¬ dom pozlilo i izgubio je svijest. Kad su ga izvukli jedva su ga umjetnim disa- njem povratili u život. Da su samo ča- sak zakasnili Jafako bi se bio ugušio. I STOČARSTVO U ISTRI Istra je sve do nedavna bila smatra- na pasivnom pokrajinom, sve dok se nije pronašlo da je vanredno bogata ne¬ kim industrijskim sirovinama, kojima Italija oskudijeva. Sada su medjutim ta- lijanske vlasti spozna vši_ što bi se sve u Istri moglo iskoristiti došle do zaključka da bi se izvjesnom reorganizacijom na- rodnog gospodarstva u-njoj došlo do iz- nenadjujučih rezultata, pa je u posljed- nje vrijeme izradjeno vrlo mnogo načrta — kako da se njeno gospodarstvo po¬ boljša. Jedan je od takovih načrta i načrt za unapredjenje stočarstva, koje bi u Istri moglo vrlo dobro prosperirati. Ko- liku bi korist imala od toga cijela Itali¬ ja, koja i na tom polju mnogo oskudije¬ va te je prisiljena da stoku i meso uva¬ ža u glavnom iz Jugoslavije, a dobrim dijelom čak i iz daleke Argentine nije potrebno posebno isticati. Prema statističkim podacima dolazi danas u Istri na jedan hektar obradjene zemlje po jedan kvintal stoke. Taj broj dokazuje, da je veči dio zemlje sla¬ bo ili nikako obradjen, te da je stanje stoke nedovoljno. Zato se smatra jednim od glavnih problema, kojeg treba naj- prije riješiti problem stočarstva u Istri, jer o njem ovisi i mnogo drugih kultura. Povečanje stočarstva imalo bi se prove- sti tako, da se pomogne seljake, koji ne- maju dovoljno krme, da ne bi rasprodali živinu, koju momentano imadu. Zatim bi trebalo nabaviti koncentrirane stočne hrane u savezu s novom kampanjom za unapredjenje polj opri vrede. Danas pa- šnjaci u Istri zauzimaju jedva 12 pošto cijele površine t pa bi ih trebalo svakako povečati i prosiriti. Isto bi tako trebalo propagirati upotrebu nekih trava, koje rastu izmedju jeseni i zime, a koje su navodno vrlo dobre za stoku. U šumovi- tim predjelima, koji tvore 42 pošto istar- ske površine trebalo bi njegovati pašnja- ke, a puste i krševite krajeve pošumiti. Osim toga valja započeti sa selekcijom blaga, ustanoviti nove priplodne stanice i povečati borbu protiv govedje neplod¬ nosti. Svi su ti predloži, što ih dijele gospo¬ darski stručnjaci iz svojih ureda, lijepi i hvalevrijedni, ali pravi se napredak bez izdašne pomoči države ne može ni zami¬ sliti. Ni seljaci sami pojedinačno, ni nji¬ hove zadruge, a ni njehove opčine ne¬ ma ju sredstava za tu svrhu. Premaleni dohoci od njihovih posjeda, a uz to pre¬ visoki poreži, jedva da im omogučuju skroman život. Jer, Istra samo od priho¬ da zemlje nije nikad mogla prehranji- vati svoga pučanstva. Tu su u pomoč priskakale prije rata velike industrije, trgovina i radovi u Trstu, Puli i Rijeci, velikim i bogatim izvoznim odnosno rat- nim lukama širokog austro-ugarskog za¬ ledja. Istarski če seljaci sigurno biti za¬ hvalni svakome, tko im bude olakšao njihovo gospodarsko stanje. Zato narav¬ no, s velikim zanimanjem prate načrte i predloge, koji se u posljednje vrijeme iznose. GORIČKA VINA NA IZLOŽBI U SIENI Trst, — Vijesti iz Siene javljaju da su na tamošnjoj IV izložbi agrarnih pro¬ izvoda bila izložena i izabrana vina iz Goričke, pa da su postigla veliki uspjeh svojom vanrednom kvalitetom. DVOJCI SE RADJAJU NA VELIKO Pula. — Roda je opet posjetila neke nase ljude i donijela im istodobno obli- gatnih 700 lira. Ive Putinja iz Poreštine i »piro Drašič iz Bezeta dobili su dvoj¬ ke. I Ervin Pfeifer iz Malog Lošinja na- gradjen je takodjer, jer je dobio dvojke »TOVARSKA FEŠTA« Pula — Na 2. rujna, prigodom sve¬ čanosti Majke Božje od mora, bit če u Puli priredene magareče utrke. Utrke če se održati u 6 sati uveče na obali. Ma- garac koji prvi stigne na cilj dobit če jedan radio-aparat, kuhinjsko posudje i šivači stroj, drugi po redu dobiva je¬ dan štednjak, a treči garnituru tapeci- ranog pokučstva (stol, dva naslonjača i divan), četvrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti i deseti magarac (odnosno nji¬ hovi gazde) dobivaju utješne nagrade. Koper. — Naše podeželsko mestece je bilo vedno pripravno tržišče za večji del severne Istre, ker so si kmetje tu nabavljali razne kmetske potrebščine. Radi tega je imelo mestece privilegij, da so smele biti raznovrstne prodajalne od¬ prte tudi v nedeljah in praznikih do poldne. To je bilo velikega pomena tako za trgovce, ker je v nedeljah kar mrgo¬ lelo kmetov v mestu, pa tudi za kmete same, ker so si lahko nabavljali svoje potrebščine, ne da bi zato izgubljali de¬ lavnike. Uslužbenci so pa protestirali pri sindikatih za trgovino in zahtevali, da se tudi v Kopru izvaja zakon, ki pred¬ pisuje, da morajo biti v nedeljah in praznikih trgovine zaprte. Uslužbenci so v tem pogledu uspeli in tako vlada se¬ daj v Kopru že mesec dni v nedeljah blažen mir, ki pa škoduje našemu kme¬ tu in trgovcu. Zdi se, da so razni sindikati ustvar¬ jeni nalašč zato, da mečejo polena pod noge. a E @ B I 2 ' Bazovica. — Avtomobil j e p rev voz, ki ga je vodil 15-letni Stanko Gre dovac iz Gotice, ki je bil pri tem težil ranjen in nato odpeljan v bolnišnico e Bovec. — Na cesti Bovec—Videm i„ avtomobil povozil 50-letno Kristino Mii e kuževo, doma iz Kobarida. Pri tem il nesrečnica zadobila poleg težkih ran tu di lom lobanje in poškodbo prsnega bol ša, zaradi česar je kmalu potem izdih' nila. * Gorica. — Pred