KNJIŽNICA DOMŽALE 61230 DOMŽALE Ljubljanska 58 DOMŽALE JU oj a duša motaj še nikoli mi nim hite zmziLe tako blizu, kot noeof; noeof mola dum žari, žari kot zvezde na nebu, poglei, uta le predaja -Le zate mojo toplino razdaja. Jlloja dala nocoj je odpj'ta, tista in sneta, blizu ui oddaljena, kot ta zvezda. £7e premami njen žar, glej, če hočeš njen dar... d duša je kot zvezdno nebo — je blizu in tvoje, a ko hočeš prijeti zlato, zažari in izgine... d moja duša nocoj se predaja s teboj, glej, še nikoli mi nisi bil tako blizu, kot si nocoj. Jllarjana Jlaorič # Predstavljamo vam kandidata Slovenske demokratične zveze in ZSMS za Zbor združenega dela # Zbor volilcev KDO BO PRA VI ? 21. februarja je bil obelodanjen celoten seznani kandidatov za Zbor združenega dela. V podjetju so bili s strani ZK in sindikata predlagani trije kandidati, ki smo jih predstavili v prejšnji številki TOSAME. Seveda pa kandidate lahko predlagajo tudi organizacije in skupnosti izven podjetja. Danes vam predstavljamo še dva kandidata in sicer Franca Rožiča, ki gaje predlagala Slovenska demokratična zveza in Darka Svetlina, ki gaje predlagala ZSMS. ZBORI VOLILCEV Tako! Zbori volilcev so za nami. 7. marca smo se v Tosami odločali, ali bomo predlaganim kandidatom dali podporo, ali ne. Na zborih smo imeli tudi možnost predlagati nove kandidate. In kakšen je rezultat? Za zbor združenega dela skupščine občine so dobili podporo vsi predlagani kandidati. Novih nismo predlagali. Vsak predlagan kandidat je za uvrstitev na kandidatno listo potreboval najmanj 30 glasov. Tako bomo na volitvah, ki bodo 12. aprila 1990, izbirali med petimi kandidati svojega delegata zbora združenega dela skupščine občine Domžale. Kandidatna lista bo takale: DANICA MERLIN, roj. 27. 7. 1948, ekonomski tehnik, predlagatelj: sindikat Tosame FRANC ROŽIČ, roj. 16. 11. 1937, strojni inženir, predlagatelj: Slovenska demokratična zveza DARKO SVETLIN, roj. 25. 8. 1964, predlagatelj ZSMS JANEZ KRALJ, roj. 23. 12. 1935, dipl. oec., predlagatelj: sekretariat OOZK Tosama JANEZ LESKOVEC, roj. 29. 11. 1942, dipl. oec., predlagatelj: sekretariat OOZK Tosama. Volitve nam bodo dale možnost, da se bomo odločili za tistega kandidata, za katerega mislimo, da bo najbolj sposoben zastopati naše interese pred občinsko skupščino. Komu bomo izkazali svoje zaupanje za funkcijo, ki ne bo lahka in bo zahtevala mnogo znanja, angažiranosti in trdnosti? Če se ne morete odločiti, prelistajte prejšnjo in to številko TOSAME, v katerih smo vam delegate predstavili. Za uvrstitev na kandidatno listo za delegata republiškega zbora združenega dela, je posamezen kandidat potreboval 100 glasov z zborov volilcev treh občin: Domžal, Kamnika, Litije. Izmed petih kandidatov je že v Tosami dobil potrebno število glasov Edvard Peternel. Edvard Peternel, ing. je kandidat za delegata v zboru združenega dela skupščine SRS za področje industrije in gospodarstva. Za to funkcijo je predlaganih 5 kandidatov - 2 iz domžalske, 2 iz kamniške in 1 iz litijske občine, izmed katerih bomo izbrali enega. »Vzadnjem času veliko beremo o programih za oblast bojujočih se strank in vidimo, da vsi ogromno obljubljajo. Velika večina obljub je nekonkretnih, saj ne zvemo, KAKO jih bo materialno mogoče realizirati. Pozablja se, da brez kvalitetnega in racionalnega dela DARKO SVETLIN, star 26 let, po poklicu delavec, zaposlen v Tosami od leta 1980. Dela v tkalnici ovojev. Doslej je bila njegova edina funkcija članstvo v predsedstvu OO ZSMS TOSAMA. Evidentiran s strani ZSMS Tosama in OK ZSMS Domžale. »Menim, da je več pozornosti treba posvetiti zaposlovanju. Opažam, da preveč strogo sledimo težnjam po zmanjšanju zaposlovanja in pri tem pozabljamo na potrebe proizvodnje. Samo zato, da bi se lahko pohvalili