Št. 17.

Izhaja vsak torek in soboto ob
4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva

dan  Pfej ob 6. zvečer. Stane
po poSti prejeman ali v Gorici na dom
pošiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in
četrtletno 2-50K. Prodaja sevGorici v to-
bakaman Schvvarz  v Šolskih ulicah

laVnl"  v V* Nunskih ulicah in Le¬
li a n na Verdijevem tekališču po 8 vin.

GORICA

Uredništvo in npravništvo se
nahajata v »Narodni tiskarni*,
ulica Vetturini h. št. 9.

Dopise je nasloviti na uredništvo,
oglase in naročnino pa na upravništvo
»Gorice«. Oglasi se računijo po petit-
vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po
14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po
10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču¬
nijo se po pogodbi.

izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar.

Tiska „Narodna tiskarna** (odgov. L. Lukežič).

VOLIVCI!

Ravnokar je izfrčal iz Gabrščekove tiskarne v Gorici in se v tisočih iztisih razširil po vseh goriško-slovenskih pokrajinah oklic na volivce, ki ni od nikogar pod¬
pisan in kaže samo po svoji robato-lažnjivi in obrekljivi vsebini — umazan vir, iz katerega izhaja. Ta oklic ima vrednost nesramnega pamfleta ali anonimnega pisma; znani
Tlekdo, kojega stara navada je napadati svoje nasprotnike z lažmi, obrekovanjem in terorizmom, strelja izza grma in meri s svojimi strupenimi puščicami v prvi vrsti na dr.
Gregorčiča in prof. Berbuča — potem pa na celo našo stranko. — Poštenjak je skrbno skril svoje ime in celo tiskarna je pod oklicem tako drobno tiskana, da je s prostim
očesom skoro ni zaslediti — in tako je junaško nakopičil celo gromado izmišljotin, lažij in obrekovanj ter jih neposredno pred volitvami zabrusil volivcem v oči, da jim za¬
temni vid, jih zbega in preplaši; on pa — prefrigani ribič, da bode v motni vodi ribaril sebi in svoji bankerotni stranki v prilog.

Kakor ni častno brezimno napadati, tako bi bilo tudi malo častno odvračati take brezimne napade. Toda, da vsaj v nekaterih točkah pokažemo obrekljivce in

laznjivce v pravi luči, zdi se nam potrebno, da proti tem napadom navedemo nekatera dejstva, po katerih bodo volivci lahko sami sodili, koliko vere je dati temu brez¬

imnemu oklicu.

Liberalci zvezani z Lahi!

Liberalci in agrarci v nesramnem pamfletu lažejo o zvezi naših poslancev z Lahi. — To je čisto iz trte izvito, res pa je, da so se naši slovenski liberaln i

ag rarci ravno te dni zvezali z laškimi liberalci proti našim kandidatom, proti lastnim bratom . In sedaj vpijejo in kriče o izdajstvu naših poslancev. Ravno tisti, ki izdajstvo

očitajo našim poslnncem, so se sami zvezali z Lahi in izdali Slovence .

Kdo je kriv neuspehov?

Liberalni agrarci dolže naše bivše deželne poslance raznih neuspehov. Resnica je, da se Slovencem od strani laške večine deželnega zbora in odbora godi krivica.
Naši poslanci so hoteli Lahe prisiliti, da dajo Slovencem, kar jim gre. So so hoteli doseči s tem, da so se odstranili iz deželnega zbora,  vsled česar ta ni mogel več
zborovati. Lahi in vlada so se hoteli že vdati; a poglavar liberalcev je v odločilnem trenutku izjavil, da gre nazaj v zbornico.

S tem pa, da je bil le en slovenski poslanec navzoč v zbornici, so Lahi lahko zborovali in sklepali, kar so hoteli. Liberalci so torej krivi krivic, ki se
gode Slovencem od laške strani. Vkljub temu pa so naši poslanci delali in storili, kar so mogli; med tem ko so liberalci pri užitnini hoteli ogoljufati in so tudi ogoljufali
davkoplačevalce za miljone kron. Zato pa je tudi nesramna laž, kar piše ,.Naš Glas“, da so naši poslanci imeli 18 1 e t m o č v r o k a h. Že na tej laži se spozna

lažnjivce. Agrarci in liberalci hočejo pomagati kmetu, pa imajo skoro same oderuhe med seboj.

Druge laži.

V tem pamfletu trdi brezvestni obrekovalec, da je v zadnjih dneh sprejel dež. odbor tretjega laškega tajnika. Ta vest je popolnoma neresnična, deželni odbor
ni razpravljal in ne imenoval v zadnjem času nobenega uradnika,  in tudi ne „tretjega laškega tajnika“-

Kako nesramno farba pamfletist občinstvo, razvidno je tudi iz tega, da trdi, da so znašale potrebščine za 1. 1906 ogromno vsoto 1,900.000 K. To se drzne
trditi slepar v očigled dejstvu, da imajo vsi župani in uradi uradno poročilo v rokah, iz katerega razvidi vsakdo na strani 42, da so proračunjene potrebščine za I. 1906

le 1,429119 K. Ta znesek je le v proračunu, a izdatek je navadno precej manjši od proračuna, kar kaže konečni izdatek za 1. 1905, ki znaša le 1,201.454 K, dasi je bil

višje proračunjen.

Nesramno je pa od pamfletarja, da se upa na dan celo z užiinino. Pisun ve pač predobro, da sta dr. Tuma in A. Gabršček  oškodovala državo, deželo in
občine s svojim delovanjem proti vžitnini za milijone kron. Le leta 1905 in 1906 bi bila znašala škoda

1,171.000 kron

ako bi se ne bilo posrečilo našim poslancem iztrgati način pobiranja zakupnikom.

Kar je pamfletist tukaj nakopičil lažij in obrekovanj, bilo je vže večinoma v „Soči“ z razliko, da brezimec sedaj vse obrekovanje povečuje.

„Gorica“ je vže vse te laži ovrgla. Sicer pa so bili v deželni hiši trije liberalci, zakaj so ti vedno molčali, ko so se razpravljali v zbornici proračun
in obračuni ?

Če je kje dokazano, da bi bilo slovensko ljudstvo zelo osleparjeno, ko bi volilo napredno-agrarne kandidate, je popolnoma dokazano s tem pamfletom!

Ne volite mož, ki hočejo postati poslanci s pomočjo laži! Oddajte svoje glasove možem poštenjakom, ki jih priporoča „Šlovenska Ljudska Stranka“ ! Ti so;

Splošna skupina, 2 .  marca:

PR. ANTON BRECELJ, ZPRAVNIK V (SORICI;

PR. FRANC PAVLETIČ 0PVETNIK V (SORICI;
JOŽEF FON, PRŽAVNI POSLANEC V (SORICI.

Kmečke občine goriške okolice, 4. marca:

Ivan Berbuč, deželni odbornik v Gorici;

Union Klančič, župan v Podgori;

Miha Zega, posestnik v Kanalu.

Kmečke občine tolminske, dne 4. marca:

Dr. Anton Gregorčič, državni poslanec v Gorici;
Anton Kosmač, župan v Cerknem.

V skupini trgov, 6. marca:

LEOPOLP JONKO, VELEPOSESTNIK V BOVCU.

S. L  S. je vredna zau¬
panja ljudstva.

Zgodovina strankarskega razvoja
med goriškimi Slovenci je priča gore¬
njemu stavku. Desetletja je teklo poli¬
tično življenje našega ljudstva v okvirju
edinosti. »Sloga" je dajala cilje našim
težnjam ter iskala potov, po katerih bi
prišli do njih. Osebna nasprotstva, ki so
se včasih pojavljala, se niso utrdila do
stalnih strankarskih razmerij — manjkalo
je še ločitve v načelih. A tudi ta na¬
čelna ločitev je prišla, mnogo
prej nego dejaskaločitev v po¬
litične stranke.  Načelno smo bili že
davno ločeni, ko smo v dejanski politiki
še vedno združeno marširali. To je bilo
zlo za kat. narod, politično stvar na Go¬
riškem, in posledice tega zla občuti še
sedaj S. L. S. A tako s a možata je-
vanjevanje stranke mora biti
zanjo v očeh našega ljudstva
s ijajno spričevalo.  Koristi stranke
so že davno klicale po ločitvi, po pre¬
lomu z liberalci, a zatajevali smo se,
ker smo imeli pred očmikorist
naroda, ne dobiček stranke.  V
gorkem naročju kat. nar. stranke, ob
njenem kruhu so se vzredili strupeni li¬
beralci Gabršček, Tuma in kompanija,
pod okriljem kat. nar. vodjev so se
vgnezdili pri časopisih in denarnih za¬
vodih. Ko bi bilo kat. nar. možem do
strankarskih koristi, bi bili te ljudi ta¬
krat pometali iz hiše, ko so bili še brez
sredstev. A iz ljubezni do naroda so se
izognili »bratomornemu boju“, ki ga ta¬
ko negovani nasprotniki zdaj v svoji hi¬
navščini očitajo S. L. S. Potrpežljivost
naših vodij je šla do skrajnosti. Napo¬
sled so bili 1 i b e ral c i t is ti. ki so
edinost razrušili ter kat. nar.
može odrinili od gospodar¬
skih in kulturnih podjetij,  ki
so jih bili vendar naši možje ustanovili.
To taktiko liberalcev lahko opažamo pri
vseh narodnih podjetjih ter smo jo vi¬
deli še lani pri družbi sv. Cirila in Me¬
toda. Kadar liberalci izvrše tako razdor-
no delo, to je, kadar se polaste moči,
potem še hočejo, naj bi vsi, kateri niso
njih misli, lepo tiho bili ter jih pustili
uganjati, ker hočejo. Ko si je ljudstvo,
ki noče liberalizma, ustvarilo novo, čvr¬
stejšo organizacijo ter je liberalce v kot
potisnilo, zdaj ti hinavci iz svojega kota
pretakajo solze radi političnega boja ter
očitajo S. L. S. narodno izdajstvo. A
narod naj sodi iz tega, kdo je iskal pri
političnem razvoju na Goriškem stran¬
karskih koristi. Edinole' prevelika nese¬
bičnost S. L. S. v prejšnji dobi razvoja
je kriva, da imajo liberalci pri nas to,
kar še imajo.

Ves dosedanji razvitek S. L. S.,
prejšnje kat. narodne, priča, da pošteno
meri edinole na to, kako bi povzdignila
ljudsko blaginjo. V novejšem času se je
število intenzivno delavnih moči pri
stranki pomnožilo, zato se je delo tudi
mnogovrstniše razvilo. S. L. S. nika¬
kor ne vidi edinega svojega
področja v deželni zbornici  —
ne, tako ozkosrčna ni. Ako jej volivci
prihodnji teden s svojimi glasovi pove¬
rijo jdeželnozborske mandate — in to
bodo storili — tedaj bo storila tam svojo
dolžnost v polni meri. A zunaj na de¬
želi vidi še večje delo. Vidi občine, ki
ne umejo svoje avtonomne moči v za¬
dostni meri obračati v socialne svrhe.
Vidi potrebo zadružne in politične orga¬
nizacije, vidi toliko ledine za izobraže¬
valna društva! Tu še bolj kov zbornici
bo S. L. S. zastavila svojo moč. Moč
naših nasprotnikov namreč ni v tem,
kakor da bi ljudstvo bilo vneto za njih
namene — nikakor. Marveč izrabljajo
premalo poučene ljudi ter jih begajo s
hinavskimi frazami. Temu naredimo ko¬
nec z odločnim izobraževalnim delom in
črez 6 let ne pojdemo več z bojem,
ampak brez boja po zmago.

Politična komedija.

Tako imenuje socialistični »Delavski
list" počenjanje naših agrarcev-liberalcev ter
pravi:

»Imamo stranko, ki se nazivlja sicer
za narodno napredno toda ki ima opraviti
z naprednostjo ravno toliko, kolikor luna s
solčnim dnem. Ta — recimo liberalna —
stranka je pred vsem zastopnica polovi¬
čarstva. —

V najvažnejših vprašanjih si ne upa
povedati odkrito in jasno svojega mnenja.
Boji se povedati, da je za svobodno šolo,
da je za zakonsko reformo.  Ravno
tako se boji povedati, da je zaločitev
cerkve od države.  V svojem glasilu
(„Soča“) pripoveduje neprenehoma da ni
brezverska. Zgodilo se je celo, da je pisala
„Soča“, da Gabršček (liberalni voditelj) hodi

vedno in redno k maši, da hodi k spovedi,
da je dober katolik itd. Razven tega, je pa
takozvana liberalna stranka zelo lena. Ne
poloti se nobenega resnega dela, ki bi bilo
v korist ljudstvu. Le od časa do časa izda
Gabršček kako knjigo v slov jeziku, ki jo
je napisal kak francoski pisatelj pred sto
leti in to prodaja Gabršček kot noviteto.
Drugače je bistvo goriškega liberalizma le
prazno frazarstvo o mili domovini. Njeno
delovanje je ničevo in abstraktno v razšir¬
jenju svobodnih idej. Ni čuda tedaj, če pro¬
pada in če ne vživa več nobene simpatije.

V takih razmerah se je pa pojavila
»agrarna" stranka. V to agrarno stranko so
pristopili vsi malkontenti liberalne
stranke.  Učitelji, odvetniki, uradniki itd.
Vprašalo bi se pa jih lahko zakaj se ime¬
nujejo agrarce. Ta iz uradnikov, uči¬
teljev in odvetnikov sestav¬
ljena agrarna stranka, je pravi
politični nesmisel. Ti ljudje ni¬
majo jasnih pojmov in niti ne
vedo kaj hočejo, po čem streme.

Dolgo časa so se prepirali med seboj
liberalci in agrarci, ter hodili po Goriškem
med ljudstvo iskati kandidate. Končno so se
pa sporazumeli in kandidate so našli v
svojih voditeljih.

Političarje, ki se zbirajo okolu libe¬
ralne in agrarne stranke, bi se smelo ime¬
novati po vsej pravici politične ko¬
medijante.  Agitaciji pa, s katero hodijo
med ljudstvo, bi se reklo politična ko¬
medija,  ki se jo uprizarja na račun rev¬
nega ljudstva.

Cel čas svojega obstanka so pripove¬
dovali agrarci, da se mora kmet med seboj
združiti in nastopiti samostojno v vsaki pri¬
liki v svrho svojih koristij. Liberalce so j
zmerjali, da se je človeku kar gabilo. Sedaj
so se pa združili s tisto stranko o kateri so
vedno trobentali, da ni naredila še ničesar
v prid ljudstva.

Takrat so imeli prav. Liberalna stranka
je v prvi vrsti meščanska stranka. Ona
mora skrbeti v prvi vrsti za mežčanske ko-
j risti, ki se jih ne more združiti s koristi
i kmetskega ljudstva. Kmečke in meščanske
i koristi se ne more združiti skupaj v eno in
:  isto vrečo. Toda toliko eni kakor drugi bi
bili radi izvoljeni v deželni zbor. Zato se
j norčujejo iz svojih volilcev.

Kako pa se more še kaj z a-
i upati ljudem, ki so se še včeraj
j med seboj obrekovali in napadali,

:  daje  bila groza.  Kako naj se zaupa
kaj dr. Franku, ki je hotel prodati svojo
stranko najprej klerikalcem, ker se mu ni to
posrečilo, jo je prodal liberalcem."