sodiščem je bil 0 pr 0 ščen šofer Dagian, ki je na cesti Gorica — Sv. Lucija do smrti povozil kolesarja Josipa Podreko. Dokazal je, da ni bila njegova krivda. ♦ Gorica. — Služkinja Angela Marinič iz Šmartnega pri Kojskem je bila obso¬ jena zaradi kraje na 7 mesecov in 17 zapora ter 750 lir den. kazni. Omenjena je pri svoji gospodinji Wokulatovi, med časom ko se je nahajala v Trstu, vdrla v omare in odnesla nekaj denarja ter se odpeljala v Italijo iskat druge službe. * Gorica. — Znani potovalni urad r. Appiani bo priredil od 6 . do 12. septem¬ bra t. 1 . dve potovanji v Ljubljanu i n sicer z vlakom in avtobusi. Za voznino, osebni potni list in vizum je treba plaJ čati 98 lir. ♦ Gorica. — Dne 26. t. m. je obiskalo Sv. Goro 700 romarjev iz Slovenije. Ro¬ manje je organiziral salezijanski zavod v Ljubljani. ♦ Gorica. — 30-letni Marij Bregant iz Moše je bil kaznovan na 2 leti 4 mesece in 13 dni zaradi posilstva 65-letne starke. ♦ Gorica. — V Trnovem je pel novo mašo kapucin p. Damazij s svetnim imenom Jože Rijavec, v Kanalu pa p. Ciril s svetnim imenom Alojz Blažič. — Oba sta praznovala to slovestnost v svojih rojstnih vaseh. Ob tej priliki jima je ljudstvo priredilo prisrčen sprejem. ♦ Trst. — Pri obnovitvenih delih kina sNuovo cine« je padel z ogrodja 19-letni zidar Josip Šuligoj, stanujoč na Opči¬ nah. Pri padcu si je zlomil gornjo če¬ ljust. ♦ Kozina. — Ker sta se vola splašila, je prišel pod avto 56-letni Pečar Josip iz Kozine. Zaradi številnih ran po vsem telesu se bo zdravil 4 tedne, ?>■,. .1 * Lovran. — Iznad Drage je jedne noči prošlog tjedna počelo gor jeti u \šupii. Zbog širečeg se požara postala je opas- nost za mnoge štale, pa su morali zbog toga pozvati vatrogasce iz Opatije, koji su još na vreme pogasili opasan požar. * Novi grad. — Ko je vodil Peter Saj a voz, ki sta ga vlekla dva oslička, se je zaradi slabe ceste prevrnil in 5-letr.a sestrica Sonja, ki je bila na vozu, ie za¬ dobila težke poškodbe. Zaradi slomljene ključnice se bo morala zdraviti nekaj tednov. * Opčine, — Večji Kompleks grmovja je zajel požar, ki so ga mogli priti gasit tržaški gasilci zaradi nevarnosti, da ne bi pričela goreti kaka stavba v bližini- škode ni. * Pevma. — Ker je pri delih za nape¬ ljavo elek voda mina predčasno eksplo¬ dirala, je bil težko ranjen delavec Fri¬ derik Gravner, star 25 let, doma iz Šte- verjana. Zdravniki so izjavili, da je nje¬ govo stanje zelo nevarno. * Rihemberk. — žrtev nočnega napa¬ da je postal Milan Rupel. Ko se je zve¬ čer vračal domov, sta ga neznana ro¬ parja napadla in mu vzela jopo. v ka¬ teri je bilo 50 lir. * Sv. Lucija. — Naš trg je postal pri¬ ljubljena izletna točka, odkar je na¬ stalo v strugi Soče jezero, po katerem že vozijo številni čolni. Razne organi¬ zacije so priredile že več lepo uspelih prireditev na obalah novega jezera. Sveti Vičenat — 50 godišnji Miho Paj kovic iz sela Pajkoviči na Svetvičen- štini tako je nezgodno pao pri radu, da i e prelomio nogu, pa če po mišljenju liječnika, morati odležati barem 2 mje- seca. * Tolmin. — Odbor institucije Carne- gie je odlikoval dečka Amedeja Lunder- ja s 350 lirami zaradi hrabrega dejanja izvršenega v juliju 1937. * Vipava. — Dne 14. avgusta je divjalo težko neurje s točo na vsem ozemlju od Postojne do Vipave. Posebno so pri¬ zadeti kraji okrog Cola in Vipave. * liga doroghy-pozajič u trstu Trst. — U Trstu se nalazi zagrebačka pievačica gdja Liga Doroghy-Pozajič koia ie došla da študira kod prof. Bevilacque operne uloge. Gdja Liga Doroghy rodjena ie u Pa¬ zinu. gdie joj ie otac prof. Zvonimir Do- roghy bio neko vrijeme profesorom na ne¬ ka dašnjoj našoj hrvatskoj gimnaziii- rtAO.1 Jh. ISTRA STRANA 3. VIJESTI IZ ITALIJE BORDVICA VRELO ZARADE NAŠEG SIROMAŠNOG SViJETA Buzet — Po svoj Istri, uz puteve i po kršu, raste smreka. Ima je na nekim mjestima naročito po Krasu, medju ka¬ menjem, čitave male šumice. Područje na kom raste smreka proteže se od Tr¬ sta pa sve do jugoistočne obale, koju oplakuje Kvarner. Raste i kojekuda druguda, no na tom području ona dominira nad ostalim ši- karjem, koje ne može živjeti na oskud- noj zemlji medju kamenjem. Smreka služi uglavnom za gorivo. Suhu, upotrebljava se najčešče za lo- ženje krušnih peči. Zelenu upotrebljava ju se za sušenje slanine. Obično se o Božiču kad se kolju svinje i suši meso, soba u kojoj se izvjese slanina i pršut pošteno zadimi gustim dimom zelene skmrekovine, koja je najbolje desinfek- ciono sredstvo. Drvo je smreke vrlo tvrdo i žilavo, pa pastiri znadu iz njega izdjelati razne sitne predmete. Dršci za kubure od kvr- gave smrekovine vrlo su dobri. Plod smreke, sitne one bobice, na- zvane »borovice« upotrebljava se za pravljenje ljekovite rakije. Rakija u ko¬ joj se namaču »borovice« poznati j'e na¬ rodni lij ek protiv želučanih bolesti. U samoj Istri se inaee borovice ne iskori- ščuju, ali ih zato mnogo traže druge zemlje naročito Jugoslavija i Njemačka. 