Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenturt
Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov
p.bj§J&
pilil
■iii
j

Letnik XXV.
Celovec, petek, 23. januar 1970
Štev. 3 (1437)
V volilnem boju se jasni
Zadnjič smo na tem mestu v kratkih obrisih nakazali razne možnosti bodoče vladne večine, ki se bo izoblikovala na podlagi izida državno-zborskih volitev 1. marca. Pri vseh teh računih je bila največja neznanka pravzaprav FPCf, o kateri že ni bilo znano, kako oziroma v katero smer se bo odločila za primer morebitnega vstopa v vladno koalicijo. Zdaj pa je ta odločitev že padla: FPCt je povedala, da pride zanjo v poštev le koalicija z O V P, sodelovanje s S PO pa je odločno odklonila.
S tem je prišlo do važne razjasnitve v volilnem boju. FPO’ je nehala biti samostojna sila med obema velikima strankama, tako da bo pri volitvah šlo v bistvu le še za odločitev med meščanskim blokom na eni ter socialisti na drugi strani.
Seveda to še ne pomeni, da bi bila odločitev državnozborskih volitev znana že sedaj. Ta odločitev bo Podla 1. marca in torej danes še rtihče ne more dati zanesljive oce-ne, kakšno bo bodoče razmerje sil eied posameznimi strankami. Kljub temu pa je sklep vodstva FPO raz-jcus-nil stvari v toliko, da zdaj ni več Ugibanja okoli vprašanja, kam se bo nagnila FPO 'kot »jeziček na tehtnici" — ali na desno ati na lete- To je že napravila: nagnila se je k OVP in s tem — kakor vse ka-*e —• najbolj spravilo iz ravnotežja Prav OVP-jevske propagandne stratege, ki jim je splaval po vadi ®den njihovih glavnih »argumente*, namreč tako imenovana psiho-Za strahu. Zdaj je pač jasno, da bo tudi vsak tisti, ki bo svoj glas od-bal za FPO, praktično glasoval za L^VP, to se pravi za vlado pod vodstvom OV:P. Alternativa je zdaj ze-
osporavati, ker so enostavno tukaj, ker so del koroške stvarnosti.
Ravno ob tej stvarnosti pa toliko bolj pade v oči, da je OVP u-
JVcmsfei besedni dvoboj
Več volilnih upravičencev
poenostavljena: tukaj OVP in
FpO, tam SPO.
Precej drugače izgleda izhodišče ?a deželnozborske volitve na Koronam. Socialisti kot najmočnejša *trarvka, ki že vsa povojna leta vo-ditno oblikuje deželno politiko, so za letošnje volitve zastavili na-°9o, da si skušajo priboriti 19. Mandat in s tem absolutno večino v deželnem zboru. Ta večina lahko Postane v bodoče še posebno važ-in odločilna, če komunistom ne 1 več uspelo obdržati njihovega Poslanca, katerega usoda je že pri Zadnjih volitvah visela na zelo tan-J nitki. Po drugi strani pa bi tudi 'J'rP| ki se v boju proti socialistom Poleg tega lahko zanaša tudi še na Podporo FPO, zelo rada povečala ?v°j vpliv v deželni politiki ter se 6 pravzaprav že vsa zadnja leta, °dkar ji je OVP-jevska samovlada na državni ravni utrjevala hrbteni-c°i načrtno pripravljala na ustrezno m6|-jenje sil.
Za deželnozborske volitve na Koroškem, ki bodo 22. februarja, so ugotovili skupaj 336.457 volilnih upravičencev, od tega 155.388 moških in 181.069 žensk. V primerjavi s >io>ij«_m pri zadnjih dežetno-zborskih volitvah 14. marca 1965 se je število volilnih u-pravičencev povečalo za 20 tisoč 140 oseb ali za 6,36 %.
Za občinske volitve 26. 4. pa znaša število volilnih upravičencev 282.825, od tega 132.524 moških in 150.301 ženska. Razlika v številu izvira iz tega, ker v Celovcu ne bo občinskih volitev.
brala povsem drugačno pat. V njeni volilni propagandi skoraj ni argumentov, iz katerih bi človek mogel sklepati, kako si OVP zamišlja deželno politiko. Očitno zaradi pomanjkanja argumentov je svoj volilni boj osredotočila na tako imenovano »vetrinjsko afero", verjetno v upanju, da ji bo uspelo vpreči v svoj voz tudi del koroških Slovencev, med katerimi je njen u-gled začel že nevarno upadati.
Da koroška FPO’ tudi med volilnim bojem ne more iz svoje kože, je razumljivo in zato prav nič ne preseneča, da je ta boj začela z novo zahtevo po ugotavljanju manjšine. Treba pa je v tej zvezi imeti pred očmi vse daljnosežne posledice, ki bi nastale, če bi se v deželnem zboru kdaj oblikovalo takšno razmerje sil, da bi združeni desničarski štranki lahko vzeli vajeti v svoje roke.
Najbolj usodna pa lahko postane odločitev pri letošnjih deželno-zbcrskih volitvah — kakor smo že omenili — za KPD. Pri zadnjih de-želnozborskih volitvah je dobila le’ n|m še nekaj glasov več, kot jih je bilo potrebnih za 1 mandat; prav tako lo nekaj-glasov-»pa , . je manjkalo lani pri volitvah v delavsko zbornico, kjer je zgubila svojega zastopnika. Tako v enem kot v drugem primeru je bila odločitev zelo pičla, zato je pričakovati, da se bo KPD zdaj borila za vsak posamezni glas.
Sicer pa so volitve tudi za vsako drugo stranko lahko boj za vsakega volivca posebej, boj, ki se konča šele tedaj, ko so glasovi prešteti in mandati razdeljeni.
Med Bonnom kot prestolnico Zahodne Nemčije in Berlinom' kot glavnim mestom Vzhodne Nemčije se je razvil živahen besedni dvoboj. Bojujeta se zahodnonemški kancler Willy Brandt in vzhodnonemški državni predsednik Walter Ulbricht. Gre pa pri tem dvoboju v bistvu za vprašanje, kako bi čim bolj stvarno uredili odnose med obema nemškima državama, če že ni mogoče misliti na zopetno združitev Nemčije.
Besedni dvoboj na relaciji Bonn-Berlin je začel predsednik Ulbricht, ki je decembra lani predlagal, naj bi sklenili pogodbo o popolni normalizaciji odnosov med obema Nemčijama. Njegov predlog je temeljil na zahtevi, da mora bonska vlada uradno priznati Vzhodno Nemčijo.
Kancler Brandt je svoj odgovor dal v govoru, ki ga je imel prejšnji teden v zahodnonemškem parlamentu, kjer je poročal o „položaju naroda'1. Izrekel se je sicer za začetek pogajanj za sklenitev pogodbe, s katero bi se obe nemški državi odpovedali uporabe sile, zavrnil pa je pogoj, da je za sklenitev kakršnekoli pogodbe potrebno diplomatsko priznanje Vzhodne Nemčije.
In v ponedeljek tega tedna se je spet oglasil predsednik Ulbricht, ki je prvič po dolgih letih imel tiskovno konferenco za tuje novinarje. Zelo podrobno je zavzel stališče k posameznim izjavam kanclerja Brandta, v bistvu pa ponovno naglasil, da je normalizacijo med Nemčijama mogoče doseči le tedaj, če bonska vlada prizna Vzh. Nemčijo kot suvereno državo in naveže z njo diplomatske odnose.
Vojni zločini obtožujejo
Vedno spet prodirajo v javnost vesti in podrobnosti o novih zločinih, ki so jih ameriške čete in njihovi zavezniki zagrešili nad civil-prebivalstvom Južnega Vietnama.
Komisija za ugotavljanje zločinov v Hanoiu je objavila da so biti v tem oziru posebno »kritični" dnevi od 11. do 16. decembra lanskega leta, ko so ameriške in sai-gonske čete pobile 700 vietnamskih prebivalcev na območju Turbina in požgale več kot tisoč hiš. Na tisoče ljudi iz tega kraja pa so odvedli v koncentracijska taborišča ali pa so o njih enostavno sporočili, da so izginili.
Pogosto je tudi govora o umiku ameriških vojaških enot iz Vietna-
ma. Kljub temu pa je celo po sai-gonskih podatkih v Južnem Vietnamu še vedno 465.200 ameriških vojakov.
O vprašanju umika vojakov iz Vietnama je pred nedavnim govoril tudi ameriški zunanji minister VViltiam Rogers, ki je dejal, da bo tudi po umiku še nekaj ameriških čet ostalo v Vietnamu. V Washing-tonu menijo, naj bi v Južnem Vietnamu ostalo še 200.000 do 240.000 vojakov, ki naj bi »branili" sile sai-gonskega režima v primeru nopa^ dov.
V luči teh načrtov precej čudno izzvenijo vsa lepa zagotovila predsednika Nixona, ki je že tolikokrat napovedal, da se hoče Amerika u-makniti iz Vietnama.
Prihodnost Evrope si zamišljamo
kot skupnost neodvisnih in enakopravnih držav
Volilni boj se je tudi v deželnem berilu že začel s polno paro. SPO svojem »programu za Koroško” ^Požarja na uspešni razvoj dežele . Povojnih letih, hkrati pa poudar-* tudi načela mirnega sožitja obeh jtorodov v deželi ter prijateljskega delovanja s sosednimi deželami. ^ 1 tem se ne opira toliko na visoko °neče fraze in lepe obljube, mar-,6<- v prvo vrsto postavlja dejanja, °rej dosežke, ki jih nihče ne more
V Moskvi so se prejšnji teden sestali predstavniki 28 komunističnih in delavskih partij iz evropskih držav, ki so med drugim razpravljali o problemih varnosti in miru V Evropi. Pri tem je bilo govora predvsem tudi o pobudah in pripravah za morebitno konferenco o evropski varnosti oziroma — kakor so tako konferenco imenovali — o kongresu evropskih narodov. Moskovskega sestanka se je udeležila tudi jugoslovanska delegacija, kar je v mednarodni javnosti vzbudilo še posebno zanimanje za to srečanje, saj je znano, da Jugoslavija v vseh vprašanjih dosledno zastopa svoje lastno stališče.
To je prišlo do izraza tudi na posvetovanju v Moskvi, kjer je jugoslovanski predstavnik Dirnče Belovski jasno nakazal, kakšne bi morale biti priprave, udeležba in vsebina takega kongresa evropskih narodov, če hočemo, da bi bil res uspešen. Predvsem tak kongres ne bi smel biti samo politična manifestacija in še manj propaganda, ampak delovni, vsebinski sestanek, ki bi izhajal iz intenzivne politične dejavnosti, v kateri enakopravno sodelujejo najširše evropske politične in družbene sile. To seveda predpostavlja enakopravno udeležbo in partnerstvo vseh zainteresiranih sil ne samo na kongresu, temveč že v vseh fazah njegovih priprav.
Prihodnost Evrope — je v svojem govoru poudaril jugoslovanski predstavnik — si zamišljamo kot skupnost neodvisnih in enakopravnih držav.
Prihodnost Evrope ni v razdeljenosti, temveč v skupnih interesih kot podlagi za mir in varnost za vse narode in države na celini. Varnost Evrope potemtakem ni v ohranitvi blokovske razdvojenosti, v obstajanju blokov ali v morebitnem pak-tiranju med bloki. Logika in izkušnje govore, da ne more biti resnične pomiritve in trajnega zbli-žanja med narodi, dčkler bo Evropa razdeljena.
Resnično varnost za evropske države in narode je treba, kakor je naglasil Belovski, iskati v takšnem pozitivnem razvoju odnosov v Evropi, ki bodo zagotovili možnosti za dosledno spoštovanje ustanovne listine OZN in izvajanje načela miroljubnega sožitja. „S tem vsekakor razumemo sožitje in sodelovanje ne samo med državami z različnimi družbenimi sistemi, ampak tudi med vsemi evropskimi državami na temeljih suverenosti, neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih iz kakršnih koli razlogov. Sedanji evropski položaj ne daje podlage za idealiziranje in iluzije. Blokovsko razdeljenost Evrope bomo težko rešili čez noč. Globoko se zavedamo, da je pred nami morda daljše obdobje intenzivnih stikov med evropskimi državami in narodi ter zelo resnih prizadevanj za razvoj sodelovanja na gospodarskem, znanstvenem, tehnološkem, kulturnem in političnem področju."
Morebitna konferenca oziroma kongres evropskih narodov bi moral biti po mnenju ZK Jugoslavije v bistvu in kvalitetno nekaj novega in različ-
nega od prejšnjih, pretežno manifestacijskih srečanj ideoloških somišljenikov, kakršni sta bili v Berlinu in na Dunaju. Prizadevanja za sodelovanje, varnost in mir namreč lahko dobijo potrebne impulze samo, če bo vsaka pobuda za skupno akcijo v Evropi uspešno odsevala interese in stremljenja evropskih narodov in če bodo na široko odprti prostori za skupno delo vseh tistih, ki so na to pripravljeni.
Kongres evropskih narodov — je dejal jugoslovanski delegat — mora biti potemtakem maksimalno širok tako, kar zadeva udeležence kot tudi ideje, predloge in pobude na njem. Na njem bi se morali zbrati odgovorni predstavniki komunističnih in delavskih ipartij, socialno-demokratskih, so-calističnih, raznih vplivnih meščanskih, krščan-sko-demokratskih in krščanskih strank, gibanj in grupacij. Škodljivo bi bilo dovoliti vtis, da se v pripravah gleda na nekomunistične sile kot na transmisijo ali na sile, ki jih je treba pridobiti in priključiti. Še bolj bi bil škodljiv poskus, da se pripravi program, ki bi izražal parcialne koristi skupine partij ali držav in ne bi izhajal iz demokratičnega in enakopravnega dialoga vseh prizadetih sil. Treba je omogočiti najširši dialog, ki bi proučil in ugotovil možnost in razpoloženje vseh zainteresiranih sil. Na podlagi rezultatov takšnih posvetovanj pa bi ustanovili pripravljalni odbor tako široke sestave, da bi odseval prav ta kvalitativno nov pristop v pripravah na kongres.
^ones zvečer se bomo zbrali na tradicionalnem
v prostorih
Delavske
zbornice
Sodelujejo:
Vstopnice po 25 šilingov pri večerni blagajni.
Narodno zabavni ansambel Lojzeta Slaka Fantje s Praprotna
Fantje z Vrbskega jezera (Die orig. Worther-See-Buom)
Slovenska
prosvetna
Težave v oskrbi s premogom in kurilnim oljem
Ni še dolgo od tega, ko so bili avstrijski premogovniki, ki so v celoti podržavljeni, zaskrbljeni, kako bodo na trgu spravili v denar premog, katerega gore so se neprestano večale. Ta skrb se je spričo suhe minule jeseni spremenila v skrb, kako bo trgovina
s premogom krila povpraševanje za njim, zlasti pa za koksom, ki ga zaradi konjunkture v industriji železa in jekla širom Evrope primanjkuje.
Skrb glede oskrbe s potrebnimi energetskimi viri se je v
zadnjih tednih še povečala. Izkazalo se je, da naša država ni morala povečati ie uvoza premoga, marveč ima tudi težave s kurilnim oljem. Zaradi ovir v podonavski plovbi so namreč v zadnjih mesecih izpadle dobave 300 tisoč ton kurilnega olja.
S problemom oskrbe s kurilnim oljem se je zadnje čase bavila tudi dunajska vlada. Za omiljenje nastalega položaja je odobrila povečan uvoz kurilnega olja preko pristanišča Rijeke, kor pa zaradi pomanjkanja u-streznih vagonov in tovornih avtomobilov problema ne more docela rešiti. Zato je vlada tudi odredila, naj podržavljeno podjetje OMV poveča dnevni obseg črpanja nafte iz lastnih vrelcev od 7000 na 8000 ton in naj poveča uvoz naftinih sestavin, ki so
potrebne za pripravo kurilnega olja. Toda težave so nastale tudi tukaj, ker rafinerije v Evropi zaradi zgodnje in razmeroma trde zime nimajo odvišnih zalog teh sestavin, kajti povpraševanje za kurilnim oljem se je povsod povečalo.
S tem je pomanjkanje kurilnega olja, zlasti težkega, ki ga potrebuje industrija za energetski vir, slej ko prej akutno vprašanje. Pri OMV, ki je na trgu s kurilnim oljem udeležena s 50 odstotki, so vendar optimistični.
Industrializacija na Poljskem
Poljaki so v razmeroma kratkem času ne samo obnovili staro industrijo, ki je bila med vojno močno prizadeta, temveč so industrializirali tudi predele, ki so prej veljali za agrarne. Na ozemlju, ki je prej pripadalo Nemčiji, je bilo med vojno uničenih 65 % industrijskih obratov.
Leta 1946 je bilo v vsej poljski industriji zaposlenih komaj 1,200.000 ljudi, in sicer predvsem v vojvodstvih Katovice, Lodž in v Spodnji Šleziji, saj je bilo v teh pokrajinah prva leta po vojni 60 % vse poljske industrije. Do konca lanskega leta pa je industrializacija že tako napredovala, da je bilo v industrijskih obratih zaposlenih že 4 milijone ljudi.
Poljska industrija je danes precej v pravem razmerju porazdeljena po vsej državi. Po vojni so ustanovili 17.000 novih podjetij, kar je po podatkih iz leta 1965 pomenilo 36,5 % vse današnje industrije na Poljskem. Industrializacija se je razširila zlasti proti vzhodu in severu, medtem ko so bila vojvodstva Wroclaw, Katowice in Lodž precej industrializirana že prej. Jedro poljske industrije je danes nekako v šestih vojvodstvih, kjer živi skupaj kakih 5 milijonov ljudi, od katerih jih je 1,140.000 zaposlenih v industriji, to je 35 odstotkov vsega delavstva, zaposlenega v poljski industriji.
Poljska šteje okoli 32 milijonov ljudi. Pri tem je vsekakor zanimivo, da se je število kmetijskega prebivalstva v vsem povojnem času ohranilo med 15,5 in 15,9 milijona ljudi, kajti naravni prirastek prebivalstva je sproti odhajal z dežele v mesta, kjer se je prebivalstvo od 8,3 milijona v letu 1947 dvignilo na 16,6 milijona proti koncu lanskega leta. Leta 1950 je bilo izven kmetijstva zaposlenih 52,9 odstotka prebivalstva, leta 1966 pa je ta odstotek znašal že 66,5 °/o.