z zmanjševanjem zaposlovanja, ne bi smeli zaposlenih v proizvodnji preveč obremenjevati. Več skrbi potrebuje tudi mlad delavec. Zavzemam se za ustvarjanje takih pogojev, ki bodo mladim omogočali dostojni standard za osnovanje družine (stanovanje, otroško varstvo, pomoč pri vzgoji in izobraževanju otrok). Mlad delavec, obremenjen s problemi ob vstopu v samostojno življenje, ne more biti tudi dober delavec. Na področju stanovanjskega gospodarstva se zavzemam za izboljšavo stanovanjskih pogojev zaposlenih v občini. Sem proti ustanavljanju raznih javnih podjetij, ker se s tem ustvarjajo samo nova, nepotrebna delovna mesta, kvaliteta pa se ne izboljšuje. Zapostavljena je prometna varnost, denarna sredstva ne bi smela biti problem, čeprav se je doslej opravičilo vedno iskalo v pomanjkanju denarja. Odpovedati bi se morali pač manj pomembnim stvarem. Še nekaj besed o t.i. evropskem delovnem času: dokler ne bodo zagotovljeni osnovni pogoji zanj, to pa je preskrbljeno varstvo otrok, prevoz, prehrana, se o takem delovnem času niti pogovarjati ne smemo«. r FRANC ROŽIČ, rojen 1937, po poklicu strojni inženir, v Tosami zaposlen od leta 1965, zdaj opravlja dela in naloge vodje konstrukcije. Dosedanje funkcije: podpredsednik UO, član delavskega sveta, predsednik skupščine krajevne skupnosti, predsednik DIA-TI Domžale, delegat KS. Evidentirala ga je Slovenska demokratična zveza. »Nisem in zaenkrat še ne mislim biti član nobene od strank. Prekmalu je, da bi se za kaj takega odločil, ne rečem pa, da taka možnost za kasneje ne obstaja. Same stranke so zaenkrat še premalo pokazale, njihovi cilji niso jasni. Če pa bi se odločal, bi se odločil za stranko, ki bo poskušala pošteno delati. Pristal sem na kandidaturo za delegata Zbora združenega dela in če bom izvoljen, se bom zavzemal za načela, katerih zagovornik sem in ki so sledeča: - stvari, ki se obljubljajo, je treba uresničiti. Samo govoriti o npr. tržnem gospodarstvu ni dovolj, treba ga je izvesti; - podpisali smo številne konvencije o pravicah delavcev, a jih nismo nikoli prav uresničevali. Zaradi tega smo bili leta prikrajšani; - samo delo mora biti pomembno. Pravico do dela moramo pravilno razumeti in končno prenehati plačevati nedelo enako kot pošteno delo. - takoj je potrebno začeti s konkretnimi rešitvami za zaščito okolja - reorganizirati šolstvo s stvarnimi uporabnimi programi.« v_______________________________ J ne bomo dosegli nič. Če izhajamo iz tega, da vso novo vrednost ustvarja delavec v neposredni proizvodnji, bi morali temu delu naše družbe dati največji in osnovni poudarek. Proizvajati kvalitetno in poceni, zanimivo za domači in tuji trg in omogočiti temu primeren osebni dohodek - kot delavec sem dolžan, da se za to zavzemam. Če tega ne bomo upoštevali, je vse drugo »golob na strehi«. Za vse pravice, nad katerimi se zdaj navdušujemo, je treba najprej ustvariti pogoje. Osnova pa je neposredna proizvodnja, brez tega lepih šol, novih bolnic in drugega ne moremo obljubljati, ker ni iz česa graditi. Pa še to: Če smo se odločili za Markovičev program in ga podprli, čeprav ima hibe in nas sem in tja tudi tepe, si moramo prizadevati, da ga uresničimo. Izhod iz krize bo zahteval žrtve -a le vseh Jugoslovanov, ne le posameznikov. Evropa '92 je tu, naredili za vstop vanjo pa smo bore malo.