Tako sodijo naše agrarce in liberalce
5 socialisti, ki jih dobro poznajo, saj so že
tudi igrali skupaj pod eno odejo ž njimi.

Gregorčičev Dom.

Sredi srditega votivnega va-
lovja povodom predstoječih dežel-
nozborskih volitev je razpravljal
tiho deiujoči odbor „ Šolskega
Doma“ važno vprašanje, kako od-
pomoči potrebi za splošni poduk
našej mladini v mestu.

Pred 10. leti zgradil se je
„Šolski Dom“, in vsi merodajni
činitelji so bili takrat uverjeni, da
bode isti zadoščal vsem šolskim
potrebam mestnih Slovencev vsaj
za dve desetletji. Toda kmalu, se
je tako napolnil, da se je pokazala
neobhodna potreba graditi „Mali
Dom“.

Pri gradbi „ Malega D orna “ je
nameraval odbor prepustiti za
šolske namene le pritličje in prvo
nadstropje, a drugo nadstropje
dati v najem; toda vže prvo šolsko
leto je {kategorično zahtevalo vse
obširneje prostore tega poslopja
izključno le za šolske namene.

Danes ne zadoščata več ne-
„Š. D. ne „M. D.“ vsem tem po¬
trebam, zato so je moral baviti
odbor „Š. D.“ s tem vprašanjem.

Po vsestranskem razmotri-
vanju je sklenil graditi tretje po¬
slopje, posvečeno pouku slovenske
mladine in raznim šolskim po¬
trebam v mestu, in sicer na onem
mestu, kjer so bili prej prostori
»Centralne posojilnice 11 , Via Vet-
turini št. 9.

Tozadevne načrte je mestni
magistrat pred par dnevi vže
odobril, in z božjo in narodovo
pomočjo bo pod streho še letos
to poslopje, predno mine poletje.

Odbor je sklenil, naj stoji to
šolsko poslopje v spomin 60. let¬

nega vladanja našega presvitlega
cesarja, a posvečeno naj bode
največjemu geniju goriških Slo¬
vencev, pesniku Simonu Gregor¬
čiču, zato naj nosi nadpis

»Gregorčičev Dom 44 .

Kdor je občeval posebno v
zadnjem času z našim Simonom,
mora pritrditi, da on sam bi si
bil zbral le ta spomenik, ako bi
bil v svoji skromnosti sploh re-
flektiral na kaj takega, saj mu je
k srcu prirasla najbolj mladina,
ki obiskuje „Š. D.“

Zato pa vabimo vse rodo¬
ljube, da pojmožnosti pripomorejo
k tej gradbi s tem, da sami kaj
žrtvujejo v ta namen, ali pa na¬
birajo darove pri drugih.

V to svrho je za sedaj dolo¬
čila „Centralna posojilnica 44
lOOO K in dr. Anton Gre¬
gorčič je daroval tudi lOOO K.

Dve predstavi

„Slov. krščansko-socialne zveze“

v Gorici 7. in 8. marca.

Ben hur.

Roman iz časa Kristusovega.

Eno najlepših povestij zadnjega
časa, »Ben Hur“, bo »Slov. krščansko
socialna zveza" predstavljala v slikah
dne 7. marca ob 8 zvečer in 8.
marca ob 6 in pol zvečer  v veliki
dvorani hotela »Central".

Roman »Ben Hur" je znamenito
delo, katero je v angleškem jeziku spi¬
sal Amerikanec Wallace, in je bilo kma¬
lu prevedeno v jezike vseh omikanih
narodov. Samo v nemškem jeziku je
»Ben Hur" izšel v več kakor 100 izda¬
jah; tudi Slovenci imamo en prevod te
prekrasne povesti.

Vsebino cele povesti, ki se godi za
časa Kristusovega in v kateri nastopijo
razne znane svetopisemske osebe, bo na
podlagi slik pripovedoval Ciril Metod
Vuga.

Kdor že i slišati in videti v slikah
uprizorjeno to prelepo in ganljivo po¬
vest, naj ne zamudi priti 7. in 8. marca
zvečer v hotel »Central".

Za člane »Slov. kršč. soc. zveze",
ki se izkažejo z društveno knjižico, zna¬
ša vstopnina 20 vin., za nečlane 50 vin.

Politični pregled.

Volitve na Hrvaškem.

Dosedaj so znani sledeči izidi: Iz¬
voljenih je bilo.25 članov hrvatsko srb-
ske-koalicije, 20 frankovcev, 1 kmečke
stranke, 1 srbski radikalec, 1 izven
stranke (bivši ban Pejačevič): in 1 so-
cijalist; potrebne so 4 ožje volitve. V
treh okrajih je izid še neznan.

Vlada je doživela strašen poraz.
Niti eden Rauchovih in sploh madjaron-
skih kandidatov ni prodrl; le v Nuštaru
pride madjaron Keleczenyi v ožjo vo¬
litev s kandidatom srbske, samostojne
stranke dr. Nikoličem, in tudi tam brez
vsakega upa zmage. Tudi srbski radi¬
kalci, ki so se odtrgali od koalicije in
paktirali z Rauchom, so pogoreli; izvo¬
ljen je le en radikalec in 2 prideta brez
šans v ožjo volitev.

Okupacijski proračun.

V nadaljni plenarni seji avstrijske
delegacije so pri razpravi o okupacijskem
kreditu še govorili delegat dr. Laginja, ki
je zagovarjal uresničenje trojedinega
kraljestva ter opozarjal na nevernost, da
monarhija sicer izgubi Bosno in Dalma¬
cijo. Lusczkiew.cz se zavzema za zbolj¬
šanje gmotnega slanja okupacijskih urad¬
nikov. Baernreither meni, da je prišel
čas, da se Bosni da stopnjevalno samo¬
upravo. Minister naj pojasni, v koliko so
upravičeni napadi na uradništvo. Skupni
finančni minister ostro zavrača vse na¬
pade, zlasti Klofačeve.

Pojdite od
hiše do hiše!

Novice.

Vnem somišljenikom.

Prosimo vse svoje somišljenike,
naj nam nemudoma, takoj  po kon¬
čani volitvi sporoče izid brzojavno na¬
tančno v številkah.

Na delo!

pozor! — Pazite, da Vam kdo ne
vzame izkaznice iz rok! Liberalcu ne
zaupajte! . _

Pozor na izkaznice! — Opo¬
zarjamo somišljenike-volivce kmečkih občin,
da dobe po dve glasovnici in po
d v e i z k a z n i c i. Ena izkaznica velja za
splošno, ena za kmečko skupino. Ker je iz
izkaznic dostikrat težko razviden datum, za
kedaj velja izkaznica, store volivci najbolje,
ako obe izkaznici vzamejo seboj na volišče.
Na ta način imajo obe pri roki in ena bo
gotovo prava.

Zato pozor na izkaznice!

Tiskovna pomota. — Zadnji »Pri¬
morski list" poroča, da volijo trgi v so¬
boto 7 marca. To je napaka. Trgi volijo
v petek 6. marca.

Kako se bo volilo. Iz zanesljivega
vira smo izvedeli, da se je namestništvo
izjavilo napram kompetentnim osebam,
da je veljavna vsaktera glasovnica, ne
samo uradna, ampak se voli lahko tudi
z drugimi listki.

Volitve na Krasu. — Na Krasu
je bila od nekdaj navada, da pri vo¬
litvah v deželni zbor v kmečkih občinah
postavil enega kandidata komenski,
enega pa sežanski okraj. Komenci se
niso vmešavali v sežanske zadeve, in
Sežanci ne v komenske. — Nekaj slič¬
nega se opažuje tudi letos. Neodvisni
kmetje v komenskem okraju so si po¬
stavili za kandidata Antona Abrama, po¬
sestnika v Tupelčah. Ako bodo kmetje
iz obeh okrajev složno nastopali in
drug druzega podpirali, ni dvoma, da
tudi zmagajo. — Kraševci, na vas je
ležeče, da pokažete svetu, da niste ša-
tobarke, ampak samostojni, neodvisni
kmetje, ki si znajo sami postaviti kan¬
didate pri volitvah in ne potrebujejo
goriških in tržaških usiljencev. Neod¬
visni Kraševci,  složno na noge, in
zmaga je naša !

Slovenski liberalci v zvezi z laš¬
kimi iredentovci. — Po mestu se go¬
vori, da so naši slovenski liberalci skle¬
nili zvezo z laškimi iredentarji. Slo¬
venski liberalci naj bi volili
laške iredentovce v splošni
skupini ter v skupini mest in
trgov; laški iredentarji pa bi
oddali v veleposestvu  svoje
glasove  za  slovenske lihevalno-
agvavne kandidate.

Podobno poroča tudi laško kršč.
socialno glasilo „L’ Eco del Litorale“.

Neverno, kaj je na tem resnice;
golovo pa ta govorica ni nastala brez
vzroka in morda se kmalu pokaže, da
so se ravno tisti zvezali z laškimi ire¬
dentarji, ki so toliko lagali o zvezi naše
stranke z Lahi, namreč naši liberalci
in agrarci.

Agrarni učitelj kmete nategnil.

Iz Mirna nam pišejo: Ko so se na va¬
bilo deželnega odbora oglašali naši kmeje
pri našem | županstvu za seno — zavra-
jih je naš sloviti Urbančič: »Sena ne
vdobite, to vam je kupil vaš Fon“.
Vsled tega so vsi odpovedali naročeno
seno. — Sedaj pa debelo gledajo, ko
vidije, koliko sena vdobe druge občine,
ki bodo tudi deležne podpore, ki jo je
izposloval naš Fon, a Mirenci vdobe le
•fige, katere je izposloval Urbančič.

Frankovo pastirsko p smo. —
Franko pošilja po deželi okoli listič,
kjer priporoča volivcem splošne kurije
sebe in pa dva člana izvrše-
valnega odbora liberalne  stran-
e z a kandidata.  Vrhu tega se še
priduša, da ni proti veri ter obeta, da
oce v deželni hiši »doseči izpremembo
v korist našega naroda, v prvi vrsti
kmečkega stanu a .

Gospod Franko! Zgolj zato, ker

niste proti veri, kaj ne, ste se zavezali
s tisto stranko v deželi, ki ima v svo¬
jem izrečnem programu svobodno
solo?  Iz ljubezni do katoliške vere
pomagate v deželni zbor samim prva¬
kom goriške liberalne stranke, ki je po
svojih glasilih v dolgoveznih člankih
poveličevala ra z porok  o. Iz
veljke ljubezni do vere pomagate v de¬
želni zbor samim izvrševalnim odbor¬
nikom goriške liberalne stranke, ki s
svojo ostudno pisavo maže vse verske
ustanove in zlasti duhovščino, ki je po¬
klicana braniteljica od vas toli ljubljene
vere! Iz ljubezni do gospodarske bla¬
ginje Slovencev podpirate tiste razdorne
liberalne elemente, ki so dozdaj zavi¬
rali vsako večje gospodarsko podjetje V
slovensko korist! Kdo je razdrl edinoat
pri „Ljudski Posojilnici"? Kdo je kršil
edinost naših poslancev, ko so pred
blizu desetletjem z odsotnostjo (absti- '
nenco) hoteli prisiliti laške tovariše h
gospodarskim koncesijam? Ali ni bil 1 i-
beralec Tuma?  Kdo je metal našim
poslancem polena pod noge, ko so se
trudili iztrgati pobiranje užitnine iz rok
privatnim izkoriščevavcem ? „Soča" in j
liberalni voditelji so tedaj zmerjali naše
poslance s sleparji! Uspeh je pokazal,
na kateri strani so sleparji! G. Franko,
kje je Vaša vest, da v očigled tem re- |
snicam stopate pred javnost s takim
pismom, kakor je tisto Vaše na volivce?
— Saj nista še potekla dva meseca, kar
ste nasproti našemu vodstvu izjavljali,
da je nemogoče skupno iti z liberalci,
ker Vas ločijo od njih načela. In danes
ste v eni vrsti ž njimi. In iz njih vrst
pošiljale strelice laži na vrste stranke,
h kateri ste se pred kratkim šteli. Kje
je vest, g. doktor?! Saj toliko razsod¬
nosti pač imate, da znaste prav preso¬
diti vso hinavsko breznačajnost svojega
početja!

V sežanskem okraju baje niso
še edini glede kandidat za kmečke ob¬
čine. Meatem ko magnati vlečejo za dr.
Gregorina,  odvetnika v Trata, delajo
takozvani agrarci za Jožefa Vrana,  po¬
sestnika v Tomaja, svojega somišljenika.
Tndi goriški agrarci so se baje izrekli na
svojem shoda 27. t. m. za svojega tova¬
riša ia agitatorja.

Glede denarja naj pa bo kar lepo
tiho r/ Frankov Glas". Ta listič očita dr.
Gregorčiču in Fona,  keliko zaslužita.
Povemo pa dr. Frankotu le eno. Koliko
stotisočev denarja iz kmečkih žuljev je
steklo v njegov žep, ne da hi bil on
zato dosedaj kaj storil za kmeta! Drugi
so delali za ljudstvo, on pa je sedel v
pisarni in .z pravd koval rumenjake.
In zdaj se ta gospod, ki v najhujših
bojih za pravice Slovencev, ni ganit niti
z mezincem, poteguje za deželnozborski
in odborniški mandat, ker nima še dosti
denarja iz svojih pravd. Zato pa je se¬
veda treba, da on in njegovi po 3 fl. na dan
plačani agitatorji slepe in begajo volivce,
češ da se gre za kmeta. Ne za kmeta
ampak za žep in čast dr. Fr s n -
kota se gre!

Shodi. — V petek zvečer se je
vršil naš volivni shod Podabotinom. Li¬
beralni agrarci so imeli shode v Solkana
in na Vogerskem; a s slabim uspehom.

Najnovejši agrarno-liberalni kan¬
didat je Lacijan Kovačič  od Sv. Lu¬
cije. To je sin tiste hiše, ki je edina  v
Gorah sprejela pod streho dva laška
trgovca, ki sedaj izpodrivata slovenski
živelj Edini tej hiši gre zasluga, da Sv.
Lucija ni več izključno slovenska, ampak
da že laški kapital gospodari v njej.
Naših gor slovensko čast bo žalil, kdor
bo dal glas poštarja Lucijanu Kovačiču.

Kandidat Klančič in rubijslci
most. - „Soča“ piše, da je g. Klančič
kot načelnik cestnega odbora I.
^zapackal" da baron Bianchi ni po ari
občini  (?) mostu čez Vipavo v So-
T °dnjah. Na to odgovarjamo, da je ta¬
krat baron Bianchi zahteval za most
15  tisoč goldinarjev  (30 tisoč
kr °n). 0 kaki podaritvi  se ni izrazil
®*kdar ne napram občini Rubije-Sovodnje,

ne napram cestnemu odboru. Načelnik
cestnega odbora g. Klančič je izjavil ba¬
ronu Bianchiju, da 15.000 goldinarjev
moBt ni vreden in da bo cestni odbor
rajši gradil nov most. Potem je začel
cestni odbor popraševati pri namestništva
v Trsta, kake pravice ima baron Bianchi
do mitnice in koliko časa bodo še tra¬
jale. Na to pa namestništvo do danes še
ni dalo rešitve, zato je cestni odbor bil
prisiljen knpiti most in sicer za primerno
ceno 22.000 K (11 tisoč goldinarjev),
torej za 8000 K ceneje, kakor je za¬
hteval bar. Bianchi 1. 1898. To je res¬
nica na celi stvari! »Soča" naj kaj bolj
natančnega pove o „zapackanju“. Potem
bomo še govorili.