Močno odseljevanje ljudi s podeželja v industrijska središča poraja nove probleme. Računajo, da bi bilo treba zgraditi še stanovanja za okoli 2 milijona ljudi, namreč za tiste delavce, ki morajo zdaj vsak dan hoditi s pode-
želja na delo v mesto in potem spet iz tovarne domov v svojo vas. Hkrati se nadaljuje tudi drobitev kmečkih posestev, katerih število je v letih od 1950 do 1965 naraslo za okrog 620 tisoč. Večino teh novih posestev obdelujejo delavci, ki so hkrati zaposleni v industriji. Računajo, da mora na Poljskem od 1000 ljudi, zaposlenih v industriji, 247 oseb odhajati na delo v drug kraj. Vendar pa je število ljudi, ki se selijo iz kraja v kraj oziroma iz ene pokrajine v drugo, tekom zadnjih let nazadovalo skoraj za polovico.
Pravijo, da je lahkega kurilnega olja za ogrevanje stanovanj dovolj na zalogi in da tudi pomanjkanje težkega kurilnega olja ne bo zavzelo takega obsega da bi motilo industrijsko proizvodnjo. Toda ta optimizem ni ravno utemeljen. Če bo v prihodnjih tednih spet pritisnit mraz, bo oskrba s kurilnim oljem postala spet pereč, istočasno pa težaven problem. Težaven zaradi tega, ker se je medtem tudi položaj na evropskem trgu s koksom ponovno zaostril in ker uvoženi premog, pa tudi električna energija le v omejeni meri lahko rešita s tem povezano energetsko vprašanje.
Letošnja zima je verjetno zadnja, ko imamo zaradi transporta težave v oskrbi s kurilnim oljem. Do jeseni bo namreč dograjen naftovod Adria—Dunaj, z njim pa tudi potrebne nove rafinerije. S tem bo sicer problem transporta uvožene nafte v našo državo za prihodnja leta rešen, toda oskrba z ogrevalno in pogonsko energijo slej ko prej ne bo docela zagotovljena. Ravno na področju nafte bo vedno spet odvisna od razvoja mednarodnega položaja na Bližnjem vzhodu. Vlada, OIG in njena podjetja energetskega gospodarstva bodo storila dobro, če bodo kopanje premoga in črpanje nafte v lastnih premogovnikih in naftnih vrelcih v letih zadostne oskrbe potom njihovega uvoza omejile in obstoječe zaloge — ki so tako pri premogu kot pri nafti ostale že dokaj skromne — hranile za čas, ko utegne priti spet do podobnih težav v oskrbi z energijo, kot je prišlo sedaj.
Razvoj turizma v Sloveniji
Na podlagi podatkov za prvih deset mesecev lanskega leta se je lani devizni dotok iz turizma v Jugoslaviji povečal za 14 odstotkov v primerjavi z letom 1968, medtem ko je bil v Sloveniji zabeležen porast za 25 odstotkov.
Samo v Sloveniji so devizni dohodki od turizma znašali 68,091.500 dolarjev. Od tega je odpadlo na odkup deviz in plačilo turističnih storitev 43,708.558 dolarjev, to je za 21 odstotkov več kot leta 1968. Največj' porast je lani dosegel odkup deviz v okviru maloobmejnega prometa, kjer se je v primerjavi z letom 1968 povečal za 31 odstotkov ter dosegel 15,245.547 dolarjev. Za 5 odstotkov je lani narasel tudi še odkup deviznih sredstev za prodajo blaga z 10-odstotnim popustom ter je dosegel nekaj več kot 8,9 milijona dolarjev. Nasprotno pa je lani devizni dohodek od plačila lovnih taks nazadoval za 8 odstotkov ter je znašal 215.070 dolarjev.
Ob navedeni razliki med porastom deviznega dotoka v Sloveniji in Jugoslaviji pa je treba še vedeti, da se je število inozemskih nočitev v Sloveniji povečalo le za 14 odstotkov, medtem ko je v vsej Jugoslaviji znašal ta porast 30 odstotkov. Turisični strokovnjaki ugotavljajo, da izvira neskladje predvsem iz povečanja odkupa deviznih sredstev v okviru prodaje blaga z 10-odstotnim popustom ter v maloobmejnem prometu.
Čeprav so pričakovali, da je frekvenca na mejnih prehodih že leta 1968 dosegla zgornjo mejo, so rezultati lanske sezone na področju inozemskega turizma v Sloveniji znova presenetili: na podlagi podatkov za prvih devet mesecev lanskega leta je v rednem prometu šio skozi slovenske prehode v Jugoslavijo 20,390.816 potnikov, to je za 18 odstotkov več kot leta 1968; v maloobmejnem prometu, kjer so našteli 9,751.868 potnikov, pa je porast znašal 15 odstotkov.
Kaj obeta leg z mlekom in mesom?
(Nadaljevanje ii zadnje Številke)
Celokupno smo lani ie v prvih osmih mesecih poleg omenjenih 11 tisoč prašičev izvozili 93.521 goved in 33.806 telet, medtem ko smo v istem času leta 1968 izvozili le 284 prašičev in 82.193 goved, pač pa 37.693 telet. Pri tem je treba posebej upoštevati, da je bil lani do avgusta lukrativni izvoz govedi za nadaljnjo rejo z 41.074 govedi za 45 odstotkov višji kot leta 1968. V naslednjih štirih mesecih se je gotovo še povečal. Tako izgleda, da so tekom minulega leta tudi kmetje gorskih predelov v izvozu našli nadomestilo za kupce iz domačih ravninskih predelov, ki so z opustitvijo govedoreje opustili tudi kupovanje goved za nadaljnjo rejo, tako imenovanih „Einstellerjev“.
Iz dosedanje primerjave razvoja na trgu z mesom v letu 1969 torej sledi, da do težav, ki smo jih leta 1967 in še leta 1968 doživljali na trgu z mlekom, kljub naraščajoči ponudbi mesa lani ni prišlo. Avstrijska goveda in — kakor izgleda — tudi prašiči so na trgu drugih dežel priljubljeni, kajti sicer cene nikakor ne bi dosegle ravni, kot so jo dosegle lani. To kmečke ljudi gotovo zadovoljuje.
Problem, ki ga je treba ob na-
račajoči ponudbi mesa v naši državi še razčistiti, je vprašanje, ali je naraščajoči izvoz mesa resnična posledica njegovih viškov na domačem trguf
Odgovor je lahko kratek: ne. Ob skoraj enakem zakolju domačih klavnih govedi je bilo treba lani v prvih osmih mesecih uvoziti 9485 govedi nasproti 23 go-vedim v istem času leta 1968. V isti časovni primerjavi je bil pri teletih lani potreben uvoz 53.382 komadov, kar je bilo za 8.895 telet več kot leta 1968. Kar pa se tiče prašičev; lani domača ponudba ne bi zadostila povpraševanju, tudi če omenjenih 11.000 prašičev ne bi bili izvozili. Leta 1968 smo do konca avgusta uvozili 14.807 prašičev, lani pa v istem času 15.453, čeprav so se domači zakolji povečali za okroglo 95.000 na 1,790.585 komadov. K vsemu smo uvozili 8862 ton mesa perutnine, kar je za 735 ton več kot leta 1968.
Tako lahko zaključujemo, da tudi lani potreb po svinjskem mesu nismo krili. Številni izvoz pujskov je bil manjši od uvoza pitancev. Tudi telet smo uvozili že v prvih osmih mesecih za 20.000 komadov več, kot smo jih izvozili. Pri govedih pa sta si večji
uvoz in večji izvoz držala tehtnico. Tako resnična domača oskrba s klavnimi govedi lani ni bila večja od one leta 1968.
Razvoj na trgu z mesom pa ne zadovoljuje le kmečke ljudi, marveč bi moral zadovoljiti celokupno prebivalstvo. Njegova osnovna zahteva gre namreč za tem, da ima vedno na izbiro zaželjeno meso in mesne izdelke, vseeno ali more domača ponudba tej želji zadostiti ali ne.
Ponudba klavnih telet in govedi ter pujskov in klavnih prašičev se je in bo ravnala po času njihovega rojstva. Kmet ima kolikor-toliko v rokah le čas pitanja, nima pa v rokah časa, v katerem naj bi se krave in svinje gonile, kakor tudi nima zagotovila, da bodo ostale res breje, teleta in pujski pa pri življenju. Zato v naši državi, ko moramo zlasti v poletnih mesecih poleg domačega prebivalstva prehraniti več milijonov turistov, domače kmetijstvo nikoli ne bo moglo ponudbo mesa regulirati tako, da bo vedno krila povpraševanja za mesom. Vedno bo enkrat nekaj preveč in drugič premalo mesa.
To pa ni nič posebnega. Tudi industrija in trgovina nista vedno v stanju, da bi zadostili povpra-
ševanju. Tudi industrija in trgovina sta čedalje bolj odvisni od istočasnega izvoza in uvoza izdelkov in blaga, s katerim nastopata na domačem trgu. Kar pa je koristno za industrijo in trgovino, mora biti prav tudi za kmetijstvo. Tudi kmetijstvo ima pravico, da svojo ponudbo regulira skladno s povpraševanjem. Tudi kmetijstvo ima pravico, da ne izpusti iz rok inozemski trg in da se podaja na pot mednarodne kooperacije. Upoštevanje možnosti vnovčenja na inozemskem trgu in nega tega trga sta prav pri mesu za kmetijstvo naše države velika nujnost. Trpežnost mesa in mesnih izdelkov je omejena. Ni jih mogoče tako skladiščiti kot industrijske izdelke. Zato tudi ni mogoče čakati na kupca, marveč ga je treba imeti stalno na razpolago.
Zahtevi prebivalstva, da ima stalno na izbiro meso in mesne izdelke, ki jih želi, je mogoče zadostiti le, če meso in mesne izdelke stalno izvažamo in uvažamo. Da to od časa do časa meso podraži, je samo po sebi razumljivo in ne bi smelo biti kamen spotike. Saj tudi pri industrijskih izdelkih ni. Kdor je izbirčen, mora pač več plačati.
(Konec v prihodnji številki)
TOSiROKecpsvecu
RIM. — Italijanska vlada je sprejela osnutek zakona, s katerim bo spremenj® dosedanji statut avtonomne dežele Trenti' no-Južna Tirolska, in sicer na podlagi taka imenovanega »paketa", s katerim bodo dobili južni Tirolci bistveno več pravic, ko' so jih imeli doslej. Pri izdelavi novega zakona sta sodelovala tudi dva predstavnika j južnih Tirolcev, medtem ko je južnotirol" | ska ljudska stranka že dala pristanek \ temu zakonu. Izgleda, da hoče Italija zdaj čim hitreje uresničiti svoje obljube in vpr® šanje južne Tirolske dokončno spraviti z dnevnega reda.
BEOGRAD. — Predsednik zveznega iz-vršnega sveta SFR Jugoslavije Mitja Ribičič bo v dneh od 23. do 26. februarja urad- j no obiskal Veliko Britanijo ter bo v Lond0' | nu imel razgovore z vodilnimi britanski®1 ' državniki. Ob tej priložnosti bodo razpravljali o aktualnih mednarodnih vprašanjibi j kot so evropska varnost, odnosi med Vzho-dom in Zahodom, Srednji vzhod in drug1 problemi; obravnavali pa bodo tudi možnosti in oblike gospodarskega in kulturnega sodelovanja med obema državama.
LONDON. — Na londonskem pokopa; lišču Highgate so neznani storilci izvedli dinamitski atentat na grobišče Karla MarX®! Poškodovali so Marxov kip, kamenito ograjo pa pomazali s kljukastimi križi. MarX0" vo grobišče na londonskem pokopališču s<> neznani atentatorji že večkrat oskrunili.
SAIGON. — Po podatkih iz ameriških, virov (ki pa gotovo niso pretirani — op I ured.) je ameriška vojska na vietnamske® bojišču izgubila že 6333 letal in helikopter-, jev.
DUNAJ. — Konec lanskega septembra je bilo v Avstriji zaposlenih 48.250 Jugoslovanov od skupno 64.166 tujih delavcev. Na drugem mestu ipo številu zaposlenih so bil* Turki (8240), potem so sledili delavci i* Zahodne Nemčije (2377), potem Italija® (868), Grki (267), Španci (166) in raz® drugi (3995). Od skupnega števila tujih delavcev jih je 22,3 % zaposlenih v gradbeništvu, 16 odstotkov v metalurgiji in kovinski industriji, 11,2% v tekstilni industriji, 11,9 % v turizmu in 38,6 % v raznih; drugih gospodarskih panogah.
WASHINGTON. — Ameriško trgovinsko ministrstvo je objavilo, da vredno** narodnega bruto proizvoda v zadnjih treh; mesecih preteklega leta ni narasla niti Z* dolar, medtem ko se je proizvodnja ameriške industrije v decembru zmanjšala Z* 0,3 %. Nasprotno pa so se — kakor je rečeno v omenjenem poročilu — cene v zadnjem trimesečju povišale za 4,5 %, kar je nov dokaz, da ameriško gospodarstvo preživlja najhujšo inflacijo v minulih 18 letih'
STOCKHOLM. —- V švedskem glavne® mestu bo spomladi verjetno nova velik/ mednarodna konferenca o Vietnamu, h* naj bi mobilizirala svetovno javnost Z* nov pritisk za uspeh ameriško-vietnamskih pogajanj v Parizu in ustavitev vojne v Vie*'! namu.
MEXICO. — Skupina ameriških senatorjev bo ob podpori vsega senata predlagala, da bi Nobelovo nagrado za mir Z? leto 1970 podelili organizaciji Združen® narodov za prosveto, znanost in kulturo x UNESCO. Kakor znano je za lansko le® to nagrado prejela Mednarodna organiz® cija dela (ILO), ki je lani obhajala petdeset", letnico svojega obstoja in delovanja.
BEOGRAD. — Predsednik ministrskeg* sveta Romunije Ion Gheorghe Maurer f bil na uradnem obisku v Jugoslaviji, kjer j* bil gost predsednika zveznega izvršneg/ sveta Mitje Ribičiča, sprejel pa ga je tud1 predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz T*1 to. V duhu popolnega medsebojnega raz® mevanja, zaupanja in iskrenosti so razg® varjali o perečih mednarodnih problem®! ter o vprašanjih sodelovanja med obe®/ državama. Predsednik romunske vlade f povabil predsednika jugoslovanske vlad{' naj obišče Romunijo.
MOSKVA. — Predstavniki 28 komu®' stičnih in delavskih partij iz evropskih m! žav so se 14. in 15. januarja sestali v M®i kvi. Udeleženci sestanka so — kakor pra*1. zaključno poročilo — izmenjali poglede 1 problemih kolektivne varnosti in miru *** evropskem kontinentu. Drug drugega so S® znanih o ukrepih, ki so jih sprejeli v zve// s proslavo stote obletnice Leninovega rOfi stva. Sestanek je potekal v duhu tova® škega sodelovanja, je rečeno v sporočilu, W našteva tudi vse partije, ki so sc udelcžin sestanka.
ŽENEVA. — Zunanji ministri Zahod**1; Nemčije, Avstrije, Švice, Italije, Francije ij Belgije se bodo 28. in 29. januarja sestali'] Ženevi, kjer bodo sklepali o skupni grad' nji »super jedrskega centra" blizu Žene'® Predvidevajo, da bo gradnja tega jedrskega velikana stala 330 milijonov dolarjev.
V
Zenitovanjske šege pri Slovencih
inštitut za slovensko narodopisje je eden izmed raziskovalnih zavodov, ki deluje v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, najvišje znanstvene in umetniške ustanove Slovencev. Inštitut je bil ustanovljen leta 1951 ter se bavi s tako imenovano ljudsko kulturo, ki predstavlja matična tla vsake narodne kulture. Njegov namen je, oteti pozabljenju in ohraniti znanstvenemu raziskovanju slovensko narodno blago preteklosti in sedanjosti. Kajti poznavanje neprecenljivega bogastva, ki ga je slovensko ljudstvo ustvarilo v sto letih in ga še ustvarja, je temelj stavbi slovenske narodne kulture in zato med prvimi zahtevami celotne narodne skupnosti.
Anketa inštituta za slovensko narodopisje
'Inštitut opravlja dvojno delo: zbi-r° narodno blago in ga raziskuje. Njegovo področje je duhovna kul-fura v vseh oblikah — ljudsko slov-slvo (pesmi, bajke, pravljice, pregovori, uganke itd.), ljudski običaji letnih praznikih, pri raznih opravilih in delih, ob posebnih prilož-n°stih (rojstvo, svatba, smrt), dalje ljudsko mišljenje in modrost (spoznanje o človeku, živalih, rastlinah, Verski, pravni in drugi nazori). Iz zapisov na terenu in iz izpiskov •z tiskanih virov (časopisov, knjig) ustvarja arhiv slovenskih pripovedi j" arhiv slovenskih ljudskih običa-fev. Pisano gradivo dopolnjujeta zvočna dokumentacija (magnetofonski posnetki) in slikovna dokumentacija (zbirka fotografij, diapozitivov in arhivskih filmov). Vse to i® osnova načrtnemu znanstvenemu raziskovanju posameznih pojavov slovenske ljudske kulture.
Novi čas uničuje povsod na sve-»u stvaritve predindustrijske ljudske kulture, ki se le redkokje še ohra-nja v starih oblikah. Njene edine Priče so danes starejši in stari Iju-^i®i ki pa po naravnih zakonih urni-rajo ter odnašajo v grob pričevali0, ki jih nikjer več ne bo mogo-Ue dobiti. Zato je zdaj glavna na-lo9a narodopiscev zbiralno delo na forenu, reševanje pričevanj ki bo-°° sicer za vedno izgubljena. Vzpo-l^dno s tem pa ne smejo zanemariti nastajajočih sprememb in no-Vosti, ki jih morajo v znanstvene namene prav tako vestno registrirati.
Lani je Inštitut za slovensko narodopisje dal pobudo za široko zasnovano anketo o šegah 'in vero-v°njih tako imenovanega življenj-^kega cikla (rojstvo, svatba, smrt) er jo z izdatno podporo Sklada orisa Kidriča tudi že začel uresničevati. Računajo, da bo celotno de-0 trajalo štiri leta. Najprej bo izve-®na anketa o žsnitovanjskih še-
~gah in verovanjih, pozneje pa bosta sledili še anketi o šegah in verovanjih pri rojstvu in ob smrti.