« VOLITVE ’90 Letos poteče tudi mandat članom obstoječih samoupravnih organov in njihovih izvršilnih organov. V skladu s poslovnikom o volitvah in delu samoupravnih organov, se bodo volitve v organe upravljanje opravile istočasno kot redne letošnje volitve, to je 12. aprila. Delavski svet je volitve že razpisal, imenoval volilno komisijo in komisijo za pripravo volilnih imenikov. Doslej je postopek evidentiranja in kandidacijski postopek vodil in organiziral sindikat. S sindikalno prenovo je ta funkcija prenehala, vendar pa sindikat še vedno lahko nastopa kot predlagatelj, prav tako kot smo lahko predlagatelji vsi delavci podjetja. Kandidate bomo dokončno določili na zboru volilcev, ki bo 22. marca 1990. Volitve se bodo opravile na enem samem volišču, v prostoru nekdanje sanitetne konfekcije. Kandidate lahko predlagamo vsi -bodisi preko svojih sindikalnih zaupnikov, članov delavskega sveta ali neposredno vse do konca zbora volilcev. Za dokončno pripravo kandidatne liste je delavski svet imenoval komisijo v sestavi: Franc Novak, Marjan Mer- kužič, Mira Heine, Franc Anžin, dipl. iur. in Marjan Hafner. Ta komisija bo objavila postopek evidentiranja in kandidiranja ter končno predlagal delavskemu svetu kandidatno listo v potrditev. V delavski svet bomo volili 15 delegatov iz vseh delov podjetja, v disciplinsko komisijo pa predsednika in dva člana ter njihove namestnike. Izkoristite možnost predlaganja in posredujte svoje predloge komisiji ali svojemu sindikalnemu zaupniku. NAŠ DATUM: ( 12. april 1990 ) Pripravila: Marjana Lubinič NAŠI NA KANDIDATNIH LISTAH • Na splošnih volitvah po krajevnih skupnostih v začetku aprila se bomo na kandidatnih listah srečali tudi z imeni svojih sodelavcev • Da bo odločitev lažja, vas seznanjamo s cilji, za katere se bodo zavzemali in jih uresničevali Anuška Štiftar, pletilja, stara 35 let, zaposlena v Tosami od leta 1973, najprej v tkalnici ovojev, zdaj pa že deveto leto kot skladiščni evidentičar. Dosedanje funkcije: član sekretariata OOZK, član CK ZKS SDP. Jekandi-datka za delegata v družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale. »Zavzemala se bom za pravice žensk, za katere smatram, da so še vedno zapostavljene, nismo enakopravne in nikoli ne bomo. Več bi morali storiti za varstvo otrok, zdravstveno varstvo žensk in za pomoč materam pri vzgoji otrok, usmerjanje k njihovi izbiri poklica, pri iskanju štipendije, zaposlitve. Premalo mislimo na matere, ki ostanejo same in se v svoji skrbi za družino ne morejo na nikogar obrniti. Ni ustanov, ki bi ženskam pomagale v njihovih stiskah. Ravno zaradi vse te problematike, ki mi je kot materi treh otrok tudi bolj poznana, sem se odločila za delo v Komisiji za vprašanja žensk. Večjo skrb bi morali posvetiti tudi razvoju socialnih služb in skladom za brezposelne. K sreči se v domžalski občini s problemom brezposelnosti še ne srečujemo pogosto, v današnjem času pa ni garancije, da bo tako tudi ostalo. Zato moramo biti pripravljeni na to za take primere in misliti nato, kako pomagati ljudem, ki bi naenkrat ostali na cesti. Ob predvolilnem času pa sem opazila tudi slabo informiranost. Premalo je informacije za nižje sloje ljudi, ki razumejo preprosto besedo. V časopisih in preko plakatov se sicer seznanimo s kandidati, strankami in njihovimi programi, vendar mislim, da bi ljudi o tem morali seznaniti tudi preko glasil v podjetjih. Tako bi pomagali ljudem, da bi se lažje odločili. Slišim tudi opazke, da se pojavljajo različne informacije, kdo bo lahko volit. Čeprav sama ne vidim dileme v tem, saj je jasno, da v Sloveniji volijo vsi, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, ne glede na narodnost, pa je že iz omenjenih opazk razvidno, da informiranje ni bilo dobro. Zavzemala se bom tudi za evropski delovni čas - seveda, če bo pred tem urejeno otroško varstvo, skrajšan delovni čas za matere in uvedene druge ugodnosti. Zavedam se, da bom za uveljavitev svojih stališč potrebovala veliko moči in energije, saj doslej nisem imela funkcij, ki bi mi omogočale poznanstva in mi pomagale, da bi se bolj uveljavila, pa tudi delovno mesto mi tega ne omogoča. Vendar se bom trudila, da bom kolikor le mogoče, vplivala na odločitev D P Z.