Ivan Savnik župan biljenski bi
torej rad zasedel poslanski stolec. —
Ker je napredna stranka povsod falirala
— faliral je tudi naš Savnik in iz za¬
upnika narodno-napredne stranke postal
je sedaj agrarec. — Daši nočejo imeti
agrarci sedaj nobenega sorodstva z na¬
prednjaki, veže jih vendar naklonjenost
do liberalcev in ker ne morajo sami
vdobiti svojih kandidatov, spomnijo se
sedaj onih, ki so bili v cvetoči dobi nji¬
hovi najboljši pristaši, in med te dobre
prijatelje prištevamo tudi Savnika. —
Ni še dolgo časa, ko se je povsod v
goriški okolici govorilo, da je Savnik
največi nasprotnik gospodarski organi¬
zaciji kmečkega in delavskega ljudstva,
kajti ako bi bilo kaj ljubezni do kmeta
v njem, ne bi bil vedno nasprotoval po¬
sojilnici in Ljudski opekarni v Biljah.
Gospod Savnik, kje je bila Vaša agrarna
duša takrat, ko je bivši biljenski kurat
Rojec sprejel boj proti biljenskemu ode-
ruštvu? Ko se je vboge kmete in de¬
lavce žulilo z 8—12% obrestmi, kje je
bilo Vaše agrarno srce, kje Vaša agrarna
vest? — Ali niste sami sodelovali pri
oderuških menicah?? Mesto da bi bili
dali gorečemu dušnemu pastirju svojo
roko v pomoč — metali ste kamnje na
njega; in ko ste vse storili proti kmečki
in delavski organizaciji, ko ste izigrali
vse karte proti gospodarski samostoj¬
nosti svojih rojakov v Biljah, spoznali
ste, da po tem potu ne pridete dalje —
zato pa ste sedaj agrarec. Toda kak
agrarec ste, vedo prav dobro Biljenci
sami, ki Vas kot župana komaj trpe ter
Vam tudi sedaj pri deželnozborskih vo¬
litvah ne oddajo svojega glasu. — Vi
ste še vedno najožji pristaš dr. Tume,
Gabrščeka, „Slovenskega Naroda", „So-
če“, — in naj se Vas slika kot najve-
čegs dobrotnika in prosvitljeno dušo —
ostanete in ste nam vedno stari, nespo-
korni, zarjaveli liberalec, nasprotnik
ljudstva in delavstva.

Savnik je nasprotnik Biljencev.

| Pri zadnji volitvi v okrajni cestni od-
i bor združili so se Biljenci in Sovodenjci,

S da bi volili v cestni odbor može, ki bi
i sprejeli med okrajno skladovne ceste
j cesto med Sovodnjami in Biljami ter
I rubijski most. — Ko je prosil Savnika
g. Klančič, naj se pridruži naši stranki,
zavrnil ga je: „Z Vami pa ne grem/
Te besede so si zapomnili vsi biljenski
podžupani, ki so rajse Savnika pustili
na cedilu in volili može, ki bodo delali
za označeno cesto.

„Vam pljunem v obraz!“ —

(Iz Kanala.) — V javni starešinstveni
seji z dne 21. t. m. je naš slavni župan
in proglašeni kandidat za splošno vo-
livno skupino agrarne stranke gosp.
Anton K r i ž n i č, zaklical občinskemu
starešinu M ... „Vam pljunem v obraz!"
Dragi volivci! Ako hočete, da Vas do¬
leti ta čast, da vam bo, ne kot župan
temveč kot deželni poslanec, pljuval v
obraz, ne ostanite doma na dan volitev
v splošno skupino, temveč prihitite vsi
brez izjeme na volišče, ter mu oddajte

glas- —

Gabrščekova „Soča“ o naših aka-
demiško izobraženih domačih: „Našvse-
nSiliSSoih boriti »• mor« i« pre.tr»d«ti

dobo s.ojfg« -feni«; k ° P ride / '* r ”°

• ;in  j e  izgubil ves idealen
r; e V,» PO.IOOO potem pra.i prototip
filistra, v ssojem oradoem položaj« slaž-

benik zaradi svoje eksistence, izven tega
pa nebrižen in otrpel za vaako socialno
delo. Nepojmljiva mu postane
vsaka idealna potreba,  žena le
dobra kuharica in mama gospodinja. Tej
nesramni pisavi Gabrščekovega lista Be
prav nič ne čndimo. Je bilo še hujše !
Pred leti je pisala „Soča“ o našem aka-
demško izobraženem naraščaja : Pojte
se solit s stereotipno »akademiško izo¬
braženostjo, ko pozname cele trope aka-
demiško izobraženih — cepcev. Tako se
drzne pisati o cveta naših izobražencev
list bivšega Iivškega ljudskega učitelja
Andreja Gabrššeka ! In ta predrzni ve-
ledomišljavi človek se zdaj peha za man¬
dat v naših trgih, v volivni sknpini naše
inteligence I

S češkimi agrarci se postavlja
„Naš Glas*. Kaj je resnica ? Resnica je,
da je liberalizem prišel na Češkem ob
kredit, kakor je prišel pri nas. —
Zato so si češki liberalci odeli agrarni
plašč, a v svojem jedrn so ostali,
kar so bili. Češki agrarci so gospo¬
darska stranka z liberalnim
knltnrnim programom.  In nas
le veseli, da so vsaj tokaj naši agrarci
toliko odkritosrčni, da se stavijo v isto
vrsto s češkimi liberalnimi bratci. Kajti
sicer se hočejo ponašati z nekakšnim
krščanskim programom.

A kdo je v resnici napredoval na
Češkem, če tndi ni še zmagal? Ne libe¬
ralci, naj si bodo meščanski ali agrarni
— ampak napredovala je katoliško-na-
rodna stranka, ki je pred 6 leti dobila
600 (šeststo), letos pa nad 15000 (pet-
najsttisoč) glasov. Ne bo dolgo, ko bo
katoliška zmaga tndi na Češkem pometla
z liberalci, pa naj si bodo v bnržuazij-
sko-mladočeški ali agrarni obleki.

Dveletna vojaška služba. Kmet
dandanes nima več delavce. Vse gre v
mesta, za poljedelstvo pa ni delavnih
moči. In če ima kmet močne in krepke
sinove, mn jih vzamejo k vojakom na
tri leta — in oče naj obdeluje zdaj po¬
sestvo sam I Vojni minister je zdaj
izjavi), da je zakonski načrt o dveletni
vojaški slnžbi že gotov. To bi vsaj ne¬
koliko pomagalo kmetom. Ravnotako je
po izjavi vojnega ministra že tndi izde¬
lan načrt za novo postavo, po kateri
bodo kmečki sinovi lažje oproščeni od
vojaštva. Naj naši kmečki poslanci zdaj
delajo na to, da se ta zadeva za kmeta
prav ugodno reši. N. pr. predlagajo naj
da bodo tisti kmečki sinovi, ki so po 14
leta bili zmiraj doma in so delali na
polja, slnžili le kratek čas, da se izvež-
bajo, potem pa se oprostijo slnžbe, da
lahko delajo doma. Na ta način bi mar¬
sikateri ne šei v mesto v tovarno, da bi
le bil pozneje prej prost vojaške slnžbe.
To so stvari, ki so popolnoma jasne. Le
agrarci to imenujejo „farbarji*. Seveda,
ker oni samo „farbajo“ ljudi.

Imenovanje. — Voditelj finančnega
Ravnatelja v Trsta, dvorni svetnik Do¬
minik Rottini, je imenovan finančnim
ravnateljem. — Finančnem nadsvetniku
Jakoba pl. Vukacevich-u podeljen je na¬
slov in značaj dvornega svetovalaa.

Agitirajte

od moža do moža!

Veliko plačo očita Frankov „Glas“
gg. dr. Gregorčiču  in F o n u in
. pravi, da vlečeta sedaj dvojno plačo.
Lumparija! Ne povedo pa, da je bil
Fon,  ko je kandidiral samo sodni taj¬
nik, in liberalci so proti njemu posta¬
vili moža z veliko večjo plačo.
Takrat seveda je bito to prav! Sedaj pa
ko Fon in Gregorčič jako marljivo de¬
lata se pa zgražajo nad tem.

Kje je odgovor dr. Frankota ?—

Že nekolikokrat smopribili. da
se je dr. Franko izrazilnapram
nekemučlanunašegavodstva,

d a za tri mandate naredi konec četi agrar¬
ni komediji.

Čakali smo odgovora v Frankovem
1  „Glasu“, a ga ni in ni.

Ker dr. Franko na tiste naše notice
molči, s tem potrjuje, da mu je vse ta-

kozvano agrarno gibanje le komedija, ki
naj prinese nekaterim časti hlepnežem za-
željene mandate. Za tri poslaniške man¬
date bi bil dr. Franko pripravljen zdru¬
žiti se z našo stranko. Ker se mu to
ni posreči o, sedaj psuje in zabavlja čez
našo stranko, češ da ni za nič, da ne
dela za kmeta itd.

Ce bi bila pa Slovenska Ljudska
Stranka postavila za kandidate Frankota,
Savnika in Mermoljo, pa bi ti gospodje
takoj kričali, da je naša stranka prija¬
teljica kmeta. Vse, kar govore in počno
ti ljudje, je slepljenje ljudstva! Naj jim
nihče ne veruje !

Pri mestnih volitvah na Kranj¬
skem so liberalci z veliko težavo ob-
bržali svoje postojanke. Njihovi glasovi
so silno padli Edini oficijelni kandidat
S. L. S. v Idriji je prišel v ožjo volitev.
Odločili bodo socialisti. Liberalec Pirc
je zmagal le z 12 glasovi večine.

„Goriški zvezi" je naznanilo po¬
ljedelsko ministerstvo, da nam je c. kr.
vojno ministerstvo znižalo ceno za drobne
jjšenične otrobi za 1 K na kvintaln.
Člani „Goriške zveze" in pridruženih za¬
drug in društev dobe torej v prostorih
„Goriške zveze" najboljše drobne pše¬
nične otrobi po 13 K 20 v in ne po 14
K 20 v, kakor je bilo prvotno nazna¬
njeno. —

Došle so nam tndi debele  pše¬
nične otrobi. Cena je 14 kron 30 v za
kvintal.

Žive!! Tako se dela za 'kmeta...
pisala je „Soša“ z dne 15. febr. t. ). ter
hvalila poslanca Štreklja, češ, njegova
zasluga je, da so kmetje že dobili trte
iz vladne trtnice. Dopisnik pa je pozabil
povedati ob ti priliki, kako se ne dela
za kmeta, namreč, da so dobili trte taki
kmetje, ki jih ne potrebnjejo, in da so
šli praznih rok taki, ki so jih potrebni.
Zakaj ni povedal, da je dobil Štrekljev
brat, nšitelj v Komna in napredni kan¬
didat za deželni zbor v kmečkih občinah
20.000 reci dvajsettisoč trti, drugi 8000
itd., nekdo pa, ki jih je naročil 1500 je
šel praznih rok ? Kaj se mn je reklo, ko
je prašal pe trtah ? Kdo jih je vzel ?...

Napredni kandidat, učitelj Štrecelj,
je predknpčevalec s trtami. Zato mn bodo
prinesle letos lep dobiček. Če bodo Dal¬
matinci potrebovali še kaj več, postregel
mn bode njegov zalagatelj, Iv. Forčič, iz
Preserij, ki se tndi razami na „gšeft“.
Ta je prebrisan. Naroči kar naravnost
upljene trte iz deželae jrtnice, potem jih
proda, ako ne dragam, učitelja Štreklja,
ki jih odpošlje v Dalmacijo : Prašamo :
Je-li prav, da je dobil Forčič — preku-
povalec s trtami — 9300 (devettisoč tri¬
sto) cepljenk iz deželne trtnice, da jih
je prodal za dobiček, mi pa jih ne mo¬
remo dobiti niti za plačilo ?! ? To pri¬
sega že vse mejel

Živel torej usiljivi napredni kandi¬
dat v kmečkih občinah, nčitelj Štrekelj
in njegov zavezniki »Tako se dela za
— žep !

— V Št. Petru se je vršil dne 25.
t. m. shod agrarcev, katerega sta sklicala
Mermolja in Zavnik, stara liberalca. Na¬
vzočih je bilo približno 80 oseb, med
temi 40 volivcev, polovica naših, ostali
so bili otroci in ženske. Predsednikom
shoda je bil g. Mervič, kateri se je spre¬
menil v agrarca, kakor se je sam izjavil.

Mermolja je govoril o zadrugah,
posojilnicah in zvezah. Rekel je, da S.
L. S. ustanovija posojilnice ter s tem
kmeta zadolžuje in ga rabi v svoje na¬
mene. Omenil je tudi da dolžuje pri po¬
sojilnici v Št. Petru in neki v Gorici, pa
da se nič ne boji. Mermolja, povej in
vprašaj vse dolžaike liberalne, agrarne
in klerikalne, ki so dolžni naši posojil¬
nici, ali smo katerega terorizirali, da
mora biti z nami ?

Vzemi g. Mermolja v roke Tvoj
„Glas“ št. 9. t. 1. in beri svoje pismo
„Krčmar in štacnnar med našim ljud¬
stvom". Vedi da smo mi vže pred deset
leti vstanoviii rajfajzenovko, ko nisi bil
še nasprotnik svojega soseda Maraža.
Ustanovili smo ^Kmetijsko društvo" v
korist kmeta. Tvoji sedanji pristaši pa so
bili kateri so ovirali pri dela, da ni bilo
mogoče započetega nadaljevati. Vsled
hnjskanja in napadanja po »Soči" in
„SI. Nar." in vsled ovadeb na oblastva
nismo mogli naprej. Vprašaj vašega vo¬
ditelja, dr. Frankota, kateri je bil takrat
naš zagovornik, če ni tako ? Ali niso
bili to liberalci in krčmarji, kateri so se
vsled umirajoče liberalne stranke prile-
vili sedaj v agrarce? L;udstvo spozna
svoje dobrotnike, kateri se žrtvujejo za
nje, zato jim tndi zaupa, pa s tem ni še
rečeno, da oni ljudstvo izrabljajo v svoje
namene.

Priznal je Mermolja, da so naši po¬
slanci pridobili na nžitnini en milijon K,
dragega pa da niso nič naredili za kmeta'

Nato ga vpraša nekdo kaj pa da je
ona, Mermolja, napravil dozdaj za kmeta ?

To je g. predsednik razjezilo ter je vzel
istema besedo. Mermolja je na to junaško
molčal.