Za izvedbo ankete o ženitovanj-skih šegah je inštitut po dolgotrajnem študiju in skrbnih pripravah razposlal po Sloveniji in tudi med zamejske Savence posebno anketno brošuro, ki obsega nič manj kot 828 podrobno razčlenjenih vprašanj, ki segajo v najmanjše podrobnosti. Vprašanja je sestavila asist. Helena Ložar, uvodne besede ,.akciji na pot" pa je napisal tudi pri nas znani etnografski strokovnjak dr. Niko Kuret, ki med drugim poudarja:
Jezik in 'ljudska kultura sta nosilna stebra vsake narodne kulture. Spoznavanje ljudskega življenja, oblik, v katerih se javlja, zakonitosti, ki ga gibljejo, sodi zato med glavne naloge kulturnega naroda.
Raziskovanje ljudske kulture je predmet narodopisja (etnologije, etnografije, folkloristike). Znaten del tega raziskovalnega dela (raziskovanje ljudskega slovstva in raziskovanje ljudskih šeg) opravlja leta 1951 ustanovljeni Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU. Razvoj narodopisne vede nujno ferja dvoje: načrtno zbiranje, ki naj pušča čim manj vrzeli, pa zbiranje gradiva tako iz preteklih dob kakor iz sedanjosti.
Inštitutova sekcija za ljudske šege in igre je izdelala načrt, po katerem bo pod tem vidikom raziskala najprej šege in verovanja tako imenovanega (življenjskega kroga' (rojstvo, ženitovanje, smrt), zatem pa šege pri delu in raznih opravilih. Ta načrt obsega pet let (1970— 1974) zbiralnega dela predvsem z dobro premišljenimi, podrobno izdelanimi vprašalnicami, na katera pričakujemo odgovorov naših vestnih informatorjev. Tako dotekajoče gradivo bodo dopolnjevali terenski obiski. Samo po sebi se razume, da
bomo z anketo zajeli vso Slovenijo, matično in zamejsko. Toda novost je v tem, da bomo hkrati skušali zajeti gradivo iz treh obdobij: iz časa pred prvo svetovno vojno, iz časa med obema vojnama In Iz časa po 2. svet. vojni, se pravi iz sedanjosti. Tako bomo zbrali o vsaki šegi v celoti in o njenih sestavnih delih bolj ali manj jasno razvojno podobo od preteklih časov do naših dni. S tem se nam bo tudi odprla vrsta zanimivih, raziskave vrednih narodopisnih, socioloških, psiholoških, pravnih, veroslovnih in drugih vprašanj."
KULTURNE DROBTINE
•	Prosvetno ministrstvo je dodelilo komedijskim igram v Spittalu ob Dravi subvencijo v višini 43.000 šilingov za pokritje lanskoletnega primanjkljaja. Že prej je dobil ansambel od ministrstva subvencijo v višini 150.000 šilingov, dežela Koroška je prispevala v ta namen 500.000 šilingov, mesto Spittal pa 150.000 šilingov.
Q Na Premu so pred časom uredili Kettejevo spominsko sobo, kjer so razstavili fotokopije Kettejevih pesmi in knjižne izdaje tega znanega slovenskega pesnika. Del razstavnega gradiva je posredovala študijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta.
•	Letos bodo tržaški Slovenci prvič skupaj proslavljali slovenski kulturni praznik ob obletnici smrti Prešerna. Organizatorji letošnje osrednje proslave v tržaškem Kulturnem domu so Slovensko gledališče, Glasbena matica in Slovenska prosvetna zveza ter prvič tudi katoliško usmerjena Slovenska prosveta. Sodelovali bodo pevski zbori obeh skupin ter člani slovenskega gledališča v Trstu.
9 Kakor mnoga gledališča v svetu, se tudi pariška Opera bori z velikimi finančnimi težavami. Računajo, da znaša njen primanjkljaj okoli 240 milijonov šilingov. Pred nedavnim je dobilo gledališče novega generalnega direktorja Reneja Nico-lyja, ki je izsilil tudi imenovanje treh članov ravnateljstva, kateri naj bi mu pomagali pri reorganizaciji ustanove.
•	Pevski zbor ..Stane Žagar" v Kranju obhaja petnajstletnico svojega obstoja in delovanja. Zbor sestavlja danes 30 pevk in pevcev, vodi pa ga prof. Peter Lipar, člani zbora so učitelji iz kranjske in škofjeloške občine, ki gojijo petje poleg svojega poklica. Mnogi člani zbora so v znak priznanja za požrtvovalno delo prejeli zlata, srebrna in bronasta Gallusova odličja, ki jih podeljuje Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije.
© Pred nedavnim je skupina štirih koroških književnikov nastopila na literarnem večeru v Ljubljani. V dvorani Narodne galerije so brali iz svojih del Lorenz Mačk, Walter Novotny, Ingeborg Pacher in Theo Pressien. Koroške literate so prisrčno pozdravili predstavniki Društva slovenskih pisateljev.
Umazana igra €jkc>li Vetvinja
Če je bila že doslej igra okoli vprašanja dražbe odnosno vnovčitve vetrinjskega gradu umazana, je postala v zadnjem času še bolj gnusna. Gnusna in izzivalna zlasti s strani tistih, ki so od vsega začetka hujskali proti temu, da bi grad prišel v last Mohorjeve družbe, ki pa bi sedaj radi to svojo umazano in zahrbtno igro podtaknili drugemu in jo izkoristili še v svojo politično korist.
Kdo je prvi opozoril javnost na „nevarnost", da bi Mohorjeva družba na dražbi kupila grad? To je bila Kleine Zeitung, ki se zdaj naravnost peni od ogorčenja nad krivico, ki se baje godi Mohorjevi. V resnici pa je vso to godlo skuhala in spretno vpregla v svoj voz celo prizadete. Dne 28. avgusta 1969 je koroška javnost prvič zvedela potom Kleine Zeitung, da „gre za ohranitev vetrinjskega gradu", ko poroča, da se je sestal občinski odbor v Vetrinju in soglasno sklenil ukrepe, da grad ne bi prišel v last Mohorjeve družbe, marveč mora biti „ohranjen koroški deželi", kajti — kakor je po pisanju tega lista zaskrbljeno ugotovil OVP-jevski podžupan — vprašati se je treba, „ali ni kakor pri vojvodskem prestolu nevarnost, da se tudi vetrinjski grad spremeni v kraj slovanskega češčenja".
Vsekakor je v tej zvezi zanimivo vedeti, da je član vetrinjskega občinskega odbora tudi deželni svetnik in poslevodeči predsednik koroške OVP Bacher, ki je po poročilu Volkszeitung „povzel iniciativo, da grad ne pride na dražbo", to se pravi, da ga Mohorjeva ne more kupiti. In Kleine Zeitung stalno s posebno naslado poroča o poteku tega vprašanja in daje tudi raznim piscem pisem prostor, da lahko izražajo svojo skrb nad „nevarnostjo za Koroško", če bi grad prišel v last Mohorjeve. Tako v začetku novembra spet beremo masten naslov v Kleine Zeitung, da obstoja „še vedno skrb okoli vetrinjskega gradu". Skrb vendar more imeti le tisti, ki se zaradi nečesar in za nekaj boji, v tem primeru torej boji, da bi Mohorjeva postala lastnik gradu.
Končno dne 13. 12. 1969 Volkszeitung ponosno sporoča, da zahvaljujoč se prizadevanju deželnega strankinega predsednika deželnega svetnika Bacherja grad Vetrinj ne bo prodan". Mišljeno more biti seveda samo, da ne bo prodan Mohorjevi, in to koroškim „Abwehrkdmpferjem“ na ljubo, ki so dan poprej poudarili, da bi nakup gradu po Mohorjevi pomenil „izdajstvo domovine" ter so zagrozili, da se v primeru, da grad dobi Mohorjeva, ne bodo udeležili jubilejnih slovesnosti ob 50-letnici plebiscita.
Prav na dan zborovanja „Abwehrkampferjev" pa beremo v Volkszeitung „resnico o vetrinjskem gradu", ko opisuje številne korake deželnega svetnika Bacherja v letu 1968 in zlasti od jeseni 1969 naprej, ko „so bila prizadevanja Mohorjeve za projekt že znana. Deželni svetnik Bacher ni opustil svojih prizadevanj, da bi ustvaril osnovo za rešitev, ki je odločilna za bodočnost vetrinjskega gradu in njegovo uporabo v korist koroške dežele. V zadevi, v kateri so čustva koroškega prebivalstva močno razgibana, deželni svetnik Bacher v tihi in trdni doslednosti ni pisal pisem, temveč je postavil dejanja, o katerih bo javnost v kratkem obveščena." (Volkszeitung 12. 12. 1969).
Kmalu nato smo zvedeli, da je vetrinjski grad kupila zvezna vlada z namenom, da ga podari koroški deželni vladi kot jubilejno darilo za 50-letnico plebiscita. To se je zgodilo očitno brez vednosti koroške deželne vlade, zaradi česar je koroški deželni glavar Sima darilo zavrnil.
Zaradi tega je sedaj ogenj v strehi in je strankin svet OVP na posebnem zasedanju celo sklenil pobiranje podpisov, da „bi se vetrinjski grad ohranil deželi". Iz vsega tega pa sledi, da je dejansko OVP preprečila, da bi vetrinjski grad prišel v last Mohorjeve družbe.
To je resnica in to so dejstva!
To pa pomeni kršitev ustavno zajamčene pravice do svobodnega pridobivanja nepremičnin in hkrati tudi kršitev enakosti pred zakonom, v kolikor gre za preprečitev nakupa po slovenski cerkveni ustanovi.
Nikakor nočemo trditi, da ni bila želja vseh merodajnih strank v deželi, da bi preprečili nakup gradu po Mohorjevi družbi. Slovenski vestnik je zato takoj v začetku te umazane igre opozoril na to očitno diskriminacijo in bili smo pripravljeni tudi še na nadaljnje korake v obrambo pravic Mohorjeve družbe.
Tako smo hoteli ob priložnosti „Slavnostne prireditve v čast slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu", ki je bila 30. 11. 1969, opozoriti prisotne škofe na to in še na druge diskriminacije ter zlasti na izpade gosposvetskega župnika Wilhelma Mucherja proti slovenski duhovščini. Toda tega nista želela ne Narodni svet niti ne Katoliški odbor, zaradi česar smo pač opustili načrtovano akcijo.
Tudi ko so nekaj dni pozneje „Abwehrkdmpferji“ ponovili Mucher-jeve očitke in iznesli razna sumničenja proti Mohorjevi družbi, se njen
(Dalje na 4. strani)
l,|IIIIIIIUIUi|||||||||||i|||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||||||||l|lllll|llllllll|ll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|ii|||||||inilllllMllllllllllllllllllimillllllllHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlUllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII
Ne bo odveč, če navedemo del odgovora uredništvu Radia Ljubljana, ki ga i® ob ukinitvi dvojezične šole izrazil takratni j^odsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher in ki se glasi: »Prepričali smo se, 0 spada načelo dvojezičnosti k tistim nače-.ni, ki najbolje rešuje problem in sožitje nacionalnih manjšin z večinskim narodom pod ^ločenimi pogoji. Zdi se nam, da je to naj-r°Nša in najpravičnejša rešitev zaradi tega, ,6r najdosledneje onemogoča razvijanje QLršnih koli nacionalističnih tendenc, naj-°sledneje uveljavlja načelo enakopravno-k*' najodločneje odstranjuje iz politične bor-® problem nasprotij med posameznimi na-r°di. p0 tem načelu postane namreč pripad-f>0sil k eni ali drugi narodnosti na določe-r'®fn področju nepomembna in ne vodi k te-u> da se otroka od prvih let, ko se zave ?v°je osebnosti, začenja pravzaprav vzga-v duhu nacionalne ozkosti do pripadla druge narodnosti, s katero živi skupno I isti vasi, istem mestu, isti ulici in isti šoli. 0 je načelo, ki omogoča, da se ne glede 110 narodno pripadnost otroci že v najzgodnejši mladosti uče strpnosti in medsebojnega ^'iateljstva, ki ne temelji na kvalitetah na-J^dnostne pripadnosti, ampak na osnovnih v°litetah človeka in človečanskih odnosov IT'®d ljudmi, kot sodelavcev in soborcev za ’6 oziroma podobne ideale in cilje, ki so r°v gotovo na Koroškem popolnoma enaki J^o za pripadnike avstrijske kakor za pri-^dnike slovenske narodnosti, čim se elimi-
nira problem meja, problem teritorialne pripadnosti področja k eni ali drugi državni tvorbi, ko se eliminira neenakopravnost med narodi.
Dvojezična šola je prav zato izrednega vzgojnega pomena za sodobnega naprednega človeka in smo jo tudi šteli kot najboljšo rešitev in kot pogoj, ki je omogočil ustvar-
janje dobrih odnosov med našimi deželami. Proti temu načelu menimo, da more nastopiti samo tisti, ki ne želi dobrih odnosov, je nacionalno ozek in ni sposoben za nacionalno strpnost. To pa prav gotovo niso tisti 'ljudje, na katerih lahko gradimo borbo za boljše življenje delovnega človeka tako v Jugoslaviji kot v Avstriji."27
Kakor je znano, je izoblikoval 1959. leta 'izvršni komite CK ZKJ v zvezi s problemi narodnostnih manjšin vrsto stališč in med njimi tudi naslednje priporočilo: »Tam, kjer so pogoji, je treba postopoma storiti še korak naprej pri organiziranju dvojezličnega šol-
27 Slovenski poročevalec, 3. X. 1958, str. 1.
stva."28 Ti sklepi pa se odlikujejo še po izvirnem, sicer zahtevnem stališču v poglavju I, ki danes najbrž ni vselej prisotno v naši zavesti, a se vendarle odlikuje glede na razna stališča narodov in držav v svetu. Takole se glosi: »Za Jugoslavijo je vprašanje narodnostnih manjšin v državi in vprašanja jugoslovanskih narodnih manjšin v sosednih dr-
žavah načelno enak problem, zato je imela država o vseh vprašanjih enih kot drugih manjšin v svoji politiki in praksi identično stališče."29
Vsekakor je mogoče poiskati zvezo med vsemi temi prvinami, ki jim pridružujemo še povod za ustvarjanje dvojezičnih šol: upadanje vpisov madžarskih učencev v njihovo madžarsko šolo in njihovo prehajanje v slovensko šolo, kar je prav tako zahtevalo novo rešitev. O tem, kako je ta smer tudi mednarodno pravno zasidrana, se je mogoče podučiti v pravnem delu Analiza položaja
28-29 Sklepi izvršnega komiteja CK ZKJ o problemih narodnostnih manjšin, Razprave in gradivo št. 3, INV, Ljubljana 1963.
madžarske lin italijanske manjšine ob upoštevanju dinamike razvoja za obdobje 1953 —1962.30 Iz poglavja o urejanju dvojezičnega šolstva je mogoče razbrati, da smo v novo obliko prešli postopoma iz pregledov in posvetov v republiški komisiji za narodnostna — manjšinska vprašanja pri SZDL. Pri komisiji sekretariata za kulturo in prosveto pa si je mogoče pridobiti nadaljnje podatke o urejanju temeljev dvojezičnega šolstva. In če nas novejši pregled strokovnjaka za narodnostna vprašanja madžarske narodnosti dr. Lasla Rehaka opozarja, da je prelivanje otrok drugih narodnosti v srbo-hrvatsko šolo v Vojvodini znamenje za določene slabosti v teh šolah in da to nikakor ni znamenje visoke jugoslovanske zavesti,31 potem se zdi, da dvojezični sistem vendarle ob vzgoji k sožitju, ob zavarovanju pred narodnostno odtujitvijo tudi že na sedanji stopnji dosega vsaj del svojega namena.
S tem ko v pričujoči informaciji nismo zmeraj neposredno ob posamezni mednarodni skušnji, strokovnem mnenju zapisati domače sporednice — smo predvideli, da jih opravi vsak bralec pač sam.
(Se nadaljuje)
30	Pravni del je pripravil dr. Ernest Petrič, šolstvo za madžarsko manjšino Je obravnavala L. Virtičeva, Demografski del je pripravil pod vodstvom dr. M. Klemenčiča Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani — vse v okviru zasnove D. Druškoviča kot vodje raziskave; sredstva zanjo je omogočil Sklad B. Kidriča; delo Je bilo opravljeno 1964. leta.
31	Dr. L. Rehak, Narodnosti v Jugoslaviji, Beograd 1968, str. 120.
Drago Druškovič
Dvojezična vzgoja in izobraževanje
(Ponatis iz revije »Teorija in praksa")

Umazana igra oholi Voirinja
(Nadaljevanje s 3. strani)
ravnatelj msgr. dr. Hornbock ni odločno postavil zoper ta sumničenja, kar bi se moralo zgoditi potom tožbe, marveč je smatral za potrebno izjaviti neresnico, „da so tudi danes vse knjige Mohorjeve založbe v Jugoslaviji prepovedane", in poudariti, da je bila „bratovščina prva slovenska organizacija na Koroškem, ki se je leta 1945 postavila na avstrijsko linijo“ in da sta se „prelat Podgorc in on morala v letih 1945, 1946 in 1947 pustiti dopusti, da sta bila razglašena za izdajalca ljudstva". Nekaj dni pozneje pa dodaja: „Nočemo na tem primeru postavljati preizkusa za enakost pred zakonom, temveč hočemo s svojim korektnim zadržanjem doprinesti svoje k temu, da dva naroda lahko živita v časti, svobodi in miru v skupni domovini".
Potemtakem seveda tudi mi nismo mogli s primernimi koraki prav na tem primeru pred pristojnimi forumi dokazovati kršitve ustavno zajamčenih pravic in zlasti kršitve pravice enakosti pred zakonom, temveč smo storili edino, kar nam je bilo mogoče, da smo tako v zadnji številki minulega leta ob bilanci našega narodnostnega stanja in v prvi številki tega leta ob pogledu naprej z vso jasnostjo in odločnostjo opozorili na to izrazito diskriminacijo. Te naše ugotovitve in ta naša resna opozorila pa nikakor niso naperjena proti deželnemu glavarju, kakor zlonamerno tolmačita Kleine Zeitung in pisec članka v Furche, marveč zelo jasno proti tistim, ki so v očigled interesa Mohorjeve družbe na pridobitvi gradu s svojim pisanjem o „nevarnosti za Koroško", o „skrbi za vetrinjski grad" in o ,potrebi ohranitve gradu deželi Koroški", ter zlasti proti tistim, ki so s „svojo iniciativo" in s „svojo tiho in trdno doslednostjo postavili dejanja", ki so preprečila, da bi obveljalo pravo in bi Mohorjeva lahko sodelovala na javni dražbi pod enakimi pogoji kakor vsi ostali interesenti.