« Danica Avbelj, galanterijski tehnik, stara 36 let, v Tosami od 1983. leta, kot kalkulant zaposlena v kalkulacij- sko-analitski službi. Dosedanje funkcije: predsednik sindikata Tosame. Je kandidatka za družbenopolitični zbor. »Zavzemam se za boljšo kvaliteto življenja in spoštovanje delavčevih pravic. Delavec mora biti plačan po delu, za svoje delo pa mora prejemati plačo, ki mu bo omogočila človeka vredno življenje, ne pa da se mora za preživetje družine po 8-urnem delu ukvarjati še z dodatnim delom doma. Siva ekonomija zato, da bi preživeli, nam ni v čast. Sem tudi za razbremenitev gospodarstva oz. zmanjšanje prispevnih stopenj. « Milan Drčar, tekstilni tehnik, star 41 let, v Tosami od 1968. leta, sedaj vodja belilnice. Dosedanje funkcije: predsednik delavskega sveta, predsednik izvršnega odbora Kluba sa-moupravljalca, član občinskega sindikalnega sveta, sekretar osnovne organizacije ZK. Je kandidat za družbenopolitični zbor. »Zastopam vzhodni del domžalske občine in računam, da »vzhodna« politika ne bo vplivala na odločitev z SPD-jevci. Ne potegujem se, da bi bil za vsako ceno izvoljen. Naj se ljudje sami odločijo, ali sem po njihovi meri ali ne. Iz volitev ne mislim delati cirkusa. Obljubljal ne bom nič. To pa zato, ker je politika vedno umetnost zmožnega. Stavim pa na poštenost. Te pa je v politiki čedalje manj.« Marjan Merkužič, star 41 let, srednja strokovna izobrazba, vodja izmene, v Tosami od 1971 leta. Funkcije: predsednik IO, član DS, GO; v krajevni skupnosti: predsednik KK SZDL, vodja Temeljne delegacije za zbor KS, član skupščinskih komisij. Kandidira za člana DPZ. »Zavzemal se bom za nadaljnjo demokratizacijo občinskega upravno-iz-vršilnega sistema, za realizacijo dogovorjenih in sprejetih sklepov skupščine, ne glede na »barvno« sestavljenost skupščine. Ker izhajam iz razno raznih objektivnih vzrokov »problematičnega« okolja KS Krtina, ki ni sledila takemu obsegu razvoja, kot večina ostalih KS v občini Domžale, bom skušal z vsemi močmi argumentirano zagotavljati realizacijo zastavljenih in od volilcev potrjenih programov ter zagotavljati prisotnost naših krajanov na nivojih, ki bodo odločali oziroma reševali naša prizadevanja za reševanje minimalnih pogojev delovanja KS na vseh področjih, ki so značilna za naše obrobne KS. Program Danes vam predstavljamo program novih sindikatov, ki bodo v začetku aprila imeli svoj prvi kongres. S prenovo in razglasitvijo neodvisnosti bo sindikat postal organizacija panog, stanov in poklicev. Program, ki ga označuje za Temeljne naloge za obdobje 1990-1994 obsega petnajst prioritet, ki bodo delavcu nudila varstvo in zaščito, izhajajočo iz njegove pravice do dela in iz dela: 1. Nova delovna mesta in skrb za ohranitev vsakega perspektivnega delovnega mesta 2. Organiziranje trga dela 3. Realna cena dela zagotavlja reprodukcijo delovne sile - ni le rezultat ponudbe in povpraševanja 4. Presežni delavci-izhod ni v brezposelnosti 5. Brezposelnost ima svojo ceno 6. Cilj socialne politike - raven socialne varnosti razvite Evrope 7. Delavci, upniki v stečaju 8. Sodelovanje delavcev pri upravljanju To smo obljubili na zboru volilcev in na zboru Socialistične zveze, na katere listi tudi kandidiram za družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale. « 9. Skrajševanje delovnega časa 10. Pokojnine zagotavljajo gmotno in socialno varnost upokojencev 11. Delovni in življenski pogoji so merilo kakovosti življenja 12. Posebna skrb za delovne invalide 13. Vsak delavec mora imeti stanovanje 14. Vlaganje v človeka, njegovo znanje in usposobljenost podlaga za ohranitev zaposlitve 15. Za pravno varstvo, za zaščito delavcev ter sindikalnih aktivistov bomo poskrbeli sami Slovenije NA POMOČ • Občni zbor naših gasilcev # Kritično o svoji aktivnosti 0 Za varnost To-same, za varnost vsakdanjega kruha Poročilo predsednika Ker je leto naokoli, je naša dolžnost, da pregledamo naše dosedanje delo in se tudi dogovorimo o nalogah za tekoče leto. Sklepi upravnega odbora niso bili ravno bleščeče realizirani, kar kaže na premalo odgovoren odnos do varnosti podjetja. Velikokrat se izgovarjamo, da za vaje ni časa, za uspešno gašenje pa je vaja še kako pomembna. Naša aktivnost se poveča v oktobru, to je mesecu požarne varnosti. Vendar pa bi morali tako ostati vse leto, saj le tako lahko ohranimo varnost Tosame, s tem pa tudi varnost našega vsakdanjega kruha; seveda ob sodelovanju z gasilsko službo, katere dejavnost se dopolnjuje s cilji IG D. TOŠA MA je Ženski kolektiv. Vendar v usposobljenosti prav nič ne zaostaja. Naša ženska ekipa je dobro usposobljena, za kar Zgledno skrbi Marjan Drobne, njihove dobre uvrstitve na tekmovanjih pa povedo vse. Gasilska služba se zavzema za nakup novega gasilskega vozila, pri čemer jo IGD podpira. Orodje uporabljamo tudi mi, zato je naš interes, da je ne toliko za vajo kot v primeru resnega požara vsa oprema izpravna in absolutno varna. Apeliramo tudi na vodstvo podjetja, da z razumevanjem upošteva naše želje. Zavedati se moramo, da je nevarnost požara v TOSA-MI velika in velik požar bi pomenil katastrofo za vse. Zato ne smemo dopustiti, da bi do tega prišlo zaradi slabe opreme. Na koncu se vsem, ki sodelujete v protipožarni dejavnosti, zahvaljujem za prizadevno delo in vas vabim še k nadaljnjemu sodelovanju! NA - POMOČ ZAME GRE: ZA MOJE ZNANJE, DELO IN PRA VIČNOST 0 6. in 7. aprila I. kongres Svobodnih sindikatov Slovenije 0 Temeljne naloge sindikatov za obdobje 1990-1994 KOLIKO TOSAMA ONESNAŽUJE # Tudi v Tosami skrb za okolje # Onesnaženost odpadnih voda # Večja pazljivost pri uvajanju nove tehnologije Ker nam ekološki problemi vse bolj pretijo, se mnogo delovnih organizacij trudi, da bi pripomogla k zmanjšanju posledic onesnaženja in pomagale preprečevati tudi nadaljnje onesnaževanje. K temu nas, resnici na ljubo, bolj priganja čedalje ostrejša zakonodaja kot pa visoka ekološka zavest. Zadnja leta so republiški organi izdali precej predpisov, ki določajo maksimalno dovoljena onesnaženja voe in zraka, ki jih mora upoštevati tudi Tosama. Udeleženi smo pri onesnaževanju vode, zraka in kot povzročitelji nastajanja posebnih odpadkov, ki pa so nekateri še uporabni in nenevarni, drugi pa lahko šodljivi in zahtevajo zato posebno pozornost pri zbiranju in odstranjevanju. Zbiranje posebnih odpadkov in njih ravnanje je podrobneje opredeljeno v Pravilniku o varstvu okolja, ki je zdaj v obravnavi. Omenjeni pravilnik podrobneje opredeljuje tudi varstvo voda in zraka. Ker lahko rečemo, da smo z uvedbo plina kot kurilnega sredstva tako-rekoč zanemarljivi onesnaževalci, bi se bolj posvetila onesnaževanju vode. Količinsko odvajamo kar cca 1100 m3 vode dnevno, ki odteka z oddelkov (predvsem belilnice in pripravljalnice) po kanalu v zbiralni bazen na južnem delu že izven ograje Tosame. Zbiralniku rečemo tudi čistilna naprava, vendar glede na obliko modernih čistilnih naprav je po funkciji, ki jo opravlja, izraz zbiralnik bolj primeren. Kolikor močan pretok (dnevno 12 x-ni pretok volumna bazena) dopušča, se grobe mehanske nečistoče posedejo. Bazen služi le bolj za egali-zacijo vode tj. nevtralizacija luga in kisline, ki izhajata iz belilnega postopka. Za izboljšanje vsebnosti kisika v vodi, ki je važen za razgradnjo v vodi prisotnih nečistoč, poskrbi turbina z razprševanjem vode. Negativni učinek delovanja turbine pa je penjenje vode zaradi vsebnosti površinsko aktivnih snovi, kar daje mnogim vizuelni občutek, da so naše odpadne vode strašno onesnažene in da jih ne bi smeli spuščati