90% »borovice« iz Istre kupuju trgovci iz Jugoslavije. Ostatak od 10% ostaje u Istri. Nekada je dobar dio borovice kupo¬ vala Češka, uglavnom znamenita tvrtka Pfeifer i sin. Jedan od najpoznatijih eksportera borovičnog zrnja bio je trgovac Gržinič iz Roča, koji je imao i svoju podružnicu u Rakitovcu. Momentano se godišnje izveze iz Istre oko 4000 kvintala tog zrnja, Mali svijet imade od toga lijepo vrelo zarade. Iz same Buzetštine izveze se godišnje u Jugoslaviju oko 700 kvintala, iz Roča 300 kvintala. iz Lanišča 500 q, iz Oprtlja 400 q, iz Motovuna 300 q, iz Herpelja 300 q. Taj bi se izvoz medjutim dobrom organizacijom mogao pope ti i na 8000 kvintala. Imade naime u Istri krajeva naročito na području oko Učke, gdje imade vrlo mnogo borovice. U Buzetu, Lanišču i Herpelju moglo bi se još i vi¬ še toga sakupiti. Istarska je borovica poznata zbog svoje ugodne arome, pa ju razne desti- lerije miješaju' s drugim lošijim kvalite¬ tama da bi im dale bolji miriš i okus. Pojedine žene, koje u glavnom sabiru 1 pI6d; mogu dnevno skupiti čak do 120 kg, no redovito skupe po 60 kg. Kvintal se plača po 25 do 35 lira, a ako je go- dina slaba plača se i po 45 lira. Ove go- dine plačaj u je trgovci čak po 65 do 70 lira kvintal. Talijanske Vlasti imadu medjutim namjeru da same osnuj u u Istri jednu destileriju pa da same počnu izradjivati od nje alkoholna piča, osobito tzv. en- gleski »ginn«. U tom bi se slučaju pro¬ pagiralo šahiranje, da se berba povisi barem na 8000—10.000 kvintala, što bi značilo da bi naši ljudi, koji ih beru do¬ bili — ako bi cijena ostala kao do sada —- skoro pol milijuna lira. NOVE CIJENE KRUHA U JULIJSKOJ KRAJINI Početkom ovog mjeseca odredjene su za kruh u Julijsko! Krajini nove cijene, nešto više od dosadašnjih. Kruh u hliebo- vima po 1 kg mora se prodavati po 1.90 lira. a u tnanim hljebovima po 2 do 2.50 li¬ ra po kilogramu._ ZABRANA LETA CIVILNIM AEROPLANIMA U ITALIJI Rim. — Službene novine objavljuju dekret, kojim se zabranjuje let civilnim aeroplanima iznad teritorija poluotoka, Talij anske Afrike i talij anskih posjeda i Egejskim morem. Dekret se ne odnosi na aeroplane zrakoplovnih linija, koji redovno promeču. NOVI VOJNI POZIVI U ITALIJI Rim — Agencija Stefani je objavi¬ la, da su za 3 ruj na pozvana u vojsku i 6. godišta rezervista. Efektivi ratne dužnosti specijalisti svih rodova oružja, 6 godišta rezervista. Epentivi ratne mornarice i zrakoplovstva su u potpu- nom vojnom stanju. Upučeni krugovi tvrde, da če na početku rujna biti u Italiji pod oružjem podrug milijuna ljudi, žene mobiliziranih dobivaj u dnevno 3 lire, a dej ca 2 lire. PRIHODI TALIJANSKOG MONOPOLA Prihod duhanskog monopola u Ita¬ liji je u budžetskoj godini 1938-39. po- rasao za 252 milijuna lira prema pret- hodnoj godini i iznosi 4.027 milijuna li¬ re. Velik napredak prihoda talij anskog duhanskog monopola vidimo iz prihoda u julu mjesecu ove godine, kad je iz- nosio 325 milijuna lira, što je za 9.4 po¬ što više nego istog mjeseca lanjske go¬ dine. ZBOLJŠANA BILANCA ITALJANSKE TRGOVINE Trst, avgusta 1939. — Po najno¬ vejši statistiki je znašala vrednost ita¬ lijanskega izvoza v prvih sedmih mese¬ cih letos 4.73 miljarde lir (lani za isto razdobje 4.48), uvoz pa se je občutne j- še skrčil in to na 5.91 miljarde lir (lani 6.95). Deficit trgovske bilance se je to¬ rej zmanjšal in znaša le 1.18 miljarde lir nasproti lanjskim 2,47 miljarde lir. Ta uspeh pripisujejo intenzivni autar- hični politiki italijanske vlade. (***) TVORNICA MAGNEZIJA IZ MORSKE VODE — Prema pisanju talij anskih novina imala bi se na toskanskoj obali doskora izgraditi prva tvornica za proizvodnju ma¬ gnezija iz morske vode (kako su to otkrili talijanski učenjaci). Računa se da če go" dišnja proizvodnja ove tvornice iznositi do 1.200 tona magnezija, Poslije toga pristu- pit če se izgradnji daljnjih tvornica tako da če se doskora proizvodnja magnezija podignuti na 300 tona godišnje. TALIJANSKI PROIZVODI 1) ZAMJENU ZA RUSKU NAFTU Izmedju pretstavnika talijanske i ruske vlade postignut je sporazum, prema kome če Rusija u toku iduča 4 mjeseca dobaviti Italiji 67.000 tona sirove nafte, čija če vri- jednost biti kompenzirana raznim mašina- ma koje izradjuju talijanska preduzeča An- saldo u Genovi i Fiat u Torina. Šest tali- janskih brodova-cisterni, nosivosti od pre¬ ko 10 hiljada register tona, transportirat če pomenutu naftu iz Batuma u talijanske luke. Isto tako bit če u toku augusta mje- seca ove godine uspostavljen zračni sao- bračai izmedju Italije i Batuma. koji če vršiti venecijansko preduzeče za zračni saobračaj »Adriatica«, čiji če avioni pola- ziti iz Genove via Napoli. Pirej, Smirna, Istambul i Trapezunt. Osim ove zračne li¬ nije bit če uspostavljena još jedna za sao¬ bračaj izmedju talijanskih luka i Irana ta- kodjer preko Batuma. PRODUKCIJA MASLINOVA ULJA U ITALIJI. Prema podacima, koje je objavila agen¬ cija Stefani, površina zemljišta zasadjenog maslinom iznosi u Italiji dva milijuna hek¬ tara. Godišnja proizvodnja iznosi 2,200.000 kvintala maslinovog ulja. LETALSKI PROMET MED ITALIJO IN ALBANIJO je bil v 1. 