Kdo so ti krivci, smo dokazali spredaj in je naše ljudstvo to umazano igro samo spregledalo že prej, tako da sedaj nikakor ni pripravljeno, da bi za druge šlo po kostanj v žerjavico.
Zato tudi ne bo nasedlo, če bodo poskušali tudi to vprašanje vnašati v volilni boj. Če OVP nima drugih argumentov in daril, da bi ji koroški Slovenci dali svoje glasove, ji naše ljudstvo tudi ob „pozitivni nevtralnosti" lahko samo pove, da imamo na Koroškem že dovolj takšnih ,jdomov srečanja" — od „Haus der Heimat" v Dobrli vasi in Žitari vasi pa do „Grenzlandheima“ v Pliberku, ki vsi so bili baje namenjeni srečanju in prijateljstvu med večino in manjšino, so se pa brez izjeme izkazali kot nam sovražne postojanke. Zato tudi topot ne verujemo lepim besedam o srečanju med večino in manjšino, saj se Volkszeitung v prvem poročilu o tem darilu niti ni upala povedati, da naj bi grad bil po namenu zvezne vlade dom srečanja med večino in manjšino, marveč je upoštevajoč dejanski razvoj samo zapisala, da bo dom srečanja za večino.
Ostane le še vprašanje očitkov do Mohorjeve družbe.
Tudi mi smo mnenja, da bi bilo bolje, da pismo deželnega glavarja ne bi bilo napisano; niti se ne strinjamo z njegovo vsebino. Saj na potek stvari tako ni nič vplivalo, ko pa je že deželni svetnik Bacher s svojimi OVP-jevskimi kolegi „v tihi in trdni doslednosti postavil dejanja", ki so končno zavarovali vetrinjski grad pred „nevarnostjo", da bi ga na dražbi kupila Mohorjeva.
Mimo opozorila na poznana sumničenja pa je treba videti, da se deželni glavar v nasprotju od OVP ne protivi temu, da bi Mohorjeva postala lastnica gradu, zgolj zato, ker gre za slovensko organizacijo, marveč le v kolikor gre „za slovensko organizacijo, ki je povezana z emigrantskimi krogi", in to v skrbi za dobrososedske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo.
To je bistvena razlika od stališča piscev Kleine Zeitung in mož dejanj okoli OVP, ki so končno zavarovali in „ohranili vetrinjski grad koroški deželi".
In kdo je končno kriv sumničenj? Ali ne bi izostala, če bi se Mohorjeva od vsega začetka distancirala od raznih knjig emigrantov, ki jih je tiskala, namesto da je potom člana svojega odbora na primer prvo Že-botovo knjigo hvalila v Našem tedniku, drugo pa še pred izidom z dolgim člankom naznanila v Kleine Zeitung?
Ali ne bi sumničenja izostala, če bi ravnatelj Mohorjeve z vso odločnostjo zavrnil trditve in sumničenja „Abwehrkdmpferjev“, namesto da bi pral Mohorjevo in sebe z očitki proti drugim slovenskim organizacijam in duhovnikom, češ: kaj napadate nas zaradi povezave s slovensko emigracijo, ko pa so druge slovenske organizacije še vedno zagovarjale povezavo z matičnim narodom v Jugoslaviji, ko smo se mi že davno postavili na avstrijsko linijo; kaj napadate Mohorjevo, mene in emigracijo, ko pa so drugi slovenski koroški duhovniki leta 1947 vse drugače grešili?
Ali ne bi sumničenja izostala, če bi bila stališča Mohorjeve družbe do mahinacij in očitkov v tej zvezi bolj premišljena in ne podana na hitro še ponoči, če jih je potreboval za svojo godlo „hs“?
Ali ne bi sumničenja izostala, če bi Mohorjeva od vsega začetka to podlo izigravanje postavila kot preizkusni kamen za vprašanje enakosti slovenske narodne organizacije pred zakonom?
Ali ne bi sumničenja izostala, če bi Mohorjeva in pristojni krogi že davno nastopili proti sumničenjem, ki so prišla s strani gosposvetskega župnika Mucherja, posebno ko je stal zelo blizu pristojnega ordinarija?
Ali ne bi sumničenja izostala, če ne bi ravno pred vratmi policije razni emigrantski predstavniki od bivšega urednika Tednika do Javornika preveč očitno nihali med Mohorjevo hišo in Kortami?
Ali ne bi sumničenja izostala, če bi se bil Narodni svet zavzel za svojega tajnika, ko ga je tako prijateljska Kleine Zeitung po nepotrebnem omenjala v zvezi z zahtevo emigrantov po samostojni Sloveniji na študijskih dnevih v Dragi?
Ali ne bi sumničenja izostala, če bi izostalo še marsikaj drugega, kar je povod za taka in podobna sumničenja?
Pismo deželnega glavarja je doseglo le nekaj in sicer to: da je tudi Mohorjeva družba spoznala, da gre v tej umazani igri izrecno samo za vprašanje, v koliko smo koroški Slovenci sploh enaki pred zakonom — za to in za nič drugega.
Svoje ogorčenje ob tem spoznanju pa so Mohorjeva in drugi naslovili na napačni naslov. Nasloviti bi ga morali na tiste, ki so s svojim stalnim pisanjem in dreganjem ter s svojimi doslednimi dejanji preprečili, da bi Mohorjeva lahko pod enakimi pogoji sodelovala na dražbi.
In še nekaj je doseglo pismo: da se je končno zganil Katoliški delovni odbor in se zavzel za „duhovnike, ki so došli med nas iz Slovenije in med nami delujejo". Še vedno pa čakajo „duhovniki, ki so se med nami rodili in med nami delujejo", da bi jih pristojni vzeli v zaščito proti sobratom, ki jih obrekujejo.
Monsignor dr. Hornbock je v zadnjem koledarju Mohorjeve družbe v članku „Dvakrat Korotan" zelo precizno „objasnil juridično stališče odbora Družbe glede Mohorjeve kot narodne ustanove". Pri tem se sklicuje na cerkvenega dostojanstvenika, ki pravi: „Izraz ,narodna last‘ je zelo raztegljiv in nejasen in dostikrat zapeljiv plašč, pod katerim se more proti volji večine tistega ,naroda', ki je premoženje ustvaril, porabiti za politične strankarske namene." Škoda, da se v tem sporu ravno prizadeti niso držali tega načela in so se pustili izigravati in izkoriščati. Predvsem pa je škoda, da se „ordinarij, cjuantum ad eum pertinet“ (v kolikor se njega tiče) kot pokrovitelj Mohorjeve družbe ni že davno, posebno pa ko je prejel pismo deželnega glavarja, z vso močjo svojega dostojanstva zavzel za družbo in svoje duhovnike. Priložnosti je imel že večkrat!
Mi smo od vsega začetka iskreno obsodili neodgovorno gonjo proti Mohorjevi družbi v zvezi z vetrinjskim gradom, in to predvsem tiste, ki
Danes bomo spet šli na Slovenski ples
Slovenska prosvetna zveza prireja letos že devetnajsti Sovenski ples, ki je postal res tradicionalna
ble, tako da je vsak lahko prišel na čič idr. Večkrat pa je na Sloven-svoj račun. Tako skoraj ni več zna- skem plesu igral tudi veliki Plesni nega ansambla v Sloveniji, ki na orkester RTV Ljubljana, ki je z zna-
družabna prireditev koroških Slo- tej prireditvi še ne bi nastopil oziro- nimi solisti slovenske in jugoslovan-
vencev in je med našimi rojaki zelo priljubljen. Lahko trdimo, da skoraj ni ljubitelja veselih viž, ki te družabne prireditve še ne bi bil obiskal. Mnogo je tudi takih, ki so le redko izpustili to prireditev, nekateri pa Slovenski ples obiskujejo že od vsega začetka.
Na teh že številnih plesih je Slovenska prosvetna zveza ljubiteljem veselega razpoloženja v sporedih te družabno-zabavne prireditve vedno nudila vrhunske slovenske narodno-zabavne in plesne ansam-
Za Državno gimnazijo za Slovence:
dr. Pavle Zablatnik, ravnatelj
ma igral za ples. Poleg tega je na ske popevke zabaval naše občin-plesu bil vedno izveden tudi kultur- stvo. Med njimi so bili Marijana ni spored in so tako prišli na svoj Deržaj, Beti Jurkovič, Lilijana Petro-račun tudi taki, ki jim ples ni več vič, Majda Sepe, Ivo Robič, Rafko edina zabava. Vseh sodelujočih Irgolič in mnogi drugi. Tudi v kul-godb in kult. skupin ki so od prve- turnih sporedih so nastopali znani ga plesa sodelovale in pripomogle ansambli in prvaki Ijubljan. Opere, k prijetni družabnosti posameznih Za današnji 19. Slovenski ples prireditev, tu ni možno navajati, je Slovenska prosvetna zveza pri-Naj omenimo le nekatere izmed dobila po vsej Sloveniji in tudi preštevilnih ansamblov, kot je danes ko njenih meja znani narodno za-svetovno znani ansambel bratov bavni ansambel Lojzeta Slaka, ki Avsenik, Veseli planšarji, Zadovolj- bo s fanti s Praprotna zabaval obi-ni Kranjci, Boris Frank, Boris Kova- skovalce. Ansambel Lojzeta Slaka
je najbolj priljubljen zaradi svoje iz,vime narodno zabavne glasbe in kjerkoli z njo nastopa, žanje veliko uspeha in priznanja. Zato je ta ansambel v teku nekaj let izdal že devet samostojnih gramofonskih plošč. Razen tega pa bo v letošnjem letu poleg drugih gostovanj šel tudi na turnejo po Združenih državah Amerike. Poleg ansambla Lojzeta Slaka bo na današnjem plesu igrala še godba „ Fantje z Vrbskega jezera".
19. Slovenski ples bo vsekakor spet novo doživetje za vse, ki se ga bodo udeležili, saj bodo imeli priliko spoznati in plesati po zvokih enega najbolj popularnih narodno zabavnih ansamblov v Sloveniji. Za tiste, ki jim je bolj pri srcu moderna glasba, pa bodo skrbeli Fantje z Vrbskega jezera. In še nekaj: tokrat bo Slovenski ples posvečen res samo plesu. S tem je vodstvo Slovenske prosvetne zveze ugodilo vsem tistim, katerim so se dosedanji plesi zaradi drugih sporedov zdeli prekratki in niso utešili svojih plesavskih strasti. Morda bodo dru-
DRAGI STARŠI, DRAGI ROJAKI!
Kakor lani bo tudi letos ples Državne gimnazije za Slovence. Pripravljata ga oba osma razreda. Služil naj bi gojitvi družabne povezanosti vseh naših prijateljev, staršev, profesorjev in dijakov. Zato Vas prisrčno vabimo, da se čutite z nami povezane in pridete na
gimnazijski ples
Prireditev bo v petek, dne 30. januarja 1970, s pričetkom ob 20. uri v kletni dvorani Doma glasbe (Konzerthaus) v Celovcu. Igrala bosta ansambla „Die Original fidelen Rosentaler" in „The Blue Collectron". V kulturnem sporedu pa bo nastopil moški zbor osmega a in b razreda.
Nimamo določene vstopnine, ker pa je vsa stvar povezana z velikimi stroški in je dobiček namenjen maturitetnim potrebam, Vas prosimo za nekaj finančne podpore.
Za osma razreda:
Franc Poganitsch in Francka Schnidar
Za Združenje staršev:
Franc Stingler, predsednik
Prosoviče
Pred nedavnim je zvezni predsednik Franz Jonas imenoval vrsto zaslužnih gospodarstvenikov na Koroškem za ekonomske svetnike. Med njimi tudi našega rojaka Pavla J o b s t a v Prosovičah pri Mariji na Zilji.
Pavel Jobst je 12. maja 1945 postal župan občine Marija na Zilji.
Od takrat je tesno povezan z gospodarskim napredkom v tem kraju, saj se je v prvih povojnih letih moral sproprijeti z vrsto perečih vprašanj, ki jih je razdejanje minule vojne pov- okolišu Baškega jezera, pri kateri je
dal in takoj pričel z delom obnove v g!, sPet. nezodovoljni. Toda vsem občini. Tako je predvsem njegova za- n*c>l' m, h'}° ,udl ne bo m°žno sluga, da se je občina Marija na Zilji ugodili, kajti želja in okusov je pre-razvila zlasti na tujsko-prometnem več.
področju. Skrbel je za gradnjo	lo-	Kljub	temu pa vedno	spet priha-
kalnih cestnih zvez ter razgledne	ce-	jajo na	naš ples, zlasti	tisti, ki jim
ste na Tabor ter drugih javnih je domačnost pri srcu in te domač-zgradb, kot so javno kopališče v	Br-	nosti na	nobenem plesu	ni manjka-
du, obnova poslopja požarne bram-	|o_ Zato	vabimo |,jwbHdje vesele a
be v Droboliah, gradnja nove sole v	,	, ..v_ . ,	. r
Šmiklavžu ter gradnja poslopja kme- srca ter khcemo na sv,den,e zvečer
tijske strojne postaje. Razen tega je na 19' Slovenskem plesu! bil pobudnik vodovodne zadruge v
zročilo v vseh naših krajih. Pavel Jobst se je svoje odgovornosti zave-
Resnica pri Borovljah
V torek ob 3. uri zjutraj je pogorelo lepo gospodarsko poslopje Krojovceve domačije. Uničeni so bili vsi gospodarski stroji in poljski pridelki, medtem ko je Krajavceve-mu očetu uspelo, da je živino z velikimi napori še rešil. Gasilci iz okolice, iz Borovelj, iz Kožentavre ter domačini so se zastavili z vso požrtvovalnostjo in je ne nazadnje tudi njihovemu prizadevanju pripisati, da je stanovanjska hiša, ki na srečo stoji nekoliko oddaljena od gospodarskega poslopja, ostala nepoškodovana. Na kraj požara so takoj prispeli orožniki, pa tudi župan borovljske občine Sorgo se je osebno na licu mesta zanimal za potek gasilske akcije.
Požar je nastal 'po krivdi dveh niti 14 let starih pobeglih gojencev zavoda v Goričah, ki sta v poslopju zakurila ogenj, „da bi se pogrela". Ko je začelo poslopje goreti, sta se zbala ter sta s posestnikovim avtomobilom pobegnila proti Vrbskemu jezeru, kjer pa sta zadela v nek zid in sta poškodovano vozilo zapustila. Šele proti večeru je orožnikom uspelo, da so mladoletna storilca izsledili.
bil vrsto let tudi predsednik. Prav tako je bil Pavel Jobst dolga leta svetnik okrajne kmetijske zbornice v Beljaku.
Za požrtvovalno delo je bil leta 1958 odlikovan z zlato medaljo za zasluge za republiko Avstrijo.
Imenovanje Pavla Jobsta za ekonomskega svetnika je brez dvoma priznanje človeku, ki ga upravičeno zasluži. Pavlu Jobstu k temu imenovanju iskreno čestitamo!
Vabilo
Katoliško prosvetno društvo Šmihel priredi v nedeljo 25. januarja ob 13.30 uri igro Engel-berta Gangla
■ SIN”
v farni dvorani v Selah.
Prisrčno vabljeni!
Bilčovs
Naše Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ v zimskem času zelo pridno deluje. Kot smo že poročali, je pred kratkim priredilo igro »Vaški iopov“. Seveda pa tisti, ki hodimo samo na prireditve, vidimo le tisto, kar nam nudijo v nekaj urah sporeda. Pri tem pa često pozabljamo, da je za vsako prireditev, predvsem za uprizoritev igre treba veliko truda in požrtvovalnosti. Hoditi je treba na vaje in se razen tega pridno učiti še doma. To pa ni edina oblika delovanja našega društva. Saj ima tudi močan pevski zbor, ki razen samostojnih nastopov deluje tudi v združenih pevskih zborih SPZ.
dela uvedlo tudi nov sodoben način prosvete in sicer s tem, da je za svoje člane priredilo plesni tečaj. Ta izobrazba, ki jo človek v današnjem času mora obvladati, saj spada v splošno izobrazbo sodobnega človeka, je pri članih našega društva našla velik odmev, kajti doslej so se morali družabnega plesa učiti v tujih šolah.
Na posredovanje Slovenske prosvetne zveze nam je Delavska univerza v Kranju dala na razpolago plesnega učitelja tov. Krčona, ki nam res s strokovnim znanjem posreduje in uči družabne plese. Zelo razveseljivo je, da se tega plesnega tečaja
so posredno ali neposredno zakrivili to umazano in gnusno igro. V tej zvezi spričo dejstva, da so grozili celo z miniranjem gradu, še enkrat ponavljamo, da je naše ljudstvo upravičeno zaskrbljeno za varnost življenja in imetja.	' t
Predvsem pa želimo, da bi Mohorjeva družba proti vsem oviram tudi ločena še bolj plodno izpolnjevala svoje poslanstvo v smislu svoje svetle tradicije kot vsenarodna kulturna ustanova.
Sicer pa ni namen tega članka, da udeležuje okoli ^dvajset parov (čla-bi naštevali vsa področja, ki jih naše nov našega društva) in da je že ta društvo goji v svojem prosvetnem prvi poizkus našel tak odziv, delu. Namen teh vrstic je, da naše Prepričani smo, da bodo tečaj bralce obvestimo, da je naše društvo uspešno končali in da bo društvo tu-poleg svojega dosedanjega uspešnega di v bodoče skrbelo za tako izobrazbo svojih članov. To je brez dvoma nova pot v prosvetnem delu in je doslej ta možnost izobrazbe manjkala. To bodo potrdili vsi tisti, ki so čestokrat bili v zadregi, ko so pri družbenih zabavah spoznali, kako potrebno je tudi znanje plesa, ki velja danes za najbolj priljubljeno obliko srečavanja mladih ljudi.
23. januar 1970

?. 'v. L_j

Šfev. 3 (1437) — 5
Petrova ladja v viharju
PAPEŽ O PODOBI SVETA IN CERKVE V NJEM
Ko je Papež Pavel VI. na svojem tradicionalnem božičnem sprejemu imel govor pred kardinalskim kolegijem in drugimi visokimi funkcionarji rimske kurije, ki so mu prišli voščit, je bilo iz njegovih izvajanj mogoče jasno razbrati, kako vidi podobo sveta in cerkev v njem ob koncu nemirnega leta 1969. Papež je poudaril, da je zadnji koncil ustvaril stanje, ki vzbuja splošno pozornost, vendar tudi duhovno napetost. Doktrinarno oživljanje, ki ga je koncil sprožil v cerkvi, potem pastoralni napori, ki prihajajo kot posledica tega napora, liturgijska in kanonska revizija, ekumensko odpiranje, vse to in še mnogo drugih stvari sili cerkev k intenzivnemu razmišljanju.