— Iz Dornberga. Tudi naši liberalni
agrarci se gibljejo. Cele noči se klatijo
okrog. Posebno naš učeni gospod Bndin,
ki se tako zelo odlikuje kot govornik,
agitirajo in z vso resnobo pripovedujejo,
kar sta jim povedala njihova mojstra
Franko in Mermolja, da namreč govor¬
niki S. L. S. farbajo ljudi. Tudi to naš
slavni gospod Budin govore, da »kleri¬
kalna stranka preveč verjame gospodom
nuncom u . Tndi z dr. Breceljnom ni za¬
dovoljen. Kmetje bi morali pokazati vrata
gospodom nuDcem in zbrati same kmete
v deželni zbor. Potem, si misli gospod
Bndin, da bi bil on gotovo izvoljen. Naši
liberalni agrarci so strašno surovi ko so
se m ši pevci v nedeljo deljaliiz Černič,
so jih agrarci napadli s kamenjem. Eden
je mečno poškodovan. Sedaj stvar pre¬
iskuje žandarmerija. Tako si znajo hla¬
diti jezico agrarci, ker se boje izida vo¬
litev. Možje in fantje! Na dan volitvp,
vsi kvišku in na volišče! Nihče naj ne
ostane doma. Dornberg ne sme zaostati.
Agrarci gredo nad nas s kamenjem, mi
jih pa najenimo z glasovnicami v roki.

— Shod v Volčjidragi. — Agrarec
Gilčvert  je bil sklical za minuli torek
volivni sbod v Volčjidragi. Gilčvert je
sicer prišel, a volivca ni bilo nobenega.

— Iz Lokov ca. Velike potrebe, ki
jih imamo v davčni občini Lokovec so
nas primorale, da jih opišemo in pro¬
simo pomoči in sodelovanje dičnih čč.
gg. poslancev S. L. S.

a) Neobhodno potrebna občinskih
cesta, ki se nahajajo v najslabšem stanu ;
posebno pa po kraju Vranebcah je tako
slabo, da je ne smemo primerjati cesti,
ampak še za klane je preslabo, tako da
lahko mrlič ko ga pogrebci nesejo k po¬
grebu ta žive pobije.

b) Po občini Lokovec t. j. glavna
občinska cesta ki je zopet v jako sla¬
bem stanu.

c) Od Vrhovča-Lokavec do Čepo-
vanske meje, ki pa je že sprožena od
Kanalskega cestnega odbora.

d) Uitanovitev nažarske in žebljar-
ske zadruge in strogovne šole v tej
obrti. —

e) Za izboljšanje občinskega paš¬
nika. —

f) Podpora za razdelitev občinskega
posestva, ker je nad dve tretjjni revnih,
oziroma nbožnih posestnikov, ki že čez
mero neposredne velike doklade plaču¬
jemo. Vedno plačujemo in plačujemo, a
do danes ie nismo nikakoršne ne deželne
in ne državne podpore debili.

Prosimo torej pomoči dičnih čč.
gg. poslancev S. L. S. nadejaje se da naš
oglas ne bo glas vpijočega v puščavi.

Več Občinarjev.

— Novice od Sv. Lucije na
Mostu. — Pri plesnemu venčku, ki ga
je priredila »Narodna čitalnica’ 1  so na¬
predni agentje s Bilo hoteli prisiliti
enega naših fantov v gostilni Mikuž, da
plača vstopnino k plesu. Kmalu bi bli
nastal pretep. — Kavarnar bo je izrazil,
da rajši se obesi kakor da bi on postal
klerikalec. Dragi moj Hkauc, slabo si
usadi). Naj se nikar, ne obesi, ker mi
ga ne maramo med se! Liberalni agent
je že prišel k Sv. Luciji, da bo agitiral
za deželnozborske volitve. Kakor mi je
znano, po Logu se je že sprehajal.

— Petletni sinček _ zaspal pri
umrlem očetu. — Madon Štefan iz Se-
dovra je šel prejšno nedeljo svojim pet¬
letnim sinčkom v Ravnico. Nazaj grede
je oče sam tertje gotovo popival, dokler
nista došla k mostu pri Ravnici in tam
je oče do desetih zvečer popival in sta
sinčkom lepo zaspala. Ko so jih hoteli
prebuditi, se je sinček zbudil, ali oče je
za večno zaspal — umrl. Na to čudno
nesrečo so očeta odnesli v mrtvašnico v
Ravnico, sina so pa za isti večer obranili v
dotični krčmi, drugi dan ga pa odnesli k
materi.

— Sedanje znamke rabile se bodo
samo še do 31. manjka 1908 in izginejo
b  1. junijem 1908 popolnoma iz [pro¬
meta. S 1. junijem bodo veljavne samo
nove jubilejne znamke in zamorejo
stranke vse stare znamke znmenjati do
31. julija 1908 pri vsakem c. kr. pošt¬
nem uradu. — V letošnjem letu se bodo
vse druge poštne vrednotice enako spre¬
menilo, kar te bode objavilo pozneje od
slučaja do slučaja. Toliko še enkrat na
znanje.

— Nova posadka v Furlaniji. V
jeseni se nastane v Muscoli tik italijan¬
ske meje en batalijon pehote, kateri še
ni določen.

— Srebrni goldinarji se potegnejo
iz prometa. Srebrnih goldinarjev se ne
bo več izdavalo ; kaj jih še kroži, jih
potegnejo iz prometa in zamenjajo k
kronami.

— Bralno društvo v Šempasu
priredi dne 1. marca 1908 v prostorih g.
C. Rijavec veselico s plesom. Začetek ob
3. pop. K obilni udeležbi uljudno vabi

odbor.

— Tamburaško društvo »Št.
Andrež“ v Št. Andrežu bo imelo
plesni venček v pondeljek dne 2. marca
v dvorani g. Petra Lutmana. Začetek ob
8. zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi

odbor.

— Tamburaško društvo »Cvetož"
v Rihembergu vabi na plesni venček, ki
ga priredi v nedeljo dne 1. marca v
prostorih g. Lisina ob 4. uri pop. Vstop¬
nina 2 K. Odbor.

— Velik požar v Trstu — nun
ski arhiv uničen. — V sredo jutro,
hitro po polnoči, je nastal požar v sa¬
mostanu nun sv. Ciprijana blizu zapo¬
rov pri jezuitih v Trstu. Nek jetniški
čuvaj je opazil ogenj ter obvestil bližnjo
gasilno postajo. Požar je upepelil ves
arhiv in tudi sicer napravil mnogo škode,
ki je deloma pokrita z zavarovanjem.
Zgorelo je tudi nad 20 tisoč kron goto¬
vine, ki pa ni bila zavarovana. Sestre
so vse rešene, zploh ni nobene čkveške
žrtve. Kako je nastal požar, ni pojas¬
njeno. Nekateri pravijo, da je neka se¬
stra s svečo v roki šla pozno zvečer v
arhiv po neke knjige ter morda tam
vrgla svečo, ko je še gorzla, v stran ;
drugi pa trdijo, da se je zanetil ogenj z
žarečim ogljem, s katerim so si sestre
grele sobo.

— Kak naslov pritiča učiteljici ?
Nemško moravsko učiteljske društvo je
vložilo pred dobrim letom prošnjo na
naučno ministerstvo, naj izda naredbo,
po kateri naj bi se vsako učiteljico naj
že bode poročena ali ne, nagovorilo z
»gospa 11 . Društvo je dokazalo, da je ta
naslov iz pedagogičnih ozirov utemeljen.
Ministerstvo je več nego leto dni raz¬
mišljalo o tej prošnji ter jo konečno —
odbilo.

— Kmet, ki podeduje en miljon.

V vasi Lih na Hrvatskeno, živi kmet po
imenu Tomič. Imel je brata, |ki se je že
pred mnogim leti izselil v Južao Ame¬
riko, ne da bi kedaj o sebi kaj sporočil
v staro domovino. Te dni je došel To¬
miču od strani avstro-ogrska konzulata
dopis, s katerim se mu naznanja, da je
njegov brat v Ameriki umrl, ter določil
njega za svojega dediča. Vrednost pre¬
mičnim in nepremičnim, ki so bile last
pokojnega brata znaša jeden miljon K.

— Visoka starost. — Dne 23. t.
m. je umrl v Šempolaju Jernej Kosmina,

oče župana Ivana Kosmina. Pokojnik je
dovršil že v minolem avgustu 90. leto
svoje dobe iu ni bil do zadnjih dni svo¬
jega življenja nikdar bolan. Sedaj je le¬
žal nekoliko časa, a še v tem času je
bil razmerno dobro razpoložen in je
imel apetit. Vsekako redek slučaj.

— Nesreča. Z drevesa — beke,
padel je v soboto 22. t. m. dop. 51 letni
mož Jožef Trampuž iz Stomaža, občina
Štjak, tako nesrečno, da je zadobivši
težke notranje poškodbe, previden s sv.
zakramenti za umirajoče, še isti dan
popol. ob 6. uri izdihnil svojo dušo. Bil
je vedno zvest pristaš S. L. S. Pokoj
njegovi duši!

— Šebreljske novice. M r tv e g a
so dobili v  dne 14. t. m. Jakoba Čermalo-
gar iz Šebrelj št. 68 starega 22 let v
„Hantovem“ kozolcu vsega krvavega po
obrazu in rokah. Slutilo se je takoj, da
se je izvršil uboj, kar se je tudi po pre¬
iskavi dognalo, da je ta uboj sad pono¬
čevanja. Sodnijska komisija koji sta bila
prideljena zdravnika g. dr. Mayer iz Tol¬
mina in g. dr. Papež iz Idrije, je izrekla,
da je ubiti dobil en udareb na glavo, s
kojim se mu je črepinja prebila, na kar
je stopila kri k možganom in prevzročila
čez 4 ali 5 ur po udarcu smrt. Zaprli
so 4 fante, ki so bili udeleženi pretepa.
Žalostno je, da so od ene hiše odgnali
v ječo vso delovno moč, že bolj žalostno
pa je, da je mladina tako propadla.

Županstvo v Šebreljahje
ustanovila v seji dne 11. t. m. občinski
račun za 1. 1907. Ta račun je izkazal,
da je občina plačala popolnoma ves
dolg, ter da ima že nekaj prebitka.

Posojilnica v Šebreljah
je imela občni zbor dne 9. t. m. Prometa
je izkazala 150 tisoč K dobička čez 400
K. Hranilne vloge in posojila so se pom
nožila. Posojilnica je prodala v 1. 1907
tudi za 6000 K raznega kmetijskega
blaga, kar je za začetno leto nepriča-
vano. —

Podružnico deželne zavaro¬
valnice  za govejo živino se je ustano¬
vila v Šebreljah. Dne 26. XII. 07. je bil
ustanovni občni zbor, pri katerem je iz¬
voljen predsednikom Anton Rejec  iz
Šebrelj, podpredsednikom pa Josip Kacin
iz Jageršč Pristopilo je že precej čla¬
nov, ostale, ki imajo namen pristopiti,

se vabi do to čimpreje izvrie v svojo
korist^ eželn  - 0(Jbor  j e  nakazal te¬
kom tega meseca 500 K podpore za delo
pri vodnem zbiralniku v šebreljski

Dolenjivasi. .  ,.

Vodni zbiralnik  v Šebreljski
Sredni vasi so začeli graditi pred 2. ted¬
noma, dobro napreduje in upati je, da
bode končano to spomlad, in s tem od-
pomno splošnemu pomanjkanja vode v
naši občini.

Udom volivne komisije  za
prih. deželznozborske volitve sta imeno¬
vana od tuk. starešinstva g. Mih. Kragelj,
župnik in Josip Pogon, kmet v Šebreljah
za splošno skupino in za skupino kmeč¬
kih občin.

— Na Dunaju se je vršil 25. febr.
ustanovni shod slovanskega komiteja.
Slovanski komite pomeni zvezo vseh
slov. akad. društev na Dunaju v svrho
medsebojnega spoznavanja po ožji osebni
zvezi, kakor predavanjih, ki jih bo pri¬
rejal komite ; drugi njegov namen pa je
olajšati skupne nastope slov. dijakov na
Dunaju, v prvi vrsti, kadar se gre za
obrambo naših pravic. Odzid je prav po-
voljen, ker se je ustanovega shoda vde-
žilo po svojih delegatih 23 slov. akad.
društev. V odboru so zastopane najraz¬
ličnejšo narodnosti : 1 Poljah (preda.),

1 Čeh, 1 Slovencev, 1 Srbohrvat in 1
Rusin.

Razkrinkujte lažnjive, po B
goldinarje ali še dražje na dan
plačane agrarne in liberalne
agitatorje!

Dva shoda.

Shod v Črničah.

V torek, dne 25. t. m. ob 6. uri po¬
polne, je bil shod v Črničah, katerega se
je udeležilo okolu 150 volivcev iz Črnič,
Sela, Batuj in Ravnij, Shodu je predsedoval
g. Leban iz Črnič. Poslanec Berbuč je po¬
ročal o svojem dosedanjem delovanju kot
rodoljub, dež. poslanec in odbornik. Zboro¬
valci so pohvalno sprejeli to poročilo v
znanje. Potem ko so govorili še gospodje
vikar Franke, župnik Leban in dekan Mu¬
rovec o važnosti sedanjih volitev ter pripo¬
ročali kandidate S. K. S. in so zborovalci
obljubili, da hočejo ne le sami voliti te
kandidete, marveč tudi druge zanje prido¬
bivati, zaključen je bil shod z burnimi
živio-klici na S. L. S.

Zanimivosti s socialistovskega
shoda v Otaležu.

Po časopisih je bilo čitati, da je
jugoslov. soc. dem. postavila kot kan¬
didata v splošno kurijo za prihodnje de¬
želno zborske volitve, tndi Petra Bevk a,
„posestnika“ v Otaležu. Kdor pozna po¬
litične razmere na Cerkljanskem, zlasti
pa v Otaležu, se je smejal na vse
kriplje tej predpustni komediji, ko je
čital to vest. Kristanu so najbrž že
postala prevroča tla v Idriji, zato pa
dela nedeljske izsprehode po goriški
meji, z namenom, da si nekoliko ohladi
»batine", katere letijo nanj v Idriji celo
že od njegovih pristašev. Ta človek ki
živi od žuljev delavcev-trpinov, si je že
več let sem nadel nalogo, svoje farba-
rije, katarih pa še on sam ne verjame
zanašati tudi na Goriško mejo, zlast
v Otaležki okraj.