1938 sledeč: skupno se je pre¬ peljalo 3.702 oseb in 52.896 kg tovara. Po novi situaciji bodo te številke seveda občutno večje. PROTI GOLAŽU »Popolo di Trieste« je prinesel črti¬ co s sliko, kjer se zavzema za italijanska imena in nazive prav tako tudi v go¬ stilni. Odslej naj se ne piše več »gu- lasch« ampak »spezzatino« in to ime naj se uvede povsod. IZ ZADRA JUGOSLAVENSKA ZASTAVA NA GO- STIONI »ROMA« U ZADRU Zadar. — Povodom medjunarodnih veslačkih natjecanja u Zadru na kojima prisustvuju uz Nijemce i Talijane i čla¬ novi Jugorasa, koji su došli iz Splita, iz- vješena je na hotelu »Roma«, u kom Su članovi Jugorasa odsjeli, jugoslavenska zastava. Članovi Jugorasa položili su vijenac na spomenik u ratu palim Za- dranima. ZADER NAJBOLJ PLODOVITO MESTO V — ITALIJI Po naj novejših statistikah o padanju in dviganju rojstev v Italiji z dne 1. ju¬ lija 1939, se je pokazalo, da je Zader na prvem mestu po številu rojstev. Po teh statistikah znaša odstotek Zadra 39.4 ter mu sledi Derna s 37.9. Ta uspeh Za¬ dra vsekakor časopisi posebe in zelo na veliko povdarjajo, čeprav ne ome¬ njajo pri tem zemljepisne lege mesta. Rodjeni i umrli u Zadru Iz demograf skog biltena »San Marco« od 16—19 VIII 1939. R o d j e ni: Marijan Zupan, Marijan Mi- kulii, Šime Matešič, Eugen Mikič, Marija Petan, Svebor Celent, Ana Hronin, Albert Skroče, Marija Stipčevič i Mate Bulit. Umrli: Marijan Župan, Željko Puntel, Marijan Kasap, Roman Boilo, Ana Ratko- vič, Marija Petan, Toma Albi. IZ AMERIKE Coudersport, Pa. (USA). — Dne 24. julija je naglo umrl Frank Geržina, star 65 let in rojen v Stari vasi pri Po¬ stojni, po domače Kalončev. V Ameriki je bil 38 let in zapušča tri sinove, dve hčeri in dva brata. * Rock Springs, Wyo (USA). — Samo¬ mor je napravil Matija Iskra, star 50 let, doma iz Kastva. V Seattlu, Wach„ je najel motorni čoln in odplul na od- porto morje, čez nekaj časa so našli njegov čoln prazen, le obleka je bila v njem. Iz pisma, ki ga je pustil, je raz¬ vidno da je napravil samomor, ker se je naveličal življenja. * Harmaville, Pa (USA). — Dne 10. avgusta t. 1. je vlak povozil do smrti Pavla Dalasa. Ponesrečenec je bil star 71 let in rojen v Hrenovcu pri Postojni na Notranjskem. V Ameriki zapušča že¬ no in sina, na Primorskem pa brata in sestri. Njemačka—Poljska Visoki njemački nacionalsocijalistički funkcionari izjavljuju da je Njemačka od- lučila naglo riješiti pitanje Danziga i Po- morjanskog koridora. Njemački listovi pišu da je u Poljskoj poapšeno preko 3000 Ni- jemaca, a Poljske vlasti da nesmiljeno progone njemačke manjine te da je Nje¬ mačka prisiljena da priskoči u pomoč svo- joj progonjenoj brači u Poljskoj. Položaj je vrlo napet. Njemačka je do sada postavila tako dalekosežne zahtjeve prema Poljskoj tražečf Danzig, Pomorjan- ski koridor i Gornju Šleziju, da če teško moči uzmaknuti. jer bi time mnogo pretrpi” prestiž njenog vodje Hitlera. Prema v ; jestima iz Rima napravljen je s talijanske Strane krajnji pokus. da se spriječi katastrofa, ali vijesti iz Berlina kažu, da bi bilo moguče satrti otpor Polj¬ ske naglim udarom, prije nego što bi joj mogli stiči u pomoč njezini saveznici En- gleska i Francoska. U Londonu naglasuju da je taj račun Njemačke kriv. jer da je izmedju Engleske. Francuske i Poljske pot- pisan vcinički ugovor, prema kojemu ove dvije države imaju smjesta skočiti Poljskoj u Pomoč Predsjednik Sjedinjenih Država Roose- welt (Rusvelt) upravio je talijanskom kralju i Hitleru poziv, u kom ih moli da održe mir. I talijanska i njemačka vlada otklonile su taj poziv. Papa Pijo XII održao je nedavno govor u kom zaklinje narode u ime Isusa Krista, nek ne prolijevaju krvi. Belgijski kralj upravio je takodjer topli apel na sve odgovorne činioce, neka svoje zadjevice ne riješavaju oružjem, što iti značilo strahovitu katastrom Evrope, koja' se ni danas još nije oporavila od strahota posljedrjeg rata. * Rusija Engieska i Francuska izaslanstva vra- sljednjih su se mjeseci uvelike trudile da s Rusijom sklope vojnički pakt u svrhu obrane Poljske, u slučaju napadaja Nje¬ mačke. Taj je pakt trebao držati u klije- štima Njemačku i Italiju, koje bi na taj način biie okružene sa svih strana obru- čem nenaklonjenih im država. Rusija se je 4 mjeseca pogadjala s En- gleskom i Francuskom, u Moskvu su došli čak i vojnički stručnjaci, pa je izgledalo da je pakt več gotov. Najednom je kao bomba prasnula vijest da je Rusija u isto vrijeme tajno pregovarala s Njemačkom i da je s njomc sklopila sporazum o nena¬ padanju Engieska i Francuska izastlanstva vra- tila su se pokisnula iz Moskve, Njemačka triumfira, a Poljska je veoma potištena. Medjutim Poljaci kažu da su uza sve to spremni braniti se do posljednje kapi krvi i da se njihov.a domovina ne če ponijeti kao Češka. NAŠIM CIT A OČIMA Prinudjeni smo da i ovom broju pri¬ ložimo čekovne uplatnice s molbom da svi oni koji još nisu podmirili svojn pretplatu, to sada učine. Oni čitaoci, koji su več poslali svoju pretplatu neka zadrže uplatnicu za dru¬ gi put. Molimo ih ujedno da nam opro- ste, što smo i njihovim brojevima prilo¬ žili čekove — iz tehničkih razloga nije bilo drukčije moguče. UPRAVA podlbstAk. SPOMENIK GREGORČIČU V LJUBLJANI V Ljubljani, 1. septembra 1939. »Slep je, kdor se s petjem vkvarja, Kranjec moj mu osle kaže«... Fr Prešeren, Glosa. čitateljem slovenskih listov je prav gotovo še v spominu usoda, ki 3® dole- tela pred nekaj tedni Kraljevo »Sloven¬ sko ženo« v ljubljanskem muzejskem parku. Tiste dni se je bilo »Jutro« prav na široko razpisalo, pa tudi v drugih listih je bilo takrat citati o nevsakda¬ njem dogodku, ki se je bil v tihi poletni noči nekam skrivnostno odigral v naši beli Ljubljani .Smo mnenja, da za ta¬ ko vrsto »demonstracij« ne nosi krivde toliko Kraljeva »umetnina«, pa naj se jo že kvalificira po Zarnikovem ali Gru¬ dnovem merilu, kolikor jo nosi »tisti nekdo«, ki je dovodil, da se je postavil »umetniški nestvor« na tako odličnem mestu sredi slovenske prestolice. Doslej smo namenoma molčali. Toda zgornja dogodivščina nam je potisnila pero v roke, da prihajamo pred našo javnost s prav značilno paralelo. Dne 8. t. m. bosta namreč minuli dve leti, odkar je bil v Ljubljani odkrit spo¬ menik pesniku Simonu Gregorčiču. Kip, odlično delo akad. kiparja Zdenka Ka¬ lina, je bil sicer dogotovljen že nekaj mesecev prej, a je moral čakati v pisar¬ ni društva »Soče«, .ker se odbor nikakor ni mogel sprijazniti z mestom, ki se ga je bilo od merodajne strani določilo spomeniku. Vsa prizadevanja, da bi bil pesnik neodrešene domovine že s samim prostorom, na katerem naj bi stal nje¬ gov spomenik, svoji veličini primerno počaščen, so ostala, žal, brezuspešna. Za¬ kaj tako, vedo bogovi! Po dolgem odla¬ šanju je odbor »Soče« naposled ugriznil v jabolko ter pristopil k odkritju, ker bi se sicer utegnilo pripetiti, da bi mu kip obtičal za nedogleden čas med šti¬ rimi stenami. In danes — po dveh letih — se nam vedno bolj utrjuje prepričanje, da se je bilo takratno odkritje vkljub svoji eno¬ letni zakasnelosti izvršilo še vedno — prezgodaj! Slovenski svet, ki se tako rad postavljaš s svojo kulturo po dolini šent¬ florjanski, prečita j pazljivo naslednje vrste, pnmerjaj in sodi! Tisti, ki vedrijo in oblačijo nad lju¬ bljanskimi spomeniki, so odkazali Kra¬ ljevi »umetnini« mesto na enem izmed najbolj prometnih prostorov, da, skoro v centrumu Ljubljane, dočim so Kalinov umotvor odrinili bolj na periferijo, t. j. v tako zakoten kraj, da ga moraš, če sl tujec v Jeruzalemu, iskati z lučjo ob belem dnevu! — ali jasnejše povedano: Kraljevo »umetnino« so namestili v le¬ pem muzejskem parku v bližini Valva¬ sorjevega spomenika. Gregorčičev spo¬ menik so pa malodane skrili za neko že neštetokrat premetano grobljo — pravijo da za »rimski« zid — v neposredni bli¬ žini na drugi strani ceste stoječega jav¬ nega stranišča! — In dalje: Kraljevo »umetnino« so okrenili še nekam pra¬ vilno s pogledom po Muzejskem trgu, Kalinovega Gregorčiča so pa tistemu zi¬ du na ljubo zasukali za 90 stopinj proti jugu, da kaže ubogi poet hrbet ne samo nehvaležni Ljubljani, temveč tudi tisti dolgi in v precejšnji razdalji se nahaja¬ joči vrsti slovenskih muzikov pred po¬ slopjem Glasbene matice, pravtako, ka¬ kor da bi bil okužen in bi se zato ne smel nahajati vsaj v primerni bližini, če že ne v družbi tistih, ki so se za svojega življenja tako radi zatekali k njemu m njegovim večno lepim poezijam! — Itd., itd. — saj toliko morda zadostuje! Tako torej so odkrivali v kulturnem središču slovenskega naroda spomenike v letih 1937—1939 po Kr isto vem rojstvu! S takim ravnanjem so tisti, ki so imeli pri Gregorčičevem spomeniku odločujo¬ čo besedo, pokazali svoje — milo rečeno — popolno nerazumevanje, saj bi se dru¬ gače ne moglo zgoditi, da stoji monu- ment enega največjih slovenskih pesni¬ kov na tako ponižujočem kraju ljubljan¬ skega mesta! Res, žalostno kakor res¬ nično! Da, zato se nam smiliš ubogi goriški slavček! že od daleč se Ti vidi, da si tudi v bronu vpodobljen nekaj prav svo¬ jevrstnega: izobčenec — emigrant med spomeniki v Vegovi ulici!... In doklej naj traja to Tvoje izob- čenstvo? Ko so postavili v muzejskem parku Kraljevo »umetnino«, so užaljene slo¬ venske žene proglasile nad njo svoj ne¬ izprosni »anathema sit!« in Zarnikovi »bravo-dečki« so tekom noči obračunali z žaljivim nestvorom — in prav so ime¬ li! — za Tvoj spomenik pa ni nikogar, ki bi se upal zaklicati: »Dajte Gre¬ gorčičevemu spomeniku do¬ stojne j ši prostor!« Je res prava sramota, da mora pesnik naše bistre Soče čakati na boljše čase — o, ironija usode, za »rimskim« zidom! — na vogalu pozabljene ljubljanske uli¬ ce v sramotni soseščini, ki smo jo zgo¬ raj omenili! Je to degradacija Gregor¬ čičevega imena, njegove osebne in na¬ rodne časti, je pa tudi ponižanje nas vseh od tam preko, ki se čutimo eno z našim pesnikom! Toda dovolj tega! Krivico je treba popraviti, pa naj jo je zagrešil kdorkoli! Zato zahtevamo, da pride Gregorči¬ čev kip že v doglednem času bodisi pred novo Univerzitetno knji¬ žnico ali pa kam drugam na pesni¬ ku primerno častno mesto! V realizacijo te zahteve pozivamo odbor ljubljanske »Soče«, ne izvzemši slovenske kulturne javnosti, da smatra skrb za premestitev pesnikovega spomenika za svojo narodno dolžnost in da nenehno dreza na pristojnem mestu vse dotlej, da pride spomenik na prostor, ki mu gre tudi v slovenski prestolici, sicer bi bilo častnejše, da spravi »Soča« kip nazaj v svoje društvene prostore na Kralja Pe¬ tra trgu! Bolje tako, kakor pa da izpo¬ stavljamo genija gor iških Slovencev na- daljnemu poniževanju, saj je več kot jasno, da narod, ki ne ume svojih veli¬ kih mož dostojno ceniti, ni vreden nji¬ hovih spomenikov! V imenu mnogih goriških rojakov in Gregorčičev častilcev: P. P STR A NA 4 . •ISTRA« 3s VIJCSTI IZ DOMOVI N€ TJEDAN KULTURE U ZAGREBU Zagreb, augusta. — Od 26 kolovoza do 7 rujna traje u Zagrebu »Tjedan kul¬ ture«, što ga je unatrag tri godine uveo Turistički odsjek gradskog poglavarstva. Na drevnom Trgu Stjepana Radiča pred crkvom sv. Marka izgradjene su velike tribine sa 2500 mjesta, gdje se iz¬ vode razne predstave pod vedrim ne¬ bom. Ove je godine Tjedan kulture otvoren u subotu, dne 26 