Po papeževih besedah se je pokazalo, da Se je na določenih omejenih, vendar pomembnih sektorjih cerkve v nasprotju s pričakovanjem koncila pojavil nemir. Tako se n&diskriminiranemu pluralizmu idej in oblik, kar — tako zdaj kaže — ogroža notranjo in-fimno harmonijo katoliške cerkve, pridružuje zdaj na drugi strani intenzivna želja po teološkem preučevanju in mnogo aktivnejša Potreba po organskih odnosih skupnosti.
Tako je papež Pavel VI. skušal poiskati ravnotežje dogodkov in premikov v sami cerkvi. Vsakemu negativnemu pojavu je postavil nasproti njegovo protiutež, pozitivno reakcijo. Medtem ko govori o upadanju religioznega življenja posameznikov, opaža tudi povečano zanimanje za kolektivno religioznost; medtem ko opaža premike k sekularizaciji, ki skuša razobličiti tudi najvzvi-šenejše stvari, poudarja tudi porast občutka družbene krščanske odgovornosti. V tem
Magnetofon
JE STARA REČ
Dandanašnji gledamo na magnetofon kot na enega največjih dosežkov sodobne elektroteh-mke, pri tem pa pozabljamo, da je to pravzaprav zelo star izum. 2e proti koncu prejšnjega stoletja je francoski profesor matematike Paul Janet (1823—1899) razlagal svojo zamisel ^agnetofona članom franc, znanstvene aka-emije, vendar ni bilo zanimanja zanjo. Ta Ravnodušnost ga je razočarala, zato je nehal izpopolnjevati svoj izum.
Nekaj let kasneje je danski inženir Walde-• ar Pulsen napravil prve poskuse v snemanju reprodukciji zvokov na načelu elektromagneta. »Pulsenov registrator" je bil nagrajen na svetovni razstavi v Parizu leta 1900, in s'cer zaradi uspešnega snemanja in reproduk-ClJe glasov na jekleni žici.
Vendar je spet minilo dobrih 30 let, preden o ljudje pokazali zanimanje za ta aparat.
agnetofon je še nadalje spremljala smola.
Neki nemški izumitelj je leta 1930 spravil e , .in svojo tovarno na rob propada. Izpopolnjeval je magnetofonski trak, kakršnega porabljamo zdaj, vložil je velika sredstva v Poskuse, vendar ni uspel.
Sele med drugo svetovno vojno so se spom-s r magnetofona, ker so želeli imeti napravo, r katero bi prisluškovali telefonskim pogovo-•“JN predvsem za vohunske namene in za vo-J ske potrebe. Takrat so začeli magnetofon izpopolnjevati, po vojni pa množično izdelovati.
T°NE SVETINA
gibanju vidi rast novih oblik ravno v trenutku, ko se rušijo stare.
Papež Pavel VI. se zaveda, da takšno iskanje ravnotežja ne negira viharja, v katerem je njegova ladja. Zato tudi pravi: »Spoštovani bratje, ne moremo zanikati, da danes v cerkvi obstajajo skrbi, pogube in nuje in to so za nas nove velike dolžnosti!"
Kaj razume pod temi dolžnostmi? Predvsem skrajno budnost. Papež pravi, da je treba biti pazljiv opazovalec in moder kritik. Danes -se vse preobrazuje, vse postaja problem in nevarnost iluzije celo za tiste, ki so pravoverni. Ko je naštel ta svoja zapažanja, je najprej opozoril na problem klora, na negotovost duhovnikov v njihovem lastnem statusu. Vse to je v preučevanju in mnoge stvari je treba prilagoditi sedanjemu času. Zaradi tega meni papež, da je posebno važno izreči priznanje največjemu delu klera pri njegovi misiji, vendar mu hkrati dati tudi gotovost v njegovem poklicu, v njegovi izbiri, v njegovem odnosu do škofa, v odnosu do vernikov.
Druga stvor, -na katero opozarja papež, je pojav določenega defetizma, ne glede na to, kako malo je takšnih duhovnikov in re-
dovnikov, ki so prevzeti s tem pojavom. Ravno to je »trnjeva krona", je dobesedno rekel papež. Razumemo, je dejal, kako zapleten in dramatičen je takšen fenomen in kako je prepovedano izreči obsodbo nad temi nesrečniki, ne glede na to, koliko povzroča to bolečino in škandale pri njihovih vernikih. Seveda preučujejo tudi ta pojav, vendar se nam zdi umestno potrditi namen, da bomo ohranili nedotaknjeno lepoto celibata v la-tinkski cerkvi.
Končno je papež govoril tudi o mladih. Izrazil je prepričanje, da bodo nove generacije krenile po poti plemenitih idealov, da pa bodo tudi družina, šola in družba dale cerkvi svoj prispevek pri oblikovanju novih ljudi.
Vrhovni poglavar katoliške cerkve je jasno uvidel probleme, ki danes tiščijo cerkev, vendar optimistično veruje, da ti problemi porajajo tudi določene prednosti, ki — če jih pravilno izkoristijo — lahko po njegovem prepričanju premagajo problem. Res je, da cerkev v minulih sto letih ni doživela samo ene krize, toda vrhovna avtoriteta je bila vedno dovolj močna, da je tako ali drugače obvladala te krize, tako da so se zdele umetne. Danes je kriza poglobljena in problem se zastavlja dokaj resneje. Zastavlja se tako resno, da tudi sam papež pravi, da »tega ni treba več skrivati".
Zanimivo je, da se te misli Pavla VI. celo tudi o premagovanju krize nekako ujemajo z vso plejado današnjih kontesfatorjev", tistih, ki zahtevajo hitrejše in globlje spremembe, kot jih izvaja uradna cerkev. Če bi njihova načela zbrali in strnili, potem bi njihova stališča bila približno naslednja:
£ Mnoge stare oblike v cerkvi pravzaprav izumirajo. Če se nova cerkev zares nekje poraja, potem se poraja najprej tam,
Predor pod morjem
bodo zgradili med Francijo in Anglijo
Angleška in francoska vlada po katerih bodo enosmerno vo- jah bodo avtomobilisti sami po-sta sklenili sporazum o gradnji žili električni vlaki. V ožjem stavljali svoja vozila na ustrez-predora pod Rokavskim preli- rovu pa bodo ventilatorji, skla- na mesta, prav tako bo tudi vom. čradili naj bi ga pnbliz- disca opreme ter kontrolne in pri iztovarjanju na drugi strani no sest let. Skoraj vse tehnične druge naprave.	predora. Če upoštevamo carin-
probleme so strokovnjaki ob- Konstruktorji so se odločili ski postopek, bo trajal prevoz delali do podrobnosti. Železni- za železnico predvsem zato, po predoru od francoskega do ski predor bo bolg okoli 50 km, ker bi avtomobili z izpušnimi angleškega cestnega omrežja oa tega bo v dolžini 38 kilo- plini okuževali zrak} ki bi ga dobro uro. metrov tekel pod morjem. Sku- bilo mogoče čistiti le z dragi- Vozni red predvideva, naj pa, z dovozi bo treba zgraditi mi tehničnimi napravami. Za- bi vsak avto naložili najkasne-kakih 70 kilometrov dvotirne nemarili tudi niso psihološke- je v 15 minutah po prihodu na železniške proge.	ga učinka polurne vožnje z postajo. Tako bi bilo mogoče
Varnostni razlogi so nareko- morjbitni™ zastoji v tesnem spraviti skozi predor v obeh vali, da so se odločili za tri ro- Pre“oru; požaru bi lahko smereh okoli 600 motornih vo-ve, ki jih bodo izkopali v dnu PJ- d° katastrofalnlh Posle' na uro. To pa je precej več,
približno 110 metrov pod mor- A„tnm li U d l v j°l b° ?°, statisticmb napove-skn oUdinn	V Ju*.,	Avtomobile bodo nalagali na dih znašal promet leta 1985.
na anJjški C Folkestonom vagone v dveh nadstropjih, Poleg avtomobilov bodo vlaki
francoski h v* T ^ V°ZiU pa ™	prevažali skozi predor seveda
francoski obali. Vecja rova bo- vorne vagone. Predvidevajo, tudi potnike in blago.
sta merila v premeru po 6,85 da bodo vozili vlaki s hitrostjo če ne bo nepredvidenih ovir, metra. Vsakih 250 metrov bo 120 do 180 kilometrov na uro. bodo predor izročili prometu povezava z glavnima rovoma, Po rampah na tovornih posta- že leta 1977.
Drobne zanimivosti
•	Moški se često hvalijo, da imajo več možganov kot ženske, in zares jih imajo 10—15 odstotkov več. Treba pa je upoštevati, da tehta moški povprečno 20 do 25 odstotkov več od ženske in tako ima možganov sorazmerno manj.
•	V mestu Ningpo na Kitajskem stoji star tempelj, ki so ga pred davnimi leti zgradili za ženske, da so v njem molile (kitajska religija veruje v reinkarnacijo, ponovno utelešenje duše), naj bi se v prihodnjem življenju rodile kot moški.
•	Mnogi ribiči v Ameriki povežejo svoje ribiške palice z električno žico (napaja jo baterija), ki paralizira ribo, ko zgrabi za trnek. Tako je mogoče brez napora uloviti tudi velike ribe, s katerimi se morajo ribiči drugod po svetu še dolgo boriti.
•	Včasih je bilo potrebnih precej ljudi, da so gnali mehove za velike cerkvene o'rgle; danes skrbijo za potreben zrak v piščalih avtomatične naprave. Monumentalne orgle v milanski katedrali imajo na primer kar 14 motorjev.
•	Najvišje vzpetine na Luni so v gorski verigi Leibnitz blizu južnega tečaja; dosežejo višino do 10.700 metrov.
•	Če bi lahko ločili vse kamne, ki sestavljajo znamenito Keopsovo piramido, bi dobili dovolj materiala, da bi zgradili meter visok zid okoli in okoli Francije.
O Hitrost zemeljske rotacije narašča postopoma od tečajev, kjer je enaka ničli, do ekvatorja, kjer znaša 456 metrov na sekundo.
•	Zgodilo se je že, da je en sam ogromen roj kobilic pokril in opustošil kar 250 hektarov zemlje. Težo takega roja so preračunali na 50.000 ton.
kjer so kristjani vzeli v svoje roke delo resnične obnove človekove svobode.
H Cerkev se poraja tam, kjer se ljudje podrejajo besedam učitelja, kjer skupno delijo svojo mizo z drugimi in kjer se srečujejo s svojimi nasprotniki na dvogovore.
H Poraja se tam, kjer se Škofi, duhovniki in laiki zares pogovarjajo med seboj, da bi se dogovorili glede zahtev In potreb svojih vernikov in krščanskega sveta sploh.
To poudarjajo med drugim na svoji zastavi ravno tisti, ki se v marsičem razhajajo z uradno cerkvijo, a vendarle želijo ostati na liniji avtentičnih naukov te iste cerkve.
Glasovi kontesfatorjev niso tuji nifi delu najvišje cerkvene hierarhije. Tudi v najbližjih krogih vrhovnega poglavarja dozorevajo podobne ideje kot v glavah posameznih nezadovoljnežev v cerkvah širom po svetu. S tem se odpira možnost za reševanje mnogih vprašanj, ki jih je papež v božičnem govoru kardinalom poudaril kot pojave, ki jih „ne bi bilo modro skrivati".
Papež se je dotaknil tudi nekaterih svetovnih problemov, ki ostanejo odprti. Tako vidi poglavar katoliške cerkve danes podobo sveta in podobo cerkve v njem. Ve, da cerkve ne sestavljajo samo tisti, ki ji oporekajo, niti ne samo tisti, ki stojijo na njenem tradicionalnem stališču. Papež ve, da ni dovolj obrniti samo oltarjev proti vernikom, ampak da je veliko pomembnejše obrniti duše proti konstruktivni perspektivi, kot si jo zamišlja in uresničuje koncil.
(Večer)
B1 III
m
\ P
rr 11 I
ii,
lili;!-,.
Ir«
II
lili lil
lil
'llllill
lijih
III!
PRVA KNJIGA
. ®j grem naprej. Imeli smo sejo v štabu. General je v ce-5? ' sPr»jel moje zamisli, o katerih nekateri niso hoteli niti s,ISQti. In to zato, ker so to bili predlogi majorja, ki še ni
lv> ‘ki ne leze vsem po vrsti v zadnjico iin se jim prezirljivo »Uieji.’
_ Major je premolknil le toliko, da je zvrnil kozarec pi-Ce in nadaljeval veselo:
2 »Ne bo odveč, če veste nekaj tudi o zakulisnem boju. aupam vam in zato govorim z vami o stvareh, o katerih
^rugače molčim kakor grob. Dovolj nasprotnikov sem si na-^°Pal. Niso me resno jemali, dokler jim ni začela teči voda 9do. Vzrok — tradicionalna nemška oholost. Prvič so jo acali v Dražgošah in potem še večkrat. Kaj nam pomaga, kakor noj zakopljemo glavo v pesek. Krogla se prime sakogar. Moja taktika, Ana, katero si lahko osvojite, je ay preprosta. Morda celo preveč enostavna, da bi jo er»i|j. Ravnam se po načelu: klin se s klinom zbija. iParti-, n*ki taktiki dinamičnega in ofenzivnega bojevanja bom v°s le z njihovo, toda s strokovno izboljšano taktiko. Njiho-in* V°iika nam roste pred nosom. Vsak dan so močnejši * zaplenjenim orožjem tudi dobro oboroženi. To je po-' 'čna vojska, ki jo je težko uničiti. Naredili smo nekaj na-ki jih ponavljamo. Nesmisel je terorizirati ljudstvo, če-av to ni v skladu s teorijo o osvojitvi prostora niti z na-
ukom o rasah. Toda s tem smo si nakopali novih sovražnikov. Tega se tepci niso zavedali, zdaj pa se borimo z ljudstvom, ki je premagalo strah, in ne samo s političnim gibanjem. Zadnji čas smo se spametovali. Doseči moramo njegov notranji razkroj. Prodrli bomo v njihove štabe. Zdaj so pijani od zmage nad Italijani, nepazljivi so in zaupljivi. Množice novih ljudi so pridrle k njim. Ena izmed nalog v tem našem velikem načrtu je tudi vaša, Ana. Poslali vas bomo v štab alpske cone, ki vodi odpor na področju do Trsta."
»In kakšna bo moja naloga?" je vprašala z velikimi očmi, ki so prikrile senco strahu.
„Da vas nihče ne odkrije. Čakali boste na posebno nalogo. Ne bom vas po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Želim, da se vrnete. Potem boste ostali tolmač v našem štabu in sodelovali pri posebnih nalogah."
»Mesec ali dva. Najdlje do zime, ko se bo naša operacija končala. Koristite nam lahko več kakor četa pogumnih mož.”
Molčala je in strah pred novimi nevarnostmi jo je prevzel Opazil je zaskrbljenost v njenem obrazu.
»Morate se obnesli. Bolje, kakor se je kdor koli doslej. Vaš uspeh bo moj uspeh in moj uspeh bo vaš. Ljubim nevarnost, tveganje in uspeh. Nekaj nemirnega imate tudi vi v krvi. Zapomnite si tale izrek, ki ga pomnim od takrat, ko sem v prvih letih akademije vneto prebiral Nietscheja in mi je bil še prav posebno všeč, ker je tako preprost in pomemben: KDOR NI PTICA, NAJ NE SEDA NA ROBOVE PREPADOV!"
»Čudovit izrek. Zapomnila si ga bom." Zaploskala je. »Midva spadava k pticam."
»Dva orla.”
»Oh ne! Jaz sem samo lastovka."
Nečesa pa se zavedajte, če se imate za ptico! Vse, kar
zemlja priklepa nase, kar ostaja na tleh, ko se ptice dvigajo v višave, jih sovraži in jim zavida. Pred temi so ptice vedno v nevarnosti. In kaj more ptica? Lahko jih prezira, vendar mora misliti nanje, ker ni ptice, ki bi lahko živela samo na nebu. Meni naši zelo zavidajo. Jaz pa živim mimo njih. Če sem močan, bom močnejši. Če sem slabič, naj podležem!"
Wolf je na dušek izpraznil svoj kozarec in razgreto nadaljeval:
»Zavist je babica vojne. Saj je potisnila človeku kamen v roko, kopje in zdaj avtomatsko orožje. Nikoli ne podcenjuje tega čustva, ki neti spopade med ljudmi bolj kot med zvermi. Pa pustiva vojne stvari za danes! Vi se smehljate, samo smehljate in čudovito znate poslušati človeka, kar je veliko priznanje tistemu, ki govori, obenem pa je za žensko pogoj, da se je ne naveličaš." Za hip je umolknil in nato predlagal:
»Popijva še nekaj, Ana! Včasih je prijetno biti pijan ali krvi ali vina ali ljubezni in živeti samo za danes, brez včeraj in jutri."
Ana je natočila. Ko sta izpila, je začutila, da postaja omotična in razigrana. Videla je, da je iz majorjevih oči izginil hlad, da je prijazen, morda zaljubljen, vsekakor pa dobro razpoložen in zgovoren.
Prijel jo je za roke.
»Kako nežne in lepe roke imate. Po očeh in rokah ocenjujem človeka. V očeh je duša, v rokah značaj in temperament, Samo brati je treba znati."
»Vi mnogo veste o človeku."
»Več o ljudeh, manj o človeku, najmanj o sebi."
»Kako to? Tudi jaz se zalotim, da se prav nič ne poznam."
»Zelo enostavno. Nagnjeni smo, da bežimo pred tem, česar ne poznamo 'in kar nas plaši, k stvarem, ki so prepro-
« — Štev. 3 (1437)
■■m

mam
."lii
vy!^vIy!vIvXv.v
23. januar 1970
ODNOSI MED LJUDMI:
Kaj je to - dama?
Ta beseda sega daleč v zgodovino in je že od nekdaj pomenila ženo, ki se odlikuje s plemenitostjo in predvsem taktnostjo v odnosih med ljudmi. Naziv dama vsebuje več sestavin: dovršenost, skladnost, ki je posledica dobre vzgoje, okusno oblačenje in izobraženost.
A kako postati dama? To ni lahko. Ne gre zgolj za lepo vedenje, spoštovanje določenih družabnih pravil, občutek za nujne kompromise, temveč tudi za tisto, kar imenujemo „taktnost“, tisto, kar je v človeku zasnovano intuitivno in nagonsko. Sleherna žena nosi v sebi vse možnosti, da postane dovršena. Kako pa naj se ta dovršenost izraža navzven? Le nekaj primerov!