Skušnja bi ga bila že lahko na¬
učila, da tukaj ni terena za njega. Ne
štetokrat se je že mogel sramotne
umakniti na shodih iz govorniškega
mesta, ter jo naglo nazaj pobrisati r
svoj idrijski brlog. Zato pa danes n<
nastopa več javno, ampak le še tajno
in še to le kjer se čuti varnega Tak
tajni shod je sklical dne 23. t. m. opol
dne v Otaležu pri Cefarinu. Navzočih j(
bilo celih 18 volivcav, med temi i
kmet. skupino samo dva.  Predsedova
je shoda znani Amerikanec Jerneje L
Loga, ki pa je med shodom zadremal
Zoehati se je pričelo tudi poslušalcen
zato so pa po večini odšli, predenj,
Kristan iztvenl svoje bajke o »farjih

, • T * p ° d .™ klavert » shod je porok

da je bil Kristan zadnjič v Otaležu; tal
sklep si je baje tudi sam napravil

ari J e bil 8klica “ javni vo
livni shod cerkljanske »Kmečke zveze 1

katen je bil javno razglašen. Ko j
Kristan videl, kako so prihajale naš,

čL n * šem  ! h 2 du ’ ki 86 je vršii ra ™

tik Cuferinove hiše pri posestnika Brejci
jo je odpihal naglih korakov nazaj
vzgovorom da ima v Cerknem shod 1
resnici pa Cerkno tisti dan Kristana'š
videlo ni. , -

Po 3. uri se je vršil naš shod, n

S otaležkih socialnih demokratov, ki

To  danes liberalci, jutr, mokraci; v res-
niči pa sami še danes ne vedo kaj so .
Pri  občinskih in državnozborskih v 0 -
lUvah so glasovali z dane i ho¬

čejo biti pa socialni demokratje. Če pa
očitaš v družbi tem ljudem da so so¬
cialni demokrati, ti pa odločno to za¬
nikajo. Id  vendar so postavili kandidata!
Menda bo reprezentiral letošnjega Pusta.

Govornik je razvil program S. L. S.
in dokaza), da je ta program demo¬
kratičen  program. Toda eno nas loči
od onih zapeljancev, ki hočejo biti soc.
demokrati, to je ono, kar smo podedo¬
vali že po naših pradedih : to so sve¬
tinje sv. vere, katere pa hočejo dobro
plačani scc. demokratični voditelji na¬
šemu ljudstvu iztrgati iz njihovih src.

Gjvornik je dalje govoril o kan¬
didaturah S. L. S. ter poziva! zborovalce,
naj vsi kot en mož oddajo na dan vo¬
litve svoje glasove našim kandidatom.

Navzoči naš kandidat g. Kosmač je
razvil program; govoril o nujnih kmečkih
potrebah za katere se bodp, če bode iz¬
voljen, vedno z vso vnemo potegoval. Z
velikim odobravanjem so sprejeli poslu¬
šalci govor g. kandidata.

Predsednik shoda č. g. kurat Buda
je še dal zborovalcem pojasnilo, kako
bodemo volili po novem volilnem redu.
Priporočal je slogo med volivci ter za-
cljučil sijajno vspeli shod, katerega se je
ideležilo do 200 volivcev.

Med govori so nekateri soc. de-
nokratje v ozadju, na čelu jim gospod
ičitelj, nekaj mrmrali; ko pa se jih je
pozivale, da naj tudi oni govore ter da
|im zagotovimo prostost, jim je korajža
pošla in so jo popihali. Volivci so se jim
imej ali. Tudi mati g. učitelja je menda
sunaj pod oknom nekaj čebljala.

Ta dan smo se prepričali, da soc.
demokratov v Otaležu sploh ni; so pa
še neke vrste ljudje, ko jih pasma nismo
mogli dognati. Morda bi nam to raztol¬
mačil sloveči darvinist učitelj Borštnik
na Bukovem.

Vsi na volišče!

Književnost - umetnost

* Glasba. — I. Divja rožica. II.
Slovenskim mladenkam. Za ženski dvo¬
spev in klavir. Uglasbil Hrabroslav Vo¬
larič. Op. 12. Cana 1 K 50 h. V Ljub¬
ljani, 1808. Tiskala Učiteljska tiskarna.
Založila Frančiška vdova Volaričeva.

Pod tem naslovom je ravnokar
izšel 13 str. broječi, čedno avtografovani
zvezek dveh Volaričevih napevov na
Jenkovo besedilo, katera dva napeva
lahko smatramo za bisera Volaričeve
muze. Volarič je po vsej pravici čislan
slov. skladatelj. Njegovo glasba je jasna,
živih boj; sem ter tje jo preveva senti¬
mentalnost, ki pa je njegovi umetnosti v
veliko korist. Volarič ni Wagnerjanec,
saj njemu ne nedostaja fantazije. Wag-
nerja skušajo posnemati le oni skladatelji,
katerim ne teče prebogato vir lastne
iznajdbe in iščejo dekadence v glasbi.
Volaričeva glasba pa tako prijetno
vpliva na poslušalca, kakor prijetno de
lahki vetrič v hudi poletni vročini.

Žal, da se je moral pokojni Vo¬
larič vpreči radi ljubega kruha v šolski
jarem; to je neugodno vplivalo na fino
čutečega a šibkega moža. Da bi bil on
službe prost, imeli bi bili mi Slovenci
svojega Mozarta. In zares je I. napev
tega zvezka tako lep, da bi se ga go¬
tovo veliki Mozart ne sramoval. S Vo¬
laričem smo izgubili Slovenci na polju
narodne glasbe, kar s Simonom Gre¬
gorčičem v poeziji. Po sodbi pokojnega
dekana Harmel-ja je bil Volarič najpo-
pularnejši slov. skladatelj. Čitalnice, pev¬
ska drnštva in osobito, ve gospice pevkfj
sezite po tem zvezku, da bomo čuli iz
vaših zvonkih glasov prav mnogokrat ta
dva Volaričeva pevska bisera! Zvezki se
naročujejo pri g. vdovi Frančiški Vo¬
laričevi v Gorici, Via St. Antonio. Naj-
o je je naročiti zvezke po števila pevk;
a se prihrani zamudno prepisovanje.

Dan. F a j g e L

Proda

se

msa enonaostropna z ve
vsemi potrebnimi prostor
stanu v Ajdovščini.
Cena ugodna.

Vi* p G + P ° ve lastn ik H
a  Caetano Donizzetti

Primorsko.

Pfi loji „Go ri[i“ Sl 17  z dne Z9. ((br.1908.

Pomožna akcija za

(Dalje).

l>r. Gregorčič.

l)r. O r ego r čič je imel
daljni govor, iz katerega posna¬
memo sledeče :

»K er  je bil tovariš Fon tako
prijazen" — rekel je govornik —
B da je posegel tudi v moj volivni
okraj ter navedel, kaj mu je ne-
obhodno potrebno, smem biti v
svojih besedah krajši;  a neko¬
liko dostavkov in pojasnil moram
vendar dodati. “

Kmečkemu prebivalstvu je
treba najprej, da se mu zboljša
gruda,  na kateri in od katere
živi- V ta namen treba najprej
strogo ločiti, kaj je gozd in kaj
je zemlja,  ki se da porabiti za
pašo, travnik ali njivo. Tu treba
ozirati se na dejanske razmere, ki
še dandanes veljajo, in ne na stare
urbarje iz daljnih stoletij, v kate¬
rih je morda zaznamovana katera
parcela kot „g o z d“ ki že zdavna
služi kot pašnik ali senožet. Staro
ime ne sme odločevati, ampak se¬
danja uveljavljena resnica. —
Dalje treba, da se vsako zemljišče
vporabi za to, za kar je sposobno.
Radi tega ni opravičeno, da se
prepoveduje koz or ej a na ta¬
kih zemljiščih, ki se ne dajo dru¬
gače porabiti, v občinah, ki so
navezane na kozorejo in ki brez
nje ne morejo živeti. Takih občin
ni veliko, vendar so nekatere scela
ali deloma, n. pn Trenta, Soča,
Kal - Koritnica, Žaga, Drežnica,
Koritnica pri Grahovem in morda
še katera. Iz onih krajev, kjer
koze pasejo,' se ne da spraviti ne
trava, ne stelja, ne drva, ne kaj
drugega. Ali koze, ali pa nič.

Kmetu potrebni svet,  bodisi
za pašo, bodisi za drugo rabo,
treba varovati,  da ne gre pod
zlo. Zato treba urediti hudournike,
ki razjedajo in odnašajo rodoviten
svet v vedno večji meri.

Treba zasaditi gola rebra in
neobrasten svet, da se ohrani
zemlja in da svet prinaša sadu,
ki se sme od njega zahtevati. Ko¬
liko rodovitne zemlje so odnesli
Soča in njeni pritoki ? koliko pri¬
delka bi dajale goličave in pla¬
zovi, ako bi bili zavarovani in
obsajeni ali osejani!

Zemljišča, posebno pašnike
in travnike, treba zboljšavati,
kamenje in grmovje se mora tre¬
biti ; po možnosti treba svet gno¬
jiti ; sejati se morajo trave in ze¬
lišča, ki so planšarstvu in kmetij¬
stvu najbolj primerna. V to treba
pouka in podpore, katero dati je
poklicana država. Na Tolminskem
je svet izredno pripraven za plan¬
šarstvo in vsakovrstno obdelo\ a-
nje. Vlada je kriva, ako dežela ne

napreduje.

Nekatere planine so brez stu¬
dencev, brez vode, hrez hlevov,
f brez primernih staj in stanu.
Vlada mora planšarje opozarjati,
da je to potrebno, in podpirati
jih, ‘da si vse to in primerno opravo

omislijo.

Najboljša agrarna operacija
je razdelitev občinskih
z e  m 1 j i g č. To priča mnogoletna

skušnja v vsej deželi. Zato je ob¬
žalovanja vredno, da vlada ne
Predlaga več v Najvišjo sankcijo
to zadevnih sklepov deželnega zbo-
v a  m deželnega odbora goriškega,
J e \da taki predlogi naj se prej
/r °čij 0  v p re t rcs  deželnemu uradu

za agrarne operacije, ki se ima še
le ustanoviti. S tem se razdelitev
zavlačuje in ni izključeno, da se
v katerem slučaju podere delo, ki
traja 5, 10 ali celo 20 let. Ako
sta deželni zbor in deželni odbor
razumelo svojo nalogo, predno se
je sprožila misel o ustanovitvi
dež. urada za agrarne operacije,
razumeta menda tudi zdaj, in je
popolno nepotrebno in neopravi¬
čeno čakati s sankcijo predloženih
načrtov.

Kmečko prebivalstvo na Tol¬
minskem je dovzetno za vsak
koristni pouk in pravi
napredek.  To je pokazalo z
ustanovitvijo raznih kmečkih za¬
drug in društev. Redko kje so
mlekarske zadruge  tako
gosto posejane in tako uzorno
upravljane, kakor na Tolminskem.
Kmečke zadruge in „Ivatol. poli¬
tično društvo v Bovcu“ so prosile,
da bi se v Bovcu, Volčah, Zatol¬
minu, Cerknem ustanovile uzorne
mlekarnice ali mlekarska šola;
pa zastonj. Cerkno je imelo lan¬
skega leta pettedenski mlekarski
tečaj. To je vse. Cesarska vlada
se poživlja, naj se ozira z bis-
trejšim in prijaznejšim očesom na
prošnje in zahteve ljudstva,

Mlekarske in sploh gospo¬
darske zadruge  potrebujejo
vladne podpore, ker same ob
sebi so prešibke, da bi si mogle
oskrbeti, kar treba. V tem oziru
je pa vlada mnogo, mnogo pre-
nezaupna in prepočasna. Kmetij¬
sko društvo v Cerknem je dobilo
5000 K podpore v petih  letnih
obrokih. Na nadaljno prošnjo pa
še zdaj — po 2, 3 letih ni do¬
bilo odgovora. Predno Cerknu
državna pomoč priteče, lahko dru¬
štvu že vsa krv odteče, — in po¬
tem je državna podpora  pre-
kasna.

Za ljudi in živino potrebna
je v zadostni množini zdrava
voda,  za katero se naše ljudstvo
mnogo trudi. Napravljajo se vo¬
dovodi, vodnjaki, napajališča, zbi¬
ralniki na levo in desno. Ali mno-
gokatero delo se ne prične ali se
pričeto ustavi, ker ni državne pod¬
pore, ki se je obetala, od nobene
strani, ker državni uradi nimajo
časa, da bi načrte pregledali ter
stavili svoje nasvete. Med tem vsa
stvar zaspi ali pa zabredejo kmetje
v dolgove, ako hočejo po vsej sili
zase in za ljubo živino zadostne
zdrave vode. Hitrost ni coprnija;
ali državni uradi ne hlepijo po
tem, da bi se jim hitrost očitala.
I« vendar je veliko na tem ležeče,
da si država ohrani in množi
zdravo in krepko kmečko ljud¬
stvo. —

Vodovodi  se napravljajo
li iz zdravstvenih ozirov, glej
ibrdo ;• ž njimi se družijo ka¬
li zacij  e (Drežnica, Zatolmin)
odvajanje  nepotrebne vode.
obhodno potrebno je, da v vseh
podjetjih država podpira in na-
jšuje svoje zveste državljane
zanesljive varuhe državnih mej.

Država naj pošlje svoje ljudi,
bodo ljudstvo poučevali v vseh
delih ; naj mu da svojih urad¬
ov za izdelavo načrtov in pre¬
nov ter naj mu podeli po-
bnih podpor iz državnih sred-
v v državno korist.

Deželni zakon je uvedel ob¬

činam dolžnost, da si nakupijo
sposobnih bikov  v potrebnem
številu. To stane mnogo, in mar¬
sikatera občina ne more zadostiti
postavi s svojimi sredstvi. V teh
slučajih je neodhodno potrebno,
da poseže država vmes ter da po¬
deli potrebnim občinam primerno
podporo za nakup občinskih bikov.

Na mnogih krajih na Tolmin¬
skem (in na Kanalskem) cvete
domača obrt  s čipkami, ple¬
tenim blagom in važnimi doma¬
čimi izdelki. Te naj država goji
in podpira; naj poskuša, ali bi se
ne dali uvesti motorji na vodo ali
na veter c  za mline, žage in drugo.
Na Kobariškem nameravajo začeti
z izdelavo opeke iz cementa, ki
se do zdaj uvaža iz Italije. Domače
poskuse naj vlada podpira.

Vodna moč,  katere je o-
bilo v deželi, daje povod, da se
tu in tam spočne misel o kakem
obrtnem podjetju;  ali brez
državne pomoči, ki je v začetku
potrebna, take dobre misli na¬
vadno zaspijo. „Katol. politično
društvo v Bovcu“ je opetovano
prosilo, naj bi se napravila v Bovcu
državna strokovna šola za obde¬
lovanje lesa; ali do zdaj niti od¬
govora ni dobilo.

Država sama namerava pora¬
biti vodno silo gorenje Soče v
nabavo elektrike.  Enak namen
zasleduje neka privatna družba t
pa z drugim načrtom. Načrt za¬
sebne družbe ljudstvu bolje ustre¬
za, nego vladni; a splošna je želja;
naj ostane vodna moč, oziroma
elektrika prihranjena državi in
deželi, in naj se ne oddaja v tuje,
zasebne roke. Vlada naj premeni
in zboljša svoj načrt.

Ali to ne zadostuje, da se
kmetu pomaga zboljšati njegova
zemljišča, živino in njive. Treba,
da ima tudi primernih cest in
kolovozov,  da svoje pridelke
lahko spravi v denar. Tedaj še le
ima veselje do dela in lahko go¬
vori o nekakem blagostanju. Naj¬
oddaljenejše vasi in sela morajo
kolovozi vezati z državnimi in
okrajnimi cestami, tedaj še le je
mogoče popolno izkoriščati važne
panoge kmetijstva.