kolovoza, nastupom Matice hrv. kazal, dobrovoljaca, koja je izvela glasovite Hrvatske narodne ple- sove, ko j ima se je svojedobno lijepo pro¬ slavila i na Olimpijadi u Berlinu 1936, i kasnije godine 1938 u švicarskoj, u Zii- richu, St. Gallenu i Winterthuru. Simptomatično je, da je ovogodišnji tjedan kulture otvoren baš hrv. narod, plesovima i to kao prvom točkom hrv. narodnim kolom iz Istre »Balunom«. U času, kad je proglašeno ujedinjenje svih hrvatskih pokrajina u Banovini Hrvat- skoj, MHKD otvara tjedan hrvatske kul¬ ture kolom iz Istre u slikovitim istar- skim narodnim nošnjama bijelim bene- vrekama i surim modrinama, uz pratnju zvukova dirljive pučke istarske melodije. Pri j e samog plesa konferencier gosp. Freudenreich održao je kratku konfe- ransu o Istri i o narodu hrvatskom u njoj, ko ji se još uvijek tvrd i neslomiv drži na onom kršu i kamenu i čuva svoj u drevnu autohtonu kulturu. IZLET U VENECIJU ZA 265 DINARA Zagreb, augusta. — U posljednje je vrijeme postalo kod nas modom or¬ ganiziranje izleta u inozemstvo i to sko- ro redovito »ausgerechnet« u Veneciju. Tako je i nedavno jedno ovdašnje dru¬ štvo oglaštvalo kako sprema izlet u Ve¬ neciju za 265 dinara. — Mnogo roman¬ tike: »Aabbazia — Trst—Venecija. — Most uzdisaja. — Duždeva palača. — Tamnica s mučilima. — Crkva sv. Mar¬ ka. — Lido i što sve ne. Ljudi se poma- mili i putuju — putuju kao ludi. Onda se vračaju razočarani. Slaba organiza¬ cija, protesti u novinama, kritiziranje vodstva puta, smrdljivi kanali, losa ne- stamba, još gora prehrana. — Eto ti lij epe Venecije! A kod nas se, pred nosom niže niz bi¬ sera od Sušaka do Kotora sve jedan ljepši od drugoga. Dubrovnik, grad ro¬ mantike i bujne vegetacije, Lokrum, Lo- pud i niz koraljnih otoka. Kladili bi se da od tih snobova, koji pričaju o izletu u Veneciju ni j e ih 90 pošto još vid jelo Dubrovnika, najljepšeg i najoriginalni- jeg grada u Evropi! TALIJANSKI JEZIK NA NAŠIM SRED¬ NJIM ŠKOLAMA Od ove školske godine uvodi se kao drugi živi jezik (pored njemačkog odno¬ sno engleskog) talijanski jezik, i to u srednje škole na teritoriju Uprave gra¬ da Beograda, zatim u realne gimnazije u sjedištima pojedinih banovina, kao i u Sušaku. Šibeniku i Dubrovniku, ali kao što to vrijedi i za engleskl jezik, samo ako se javi dovoljan broj učenika. Roditelji prigodom upisa svoje u treči razred realne gimnazije treba da na prijavi pismeno izjave hoče li im dijete učiti nje- mački, engleski ili talijanski. Talijanski parobrod DOBI O NALOG DA SE VRATI Split. — Veliki talijanski teretni i putnički parobrod »Brioni«, koji je sti- gao u Split na svom putu na redovnoj liniji, izmed ju jadranskih i grčkih luka, prekinuo je daljnje putovanje, jer je dobio radiotelegrafski poziv da se vrati u talij anske vode. O vaj prekid putova n j a, talij anskog broda uslijedio je zbog teške medjunarodne situacije. Na bro- du bilo je ukrcano 25 grčkih vojnih ob- vezanika, koji su putovali iz Italije. Oni su iskrcani u Splitu, odakle če nastaviti put u Grčku. Posjet talijanskih studenata omladini JRZ Dne 25. o. mj. prispjela je preko Bu kurešta u Beograd skupina od 30 tali¬ janskih djaka, članova fašističke aka¬ demske organizacije. Talijanski djaci su gosti omladine JRZ. Glasilo omladine JRZ »Slovenski Jug« tom prilikom piše: »Talijanski djaci žele — prožeti simpa¬ tijama do svojih jugoslavenskih kolega — da što večma prodube suradnju aka¬ demske omladine dviju prijateljskih dr¬ žava. Mi se iskreno veselimo dolasku talijanskih drugova — kaže »Slovenski Jug« — i izričemo im srdačne pozdrave i želje, a ujedno izjavljujemo svoju spremnost da podupremo svaku akcij u, koja bi služila dobrobiti obih prijatelj¬ skih naroda«. O tisučama naših djaka u Istri, bez svojih škola »Slovenski Jug« ne govori ništa. JEDAN KONCERAT NA SUŠAKU Sušak, — 23. o. mj. održao je za- grebački študent Ratko Delorko pjevač- ki koncert u restauraciji »Lipa«. Na pro¬ gramu je bilo i nekoliko talijanskih pje- sama. GLAGOLSKA SLUŽBA BOŽJA U BRODU NA SAVI Brod n/S. — 20. kolovoza bila je u Brodu na Savi odglagoljana glagolska služba Božja. Mišu je služio opat gospi- čki vlč. Niko Polič. Glagoljicu, staro hrvatsko pismo i stari hrvatski govor u oblicima, koji su u svem narodu živjeli prije tisuču i tri stotine godina zadržali su Hrvati i u svom bogoslužju. Od 400 milijuna kato¬ lika, koliko ih otprilike ima na svijetu, Hrvati su jedini narod, koji ima sv. mi- su na svom jeziku. U Istri je sve do nedavno bilo sva sila župa, u kojima se služba Božja vrši¬ la glagoljanjem. O glagoljici i slaven- skoj službi Bož j oj u Istri postoje čitave knjige. Istrani u Brodu čuvši da če se u Bro¬ du služiti misa na staroslavenskom je¬ ziku, onako kako se je do nedavna slu¬ žila u Istri, pohrlili su svi u crkvu. izjesti Združitev društva »Jadran« in društva »Nanos« v Mariboru Emigrantski društvi »Jadran« in »Nanos« v Mariboru se združita v eno skupno dru¬ štvo z imenom »Jadran-Nanos«. Ustanovni občni zbor novega društva se bo vršil v nedeljo 10. septembra ob 10. uri predpol- dan v veliki dvorani Narodnega doma. — Dnevni rel ustanovnega občnega zbora bo naslednji: 1. Pozdrav in otvoritev: 2. Poročilo predsednika pripravljalnega odbora; 3. Poročila predsednika društva »Ja¬ dran« in društva »Nanos«; 4. Čitanje in odobritev društvenih pra¬ vil; 