v odplake. Moram naglasiti, da je ta parameter edini, v katerem občasno odstopamo od dovoljene maksimalne koncentracije, ki je predpisana s Pravilnikom o kakovosti odpadnih voda Centralne čistilne naprave (CČN) v Študi, kamor se odpla- ke odvajajo. Omakalna sredstva pa so po zagotovilu dobavitelja biorazgrad-Ijiva, torej se v vodi s pomočjo prisotnih bakterij razgrade. Onesnaženost odpadnih voda preverja naš laboratorij in sicer v skladu z določbami poslovnika čistilne naprave, ravno tako pa naše vode kontrolirajo prevzemniki odplak tj. CČN, ki na podlagi ugotovljenega onesnaženja in količine vode tudi zaračunajo stroške čiščenja. Za leto nazaj smo izračunali povprečno stopnjo onesnaženja vode, ki je znašala cca 2800 PE (populacijskih enot), kar v prenesenem pomenu predstavlja število oseb, ki bi povzročile enako dnevno onesnaženje komunalnih odplak. To je le poenostavljena metoda izražanja onesnaženja, prava slika onesnaženja oz. še bolje rečeno škodljivosti industrijskih voda pa je lahko popolnoma drugačna glede na vrsto vsebovanih sestavin. Kajti snovi, ki povzročajo onesnaženje, še ni rečeno, da so tudi škodljive in strupene. Strupenost vode povzročajo predvsem težke kovine, ki jih mi v naših vodah nimamo. To nam tudi dokazuje izvid Inštituta Boris Kidrič, ki je pooblaščena organizacija za kontrolo odpadnih voda; strupenostni test namreč kaže, da naše vode ne zavirajo biokemijske razgradnje nečistoč v vodi. Seveda s tem nočem reči, da ni potrebno stalno bedeti nad kakovostjo in ravnanjem z našimi odplakami. V na začetku omenjenem Pravilniku je zapisano, da so za varstvo okolja odgovorni vsi delavci in sicer vsak dan na svojem delovnem področju. Kdor ima opravka z nevarnimi snovmi (kemikalijami), mora z njimi pravilno ravnati in ne povzročati njihovo izlivanje in odplakovanje v kanal. Strokovne službe pa so dolžne opravljati tudi v Pravilniku določene naloge. Za upravljanje zbiralnega bazena in nadzor nad njegovim delovanjem je zadolžena služba varstva pri delu, ki mora ob vsakem poslabšanju stanja ali izrednem onesnaženju ustrezno ukrepati in preprečiti nadaljnje onesnaževanje. Pri uvajanju nove tehnologije morajo tehnologi upoštevati zahteve glede dovoljenega onesnaževanja, tako da izberejo tak postopek, ki imitira čim manj škodljivih snovi v okolje. Antonija Videnšek, dipl. ing. Čistilna naparava na Podrečju - zbiralni bazen za odpadno vodo iz belilnice in pripravljalnice. PROJEKT VARČEVANJA Z ENERGIJO IN PRESKRBE Z VODO # Vračanje toplote odpadnih vod v belilnici # Preskrbo s hladno trdo in mehko vodo # Vračanje toplote dimnih plinov parnega kotla • Sanacija zbiranja in prečrpavanja kondenzata Velik del toplotne energije (pare) in tehnološke vode porabljamo v To-sami za beljenje vlaknin in tkanin in za njihovo sušenje. Odpadne vode iz procesov spuščamo v kanalizacijo s temperaturami 50-90 °C. Belilne kotle ogrevamo s paro, oskrba pa je ob sočasnem obratovanju, ko nastajajo konice, že problematična. Enak problem je tudi preskrba s tehnološko vodo, ki jo črpamo v lastnem črpališču. Zaloga vode nad konfekcijo je le 18 m3 in zadošča le za kratek čas. Da bi sanirali preskrbo z energijo in vodo, smo se v letu 1989 odločili za izdelavo projektov vračanja toplote odpadnih vod v belilnici, izkoriščenje toplote dimnih plinov v kotlarni in preskrbe s tehnološko vodo za belilnico. Izdelali smo investicijski program, katerega vrednost je 640.000 DEM. Za izvedbo smo pridobili republiška sredstva »Razvojni dinar« (20 %), kredit LB Domžale (40 %), ostalih 40 % pa so lastna sredstva. Po izračunih naj bi se vložena sredstva vrnila v treh letih. V novembru 1989 smo začeli z izvajanjem. V nadaljevanju želim na kratko opisati namen in stanje izvedbe posameznih projektov: 