— Dovršena žena, dama, se v trgovinah ljubeznivo vede do prodajalk. Izbira tisto, kar želi, in se zahvali, ko so ji pokazali blago, ki pa ji ne ugaja. Rekli boste, da je to nemogoče, ker so prodajalke največkrat zelo neljubeznive. Izjeme so res, a poskusite vi prvi z ljubeznivostjo!
— Na ulici, sama ali v družbi, dama ne skuša pritegniti pozornosti. Ne liči se pretirano in se ne oblači izzivalno in ekscentrično. Njena garderoba in šminka izdajata dober okus, harmoničnost in preprostost. Če jo kdo pogleda, ne dela iz tega problemov. Nikoli ne gleda mimoidočih, koraka po ulicah z dvignjeno glavo, vendar zazna znance, ki jih je treba pozdraviti. Če je v družbi, ne govori prehrupno in si pri govoru ne pomaga z gibi.
— Na delovnem mestu je resna toda prijetna. Družinske in osebne skrbi pušča doma in ne obremenjuje z njimi sodelavcev, ne posluša pripovedovanja neokusnih šal, je vedno ljubezniva in uslužna, pa tudi malce rezervirana“. Poleg tega se vsako jutro umije od glave do pete, vsak teden si opere lase, vsaj dvakrat na leto obišče zabozdravnika, si redno pere perilo in obleke, uporablja dezodorante in se ne dišavi z močnimi parfumi.
— Kadar je v večji družbi, je ljubezniva z gostitelji. Nikoli ne govori o ljudeh, če le-teh ni zraven, ne govori o tujih slabostih, ne komentira neokusne obleke znanke.
Kot vidite, zares ni lahko biti dama. Morda pa bi le poskusili, da bi se vsaj približali temu nazivu.
Korist in škoda kave
Naj je vaše srce še tako zdravo, vaše ledvice brezhibne, jetra neuničljiva in živci ne-načeti, vam bo le nekega dne rekel zdravnik: „Pazite na količino kave!"
Če ubogljivo sledite zdravnikovim navodilom, boste nekega dne zbrisali črno kavo s svoje pivske karte — često brez pravega razloga. Razen, če ste zelo živčni in slabo spite, se ni treba odreči skodelici jutranje in popoldanske črne kave. To je dober na^ pitek, ki pospešuje delovanje srca, ledvic in možgan, premaguje utrujenost in lajša dihanje.
Tako nekako so izzveneli nasveti enega izmed pariških zdravnikov, ki je svoja dognanja objavil v francoskem znanem dnevniku.
Nadalje zatrjuje omenjeni zdravnik, da čaj huje razdraži živce kot kava. V 100 gramih kave je le en gram kofeina, v enaki količini čaja pa so štirje grami teina, ki deluje na telo prav kot kofein. Profesor Leone Bine je prvi rehabilitiral kavo, ko je dokazal, da kava lajša dihanje pri prsni angini, ko širi velike žile — arterijo in koronarno veno. Sicer pa zdravniki še danes predpisujejo srčnim bolnikom injekcije kofeina za oživljanje delovanja bolnega srca. Kofein je še vedno sestavni del mnogih zdravil za srčne bolezni.
Po velikih naporih in dolgem pešačenju skodelica kave hitro osveži telo, mišicam pa vrača elastičnost. Kava vpliva na dihalne centre v možganih — lajša delovanje pljuč, kofein pa je eden izmed sestavnih delov zdravil zoper astmo. Znano je, da je književnik Balzac med delom popil po 72 skodelic kave na dan; zato je mogel delati za mizo tudi po 18 ur brez počitka! Kavi je tudi prisodil, da mu je omogočila delovno zmožnost. Balzac je imel prav — a ne v vseh ozirih. Res je, da kava stimulira možgane in lajša umsko delo. Če pa jo uporabljamo v večjih količinah, nam sicer začasno odpravlja utrujenost, ne odpravlja pa vzrokov zanjo in končno pripelje do živčnega zloma.
Pretirana uporaba kave povzroča neneh-
Pravilno se obnasa/mo.7
Ne nosi tajnosti iz hiše, ne pusti jih skozi vrata svojega stanovanja!
družba zmerom zaželena. Celo ljudje, ki živijo s teboj v istem stanovanju, čutijo vča-
Ce te kje pričakujejo, se ne sih potrebo, da bi bili sami.
pogovarjaj z znanci na cesti in sosedami po stopnicah! Slučajen klepet ne opraviči tvoje zamude.
Poslušaj, kadar ti drugi kaj pripovedujejo. Ne pokaži s svojo mimiko in izrazom, ka-
Oziraj se na delo in potrebo po počitku drugih ljudi.
Ocenjuj delo drugih prav tako kot svoje lastno.
Ne žali jih z omalovaževanjem njihovih možnosti.
Ne izposojaj si knjig in dru-
ko komaj čakaš na to, da boš gih predmetov pri ljudeh, ki
no nespečnost. Pomanjkanje spanca vpliva na živčni sistem, pojavi se vrtoglavica, drhtenje (pri zelo težkih primerih); prevelika uporaba kave lahko povzroči delirij, ki je na moč podoben deliriju alkoholika. Tu je torej nevarnost kave: škoduje živcem, če jo uživamo v prevelikih količinah.
Dekafeizirona kava (osvobojena kofeina) ni idealna rešitev, ker mora prav tako povzročiti neprijetne posledice. Da bi ji očuvali aromo, izrabljajo tovarnarji kemične sestavine, ki po daljšem uživanju delujejo na ledvice, jetra in krvni obtok.
Zato je manj škodljivo popiti eno skodelico kave kot tri skodelice dekofeizirane. Zmernost pri uporabi tega napitka je najboljši čuvar zdravja.
Drobni nasveti
■	Sveže klobase ne bodo popokale pri pečenju, če jih predtem segrejete v vreli vodi in povijete v moko.
■	Pred kurjenjem prostorov je treba sobo najprej dobro prezračiti. Toplotni učinek bo — večji.
® Kadar leži belo perilo predolgo v omari, porumeni. To boste preprečili, če boste vsak kos perila zavili v bel papir.
■	Ko prišivate gumb na obleko, de-nite med blago in gumb vžigalico. Tako prišit gumb boste lažje odpenjali in zapenjali.
■	Najlonke bodo trpežnejše če jih boste pred prvo uporabo potopili za 12 ur v mrzlo vodo.
■	Nikar ne poskušajte zmehčati novih čevljev z zvijanjem usnja! Raje notranjost čevljev dobro zdrgnite s koščkom vate, namočene v gorilni špirit. Z lahkoto jih boste obuli.
Staro in novo v stanovanju
lahko sam spregovoril.	žive s
Ne domišljaj si, da je tvoja ker ti
teboj pod isto streho, je to bolj komodno.
Strogo loči svojo posest od posesti drugih — prav zato, ker so ti blizu.
Ne obljubljaj svojim bližnjim, česar ne moreš izpolniti. Ljudje, ki te vsak dan vidijo, zahtevajo, da jih ne razočaraš.
Če se ravnate po teh majhnih načelih, prizanašate svojim živcem — to boste kmalu uvideli; prizanašate pa tudi svojim bližnjim — in hvaležni vam bodo!
Danes je veliko ljudi prepričanih, da je sodobno oblikovano pohištvo hladno in neosebno in da ga je treba „zmehčati“ s starinskim porcelanom, staro sliko ali čim drugim.
Usklajenost starega stilnega pohištva in starega porcelana na primer ni nič novega. Samo po sebi je razumljivo, da sodita skupaj in da se odlično ujemata v stanovanju. Bolj problematično in tvegano pa je uskladiti star predmet s sodobnim okoljem in ga vnesti med sodobno oblikovano pohištvo. Tu je potrebno določeno znanje, predvsem ipa — okus, da bi dosegli kar najlepše učinke.
Kaj naj torej naredimo z nekaj lepimi starimi krožniki, ki smo jih našli v skrinji naše babice, kaj s starinsko posodo za juho, sliko, vazo ali skodelico, ki je edina ostala od številnega servisa, in kaj s staro petrolejko? Predvsem so to predmeti, ki jih najraje vnašamo v svoja stanovanja, prav tako pa kolovrate, stare ure in kipce.
Če imate starinske krožnike, si uredite v dnevni sobi jedilni kot: miza s štirimi ali šestimi stoli je osnovna postavka, nad mizo je luč, ki osvetluje celotno površino. Mizo prislonite z eno od krajših strani ob steno. In prav na to steno obesite svoje lepe stare krožnike! Če jih imate za parno število, naj bodo v eni vrsti, neparne razporedite na steni asimetrično.
Samo en starinski leipo poslikan krožnik zadostuje, da zaživi cela stena. Ne obešajte ob njem kaj „sodobnega“, morda polivinilske o-kraske s posodicami za cvetje ali še kaj hujšega!
Največkrat nam preostane od razkošnega in številnega servisa le jušnik. Najmanj smo ga pač uporabljali in še vedno ni šel v črepinje. Že sam po sebi je zelo lep okras, seveda če je poslikan. Postavite ga na kakšno nizko omarico, komodo, polico. Imeniten okras je tudi stara kristalna steklenica, tak kozarec: vanju vtaknemo en cvet, morda dva — raje manj kot več, v staro skodelico pa prvo pomladno cvetje.
Danes so v veljavi tudi slike starih mojstrov. Seveda jih ni toliko, da bi vsak ljubitelj prišel
na svoj račun, vrh tega pa so tudi cene domala astronomske. Kupite torej reprodukcijo, jo dajte kaširati, potem pa jo premažite z brezbarvnim lakom. Ne uokvirite slike s steklom! Z lakom premazana bo učinkovala kot dragocen original.
In še napotek: star porcelan in kristal sodi k rustikalnemu pohištvu brez leska. Če imate mahagonijevo pohištvo z visokim leskom, in nimate dovolj poguma in okusa, je bolje, da se starinskih predmetov v prostoru izogibate.
Poskusite!
TOPLA JETRNA KLOBASA —
ZA TAKOJŠNJO UPORABO
1 del pustega zmletega kuhanega mesa, 1 det mastne svinjske glave (zrezane na drobne koščke)* 1 del jeter, sesekljanih in pretlačenih, 1 del belega kruha, zrezanega na kocke in navlaženega z mlekom ali juho, sol, poper, klinčki in majercn.
Vse skupaj dobro zmešamo in natlačimo v daljše svinjsko črevo. Kuhamo počasi 30 do 40 minut, nato ohladimo. Pred uporabo klobaso spečemo.
KMEČKA VEČERJA
4 lepe svinjske zarebrnice, sol, poper, žlica masti* 4 krompirji, 4 čebule, 8 korenov in zelen peteršilj.
Na masti popečemo zarebrnice, ki jih prej osolimo in tudi malo popopramo. Biti morajo rjavkasto rumene. Prilijemo jim prav malo vode, dodamo Šo olupljen krompir, čebulo in ostrgano korenje. Vso skupaj pokrijemo in dušimo. Ko dušimo, moramo paziti, da ostanejo vsi dodatki — krompir, čebula in korenje — celi. Med dušenjem jed dosolimo.
Jed postavimo na mizo v plitvi skledi in jo potresemo s sesekljanim peteršiljem.
SVINJSKO MESO — PEČENO ALI KUHANO V SOPARI
Pol kilograma svinjskega mesa, kg krompirja, čebula, malo paprike, del kisle smetane, 2 del kisfoga mleka in sol.
Meso zrežemo na tanke ploščice ali koščke, krompir olupimo in ravno tako zrežemo na listke. V pomaščeno posodo stresemo malo na kolesca zrezane čebule, dodamo meso, ga malo osolimo, potresemo s papriko in čebulo, na vrh denemo krompir, ki ga tudi osolimo, čez vse polijemo kislo mleko in smetano. Tako pripravljeno jed lahko spečemo ali skuhamo v sopari.

ste in jih lahko obvladamo. Zato se zatekamo k drugim," je dejal in nekoliko močneje stisnil njene roke v svojih.
.Boli me. Kako močne roke imate. Moje se kar izgubijo v njih.”
.Močne roke imam. Vojaško kariero sem začel pri gorskih lovcih. Mnogo sem plezal v Alpah. To utrjuje voljo. Je pa tudi sla po življenju. Nihanje med življenjem in smrtjo daje našemu bitju tisto, kar da železu kaljenje. Življenje brez tveganja je kruh brez soli. Navadno dolgočasje."
„V vas je duh Vikingov. Imam vas za utelešeno drznost."
.Morda. Toda niso bili le Vikingi utelešena drznost. Drži pa, da so bili precej razvpiti. Jaz tudi naše preziram. Mi smo okuženi z malomeščani in s prežvekovanjem povprečnosti, ker imamo množice ljudi brez lastnih misli. Ne veste, kakšna gniloba se skriva v našem zaledju. Ko premagamo svet, se bomo spopadli z lastnim gnojem. Ti nam kopljejo grob bolj kakor Judje. Pa pustiva to, Ana, da ne rečem kaj takega, kar bi teže prenesla. Z vami sem pošastno odkrit. Drugače z nikomer. Zlata zahteva našega časa je: lagati, ker je v rajhu vsakdo, ki je odkrit, sumljiv. Živimo v stoletju laži in propagande, kar je eno in isto. Zato je govorit resnico kaj nevarna zadeva. Vendar mora biti lepo podana in prikrita, da tekne. Čeprav v rajhu firer misli za vse, se lahko mnogo reče, samo treba je vedeti, kje, komu, kdaj in kdo kaj reče. Kdor zna uporabljati to resnico, ni v veliki nevarnosti, da bi zavozil. Vse to vam govorim le zato, ker ste mi blizu. Rad bi vas opozoril na mnoge nevarnosti, ki groze kot čeri v morju, za tiste, ki plovejo v megli. Teh stvari nas ne naučijo v šoli. Imeti je treba zanje poseben občutek, in tudi ni slabo, če se kdaj opečeš, ali pa da vidiš vsaj druge, ki so se osmodili, kakšno glavo brez las In brazgotine na koži, kjer so usahnili mehurji. >Pri tistih,
ki so preveč videli, pa morda tudi kakšno votlino, kjer so jim izkopali oči. O nekaterih mojih tovariših ni duha ne sluha. Zakaj? Ker niso upoštevali pravil igre v našem norem stoletju in so hoteli biti resnično resnični, ne da bi pri tem upoštevali svoje moči in možnosti. Prikrajšali so jih za glavo ali pa jim nasuli svinca v trebuh."
„Kar strah me je vaših besed. Že mama me je večkrat opozorila, da govorim nepotrebne stvari in se včasih potegujem tam, kjer se ne da nič pomagati," je rekla in si zaspano pomela oči.
Major pa je dodal: »Prav zato sem vas opozoril. Dam vam dober nasvet. Molčite in poslušajte, poročajte samo to, kar zahtevajo, in ne zanimajte se za stvari, ki se vas ne tičejo! Izognili se boste marsikateri nerodnosti."
»Poslušala vas bom."
»Vesel bom, če seme mojih besed ne bo padlo na kamen", je dejal major, vstal in se sprehodil po sobi, do bi ukrotil strast, ki je zagorela v njem.
»Zamoril sem vas, kajne? Sem za to, da obrneva ploščo."
Stopil je k njej in jo od zadaj objel čez prsi, ji nagnil glavo in jo poljubil. Prepustila se mu je kot mrtva stvar, ne da bi se zganila. Sredi dejanja je začuden obstal.
»Brez kompliciranja, Ana, ostal bi pri vas, če me želite. Zelo ste me vznemirili."
Pogledal ji je v oči. Njih sinjina pa je bila kot nebo, kjer zmrzujejo zvezde. Rahlo se je nasmehnila.
»Rekli ste, da ste neobčutljivi."
»Bijete me z mojim lastnim orožjem. In kaj, če nisem?"
»Ljubše bi mi bilo, da ste, kot pa da bi mislila o vas, da zvončkljate z besedami v prazno."
»In če ostanem kljub temu?"
»V vaših rokah sem. Povedali ste mi dovolj. Imela pa bi občutek, da sem bila poceni kupljena. Mene ne bi imeli.
Telo, kakršno je moje, lahko najdete kjer koli. Jaz bi bila mrtva stvar, kar ne bi bilo zanimivo zame, še manj pa za vas, ker ste verjetno zelo zahtevni."
VVolf se je zmračil in namršil čelo. Nekaj časa jo je opazoval in se boril v sebi, potem pa je rekel:
»Razorožili ste me učinkovito in preprosto."
Roke so mu omahnile. »Tega, česar si želim pri drugih, ne bi maral od vas. Bilo je dobro in potrebno, da nekaj več veva drug o drugem. Zahvaljujem se vam za prijeten večer."
Oblekel se je, ji podal roko in odšel.
2
Naslednjo noč je majorju Wotfu pogoltnilo delo v štabu. Od generala je dobil nalogo, da analizira stanje na vojnem področju do Trsta, glede na svoje zamisli o razkroju band. Kmalu po polnoči je odslovil večji del svojih ljudi, ki so mu urejevali podatke, sam pa se je lotit zaključkov. Na mizi je imel razgrnjenih nešteto papirjev, podatkov in poročil. Vztrajno se je poglabljal v najnovejše vesti o zadnjih partizanskih napadih, o stanju brigad in njihovih premikih in iz tega delal napotke za nemške enote.
Po kapitulaciji Italije se je položaj hitro spreminjal, in potrebno je bilo naglo ukrepati, da se zajezi vsestranski partizanski prodor. Za spopad z Angleži in Američani je področje zahodne Slovenije z Julijsko krajino postalo bistveno važno. Prometne zveze — soška železnica in železnica Ljubljana—Trst — so postale žile dovodnice in odvodnice, vanje pa se je razraščal strupeni tvor — osvobojeno ozemlje ali Bandengebiet, kot ga je z generalovo terminologijo označeval tudi Wolf na svojih kartah.
(Se nadaljuje)

LJUDJE NA MEJI
Oglej si Podrožco, popotnik!