V zadnjih desetletjih je vlada
mnogo storila za državne ce¬
ste;  ali še preostaja v tem po¬
gledu marsikaj. Treba še odvzeti
klance med Trnovim in Srpe¬
nico  ter ozirati se pri tem nato,
da Trnovo ne bo škode trpelo, ko
mu gre zdaj cesta skozi vas. Pa
tudi od Bovca naprej od K1 u ž
proti Logu  so potrebne poprave
in premembe, ki bodo sicer drage,
a se ne dajo odkladati.

Okrajna cesta  iz Bovca v
Sočo in dalje do Baumbachove
koče je v slabem stanu ter po¬
trebuje podaljšanja do Sv. Marije
jv Trenti  in dalje čez Mojstrov
v Kranjskogoro, kamor naj bi pe¬
ljal vsaj složen in varen kolovoz
s potrebnimi izogibališči. Naprava
in vzdržavanje teh cest bi mnogo
stalo; vse bi morala država pre¬
vzeti v svoje roke. Trenti, najsi-
romašnejši in najubožnejši občini
bi bile vsakoletne poprave vir no¬
vih dohodkov, da ne bi jim tre-
balo trumoma hoditi po svetu,
kjer si iščejo vsakdanjega kruha
za-se in za svojce.

Ob i t a 1 i j a n s ki meji  se
trudijo okraji in občine za dobre
ceste; pa ne morejo vsega zma¬
govati. Tu mora vlada vmes po¬
seči in krepko podpreti podjetno
ljudstvo. Ceste iz Kobarida  po
Kotu v Brigi  n j in Loge do Sta-
novišč onkraj Nediže, iz Idr¬
skega na Livek  in bližnje vasi,
od kamenskih mlinov do Fonov,
iz Volč v volčanske Rute,  iz
Ušnika čez Kosmarico  k Sv.
Luciji, iz Kobarida v Drežnico,
Magozd in Ravni, iz Ladrij na
Libušnje,  Vrsno in v Krn so več
kot krajevnega in okrajnega po¬
mena ter vredne, da obrača visoka
vlada na nje vso svojo pozornost
in jih krepko podpira pri na¬
pravi in pri vzdržavanju.

O cesti na levem bregu
Soče od Kobaria skoz Ladri
čez Kamno po deželi v Tolmin in
k Sv. Luciji  niti govoriti. Že to,
da ta cesta obstaja iz davnih časov
in da jo ljudstvo rabi vsak čas,
kaže njeno lokalno potrebo. Ali da¬
našnji državni položaj nasproti so-
sodnemu kraljestvu stavlja to cesto
v ospredje med drugimi cestami in
zahteva brezpogojno, da se na Kam¬
nem zveže z državno cesto na des¬
nem bregu Soče z mostom, za ka¬
teri se oglaša ljudstvo od nekdaj in
za kateri sta se zavzela cestna od¬
bora v Tolminu in Kobaridu. Vlada
je že zagotovila svoj prispevek k
temu delu za most in cesto; ali ta
prispevek ne zadostuje. Z ozirom
na važnost te ceste in mostu in na
veliki potrošek, ki zahteva vse to
delo, treba, da vlada izdatno zviša
državno podporo za to podjetje, ker
občine in okraja ne bi mogli kriti
stroškov, ki bi prišli na nje po se¬
danjem proračunu.

Okrajna cesta iz Tolmina
čez Lubinj  skoz Podmelc, ozi¬
roma z Bače čez Knežo in Gra¬
hovo do Podbrda  ter dalje čez
Petrovobrd v Železnike  na Kranj -
skem naj se podržavi ali pa naj
daja država okraju zdatno letno
podporo za vzdržavanje te ceste, ki
je za krajevni promet in z ozirom
na celokupne državne koristi veli¬
kega pomena. Na vsak način pa
treba, da vlada, ki je izdelala cesto
od Podbrda čez Petrovobrd do
Železnikov, popravi nedostatke, ki
so se vrinili vsled hitre gradnje,
predno to odda cestnima odboro¬
ma v nadaljno upravo.

Cerkljanski okraj  potre¬
buje posebno zvezo s sosednjo
Kranjsko in z bohinjsko železnico.
V prvem oziru pride v poštev cesta
Cerkno-Novake-Kopačnica; v drugem
oziru CerKno-Bukovo-Hudajažna, ka¬
kor tudi Reka-Bukovo-Hudajužna in
druge. Tamašnji cestni odbor je
načrtal cestno mrežo, katero bi tre-
balo v okraju izvršiti. Od vladinega
sodelovanja je odvisno, da se to
čimpreje zgodi.

Sv. Lucija  je naravno sre¬
dišče, kjer se stekajo ceste in že¬
leznice iz raznih krajev. Velikega
pomena bi bila cesta, ki bi vezala
Čepo van-Vrata-  južno po¬
bočje v idrijski dolini — s Sv.
Lucijo,  po kateri bi prišel trnov¬
ski gozd v dotiko s svetom z {onimi
svojimi kraji, iz katerih do zdaj ni
bilo mogoče izvažati gozdnih pri¬
delkov, tako da so ostajali nepo¬
rabljeni brez vsake koristi. — Sv.
Lucija potrebuje še cestne zveze z

Lomom, kamor je napravljen lep
kolovoz, ki na enem težavnem me- i
sta čaka še pridne, umetne roke, da
bo mogel služiti svojemu namenu.
— Enako potrebna je cestna zveza
čez Log in Vogršček  z Av¬
čami, v kateri smeri je že nekaj
poti in nekaj kolovoza na eni in na
drugi strani. Vendar manjka na tej |
progi še nekoliko, posebno most čez
Vogršček, kamor bi prihajal s hriba
drug kolovoz iz Loma.

Šentviškogorska pla¬
nota  ima začelo že marsikatero
cesto, ki veže posamezne vasi med ’
sabo ali pa z državno in okrajno
cesto v idrijski in baški dolini, pa
skoro nobena ni dovršena in v ta¬
kem stanu, kakor bi bilo želeti. Z
razmeroma majhno državno pod¬
poro bi se vsa ta zapričeta dela
lahko srečno končala v veliko olaj¬
šavo ondašnjemu prometu in vvso-
stransko korist ondašnjemu nadar¬
jenemu in pridnemu ljudstvu.

S tem sem omenil le glavne
ceste in poti v tolminskem okraju;
potrebnih je pa še mnogo več, ka¬
terih ne morem tu posamič našteti,
katerim pa naj visoka vlada ne
odreče svoje mogočne podpore, ko
se prizadeti krogi za njo oglašajo.
Karkoli da država na Tolmin¬
skem  v cestne namene, je dobro
obrneno ; vsa taka glavnica je plo-
donosno naložena, ter ne pomaga
ljudstvu le takrat, ko ceste dela,
ampak mu je obilno pomoč pri vseh
njegovih nadaljnih naporih v kme¬
tijskih in sploh gospodarskih ozirih.

Z vožnjimi cestami v ozki zvezi
so železne ceste.  Tolminski
okraj se je skoro pol stoletja pote¬
goval za predelsko železnico ; sled¬
njič je dobil predlanskim bohinjsko
železnico. Ali s tem ni pomagano
vsem zahtevam, katere stavi ta okraj
na državo v prometnem oziru. Po¬
daljšanje te železnice po stranski
progi Sv. Lucij a-Ž elin-Idri  j a
je neobhodno potrebno, da pride
cerkljanski okraj v neposredno zvezo
s svetom in z bohinjsko železnnico.
Enako potrebno -je podaljšanje od
Sv. Lucije  skoz Tolmin do ;
Kobarida  in dalje do L o g a ali
Bovca.  Začasno naj se uvede med
Kobaridom in Logom vsaj promet
z avtomobili. Deželni zbor goriški
je že opetovano pokazal svoje za¬
nimanje za te črte, ker je prosil za
potrebno predkoncesijo in je odlo¬
čil potrebne vsote za traziranje teh
•črt. Naravno je, da brez krepke |
državne pomoči se tako delo ne
more izvršiti.

Glede na uravnavo Soče in
hudournikov ter izsuševanje
močvirnatih  tal  zavrača govor¬
nik na interpelacijo, katero je vtem
oziru vložil na cesarsko vlado v
poslanski zbornici državnega zbora
pred 6 ali 7  leti. V njej so po¬
drobno navedene vse tozadevne po¬
trebe v vsi deželi.

Soča  dela mnogo škode že v
gorenjem svojem toku v Trenti in
Soči, dalje pri Čezsoškem Logu, na
Žagi, med Kobaridom in Sv. Lucijo.
Za uravnavo Soče na zadnjem me¬
stu bili so prirejeni že načrti; a
delo se ni izvršilo. Hudourniki Kara¬
nim, Šijak, Učeja, Boka, Malovaški
potok, Banšica in drugi delajo mnogo
škode in so nevarni ; ali država ne
stori potrebnih korakov, da bi se
zagradili. In če začne katere korake,
jih pa ne konča.

Za uravnavo Kamnice  pri
Volčah je bilo pred leti že vse pri¬
pravljeno ; a vlada se je spomnila,
da ako se uravna volčanska stran,
pride v nevarnost Vrblje na levi
strani Soče. Namesto, da bi oboje
uredila, je pa še Kamnico zanema¬
rila. — Tolminski most  je v
nevarnosti, da Soča zbeži izpod
njega v tolminsko gmajno in da

ostane most brez vode. — Na
Kamnem  so se izvršila majhna
brambena dela brez pravega pomena ;
Soča in Volarje pa še dalje izpod¬
jedata svet in odnašata rodovitno
zemljo, — Enako se godi v Idr¬
skem  in na nasprotni strani v
Ladrih in Smastih.  Vladni organi
nimajo odprtih očij za razdirajočo
moč Soče in njenih pritokov. —
Šijak  je bil že nekaj uravnan; zdaj
preti nova nevarnost; delajo se zo¬
pet priprave za novo uravnavo; ali
bati se je, da Šijak ne bo čakal,
dokler bi kdo hotel, marveč da za¬
suje, kadar se mu zljubi, strugo ko-
baridske Idrijce, preplove kobaridsko
Blato, zadnjo državno cesto med
Kobaridom in Robičem ter prouzroči
mrzlične močvire, ki so se prej na¬
hajali v teh krajih. — Nediža  z
Belim potokom in drugimi pritoki
izpod Stola in z Mije razsajajo po
kobaridskem Kotu ob italijanski meji
ter odnašajo plodovito prst, ker ni
nobenega, ki bi se pobrigal za bla¬
ginjo ljudstva, ker država obrača
svojo skrb in svoje podpore dru¬
gam. — Malovaški potok  v
Dvoru pri Bovcu je že nekatere
krati nasul grušča in kamenja v
hiše in hleve, mimo katerih vali
svoje razburkane valove, ter preti,
da ob prvi priliki prouzroči veliko
škodo. »Katol. politično društvo v
Bovcu« se je opetovano zateklo do
visoke vlade s prošnjo, da bi po¬
magala sploh in posebe še glede na
ta hudournik; pa do zdaj vse za¬
stonj. —

Močvirje  med Kobaridom,
Idrskim in Starimselom, kateremu
pravijo domačini Blato, je sicer le
deloma izsušeno, vendar že ta ko¬
rak je imel prav dobre posledice v
zdravstvenem in gospodarskem o-
ziru. Neobhodno potrebno je, da se
delo dovrši ter podvojijo dosedanji
dobrodejni nasledki izsušenja. Tla
so tam močvirna, ker je s^et skoro
popolno raven in visi le neznatno
proti Soči, oziroma proti Nediži.

Ako hoče država v resnici
pomagati tolminskemu okraju,
naj se ozira na tu izražene
potrebe in želj  e.

V kulturnem in gospodarskem
oziru treba še omeniti, da stroški,
katere povzročuje ljudsko  šol¬
stvo, postajajo neznosni, ker za vse
šolske potrebščine, stvarne in osebne,
morajo skrbeti le okrajni šolski za¬
logi, kateri — ako odštejemo nekaj
prispevkov iz deželnega zaloga —
smejo kriti svojo potrebščino edino
le znakladamina izravne  davke.
Ako vlada noče, da obnemorejo naši
okraji, treba, da jim država pri¬
speva za stroške ljudskega šolstva.

Da bi dajala dežela še večje
prispevke od sedanjih okranjim šol¬
skim zalogom, je težko pričakovati.
Morebiti bi se to zgodilo, ako bi
država odprla deželi nov vir do¬
hodkov s tem, da bi jej prepustila
dobiranje državne užitnine,
kar je po obstoječih zakonih mo¬
goče, in kar bi doneslo deželi, ka¬
kor skušnja uči, lepih dohodkov.

Tudi premeščenje slovenskega
oddelka učiteljišča  iz Kopra v
Gorico bilo bi okrajem in posamezni¬
kom v gmotno in kulturno korist,
ker vzdrževanje dijakov v Gorici je
ceneje nego v Kopru in ker Gorica
nudi mnogo več ugodnih okoliščin
za vzgojo in izobraženje mladine
nego mali, zapuščeni Koper.

Glede slovenskega vseučili¬
šča se slovenski zastopniki z Gori¬
škega strinjamo z zastopniki drugih
slovenskih pokrajin ter smo ž njimi
vred storili skupne korake v tej
stvari in jih še storimo po potrebi.

Z ozirom na srednje šole  v
Gorici se popolno ujemam z gg.
predgovornikoma, da naj se te šole
v zmislu opetovanih sklepov dežel¬

nega zbora goriškega preustrojijo
tako, da bo materni jezik dijakov
služil kot učni jezik naši domači

mladini. . .

Ni mi treba posebe poudarjati,
da glede na slovensko trgovsko
šolo,  katero nameravajo ustanoviti
v Gorici, zahtevam od visoke vlade
ono naklonjenost in podporo, katero
deli istotam italijanski šoli te vrste.

Strokovna šola  za obdelo¬
vanje lesa je za slovenski del go-
riške dežele neobhodno potrebna,
naj jo že vlada ustanovi v Bovcu,
Solkanu, ali katerem primernem
kraju.

V tem zmislu in na ta način je
drž. poslanec govoril tudi o potre¬
bah v kanalskem  okraju — na¬
števajoč posamič razne ceste, mo¬
stove in slične objekte, ter omenja¬
joč posebno domačo obrt, ter de¬
loma tudi v goriškem in sežan¬
skem  okraju.

Kar je prvi dan z besedo
poročal, je spravil drugi
dan v obširno spomenico, ka¬
tero je vladi izročil.

Vemo, da tem korakom naših
poslancev so se pridružili s poseb
nimi spomenicami tudi nekateri o-
krajni zastopi.

Zopet velik uspeh po¬
slanca Fona.

Marljivi posl. Fon je z vstrajno
delavnostjo dosegel nov uspeh!

Poljdelski minister s pismom z
dne 21. t. m. je naznanil poslancu
Fonu,  da je zopet precejšen
znesek, kakor vladna podpora, do¬
voljen za nabavo sena poleg že do¬
voljenih ^9.000 K. Vendar
pa visokost zneska ni bila označena.

Dne 26 . t. m. je pa polje¬
delsko ministerstvo obvestilo
poslanca Fona, da znaša
novi znesek vladne pod¬
pore 35.000 K. Torej  je
poljedelski minister dovolil
skupno 104.000 K. za na¬
bavo sena.