1. Vračanje toplote odpadnih vod v belilnici Vse vroče odpadne vode se tbirajo v bazenu 35 m3, izdelanem v kleti belil-nice, od koder se prečrpavajo v toplotni izmenjevalec, skozi katerega teče v nasprotni smeri sveža mehka voda in se tako ogreta zbira v nerjavečem rezervoarju 28 m3. V rezervoarju se zbirajo tudi vse ogrete hladilne vode. Sistem instalacij in ventilov omogoča dotok tople vode v belilne kotle. Cevovodi za trdo vodo, hladilno in toplo mehko vodo in vročo odpadno vodo so novi, za hladne medije, iz plastike za vročo pa nerjaveči. Belilnica s tem pridobi zadostne količine trde vode, hladno mehko vodo za hlajenje kotlov, toplo mehko vodo za izpiranje, nove kvalitetnejše instalacije, predvsem pa se bo zmanjšala poraba energije na enoto proizvoda. Zgrajen je bazen v kleti belinice, postavljena je cisterna za toplo vodo, novo omrežje za trde vodo, deloma tudi omrežje mehke vodo. Preklop na bazen 134 m3 je planiran na začetek marca 1990. V marcu bodo dokončani nerjaveči cevovodi in povezave vseh sklopov, redno obratovanje pa je planirano v maju 1990. 3. Preskrba s hladno trdo in mehko vodo Južno od kotlarne je bil v februarju dokončan bazen 134 m3 za trdo vodo. Objekt, ki ga vidimo ob kotlarni je vhod v strojnico bazena. Trdota vode v bazenu se lahko regulira od 10 °N do 20 °N. Vodo črpamo sami v črpališču na severni strani kotlarne. Baterija 4 črpalk skrbi za nemoteno dobavo vode v belilnico. Bazen 134 m3 se polni preko vmesnega bazena 60 m3 v kotlarni, ali direktno preko črpalke, vanjo pa se bo vračala tudi mehka hladilna voda iz vlaknovinskega oddelka in bodočega kompresorja. Naprave za mehčanje tehnološke vode so bile instalirane že pri rekonstrukciji kotlovnice, tako da so nared že od jeseni 1989. Mehko vodo bomo uporabljali v belilnici in oz. vlaknovinskem oddelku. Omrežje cevovodov do belilni-ce oz. vlaknovinskega oddelka jo gotovo. Bazen 134 m1 je dokončan gradbeno in instalacijsko in kot rečeno stopa v funkcijo v začetku marca t. 1. 3. Vračanje toplote dimnih plinov parnega kotla Od novembra 1988 kurimo parni kotel EMO z zemeljskim plinom. Temperatura dimnih plinov je 220 °C in ker plin ne vsebuje žvepla, je možno dimne pline ohladiti tudi do 50 °C, pridobljeno energijo pa uporabiti pri pridobivanju pare. V ta namen bomo v dimovod parnega kotla vgradili dva toplotna izmenjevalca in postavili nov nerjaveč dimnik, ki bo v uporabi pri kurjenju z zemeljskim plinom, kadar pa bi morali uporabiti kurilno olje, se dimni plini preusmerijo na obstoječ dimnik. Rezultat posega bo manjša poraba zemeljskega plina. Gradbena dela v zvezi s tem projektom so izvedena, IMP v svojih delavnica dokončuje potrebno opremo, ki bo v glavnem instalirana v marcu 1990. Sledijo inšpekcijski pregledi in redno obratovanje. 4. Sanacija zbiranja in prečrpavanja kondenzata Pri projektu izkoriščanja toplote dimnih plinov je bilo obdelano tudi izko-riščenje odpadkov kondenzata. Že pred začetkom izvajanja pa se je izkazalo, da je sistem zbiranja in vračanja kondenzata potreben sanacije. V ta namen je v izdelavi kondenčni rezervoar v kotlarni in belilnici, kjer se zbi- ra večina kondenzata. Kondenzat v belilnici se bo hladil s tehnološko vodo in prečrpaval v kotlarno, tako da bo nastajalo tudi bistveno manj odpadkov iz rezervoarja. Sanacija bo izvedena istočasno z ostalimi projekti in je že v teku. Zaključek Že uvodoma sem navedel, da je cilj celotnega projekta zmanjšanje porabe energije oz. zemeljskega plina. Računski prihranki so visoki, redno obratovanje pa bo pokazalo dejanske prihranke. Nedvomno se bo investicija hitro obrestovala, kar kažejo izkušnje sorodnih firm. Ustvarjena bo tudi podlaga za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo v belilnici. Janko Velkavrh, dipl. ing. Od