(Oliver Brankovič, ILUSTROVANA POLITIKA, Beograd)
Izberite tudi vi!
| V OGNJU PREMINULI, zapiski o nacističnem nasilju SM-na Poljskem, 256 str., pl.	72.—
B Emil Sovdat: TAM KJER TEČE BISTRA ZILJA, spomini na partizanska leta na Koroškem,
132 str., slik. priloge, ppl.	36.—
■	Svetozar Ševo: DESANT NA DRVAR, nemški napad na
glavni štab jug. osvob. vojske, 208 str., ilustr., ppl.	43.—
H Z OČMI ZAZRTIMI V SVOBODO, zbornik o koncentracijskih taboriščih, 392 str., slik. priloge, ppl.	75.—
H Norbert Fryd: KARTOTEKA ŽIVIH, romon iz koncentracijskega taborišča, 400 str., pl.	58.—
■	Stane Terščak: UKRADENI OTROCI, dokumentarna razprava o nasilnem preseljevanju slovenskih otrok
med nacizmom, 272 str. ilustr., ppl.	35.—
■	Stefan Heym: ZADEVA GLASEN APP, roman o gestapovskem nasilju na Češkem, 272 str., ppl.	62.—
B Charles de Gaulle: VOJNI SPOMINI, biografska izpoved ene največjih polifičnih in vojaških osebnosti 2 knjigi 1270 str., pl.	438.—
B Hans Hellmut Kirst: TOVARNA OFICIRJEV, roman o
vojaški šoli, 700 str., pl.	95.—
B UPOR, izbor proze iz narodnoosvobodilne vojne,
262 str., ilustr., kart.	20.—
B Mirko Milojkovič: KRI NA LISTJU, zapiski o partizanskem vojskovanju v Sumadiji, 238 str., pl.	39.—
B William Shirer: VZPON IN PADEC TRETJEGA RAJHA,
2 knjigi 2522 str., polusnje	401.—
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti
KNJIGARNA „NA$A KNJIGA" CELOVEC V/ULFENGASSE
Podrožca, novembra 1969. — Ko je načelnik jeseniške železniške postaje prvič službeno poklical sosednjo postajo Podrožco (Rosenbach) v Avstriji, je pomislil, da se nekdo norčuje iz njega. Po telefonu je govoril v nemščini, odgovoril pa mu je nekdo v slovenščini:
„Tu je Podrožca, govori načelnik železniške ipostaje Živkovič ...“
Pomislil je, da je dobil napačno Zvezo, zato je načelnik jeseniške postaje še enkrat poklical svojega soseda. In znova je zaslišal isti glas. Nesporazum je bil hitro pojasnjen. Izkazalo se je, da je naključje naneslo, da je šef naše postaje Nemec Viktor Nachtigal, a šef postaje v Podrožci Ignac Živkovič, ki nosi srbski priimek.
„Ne da bi hotela, sva z Ignacem postala podobna popu Čiri in popu Spiri," je v šali povedal Viktor Nachtigal, ki smo ga našli v pisarni, ko je končal govor s Podrožco. „Tudi v
iEa dobro voljo
Kavboj pride v bar in naroči vedro viskija za svojega konja, ki vedro v dušku izprazni. Gostje ostrmijo od začudenja. Končno pa vpraša točaj:
„Ali ga vi ne boste požirek?"
„Kje pa," pravi kavboj, „saj moram vendar jahati!“
*
»No, Majdka, kaj bi počela, če bi bila že tako velika, kakor sem zdajle jaz?" sprašuje tetka svojo majhno nečakinjo.
»Najprej shujševalno kuro," ji odvrne mala nesramnica.
„Danes sem srečal prijatelja Smolo."
»Kako mu kaj gre? Ali se je že oženil ali pa si mora še vedno sam gospodinjiti?"
»Obojer
9|6
»Ti bi me torej rad prepričal, da imaš vedno zadnjo besedo pri vseh sporih z ženo?"
»Seveda. Ta zadnja beseda je ,Da draga’."
Bogata, a postarana gospodična je imela mačko, ki je ni nikoli pustila iz hiše. Nekoč je šla poleti na daljše potovanje in sklužkinja je dobila tole Pismo:
„Zelo dobro se imam. Spoznala sem čudovitega prijatelja: vsak dan kosiva in večerjava skupaj.
P. S. Spusti mačko kdaj iz hiše."
»Cul sem, da je kodtor Dolinar tvojo ženo, ki je bila tako nervozna, kar hitro ozdravil?“
»Drži! In sicer prav preprosto: rekel ji je, da so slabi živci znak sta-r<tnja . . .“
Avstriji se nama smejijo in zbijajo šale na najin račun. Pravijo: na Jesenicah vodi železniško postajo Ne-niec, v Podrožci pa Srbin! To je delila resnica. Nachtigal pomeni v nemščini slavec. Moji predniki so bili res Nemci, ker so živeli na Bavarskem, blizu Miinchna. V luteranskih časih so pribežali v Slovenijo, kjer so se naselili v Mokronogu, blizu Trebnjega Ja Dolenjskem. Kakšna je Živkovi-teva zgodovina? Naj nam jo pove sam. Pojdimo v Podrožco. V trinajstih minutah bomo tam, vesel bo našega obiska."
Že od prvega srečanja sta Viktor Nachtigal in Ignac Živkovič prijatelja. Zbližala ju je nevsakdanjost nJUnih priimkov.
»Že več let,- če se ne vidiva, se vsaj večkrat na dan pogovoriva po telefonu," je povedal Viktor Nadinih „Vsako jutro me navadno vpraša, kaj je novega v Jugoslaviji. Jaz Jtu najprej preberem naslove iz na-S'h časopisov.
Pred nekaj dnevi me je Ignac poklical, bil je vznemirjen: ,Radio Dunaj je poročal o velikem potresu, ki je prizadel Banjaluko. Povej mi, prosim, kaj se je zgodilo/ Povedal sem vse, kar sem o potresu vedel. In poglejte, danes, pred nekaj minutami me je poklical:
^Viktor, moja uprava v Beljaku pošilja ponesrečenim v Banjaluki vagon odej in postelj. Povej mi, kako naj naslovimo pošiljko/ je rekel s tresočim se glasom, ker je pomoč njegova zasluga.
V začetku sva se pogovarjala po telefonu, pozneje pa sva se še bolj zbližala. Ignac je z ženo Frido začel obiskovati moj dom, a jaz in moja žena Marija sva šla večkrat k njim v Podrožco. Tako je bilo do lani, ko je pri meni doma zazvonil telefon:
,Halo, gospa Frida je danes ponoči umrla/ je sporočil namestnik postaje-načelnika iz Podrožce.
Takoj sva z Marijo odpotovala k prijatelju,. ki ga je zadela nesreča. Pred očmi imam njihovo družinsko grobnico. Na spomeniku so v kamen vklesana imena: Mijo, Magdalena, zdaj pa še Frida Živkovič ...“
Na peronu v Podrožci, ki je čist, kot bi bil nov, nas je sprejel človek šestdesetih let v temno modri uniformi.
»Veseli me, da ste prišli," nas je pozdravil Ignac Živkovič. »Kadar pridejo gostje iz Jugoslavije, se mi zdi, kot bi posijalo sonce. Saj ni nič čudnega. Moji predniki so prišli iz okolice Slavonske Požege. Ded Vuk-mir, oče Mijo, mati Magdalena ... Oče je prišel v Avstrijo še pred prvo svetovno vojno, jaz pa sem že Avstrijec. Rodil sem se v bližini, v Borovljah. Ko so Nemci vdrli v Avstrijo, so me odvedli na občino in ukazali:
,Herr Ignac, od zdaj ste Schiffko-tvitsch, razumete?'
^ ,Kje neki, kakšen Schiffkosvitsch, če pa imam tako lep priimek Živkovič/ sem dejal, ker se je v meni nenadoma zbudil ponos pradedov. Pri tem je ostalo, čeprav so mi grozili z zaporom."
Skoraj vsako popoldne, ko konča delo, pride Ignac Živkovič z vlakom na Jesenice na čevapčiče in kozarček cvička. Tudi navdušen planinec je, zato je član planinskega društva »Jesenice". Povzpel se je že na vrh Triglava in na Mangart. Dopust preživi vsako leto v Jugoslaviji.
»Z Viktorjem sva se tako zbližala, da poznam vse njegove muhe, on pa moje. Če bi jaz oblekel njegovo uniformo, on pa mojo, bi vse teklo kot namazano. Nihče ne bi opazil spremembe. Razlika bi bila le ta, da bi njega klicali Herr Nachtigal, mene pa tovariš šef," je z nasmeškom povedal Ignac Živkovič.
»Včasih se zgodi, da v enem dnevu prepelje med dvema postajama tudi več kot 60 potniških in 40 tovornih vlakov. To ni šala. Spominjam se še, da je neke noči pripeljal tovorni vlak. Tedaj se je več kot pet tisoč kubičnih metrov zemlje zrušilo na progo. Pretila je nevarnost, ker bi kmalu moral pripeljati naslednji vlak. Nisem poklical svojega pomočnika, niti avstrijskega ministrstva. Telefoniral sem Nachtigalu. Takoj so prišli jugoslovanski vagoni. Vsak je začel čistiti na svoji strani, zemljo smo na-tovarjali na vagone in odvažali. Brezplačno. Zato mi srce oživi, ko zaslišim žvižg jugoslovanskega vlaka.
Mnogokrat sem že doživel, da so me obiskali potniki in mi rekli: Sprevodnik nam je povedal, da se pišete Živkovič. Med tem, ko čakamo na odhod, bi radi pozdravili svojega rojaka/
Pred dnevi je prišla v mojo pisarno neka ženska iz Mostarja. V naročju je nosila otroka. ,Potujem v Wiener Neustadt k možu. Zaposlen je v tovarni. Izgubila sem vozno karto. Kaj naj storim?' je rekla vsa obupana.
,Kaj bi naredili? Potujete k možu/ sem rekel in ji napisal novo vozovnico, v državno blagajno pa sem dal svoj denar."
V tem trenutku je stopil v pisarno načelnika železniške postaje Podrožca dr. Franc Ritoni, pravnik železniške direkcije v Beljaku.
»Obiskal nas je Nachtigal," je vzkliknil. »Sestala sta se avstrijski in jugoslovanski konzul. To je državniški sestanek ,na najnižjem' nivoju. Če bi bili vsi železničarji na svetu takšni in če bi tako delali, ne bi bilo več meja med državami. Poglejte, tudi mene 9ta že naučila slovensko."
Resnično, v tem trenutku bi lahko človek, ki bi poslušal slovenski pogovor in šale, na postajno poslopje zraven napisa »Rosenbach" postavil še napis »Jesenice". To je vsakdanji prizor. Prijateljstvo dveh načelnikov postaj so prevzeli tudi železničarji obeh postaj. Letos so železničarji jeseniške postaje obiskali svoje prijatelje in skupaj so se povzpeli na 2300 metrov visoki Ankogel. Tam so pojedli 300 čevapčičev in pečenega prašička. Prijatelje iz Podrožce pa so naši z Jesenic povabili na trgatev v mokronoške gorice.
Pravnik dr. Franc Ritoni je začel zafrkavati oba .konzula'.
»Težko je priti do konca Herr Živkoviču, če se razjezi in zavre v njem vroča slovenska kri," je rekel. »Pred kratkim sem poslal postaji v Podrožci uradno pismo, ki zahteva od postaje več denarja. On nam je z avstrijsko doslednostjo in z jugoslovanskim humorjem poslal uradni odgovor, ki je bil kratek in jedrnat: ,Cela Tuzla jednu kozu muzla'. Nihče mu ni zameril. Povejte zdaj, gospod Živkovič, kakšno novo šalo ste pripravili direkciji?"
Živkovič se je široko zasmejal in dejal:
»Tole je šala za našega Nachtigala, ki naj jo ponese s seboj na Jesenice: Neki mlad Jugoslovan je prišel delat na Dunaj. Tam je našel veselo družbo, zato je denar zapravil, namesto da bi ga poslal domov. Očetu pa je napisal pismo: ,Dragi oče, ako ne-češ novca slati, Dunav če me pro-gutati/ Kmalu je prišel očetov odgovor: ,Dragi sine, znaš da novca nema dosta, čekamo te ispod mosta."
Ob slovesu nas je Ignac Živkovič spremil do vlaka, ki je točno ob določenem času odpeljal proti Jesenicam. Držal je prijatelja za roko in tekel ob vlaku, glasno govoreč:
»Dragi Viktor, takoj ko boš prišel na Jesenice, mi sporoči."
»Nič ne skrbi," mu je odgovoril, »takoj te bom poklical."
ŽIKA SREČKOVIČ
Maščevanje
»Od danes," Je rekel človek psu, »se najini nazori razhajajo: postal sem predsednik Združenja prijateljev psov."
»Nekoč pa si vendarle verjel v ljudi," mu je očitajoče odvrnil pes.
»Da, pač. Bil sem neumen — do neke mere."
»Že mogoče," je dejal pes. »Toda ti boi tak tudi umrl."
»Motiš se," je rekel človek. »Za začetek se mislim iznebiti prav tebe."
»Misel ni slaba," je rekel pes. »Le zakaj!"
»Zato, ker odslej ljubim pse nasploh in ne samo tebe, mrcina."
»Po dvajsetih letih zvestobe! Po vseh slastnih kosteh, ki sva jih skupaj oglodala!!*
„Da," je rekel človek.
»Zbogom," je dejal pes.
In dolgo se je pes klatil po ulicah In premišljeval, kako bi se maščeval svojemu gospodarju. Nazadnje se mu je posvetilo: Postal je predsednik Združenja prijateljev ljudi.
Slamnati vdovec
»Naš Jirži pa na veliko izkorišča odsotnost svoje žene," je zašepetala tovarišica Kovvalska, ko je skozi okno opazovala promet na ulici.
„Že nekajkrat sem ga videla s šopkom rož. Zadnjič je nosil v rokah kar tri bonboniere. Pravi Casanova. V pisarno pa prihaja nespočit. Seveda, vsako noč se zabava z raznimi dekleti, zjutraj pa je ves skro-kan. Glejte ga, kako spet hiti po ulici s šopkom rdečih vrtnic. Ljubezen in samo ljubezen!" je šepetala in pritiskala dlani na srce.
Na hodniku so se zaslišali koraki...
»Aha, že prihaja...! Klanjam se, kolega! Ste dobro spančkali? O podrobnostih zaradi diskretnosti ne bom povprašala. Sicer pa je očitno, da se je naš vzorni tovariš odlično zabaval, ker prihaja tako pozno v urad. In s podočnjaki ... seveda. Ah, če samo pomislim na ubogo ženo, ki tam nekje na deželi hrepeni po svojem možičku!?”
»Uboga žena!?" je z grenko ironijo ponovil Jirži, medtem ko je z nestrpno kretnjo odprl predal pisalne mize.
»Tu si oglejte, če vas ravno zanima, nekaj dokumentarnih posnetkov od moje žene: na jadrnici, na motorju, pred kavarno, pod sončniki na plaži, vedno nasmejana, vedno v družbi... Imenitno se počutim, piše, in pozdravljam svojega mucka — to sem namreč jaz. Kar vidim jo, kako prede od zadovoljstva. Vidite, tak revež sem, vi pa se norčujete iz mene."
»Kaj pa nova mačica, mar ni dovolj ljubezniva?"
»Kakšna nova mačica?"
»Nikar se ne sprevedajte! Kam pa vsak dan hitite s šopki cvetja? Pa menda ne k predsedniku občine?"
»K ženi seveda. Pa ne k svoji. Tri dni sem moral obletavati žensko v pralnici, da mi je popoldne sprejela srajce v pranje. Pralnica namreč sprejema stranke samo do dveh popoldne. Nag oziroma brez srajce pa ne morem hoditi okoli. Zato sem žensko podkupoval s cvetjem. Sicer me pa to pride še vedno ceneje, kot če bi kupoval vedno nove srajce. Operejo mi jih približno v šestih dneh. Sicer sem trikrat zaman prišel, a kaj morem, ko pa nimam izkušenj."
»Bonbonjere so bile verjetno tudi v pranju?"
»Ne, te sem poklonil snažilki. Žena mi je pisala, naj dam temeljito počistiti stanovanje... Malenkost ... je pisala ... Telefoniraš v servis in takoj ti bodo nekoga poslali. Sicer so res obljubili, da bodo poslali snažilko, vendar šele novembra. Končno se mi je le posrečilo žensko pregovoriti, da je prišla in mi uredila stanovanje. Celo posteljnino je zrahljala."
»Samo da ne bo žena zrahljala vas, ko bo izvedela. Saj komaj stojite na nogah."
Pa sem res izgubil deset kilogramov. Restavracija za diabetike je zaradi adaptacije zaprta. Prav tako tudi mlečna restavracija. V delikatesi tu nasproti pa imajo same pikantne reči: rusle, slanino klobase z gorčico, kisle kumarice, sir, itd."
»Imenitna malica!" je pripomnil knjigovodja Pa-čorek.
»Kakor se vzame in kakor za koga! Sicer pa človek ne more živeti samo od malic. Včasih mora tudi kaj toplega pojesti. Sinoči sem bil tako gromozansko lačen, da sem telefoniral Malinovskemu, ki je tudi slamnati vdovec, da bi šla skupaj nekam večerjat. V lokalih C kategorije so nama nudili kulturno-artistični program, midva pa sva si želela le dober zrezek. Vrnila sva se domov, kjer sem odprl škatlo sardin, Malinovski pa je kupil pol litra konjaka. Tako sva nekako prišla do prepotrebnih kalorij. Samo tega ne vem, od kod so se danes vzele na moji mizi še tri prazne vinske steklenice in škatla mariniranih sardin s paradižnikovo omako. Verjetno se nama je pozneje pridružil inženir Repička s retjega nadstropja. Potem seveda ni nič čudnega, če se je poslavljanje zavleklo in sem zato zamudil."
»Kaj pa tistile šopek, ki ste ga spravili v omaro? Je morda namenjen prometnemu miličniku tam za vogalom?’
»Ne, ta ije pa za mojo ženo. Popoldne pride domov s počitnic. Ne morete si misliti, kako čudovita ženska je!"
A. Beta
REVIJE
11. GOSTOVANJE DUNAJSKE DRSALNE
Profi-svetovna prvakinja
REGINE H E I T Z E R
ter številne mednarodne zvezde na ledu v prekrasni reviji
„COCKTAIL“
Glasba: Robert Stoli — Režija: Will Petter
od 5. do 15. februarja 1970 v Mestni hali v Celovcu
Predprodaja vstopnic:
Koroški deželni potovalni urad,
9010 Celovec - Klagenfurt, Novi trg 2 teleton (0-42-22) 70-4-71, telex 04-2465
in vsi potovalni uradi.