Kaj pa ve Štrekelj o tej stvari?
Ali bo »Soča« tudi ta uspeh po¬
slanca Fona naprtila Lojzetu Štre-
kelju? Skoro gotovo!

Briški agrarci in kmet

trpin.

Briški in tudi drugi agrarci trobijo
po shodih, ki jih prirerajo po Brdih, da
je bil kmet do poslednjih dni suženj.
Se le 1. 1848 da se je kmet osvobodil.
To pa ravno za Brda ne velja.

V Brdih je še jako veliko gosposkih
kmetov; posebno v Št. Ferjanu, Ce¬
rovem, Vipolžah, Fojani, Biljani, Šlov-
rencu, na Višnjeviku, v Šmartnem, Ve¬
drijanu in drugod. Vsi ti gosposki
kmetje morajo še vedno robotati svojim
gospodarjem, odrajtovati desetino itd.

Najhujši agrarni kričači, nekdanji
liberalci, imajo kot bogataši več svojih
kmetov. In znano je, da se tem re¬
vežem najslabše godi pri svojih agrarnih
gospodarjih, da ti najslabše s kmeti
ravnajo. Za kos suhe polente na dan
morajo obdelovati gospodarjeve vino¬
grade.

Pri gospodih — agrarcih ti ubogi
ljudje ne uživajo nobene svobode.

Ob času volitev morajo voliti vsi
na migljaj gospodov. Tako se je go¬
dilo ob zadnjih državnozborskih volitvah,
in nič drugače se ne bo ob sedanjih
deželnozborskih. Gospoda kar koman¬
dira kmete k volitvam — ali pa jih
čaka slovo.

Enajsta ura je že, da se vzdigneš i n
postaneš sam svoj! itd.

Namesto da bi najpred pomedli
pred svojim pragom, in svoje  kmete
osvobodili,  pometajo drugod, j n
mečejo kmetom pesek v oči, da je ho¬
čejo osvoboditi in pomagati do boljšega
gmotnega stanja.

To nam storite, briški agrarni mo _
gotci,. Osvobodite pred vsem svoje oko-
lišče, in svoje kmete-suznje, robstva in
tedaj pridite in pomagajte drugim vže
svobodnim kmetom z vašim agrarnim
programom. Dokler pa tega ne storite,
vedite da vam čisto nič ne verjamemo,
in da se vam ne vsedemo na lim.

Vse vaše regljanje je le hinavska
častihlepnost in nic drugega.

Takšni so briški agrarci, ki še v
20. stoletju trpijo sužnega kmeta na
svojem domu, pa hočejo kmeta osrečiti.
Lažnjiva in zvita kača so.

Briški kmet, predno stopiš na vo- t
lišče oglej si dobro te tvoje prijatelje!
Voli može, katerim je res mar za tvoj
blagor, nikar pa onih, ki vpijejo po vseh
Brdih, da je že enajsta ura, da se osvo¬
bodiš in pomagaš sam sebi, pa sami na
svojem domu imajo kmete sužnje. —
Odpri vendar enkrat svoje oči!

Skrb za cesle na
državni meji.

Iz Kanala.

Vojno poveljništvo je odvrnilo z
dopisom 12. decembra pr. 1. štev. 3492
Pr. takole: „Po prejetem obvestilne,
kr. namestništva v Trstu dovrši se baje
cesta ob Idriji do Britof* leta 1911, ona
od Vrhovlja do Kambreškega leta 1909.
Pomladi 1. 1908 dogradi se cesta od Ro¬
činja čez Kambreško do Srednjega.

Radi končne zgradbe okrajne ceste
Kanal-Avče do Sv. Lucije je vojno po¬
veljništvo že ponovno potrkalo pri c.
kr. namestništvu ; torej se želje okraja
strinjajo z onimi vojne uprave.

Kar se tiče zveznih občil med soško

in idrijsko dolino, bodi tu omenjeno, da f

je vojna uprava popustila svoječasno
stališče, po katerem bi ne smelo biti no¬
bene zveze med cesto ob Idriji in ono
po vrhu Kolovrata, marveč, da je vojno
poveljništvo še le nedavno izrazilo željo
namestništvu, naj bi od svoje strani po¬
speševalo zgradbo zvez med obema nave¬
denima cestama.

Zlasti za zvezo med Kanalom in Ma-
rijaceljem se je vojno poveljništvo že
ponovno potezalo pri c. kr. namestništvu,
ker jej pripisuje posebno važnost.

Iz vsega tega je razvidno, da vojna
uprava ne samo ne stavi nobene zavire
zgradbi zvezne ceste od Kanala mimo
Marijacelja in Markičev do Britofa in
one od Debenjega skozi Zapotok-Velendol
do nove ceste ob Idriji, ampak da bode,
kolikor se da, delala na to, da se čim-
brže zgradita.

Naprava dobre vozne zveze od Ka¬
nala do Bat, oziroma do Banjšic odgo¬
varja namenom vojne uprave prav tako,
kakor projekt od Levpe do nameravane
ceste Kal-Lom, dočim ima zveza na
desnem bregu Soče od Kanala do mosta
v Plaveh tako dolgo neznaten pomen za
vojne namene dokler se ne zgradi most
morda pri Anhovem ali Goranjem polja.
Slednjič je omeniti, da se kaže potreba,
zboljšati cesti s Kambreškega v Ročinj
vhod v državno cesto.

Tako delajo nekdanji naprednjaki,
ki so se pa kar čez noč prelevili v
,,agrarce“. Najhujši briški mogotci, ki
imajo še več ali menj k m e t ov¬
su žn j e v, so agrarci. Ti vpijejo sedaj
po vseh Brdih: kmet osvobodi se.

Izmed vseh drngih v vlogi cestnegs
odbora navedenih cest zanima se vojne
poveljništvo posebno za tiste, kateri
drže iz soške doline do vrha Kolo vrata “

Ta uradna izjava vojnega pove
ljništva je osvežila cestnemu odbori
pogum, da se je takoj čvrsto lotil izvrše
vanja svojih sklepov. Pred vsem mu j
preskrbeti potrebnih načrtov za zgora
označene ceste; najprej za one, ki s
nameravajo povzdigniti med okrajni
potem polagoma za vse druge. In v ti
nalogi tiči prva težava, katero mu j
premagati. V deželi je namreč težk
dobiti zasebnih inženirjev, katerim bi s
lahko poverila ta dela z nekako gc
ovostjo, da potem obveljajo njiho\
operah. Pristojna oblastva — deželr
odbor in politični stavbeni uradi pa n
majo zadostnega tehničnega osobja n
razpolago, da bi ga  mogli in hote
drejati v prilog cestnim odborom. 1
ndar si m mogel cestni odbor dri
gače pomagati, nego da se je obru

niripm h  v  ^ e , na l dovoli svojim inž«
načrta’ 7 3  napravijo potrebr

ozirom na to, da so namen

vane cestne zveze v obmejnem okraju

nrf^v eg r pomena  in nujno potrebne,
prumkovati ]e  zanesljivo po voljne re-

P°P re čno precenjeni stavbni stroški
4 - ,-P za  nameravane okrajne ceste brez
tistih, za katere je vlada že obljubila
državne prispevke, bi znašali nad 600.000
kron; za vse druge potrebne ceste, pri-
prosto zgrajene v navadni širini 3 me¬
trov, p a  oskrbljne z ogibališči, bi tre-
balo najmanje še enkrat toliko denara.
lo je seveda ogromen potrošek, o ka¬
terem niti misliti ni, da ga bi gmotno ob¬
nemogli okraj sam omagal, zlasti če se
preudari, da so njegovi kontribuenti že
sedaj preobloženi.

V tem okraju, katerega je cenitev
pri zadnji uravnavi zemljarine hudo pri¬
tisnila, so namreč za leto 1908 naložene
nslednje doklade : na državne izravne
davke v odstotkih

davčna občina

Ajba
Anhovo
Plave
Ukanje
Avče
Banjšice
Bate
Deskle
Kal
Kanal
Bodrež
Gorenj avas
Idrija
Morsko
Vrh

Lokovec
Ročinj
Doblar

Povpr. dok.

Kakor je videti iz predsto'ječega
razkaza, sta občini Gorenjavas in Morsko
najniže obloženi s skupno doklado
174 odst., občina Bate pa je najhuje
obremenena z doklado 461 odst., kar je
■čez vse meje pretirana obložba. Pa tudi
poprečna mera 210 odst. presega z
ozirom na obstoječe gmotne razmere
moči obdačencev.

S tem, da je cestni odbor naložil
tistim občinam, v katerih se imajo letos
graditi nove ceste, do 49 odst., vsem
drugim pa 26 odstotno doklado, jih je
pač najviše obremenil, kar je po svoji
vesti mogel. Zraven tega pa je pri¬
pravljen, najeti pri kakem kreditnem
zavodu do 100.000 kron posojila s po¬
gojem, da se mu bode izplačeval ta
denar sproti, kakor bodo dela napre¬
dovala in da se poravna dolg v 50 letnih
obrokih po amortizaciji, tako da bode
tudi prihodnji rod pomagal plačevati
cesie, ki mu jih sedanji zgradi. To
posojilo pa se zajme šele tedaj, ka¬
dar bode zagotovljena zadostna držav¬
na pomoč, da se lahko začnejo naj-
potrebniše izmed nameravanih cestnih
zgradb. Okraju, prizadetim občinam in
prebivalstvu bi bilo seveda najbolje
ustreženo, ako bi se napovedana po¬
možna akcija v prilog našej deželi tako
.izvedla, da bi se cestnemu odboru od¬
merila in zagotovila zadostna' skupna
vsota za zgradbo vseh potrebnih okrajnih
^cest; vsem tistim občinam pa, katere bi
se z veljavnimi sklepi obvezale, da tudi
same kaj store bodisi z odstopom po¬
trebnih zemljišč, ali z opravljanjem robot
v namen, da z lastno požrtovalnostjo
olajšajo stavbne stroške, da bi se njim tudi
istočasno zagotovili potrebni državni
prispevki in s tem omogočilo, da bi se
obe prizadeti pokrajini v najkrajše mo¬
gočem času oskrbeli s priležno cestno
mrežo. Tako bi se posredno najhitreje
doseglo zboljšanje gospodarskega po¬
ložaja naših občin in našega ljudstva in
takšna akcija bi ne bila samo pomožna,
ampak bila bi v pravem pomenu besede
odrešilna.

Toda pripustivši modri previdnosti
ces. vlade, da izvede obljubljeno akcijo
v prilog našej deželi po svojem naj¬
boljšem spoznanji, pričakujemo zanes¬
ljivo, da oblagodari nas okraj, ki je
ravno radi pomanjkanja varnih in pri¬
lepih občil gospodarsko najhuje pro-
padt fobiJm deležem državne pod¬
pore v označeno svrho, da se.dos^aj
zanemarjene in pozabljene po rj^^
prejo javnemu prometu, da P .

pospeši kmetijstvo in o J tev

obrtnij, da se poviksa vr ^° s ! P° e e % e e .
in ojači njih davčna ntoc m k J d
likega pomena, da se p of ls ki meji

države tu na avstrijsko-itahjansk mej«

in pospešijo in —J se ‘“ p “ v °ej
prevažni interesi, za katere se P J
pravici zanima in poteza v j

E. KI.

flgramo-liberalni vo¬
lilni oklic.

Ta oklic ne pove nič pozitivnega
o tem, kaj so agrarno-liberalni veljaki
ze napravili za slovensko domovino,
niti kakšni cilji jih vodijo za bodočnost.
Nic O v  tem! Edino, kar vedo, so izbruhi
sovraštva proti Slov. Ljudski Stranki.
Taje izdajalska, nezmožna, lena, zlobna!

»Slov, Ljudska Stranka" ni imela
oblasti v rokah skoz 18 let, kakor pra¬
vijo agrarci. Ne! Imeli sojo  Lahi.
Dosegli pa so naši poslanci v narodnem
in gospodarskem oziru, kar so mogli v
danih razmerah. Ce druzega ne, je tu
užitnina.  Dosegli bi bili več,
ako bi bila naša delegacija
e dina  ostala. A liberalni Tuma
je kršil edinost  v odločilnem tre-
notku abstinence. Liberalci  so  kri-

Naša stranka da ni nič storila kot le
ustanavljala posojilnice, ki so kmetu
baje v škodo. Agrarci šele bodo snovali
zadruge, ki bodo kmeta razdolžile.
Krasno! Le poglejte svoje vrste, agrarci!
Ali niso stopili v vaše vrste vsi libe¬
ralni oderuhi? Ali niso zdaj pri vas oni
krčmarji in liberalni trgovci, ki so na
vse kriplje ovirali zadružno delo Slov.
Ljudske Stranke? Le poglejte svoje vr¬
ste po Biljah, Št. Petru, Renčah? Ali
niso med vami oderuhi in potomci ode¬
ruhov? To je slika goriškega agrarstva!
Po tej sliki sodite volivci tudi besede
njihovega programa.

Dopisi.

Imamo kandidata. — Iz

Komna  26. februarja. |Splošna ne-
volja je prešinila občino in okraj, ko se
je raznesla in potrdila novica, da so
nam goriški in tržaški liberalni mogotci
odločili za prihodnje volitve v deželni
zbor poleg dr. Gregorina še dva brata
Štrekeljna kot kandidate.

Kako bo dr. Grogorin, ki je že de¬
želni poslanec za Trst, ob enem sedel
tudi v deželnem zboru v Gorici, katera
večkrat hkratu zborujeta, to je skrb dr.
Gregorina in naših sosedov iz Sežan-
ščine, katere bo zastopal, ako ga iz¬
volijo.

Nas zanimata brata Štrekeljna, ka¬
terih eden — Lojze —- nas že zastopa
v državnem zboru, kakor je sploh znano.
Zakaj naj bi nas njegov brat — Jože,
ljudski učitelj — zastopal v deželnem
zboru, sploh ne vemo.

Goriško-tržaška liberalna gospoda
nam ne ve o njem kaj povedati, razen
da je liberalec, ki je dosegel, da seje v
Komnu in Gorjanskem odpravila šolska
maša, ki je bila v prejšnjih letih od 1.
aprila do konec šolskega leta vsako so¬
boto. To pa menda ni tak junaški čin,
da bi učitelj Štrekelj — katerega kmetje
plačujemo — sodil v deželni zbor.

Kdor je dolžan Gregorinu ali Ga-
brščeku, ali se boji njih strahovanja, ali
je od njih kakorkoli odvisen, naj le voli
Jožeta Štrekeljna. — Kar nas je pa n e-
odvisnih  Kraševcev, ki držimo kaj
na čast in dobro ime, imamo že svo¬
jega kandidata za kmečke občine, in ta
je naš mnogospoštovani rojak, član
znane in odlične rodbine v Tupelčah,
ki nam je skoz več desetletij dajala ne¬
pozabnega zbstopnika dr. Jožefa Abrama.
— Naš kandidat se imenuje^ Anton
Abram,  posestnik v Tupelčah, ki je
blage volje sprejel kandidaturo in je
pripravljen zastopati in zagovarjati naše
pravice in koristi v deželnem zboru go-
riškem, ako bo izvoljen.

Naš kandidet je samostojen
in neodvisen  na vsako stran. Njemu
smemo zaupati z vso dušo; njemu naj
veljajo v sredo 4. marca vsi naši glasovi.