5. Volitev društvene uprave; 6. Slučajnosti. Radi važnosti tega dogodka, vabimo vsa bratska društva, da pošljejo na občni zbor svoje delegate. Enako vabimo na občni zbor tudi članstvo in prijatelje bratskih društev. Istega dne popoldan ob 4. uri se bo vršil v Narodnom domu družabni večer novega društva. Tudi na tega vabimo vse prijate¬ lje, da se ga v čim večjem številu udeleže. Pripravljalni odbor društva »Jadran-Nanos« v Mariboru. KOMEMORACIJA ZA ISTARSKE ŽRTVE Zagreb. — U subotu 16. rujna u 8 sati na večer održat če Omladinska sek¬ cija društva »Istra« u Zagrebu komemo- raciju za Vladimira Gortana i bazovičke žrtve. Komemoracija če se održati u Učiteljskom domu, Trg Kralja Aleksan¬ dra 4. Umoljavaju se članovi kao i svi ostali Istrani da tom pomenu prisu- stvuju. IZLET OMLADINSKE SEKCIJE DRUŠTVA »ISTRA« Zagreb. — U nedjelju, 3. rujna pri- redjuje Omladinska sekcija u zajednici sa Pjevačkim zborom veliki izlet u Gra- nešinske Novake. Umoljavaju se članice 1 članovi da tom izletu prisustvuju u punom broju. Kako to mjesto nije da- leko, mogu doči i stariji i povesti sa so- bom svoju djecu. Bit če vrlo veselo. — Pjevački zbor je specijalno za to uvjež- bao novi program, a ponijet če i instru¬ mente tako, da če onaj koji je voljan plesati moči i plesati. Sastanak u 7 sati u jutro kod Stadi¬ ona u Maksimiru. ZAHVALA DRUŠTVA »ISTRA Zagreb. — Društvo »Istra« najtoplije zahvaljuje gospodji Gilič za darovanih 56 raznih knjiga za knjižnicu Omladin- ske sekcije, ko j e knjige su spašene iz knjižnice opatijske gimnazije. TALI JANŠKE TVORNICE KOD NAS Ministarstvo trgovine i industrije odo- _ ___ brilo je osnivanje dviju tvornica, koje če, pini, če bi se štela vsa leta"službe. Po •_ __ •, .. UČITELJEM EMIGRANTOM Podpisana pozivava vse učitelje, ki so bili in so še kontraktualci ali dnevni- čarji po 1. aprilu 1. 1932. naj pošljejo enemu izmed podpisanih nastopne po¬ datke: a) o dobi kontraktualne, oziro¬ ma dnevničarske službe, b) o službeni dobi v Italiji, c) sedanji skupini in sku- se graditi s talijanskim kapitalom. Jedna tvornica biti če uredjena za strojenje ko¬ ža i za pravljenje pamuka i umjetne svile, a gradit če se kod Bos. Novog. Druga pak kraj Zagreba, a proizvodit če poljodjelske Strojeve i alate, bicikle, a poslije možda motocikle i automobile. datke potrebujeva za ponovno akcijo, da se nam priznajo kontraktualna, ozi¬ roma dnevničarska leta. Tovariš(ica), ki želi kaka pojasnila, naj priloži dopisni¬ co za odgovor. Babič Josip, učitelj v Bel¬ tincih, in Pavletič Julij, učitelj v Haj¬ dini pri Ptuju. POSLJEDNJE VIJESTI ROOSEVELT PROSI ITALIJANSKEGA KRALJA ZA POSREDOVANJE V skrajni napetosti, ki je nastala se¬ daj v Evropi in ki se zdi da nima nobe¬ nega drugega izhoda kakor v novi kr¬ vavi svetovni vojni, je ameriški predsjed- nik Roosevelt zopet prevzel akcijo za. pridobitev ponovnega ravnovesja v Evropi. To pot je naprosil za posredova¬ nje pri Hitlerju in Mussoliniju kot naj- pripravnejšo osebo v tem času italijan¬ skega kralja, ki je najbližji italijanske¬ mu predsedniku in bi bilo kako upanje da posredovanje uspe. Zdi se pa, da je že vsa ta akcija zastala. Po mnenju nekaterih vse vplivne osebe okoli ital kralja, aristokracija in vojaški krogi bi bili zadovoljni z Rooseveltovo ponudbo o posredovanju. Maršal Balbo naj bi se tudi ogreval za to inicijativo in prav tako velik del častništva. V aristokrat¬ skih krogi menijo, da so tudi najvišje osebe v vladi pravzaprav precej naklo¬ njene Rooseveltovi iniciativi. FRANCUSKA OBUSTAVILA IZDA VANJE VIZUMA TALIJANSKIM DRŽAVI..? ANIMA Pariz. — Pariška policijska prefek¬ tura obustaviia je izdavanje dozvola za putovanje u Italiju svim Talijanima, koji su htjeli putovati iz Francuske u Italiju. TALIJANSKI BRODOVI NE PUTUJU U AMERIKU Rim. — Talijanski parofcrodi »Conte di Savoia« i »Augustus« otkazali su svoje putovanje u Sjevernu odnosno Južnu Ameriku- Ovaj otkaz obrazlaže se po¬ pravljanjem Strojeva. Novi datum po¬ laska nije još odredjen. Talijanske novine o crijentaciji Jugoslavije Sve talijanske novine registriraju pi¬ sanje »Vremena« i »Samouprave« povo¬ dom sklapanja rusko-njemačkog pakta o nenapadanju. Iako Jugoslavija nije ni- kada priznala sovjetsku vladu, može se kazati — vele talij, novine da je vi- jest o sklapanju rusko-njemačkog spo¬ razuma u državi vrlo povoljno odjeknu- la i da če mnogo doprinijeti torne da se Jugoslavija još više približi državama osovine. U Beogradu se — kažu dalje talij, novine — nadaju, da če sada Francuska i Engleska prestati vršiti pri- tisak na Jugoslaviju, da bi prihvatila njihove ponude o garanciji granica, te da če Jugoslavija proslijediti nesmetano svojim putem. NE DAJTE ZEMLJU STRANCIMA! Beogradski list »Seljački bukvar« piše, da predstavnici naših manjina u Vojvodini traže izmjenu Uredbe o ogra- ničavanju prometa zemljom i to na¬ ročita) onih njenih odredaba, koje su onemogučivale prelaz zemlje iz ruku našeg svijeta u ruke stranaca. Nijemaca i Madžara. »Ta je Uredba donesena onda, kad se vidjelo da naša zemlja prelazi u ru¬ ke stranaca, koji za to kupovanje dobi- vaju novčanu pomoč iz inostranstva i upute, da se Srbima i Hrvatima daje alkohol, da se tako odadu porocima, koji bi ih odveli u propast, pa bi se la- ko od njih kupila zemlja. Oko mili jun jutara zemlje prešlo je od 1919 do