SMEH, SMEH, SMEH Z EDINIM HOKEJSKIM MOŠTVOM ŠIMPANZOV NA SVETU
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 17.00, 18.45, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob nedeljah in praznikih):
6.40	Jutranja opažanja, 6.45 Vesele melodije, 7.20 Jutranja gimnastika, 7.25 Jutranja glasba, 8.05 Jutranja glasba, 9.00 Za prijatelje stare glasbe, 10.05 Komorni koncert, 11.00 Roman v nadaljevanjih, 11.15 Opoldanski koncert, 13.00 Operni koncert, 14.00 Dirigenti, orkestri, solisti, 14.45 Mednarodna gospodarska poročila, 15.00 Več uka, več znanja, 16.03 Stereo-kon-cert, 18.43 Pregled sporeda.
Sobota, 24. 1.: 6.05 Odkrito povedano — 6.12 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Iz opernega sveta — 14.30 Pogled v umetnostne revije — 14.45 Orkestrski koncert — 16.15 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Domovina Avstrija — 20.00 Portret — 21.00 Orkestrski koncert — 22.45 Avstrijska pesem 20. stoletja — 23.10 Mala nočna glasba.
Nedelja, 25. 1.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Te'deh dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja —
11.00	Iz gledališča — 11.15 Velika simfonija — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Mojstri klasične operete — 15.45 Srbski kolo — 16.15 Ljubite klasiko? — 17.05 Obzornik znanosti — 19.10 Samo veselje z glasbo — 20.00 Orkestrski koncert — 22.10 Tribuna — 23.10 Olasba z Dunaja.
Ponedeljek, 26. 1.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Preden odidete — 6.10 Vesele melodije — 12.50 Državnozborske volitve 1970 — 13.00 Operni koncert —
15.45	Krogi, pike, črte — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Raziskovalne naloge — 20.00 Orkestrski koncert — 21.30 Analiza — 22.10 Znanje časa — 22.45 Medicinsko mesečno poročilo — 23.10 Sodobna glasba.
Torek, 27. 1.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 12.55 Državnozborske volitve 1970 — 15.45 Krogi, pike, črte — 17.10 Raziskovalci na obisku —
19.30	Kulturno-politične perspektive — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Prizor — 23.20 Studio nove glasbe.
Sreda, 28. 1.: 6.05 Agrarna politika — 6.10 Vesele melodije — 12.55 Državnozborske volitve 1970 — 13.45 70-letnica rojstva pesnika Hermanna Kastena — 17.10 Uvod v filozofijo naravoslovja — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Opera — 22.10 „Plus ultra", razgovor — 23.10 Sodobna glasba.
četrtek, 29. 1.: 6.05 Preden odidete — 6.08 Oddaja delavske zbornice — 6.11 Vesele melodije — 12.55 Državnozborske volitve 1970 — 13.45 Opis dežele —
17.30	Raziskovalno delo visokih šol — 19.30 Živo gospodarstvo — 20.00 Psihografija dednega sovraštva
—	20.45 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 21.15 V žarišču — 22.10 Srečanje v pogovoru — 23.10 Avstrijska glasba 20. stoletja.
Petek, 30. 1.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.08 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 12.55 Državnozborske volitve 1970 — 13.45 Vesela pripovedka — 17.10 Pomembni znanstveniki — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 O zadržanju živali in ljudi
—	20.00 „Norci sreče", radijska igra — 23.10 Pesem in glasba z Dunaja.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 6.30, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00, 20 00, 22.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Kmetijska oddaja, 5.40 Jutranja opažanja, 5.43 Pisane jutranje melodije, 6.00 Jutranja gimnastika,
6.45	Deželni razgled, 7.00 Glasbeni mozaik, 7.45 Lokalna poročila, 8.05 Zveneč jutranji pozdrav, 8.15 Obzornik za ženo, 9.00 šolska oddaja, 10.05 šolska oddaja, 11.30 Oddaja za podeželje, 11.40 Nasveti za vas, 11.45 Za avtomobiliste, 13.05 Deželni razgled,
13.30	Glasba po kosilu, 14.00 Za ženo, 14.15 Slovenska oddaja, 15.30 Otroška ura, 16.00 Venček melodij,
18.15	Odmev časa, 18.45 šport, 18.55 Lahko noč otrokom, 19.03 Pregled sporeda, 19.05 Zabeležite sl, 19.35 Melodija in ritem, 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 24. 1.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt
—	8.20 Obzornik za ženo — 10.05 Georges Bizet: „Car-
TISKARNA
Založniške in tiskarske družbe z o. ]. Drava, Borovlje, takoj zaposli
ročnega stavca
po možnosti z znanjem na stavnem stroju „Linotype".
Interesenti se lahko oglasijo osebno ali pismeno na naslov: Drau-Druckerei, 9170 Ferlach - Borovlje, Dollichg. 4, tel. 250 ali na uredništvo Slovenskega vestnika, 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, teleton 85-6-24.
men" — 11.00 Mednarodne smučarske tekme — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 15.30 Po željah — 17.10 Pisan sobotni popoldan — 18.00 Za delovno ženo — 18.40 Koroški profili
—	19.40 Melodija in ritem — 20.10 Velik zabavni večer — 22.25 Plesna glasba.
Nedelja, 25. 1.: 7.00 Vesel začetek z melodijami avstrijskih skladateljev — 8.05 Kmetijska oddaja —
8.10	Kaj je novega — 9.00 Prominentni igrajo svoje najljubše melodije: Hilde Krahl — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.30 Koroški portret — 18.45 Otroški zbori
—	19.30 Deželni razgled — 20.10 Oscar Strauss: „Trije valčki", opereta.
Ponedeljek. 26. 1.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Literatura in družba — 9.30 Ljudska glasba sveta — 10.05 šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba iz Alp — 13.55 Davčno pravo — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Zabavna oddaja — 18.40 Državnozborske volitve 1970
—	19.15 Dom in šola — 20.10 Radijska igra — 21.30 Ljudska glasba na češkem — 22.25 Govori športni zdravnik.
Torek, 27. 1.: 5.05 Vesel začetek dneva — 9.00 Naše prve opere — 9.30 Dopoldansko glasbeno pismo — 10.05 Lepo vedenje, uspeh v življenju — 10.35 Vas danes — 11.30 Ljudska glasba — 13.45 Iz deželnega prosvetnega programa — 15.00 Komorna glasba —
17.10	Avstrijci o Avstriji — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 18.40 Državnozborske volitve 1970 —
19.15	Slišiš pesmico — 20.10 W. A. Mozart v spremembah obdobij — 21.30 Robert Stolz dirigira.
Sreda, 28. 1.: 5.05 Pihalni zvoki — 9.00 Avstrijska klasika — 9.30 Operetni koncert — 10.25 Otrok v mladinski knjigi — 10.45 šolska oddaja — 14.00 Steklo iz Avstrije — 15.00 Problematika jezika — 15.15 Koroški avtorji: Hervvig Salar — 15.30 Orkestralna glasba iz Koroške, Slovenije in Julijske krajine — 17.10 V koncertni kavarni — 18.00 Kulturna prizma — 18.40 Državnozborske volitve 1970 — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 „Divje ženske" v salzburški deželi — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Ljudski plesi.
četrtek, 29. 1.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 9.00 Pripovedke iz vsega sveta — 9.30 Lahka glasba — 10.05 šolska oddaja — 10.45 Ljudska pesem in glasba — 11.00 Mednarodne koračnice: Francija
—	14.00 Kaj se pričakuje od staršev? — 15.00 Ura pesmi — 17.10 Igramo operete — 18.00 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 18.40 Državnozborske v6-litve 1970 — 17.15 Veselo in zabavno — 20.10 Ljudski humor iz Avstrije — 21.00 Studio-koncert.
Petek, 30. 1.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Na poti po Koroškem — 10.15 Klical sem te po imenu — 11.00 Godci, zaigrajtel — 14.00 In ljudje so tako prijetni — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Ljudska glasba — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Zabeleženo na koroških cestah — 18.40 Državnozborske volitve 1970 —
19.15	Veselo zaigrano — 20.10 Koroška lovska ura —
21.00	Iz koroškega glasbenega življenja — 22.25 Pogled k sosedu.
SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 24. 1.: 9.00 Od psemi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Naši zbori.
Nedelja, 25. 1.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo In glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 26. 1.: 14.15 Informacije — 2ena, družina, dom — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 27. 1.: 14.15 Informacije — Vesele viže — športni mozaik.
Sreda, 28. 1.: 14.15 Informacije — Poper in sol. četrtek, 29. 1.: 14.15 Informacije — Umetna pesem. Petek. 30. 1.: 14.15 Informacije — Mali ansambli igrajo za razvedrilo.
RADIO LJUBJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih):
4.45	Informativna oddaja, 5.30 Danes za vas, 6.00 Jutranja kronika, 7.25 Pregled sporeda, 10.00 Danes dopoldne, 10.15 Pri vas doma, 12.30 Kmetijski nasveti,
13.15	Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam, 15.00 Dogodki in odmevi, 15.30 Glasbeni inter-mezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 19.00 Lahko noč otroci,
19.10	Obvestila, 19.30 Radijski 'dnevnik, 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 24. t.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Čez bele poljane — 9.50 Naš avto-stop — 12.10 Igrata violončelist Ciril Škerjanc in violinist Uroš Prevoršek — 12.40 Z ansambli domačih viž
—	14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Poje basist Tomislav Nerallč — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Filmska glasba — 17.45 jezikovni pogovori — 18.15 Dobimo se ob isti uri —
18.45	S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Beneški fantje — 20.00 Nove melodije — 21.15 Melodija meseca — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 2S. 1.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.04 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši —
10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža
—	13.50 Pianist Borut Lesjak — 14.05 Po domače —
14.30	Humoreska tedna — 14.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operni koncert — 17.30 Albert Papler: „Alarm v Beljaku", radijska igra — 18.08 Od Hinde-mitha do Vivaldija — 19.15 Glasbene razglednice —
20.00	Zabavno-glasbena oddaja — 22.15 Plesna glasba — 22.40 Zabavna glasba iz studia Zagreb — 23.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 26. 1.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet — 9.45 Trio Silva štingla — 12.10 Orkester RTV Zagreb —
12.40	Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lahka glasba
—	14.35 Voščila — 15.40 Poje zbor „Grafika" iz Ljubljane — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča — 20.00 Koncert Slovenske fiharmonije z Beethovnovimi deli —
22.15	Za ljubitelje jazza — 23.15 Zabavna glasba iz studia Beograd.
Torek, 27. 1.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Za šolarje: O lepem vedenju — 9.35 Ansambel Mojmira Sepeta — 9.45 Slovenske narodne izvaja ansambel orglic — 12.10 Uglasbene pesmi Srečka Kosovela —
12.40	Od vasi do vasi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana —
14.40	Mladinska reportaža — 15.40 Iz Gounodove o-pere „Faust" — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje
—	18.45 Družba in čas — 19.15 Ansambel Pavla Kosca
—	20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.25 Iz slovenske lahke glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Zabavna glasba iz studia Sarajevo — 23.40 Godala v noči.
Sreda, 28. 1.: Glasbena matinjea — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodbic — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Pojeta Stane Mancini in Majda Renko — 12.10 Iz jugoslovanske operne literature — 12.40 Slovenske narodne v priredbi za zbor in orkester — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Pozavnist Branimir Slokar — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Rad imam giasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Zabavna glasba iz študija Zagreb — 23.40 Plesna glasba.
četrtek, 29. 1.: 8.04 Glasb, matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Lahka glasba — 12.10 Koncerti G. Philipa Telemanna — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 17.05 Glasbeno popoldne ■—
18.15	Morda vam bo všeč — 18.45 Kulturni globus —
19.15	Ansambel VVeekend — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sodobna slovaška lirika — 22.15 Samospevi Clauda Debussija in Mau-ricea Ravela — 23.15 Iz albuma, skladb izvajalcev jazza — 23.40 Zabavna glasba iz studia Beograd.
Petek, 30. 1.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Ansambel Jožeta Kampiča — 9.45 Som-
Sobota, 24. 1.: 10.55 Evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju — 15.30 Za otroke — 15.40 Daktari —
16.30	Kaj morem postati — 17.00 Seniorski klub —
18.00	Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno 18.50 Dober večer v sOboto želi Heinz Conrads — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar — 19.55 Volilni boj 1970 _ 20.06 šport — 20.15 Karusel, velik pustni ples 1970 — 22.00 Šport — 22.30 čas v sliki — 22.45 Zlomljena sulica.
Nedelja, 25. 1.: 10.25 Evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju — 15.35 Veselje ob glasbi — 16.00 Za otroke — 16.25 Kontakt — 16.45 Spotlight — 17.35 Za družino — 18.00 Veselo in začinjeno — 18.30 Oknar —
19.00	čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport
—	20.15 „Odpad" — 21.55 čas v sliki — 22.10 Svetovno prvenstvo v bobu.
Ponedeljek, 26. 1.: 18.00 Orientacjia — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Zaljubljen v čarovnico — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Mož s kovčkom —• 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Prometni razgledi — 22.15 čas v sliki — 22.30 Jazz-Gala.
Torek, 27. 1.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Sodnik na Divjem zahodu — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Avstrijsko stoletje
—	21.15 SOS dve tašči — 22.55 čas v sliki.
Sreda, 28. 1.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Mesto dela zgodovino — 11.00 Zomljena sulica — 16.30 Za otroke — 17.10 Mala risarska šola — 17.35 Lassie
—	18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport —
20.15	ORF-Report — 21.15 Jean Anouilh: Divja — 22.55 čas v sliki.
četrtek, 29. 1.: 10,00 Kaj morem postati — 10.30 Grmovje brez listov — 11.00 Angleška književnost —
11.30	Jožef II. in njgeova doba — 12.00 Vremenski sateliti — 18.00 Italijanščina — 18.25 športni mozaik
18.50	Inšpektor Leclerc ugotavlja — 19.30 čas v sliki
—	20.06 šport — 20.15 Kanal modrega mleka, družbena satira — 21.50 čas v sliki.
Petek, 38. 1.: 10.00 Opis zveznih dežel: Tirolska —
10.30	Na obisku pri Johannesu Urzldllu — 11.00 SOS, dve tašči — 17.30 Mednarodne smučarske tekme —
18.00	človek v vesolju — 18.25 Podoba Avstrije —
18.50	Air Taxi — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport —
20.15	časovni dogodki — 21.00 Mainz ostane Mainz
—	23.15 Čas v sliki.
Gesucht tuchtiger Backer in gut ein-gerichtefe-n Betrieb. Rechter Lohn, schone Wohnung vorhanden. Saison-oder Jahresstelle.
Offerten sind erbeten on: Familie W. Nigg-Gisler, BSckerei-Konditorei Tel. 041-83 62 19, CH 6442 Gersau (Schvveiz) am Viervvoldstdttersee.
Wir suchen per sofort oder nach Ober-eirtkunff flinke Tochter fur Haushalt, bei Eignung und Freude auch fur den La-den.
Daselbst sucher wir Mefzger fur alle vorkommenden Arbeifen, kein Schlachfhaus, gufe Entlohnung. Familie P. Krebs, Fleisch und Wurst,
CH 8610 Uster/ZH (Schvveiz)
Schvveizer Bauer sucht dringend jun-gen, kraftigen Burschen fur die Lond-v/irfschaft. Gufe Behandlung, Verpfle-gung und Unferkunft zugesicherf. Offerten on: Johann Hitz, Landvvirt, Hirzel-Hohe, CH 8811 Hirzel-Zurich. (Schvveiz).
borske popevke — 12.10 Igra violončelist Pablo Ca-sa|s — 12.40 Poje kvintet Anton Neffalt — 14.05 ir albuma skladb za mladino — 14.35 Voščila — 15.33 Napotki za turiste — 17.05 čovek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Ansambel bratov Avsenik — 20.00 Poje moški zbor iz Eupenna v Belgiji — 20.30 Top—pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede ir* zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz-club.
Sejem plemenske živine
Zveza rejcev pincgavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko priredi svoj prvi letošnji sejem plemenske živine v torek 27. januarja 1970 s pričetkom ob 9.30 uri v Lienzu. Za sejem je prijavljenih 45 krav in telic.
Sobota, 24. t.: 17.10 Obzornik — 17.15 Tartarin v Alpah — 18.15 šport — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21.35 Rezervirano za smeh —
21.50	Novi rod — 22.40 Kažipot — 23.00 Poročila. Nedelja, 25. t.: 9.00 Madžarska oddaja — 9.30
Glasba ne pozna teme — 10.00 Kmetijska oddaja —
10.50	Otroška matineja — 12.20 Kažipot — 16.45 Rokomet Jugoslavija-Francija — 18.15 Trinajsto pismo, ameriški film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristično oddaja — 21.20 Videofon — 21.35 športni pregled —
22.10	Dnevnik.
Ponedoljok, 26. t.: 16.45 Madžarski pregled — 17.50 Lutkovna oddaja — 18.15 Obzornik — 18.30 Znanost in mi — 19.00 Mozaik — 19.05 Glasba za mlade — 20.00 Dnevnik — 20.35 Drama — 21.40 šestdesetletnica Edvarda Kardelja — 22.10 Dokumentarni film.
Torek, 27. 1.: 17.20 Veselje v glasbi — 18.15 Obzornik — 18.30 Rokomet Jugoslavija-Zahodna Nemčija —
20.00	Dnevnik — 20.35 Nori Pierrot, francoski film — 22.25 Veselje v glasbi — 23.20 Poročila.
Sreda, 28. t.: 17.15 Madžarski pregled —• 17.50 Oddaja za otroke — 18.30 Obzornik — 18.35 Na sedmi stezi — 19.05 Prvi koraki — 19.20 Kultura v delovnih organizacijah — 20.00 Dnevnik — 20.35 Manevri, predstava Drame SNG — 22.10 Mednarodni jazz festival
—	22.30 Poročila.
četrtek, 29. t.: 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Zapojte z nami — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik —
18.30	človek, serijski film — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Zabava vas Jerry Lewis — 20.00 Dnevnik — 20.35 Bratje Karamazovi — 21.25 Kulturne’ diagonale — 22.15 Zgodbe za vas, francoski film —
22.40	Poročila — 22.45 Košarka Jugoslavija-ltatija.
Potek, 30. 1.: 16.45 Madžarski pregled — 18.00 Peter Klepec — 18.15 Obzornik — 18.30 Kaj je to balet "
19.00	Mozaik — 19.05 Svet na zaslonu — 20.00 Dnevnik
—	20.35 Dvanajsta noč, angleški film — 22.25 Malo jaz, malo ti, quiz — 23.40 Poročila.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
AVSTRIJA
				M	
					JUGOSLAVIJA