Od svojih sosedov m bratov v

Sežanščini pričakujemo, da bodo spo¬
štovali naš sklep in našo srčno željo,
kakor smo tudi mi pripravljeni gla¬
sovati za tistega njih kandidata, katerega
določi resnična ljudska volja. Ljudstvo
naj govori! Goriški in tržaški liberalni
gospodje naj nas pustijo v miru, ko jih
ne kličemo in ne potrebujemo.

Anton Abram,  posestnik v Tu¬
pelčah, je naš kandidat za dan 4. marca.

Neodvisni kmetje.

Sežana, 26. febr. — Neki liberalni
gospodje iz Trsta in Gorice — v zvezi
z nekaterimi domačimi mogotci, ki se
sramujejo kmeta, ker so se v mestih
navadili nositi rokavice — so kar na¬
enkrat našli srce za kraškega kmeta-
trpina, ko ima oddati svoj glas pri bliž¬
njih volitvah za deželni zbor. Pomislite,
odvetnika in učitelja so nam postavili za
kandidata; eden ko drugi živi od naših
žuljev ; in ta dva naj bi nam rane ce¬
lila pa vlivala olje v našo razpokano
kožo. Dva liberalca naj bosta naša za¬
stopnika in zaščitnika ! Sedaj je libe¬
ralec srce imel za bližnjega ? ali ne misli
in dela vedoo in povsod le za osebni
dobiček.  Ne veruj liberalcu, če tudi
se križa, da bi dobil tvoje zaupanje.

Zato so pa naši pametni možje,
neodvisni kmetje,  ki vejo, komu
morejo zaupati, imeli posvetovanje in
sklenili, da kmet naj kmeta zastopa, ker
kmet ve najbolje, kje ga čevelj tišči in
kako mu je pomagati. Soglasno so skle¬
nili, da za sežanski okraj naj bo kan¬
didat za deželni zbor Jožef Vran,
posestnik v Tomaju.

Vran je znana oseba, ki zna govo¬
riti in povedati vsakteremu resnico v
obraz, ki se ne boji mestnih obrazov in
naježenih obrvij. Vran je neodvisen od
Trsta in Gorice in od onih magnatov, ki
menijo, da morajo Kras vladati. Zato,
volivci iz Sežanščine, dne 4. marca za¬
pišite vsi na glasovnico poleg komen¬
skega kandidata, katerega si ljudstvo po¬
stavi, še ime: Jožef Vran,  posest¬
nik v Tomaju.

Kraški kmetje.

Iz Krna. — Kdo naj verjame še
kaj liberalcem ? Nobeden jim ne bo
verjel, ker jih vsak pozna, kakšni kmet¬
ski prijatelji so ti liberalni mešatarji.
Liberalni listi pišejo, da je boljše zave¬
zati se s samim vragom kakor s kato¬
liško stranko, to je najbolj nesramno po¬
četje, kar ga premore liberalna pamet.
Neki liberalni gospod je rekel, da kmet
ni toliko vreden, da oi mu pokazal figo.
Volivci, zapomnite si to, kako vas spo¬
štujejo liberalni vampeži. Ko bi ne bilo
kmeta, bi se tudi liberalni mogočneži ne
držali tako po konca, kakor petelin na
gnoju. Kadar gre liberalcem za njih žepe,
hodijo okoli kmeta z rožnim vencem v
roki in se delajo, kakor bi bili sami
svetniki. Ko pa dobijo kmeta v pest, po¬
tem pa kar po njem ; kmet ni za nobeno
rabo, tepec je, zarukan kmet, prismoda,
in še veliko takih priimkov dobi nbogi
kmet. Kmetje, volivci, previdnost, dokler
je še čas !

Strah kobariških liberalcev
je silno hnd; tarnajo neprenehoma : kaj
bo, kaj bo, če prepademo kakor 14.
maja ! — Kramarjev Tomaž, njih poma¬
gač na dLibušnjem, se širokonsti okoli,
kako dober človek in ^napreden da je
Kramarjev Drejc in tudi kraškega Štre¬
keljna Lojzeta hvali, kako da dela za
kmeta ; pa glej, pri moj kokoši, nobeden
mu ne verjame, in vsak se mu le smeje
na to razlaganje. Ne boš, Tomaž, tndi
Drejc ne, in „Soča“ ne. — Ljuba „Soča“,
le pozabi se — ne zanašaj se na me
— jaz uzamem 16 katoliške — tebe veš,
da ne !

Gesto  so merili od Vršnega do
Krna 5. in 6. t. m. Vse bi bilo prav, le
škoda, da manjka pri tem skupnega po¬
svetovanja z vsemi posestniki v Krnu.
Ovinkov je preveč, napravil bi se bil
lahko boljši načrt, sicer pa bomo še vi¬
deli, kako se konečno ie vsa pot
izpelje.

S Pečin. — Ni še leto, odkar smo
na volivnem bojnem polju korenito po¬
razili nasprotnika, a že nas zopet kliče

trobente glas — na boj. Pečani smo bili
zmiiaj zvesti zastavi Slov. Ljudske Str.
Odkar je liberalizem privandral čez meje
v našo lepo Goriško, ni nas omajal vihar
niti oplašil grom sovražnika.

Vsakega zavednega goriškega Slo¬
venca dolžnost je, da se drži „Slov.
Ljudske Stranke*, katera edina zastopa
katoliško načelo. Poglejte na Kranjsko,
tam so se tudi liberalci prelevili v razne
stranke, a dobro kranjsko ljudstvo je z
njimi obračunalo za vselej. Tudi pri nas
na Goriškdm upamo, da bo naše dobro
ljudstvo obračunalo s sramotilci in so¬
vražniki našega revnega, a poštenega
ljudstva. Ce so bile kdaj važne volitve,
so gotovo te. Dragi rojaki, ali naj vodijo
našo notranjo deželno upravo ljudje s
protiverskim naziranjem? Gotovo ne!
Da se pa to ne zgodi, v boj do zadnjega
moža ! Ce tudi komu kandidat ne ugaja,
disciplino se mora držati! Vsak pred
svojim pragom ne more imeti poslanca.
Zato pa vsi do zadnjega moža na vo¬
lišče, da bo zmaga teliko bolj sijajna !

Iz Avč. — Vračajoč se iz Kanala
dne 14. t. m. nekateri napredni možje
domov v prijazni Kal, hoteli so mimo¬
grede tudi nam pokazati njih naprednost.
Ko so dospeli v vas, zasliši se nečlo¬
veško rujovenje z besedami: „Dol s

klerikalci dol z Mihom Zega!" Ko so se
pri prvem napadu nakričali, šli so dalje
v krčmo. Prišedši v krčmo, zagleda eden
iz med njih moža iz njih okraja, kateri
pa ni bil naprednjega mišljenja, pokliče
še druge tri, ter pravi: Mi smo štirje,
on je pa sam ja ga bomo zmagali. Mož
pa ki je bil bolj zaveden od Kalskih
naprednjakov, šel je od njih. Ker to jim
ni bilo po volji, razlili so svojo jezo
nad našimi ljudmi rekoč : „Mi ne bomo
pri Avških klerikalcih dol z nerazsodno
maso!“ Opozarjamo Te Pep, drži se
bobro teh besed, pa ne samo Ti ampak
VBi drugi liberalni možje iz Port Arturja,
ki vsaki teden iščejo zavetja s svojim
blagom |pri H Avških klerikalcih in pri
nerazsodni masi“. Glej ! Tudi da tvoje
besede ne bodo padle na nerodovitna
tla, kakor tvoj kolega, ki istega večera
vob od pijače in liberalnega duha
pregnan padel na kamenita tla pa ven¬
dar izrekel besede „mi smo za na¬
predek" na licn pa se mu je poznalo da
ste za rapredek. Takšna je naprednost
liberalnih mož iz Kala.

Zahvala.

O priliki nenadomestne izgube
in smrti moje nad vse ljubljene
sestre

Terezije Toplikar,

izrekam tem potom svojo iskreno
zahvalo šempaskemu g. župniku
B. Grči, g. županu, vsem Oze-
ljancem, ki so v tako velikem
številu spremili nepozabno ranjko
do kraja večnega počitka, po¬
sebno pa še g. Andreja Škarabot,
ki se je toliko trudil za lepo
spremstvo nepozabne ranjke.

Bog vsem povrni!

Gorica,  27. februarja 1908.

Ivan Toplikar,

brat.

Novo

stavbeno podjetje

Žnidaršič & Stepančič

v Renčah

prevzameta v izvršitev razna stav¬
bena dela, načrte, tehnične prora¬
čune itd. Za obila naročila se
toplo priporočata.

1

ZAHVALA

Za izkazano iskreno sočutje ob prebritki smrti našega preljublje
nega nepozabnega soproga, očeta in brata gospoda

IVANA MAKAROVIČ

posestnika in bivšega c. kr. poštarja v pokoju

kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku izrekamo
tem potom svojo iskreno zahvalo preč. duhovščini, posebno domačemu
gosp. vikarju za njegov trud in posebno skrb, ter gosp. župniku iz
Podmelca. Dalje vsej odlični gospodi, znancem, prijateljem in sorod¬
nikom ; sploh vsem, ki so blagosrčno prihiteli spremiti k zadnjemu
počitku preblagega nam pokojnika.

Vsem kličemo iz dna srca: Bog povrni!

Avčah, 25. februarja 1908.

ŽALUJOČI OSTALI

Odlikovana

mizarska

delavnica s stroje-

— vim obratom —

(SORICA

- Tržaška ulica 18 -

ANT. ČERNIGOJ

izdeluje:

ZALOGA:

vsakovrstnih strugarskih izdelkov kakor: nog stebri¬
čev, važev itd. — Vsakovrstnih rezbarskih izdelkov,
kakor: cimirjev, podporic i. d.

Stroji na električno gonilno silo.

Izvrstno pecivo

priporoča spoštovanim meščanom iu okoličanom
pekovski mojster

39K0B BRATUŠ

v Dorici Šolska ulica št. 6*

V zalogi ima in prodaja moko prve vrste
Majdičevega mlina.

čevljar

Semeniški ulici 1

v Gorici

priporoča se

za raznovrstna naročila po meri

za gospe m gospode.

Naročila se izvršuje hitro.

To pa je v resnici strašno sitno!

Vrat me boli, muči me kašelj,
[/K katar se noče odpustiti, Ves život
me boli in kašelj mi niti ponoči ne
da miru. V takem položaju sem se
zadnjič nahajal in prav bal sem se,
da se me ne poloti kaka resna bo¬
lezen. Priporočili so mi' Fay-ove
pristne sodene pastilje, tn povem ti,
da ko sem porabil 2 škatlji ome¬
njenih pastilj, bilo je vse pri kraju,
bil sem popolnoma zdrav. Posku¬
site tudi vi s Fay-ovimi pastiljami.
Škatljica stane K 125 in se dobi
povsod.

W. Th. Guntzert, Dunaj IV, I Grosse Neu
gasse 27.

%/




mizar in
lesni trgovec

v Podpri, na voglu novega
železniškega mosta

(na cesti, ki pelje proti Gradiški)
O o o

Trguje tudi z opeko, ima ve¬
liko zalogo vsakovrstnega trde¬
ga in mekliega lena domačega
in tujega, veliko zalogo pohišt¬
va, vinskih posod, stiskalnic itd.

Posojilnica in hranilnica v Ajdovščini

registrovana zadruga z neomejeno zavezo

VABILO

na XIV. redni občni zbor

ki se bo vršil

d  nedeljo, dne 15 . marca t. 1. ob 3 . uri popoldne

v zadružnem uradu v Ajdovščini =====

gneoni ned:

1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo pregledovalca računov; Potrjenje račun¬
skega sklepa za 1. 1907; 4. Volitev načelstva in pregledovalcev računov;
5. Slučajnosti.

Za slučaj, da ne pride zadostno število udeležencev, se skliče drugo
zborovanje na isti dan ob uri popoldne, katero bode sklepčno ne glede
na število zastopanih deležev.

Načelstvo.

V Ajdovščini, dne 18. februarja 1908.

Z blagom sem zadovoljen

Anton Kuštrin,

trgovec v Gorici

Gosposka ulica st. 25

priporoča častiti duhovščini '" slav¬
nemu občinstvu v mestu in na d .želi
svojo trgovino jedilnega blaga n. pr.
kavo Santos, Sandomingo Java, Cej¬
lon Portoriko itd. Olje: Lucca, St.
Angelo, Korfu, istrsko in dalmatin¬
sko 8  Petrolej v zaboju Sladkor razne

vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5 Več
vrst riža. Miljsveče prve in druge
vrste, namreč ob ‘/s kila in od enega
funta! Testenine iz tvornice Žnideršič
& Valenčič. Žveplenke družbe sv.
Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče¬
vega mlina iz Kranja in iz Joch-
maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago
prve vrste. _

Epilepsja.

Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen¬
tina in na drugih sličnih boleznih, ta naj'
se obrne na priviligirano lekarno „Schwa-
n en-Apotheke,  Frankfurt A. M. Tam.
vdobi tozadevno brošuro brezplačno.

Pozor!

poroča Prvi kranjski tovarni testenin trgovec Ivan Čergolj iz Trsta.

Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici.

Edino naš rojak v Gorici, optikar

I. Primožič,

na Kornju št. 13, (konec Gosp. ulice)

ima veliko zalogo optičnih izdelkov,
kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz
nikla, stekla iz kristala, v vseh števil¬
kah. V zalogi ima razne toplomere,
daljnoglede, barometre, mikroskope,
vage za vino, za žganje, za špirite,
livele za zidarje, mizarje po najnižji
ceni,

Izvršuje vsakovrstne poprave in iste
dostavlja na dom.

Prva goriška tovarna

umetnih wmn
Mflsosos ognjev

s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične luči, rimske sveče, ko¬
lesa i. t. d. i. t. d.

Kot posebnost izdeluje papirnate to¬
piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa-
rente v velikosti 120 cm X 200 cm s
podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm
z monogramom.

Ferd. Makuc

pooblaščen in priznan pyrotehnik

Gorica, €. F. G. 34.

(Iz prijaznosti se sprejemajo naročila
tudi v kavarni „Dogana“ tik sodnijske-
— palače.) —

CEN J. DAN1E IN GOSPODJE - POZOR!

Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „0riginal-Viktoria“
dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original“ vedno le najboljši.

i žijaSigfe  Original-flictaria staji »jo i, p „ 16 .

■>j| ' e tm uporabi brezšumno.

___.. Original-Victpia stroji so  neprekosijivi na

domačo rabo in obrtne namene.

V6Zen]e  Umiranje). Tvrdka stavi

na,eijico ' “ p««*

Orisns-llitspis staj so nljbo

vseh dosedaj obstoječih tovaren.

Za vsak stroj jamčiva 10 let.
Nikdo

in

najboljšega izdelka. Po-

~ na i ne  zamudi priliko

vffi^sSoje. nak " P °” 1  ’° riginal -

stroiev d  in h  S  n ”9 n g lnal -Victoria‘
ln dru g'b šivalnih strojev
dvokoles Puch“ orožja, munici e
vseh lovskih priprav pri tvrdki,

Kerševani & Cuk—Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) št. g