danas iz naših ruku u ruke stranaca, pa stoga ne vjerujemo da če doci do izmjene Uredbe koja spriječava to prelaženje. Preporučamo našem svijetu u Voj¬ vodini da ne prodaje nipošto zemlju ma koliko je Stranci plačali jer je ona zalog naše slobode i nezavisnosti«. NOVE KNJIGE IN REVIJE Ciril Žebot: GOSPODARSTVO' KORPORATIVNO IN NARODNO V založbi Mohorjeve družbe je izšla pred kratkim knjiga z zgornjim naslo¬ vom, ki, jo moramo v svojem listu ome¬ niti, ker obravnana 'na nekaj čez 300 straneh italijansko korporativno gospo¬ darstvo. Delo ni imelo tistega odmeva, kot je bil morda pričakovan in ga dose¬ danja kritika, tudi ona, ki bi ga morala morebiti hvaliti, sprejela z rezervo, sko¬ raj kot nekaj nepotrebnega. Na pogled debela knjiga je pač plod niti enolet¬ nega študija mladega štipendista, ki je komaj zapustil ljubljansko univerzo in je šel študirat ta problem, kot sam pra- vi, na ks/trilisten univerzo v Milan in Rim ter nosi vsled tega s sabo vse nedostatke hitrega in začetniškega dela,, ko v tako kratkem času ne samo, da ni moči obje¬ ti in preštudirati ves ta problem, ampak ga na noben način ni moči prebaviti m si ustvariti o njem popolnoma jasne slike. Piscu sicer ni moči oporekati zmo¬ žnosti znanstvenega dela in tudi znan¬ stvene formulacije misli, vendar ,P a vs njegovo delo sloni le na pobiranj u go njih plasti, nekako smetane problema in se ne spušča nikjer globlje v sam problem. Vse delo sloni zato na zbiranju in urejevanju zelo obsežnega materijala, ki je bil o tem izdan in napisan v Ita¬ liji in urejevanje istega v nekak sistem, ki pa tudi ni znastveno brezhiben, ki zlasti nosi vse hibe naglega dela. Knjiga se deli na tri dele in sicer nosi prvi del naslov »Korporativizem«, drugi »Fašizem«, tretji pa »Korporativ¬ no narodno gospodarstvo«. Prvi del po¬ daja nekako zgodovino »korporativizma« in je zelo kratek. Drugi del pa obsega okoli 100 strani in govori o fašizmu. Pri¬ čenja ta del s trditvijo, kot bi jih niti mladi znanstvenik ne smel več danes po¬ stavljati. Ta trditev se namreč glasi: Fašizem je stvaritev (Benita Mussolini¬ ja. Ta trditev je najmanj znanstvena, če ne naivna in kaže popolno nepozna- nje vseh težkih in danes na oko vidnih nasprotji v naši družb!, ki so ustvarjala taka in nasprotna gibanja. Zadostujejo tu le načelne ugotovitve, ker bi sicer po¬ ročilo šlo iz okvira. V tem smislu je pi¬ sano tudi vse to poglavje, ki vsebuje mnogo citatov (eno poglavje sestoji sploh iz samih citatov Mussolinija) in ki obravnava zelo podrobno fašistično^ dr¬ žavo, fašistično korporativno državo, korporativno pravo itd. Ostali del zav¬ zema poglavje o korporativnem narod¬ nem gospodarstvu in tudi zelo podrobno obravnava posameznosti. Kot nekulturne bi se pokazali, če bi zavračali in odklanjali dela o proble¬ mih, ki so nam sicer tuji in katerih uresničenja ne pričakujemo in ne želi¬ mo tudi pri nas. Smatramo, da so nam potrebna taka znanstvena dela, ki naj pokažejo problem sam in pa naš odnos do njega. Ne odklanjamo vsega, kar je »tuje«, a ohraniti si moramo do vsega svoj kritičen odnos. Tega pri tem delu ne moremo najti in se nam zato samo postavlja vprašanje potrebe tega in ta¬ kega dela Dr. J. Lovrenčič: KAŽIPOT NA SV. GORO PRI GORICI Naš rojak dr. J. Lovrenčič je spisal ob priliki 400-letnice sv. Gore knjižico z naslovom »Kažipot na Sveto Goro pri Gorici«. Ta kažipot je bil spisan pred¬ vsem za naše romarje in izdal ga je sa¬ lezijanski zavod na Rakovniku pri Ljub¬ ljani. Poleg same zgodovine Sv. Gore in njenega postanka nam pisatelj, kot naj¬ boljši poznavalec slovenske goriške kul¬ turne zgodovine, poda še opis raznih delov slovenske zemlje in njenih zna¬ menitosti, kot opis postojnske jame, De¬ vina in slovenske morske obale, i t. d. Temu sledi kratek oris našega kultur¬ nega življenja v preteklosti, pomen Pri¬ morske za slovensko slovstvo in obilno drugega, kar da našemu človeku oris vse Primorske. Obseg knjižice je vseka¬ kor mnogo obsežnejši, kakor ga nam razodeva naslov. »Da Ii znate italijanski« Pravkar je izšel praktični učbenik italijanskega jezika, ki nosi omenjeni naslov. Izdal ga je naš rojak Dušan Vidmar, ki ga je že prej priredil v obliki lekcij, katere so izhajale v beo¬ grajski »Politiki«. Avtor je največ pola¬ gal na to, da bi podal snov na čimbolj lahek in prijeten način. Učbenik je po¬ sebno priporočljiv za samouke. Stane 50 Din, izdala ga je založba Jugo-Istok v Beogradu. NOVO DELO V. VODOPIVCA Te dni je izdal Roman Pahor devet: blagoslovnih pesmi našega rojaka in vsem dobro znanega skladatelja Vinka Vodopivca, župnika v Kromberku pri Gorici. NOVA IZDAJA GREGORČIČEVIH PESMI Akademska založba v Ljubljani bo v bližnjih dneh izdala izbrane pesmi Si¬ mona Gregorčiča v enaki miniaturni iz- -- D»npTl"7 _ Odeovorni urednik: IVAN STARI. Zvonlmirova ni. 48. III Kat. — VlasniK - tlrcdnik: ERNLS1 RADKTJC. uug čekovno« raCuna 36.789. — Pretplato za cljelu godlnu 48 d. za pola godine 24 d. za inozemstvo dvostruko. za Ameriku 2 dolara na i^S^u^cjeniKu. LTisak: ^slovenska Stampa d. «> - *>a. — ' jiukopisi se ne vračaju. daji, kakor je izšel njen Prešeren. Ko . nzorci .) »Istra«. Masarvkova ul b-. 28 a. 11 . Bro.) telefona 67 - 80 . ldine za inozemstvo dvostruko. za Ameriku 2 dolara na Za tiskaru odgovara: Rudolf Polano vic, Zagreb, Iliča br. 131.