leta 1969 z oktetom #1 Ob 20-letnici okteta TOSAMA - pogovor z enim najstarejših članov Da-nom Juterškom, ki odhaja v pokoj # »Pel bom, dokler bom lahko V razgovor ob prazniku našega okteta smo vključili tudi DANOTA JU-TERŠKA, ki sodeluje v njem že od ustanovitve, od leta 1969, ko jih je pričelo organizirano prepevati sedem. Dano že od nekdaj rad poje in je včasih sodeloval v moškem pevskem zboru v Dobu. Tam je delo drugačno, ni toliko poudarka na kvaliteto posameznega glasu. Drugi člani okteta pravijo, da je prav Dano tisti, ki jih najbolj vzpodbuja. V vseh letih prepevanja je morda zamudil le štiri ali pet vaj. Četudi je imel doma obisk ali kaj podobnega, se je tam opravičil in šel na vajo. »Če se odločiš, da boš nekje delal, moraš računati tudi na težave in se držati reda. Potrebno je veliko dobre volje. Vsi smo amaterji, zato je potrebno še več truda za vsako naštudirano pesem, dokler bom le lahko, bom še sodeloval pri oktetu in mislim, da bom sam vedel kdaj moram prenehati. Pri kakšnem drugem zboru ne nameravam pričeti, saj je to pri teh letih že kar težko, poleg tega v Dobu ni več toliko navdušenih in dela pripravljenih pevcev. Redek je oktet, ki v delovni organizaciji vztraja toliko časa. Seveda pri tem ne smem pozabiti na odgovorne ljudi v TOSAMI, ki so bili vedno pripravljeni pomagati. Marsikdaj smo slišali kakšne pikre, vendar smo držali skupaj in preboleli. Kjerkoli sodeluješ, moraš imeti voljo da zdržiš, moraš biti družaben in prenesti kritiko.« Na začetku delovanja so sami organizirali koncerte, da so imeli več vaj in si pridobili izkušnje. Takrat je še Pavle Kepic nastopal kot član okteta in humorist. Koncerte so imeli v Krašnji, Stahovici, šli so pet na Veliko planino, na Miklavža. Pri proslavi ob ustanovitvi bolnice na Kolovcu so bili premočeni do kože, vendar so vztrajali do konca programa. Dežje bil veli- kokratni spremljevalec tudi na vsakoletnem srečanju v Šentjerneju. Veliko pojejo na pogrebih. Seveda je včasih težko, ker so dopusti, bolezen, spraviti skupaj vse glasove. Zato je prav, da dobijo še dva člana, da bodo redno lahko zastopani vsi glasovi. Za pogrebe imajo navadno vaje pri Juteršku ali Rožiču. Včasih so ti pogrebi kar tedensko, ali celo dva v enem dnevu. »Mnogi so že sodelovali v našem oktetu, a so odnehali iz raznih razlogov. Na vajah mora biti disciplina, vsakih pet minut zamude se pozna.« Voljo za vztrajanje jim daje tudi sodelovanje in srečanje z drugimi okteti, nastopi v Šentjerneju in drugod. Enkrat letno se snidejo z Velenjčani, katerih oktet je sestavljen iz članov, ki so zaposdleni v Rudniku. Bili so že zaposleni pri njih v jami in doživeli marsikaj zanimivega. Sodelujejo še z okteti iz Zagorja, Ljutomera, Celja in Šaleškim oktetom Upajmo, da jih bo njihova želja do prepevanja še naprej vezala, Danotu pa želimo še veliko volje in zadovoljstva v našem oktetu. PM V POKOJ JE ODŠLA Olga FLORJANČIČ Zopet se poslavljamo od sodelavke, ki je dolga leta - torej vso delovno dobo preživela v istem kolektivu. Olgino delo v Tosami se je začelo z izdelavo higienskih vložkov - prvi dan je bil petek, kot je bil prvi dan upokojitve tudi petek, kakšno naključje?... Izdelovala je tudi zobne rolice, pakirala v ekspeditu, najdalj pa je preživela pri obračunu osebnih dohodkov -celih dvajset let je izračunavala in delila »plače«. Včasih, pravi, da je bila kar nejevoljna, ko je nekdo dobil kar »debelo kuverto« čeprav je vedela, da je ni povsem zaslužil. Pa kaj si hočemo, razlike, nepravičnosti so sestavni del našega življenja in takega moramo sprejeti. Nadalje se Olga spominja stisk ljudi, ki jim je bila denarna pomoč iz blagajne vzajemne pomoči še kako potrebna. Mnogi je ne bodo pozabili, saj je nešteto sodelavcev rešila trenutnih zagat, sedaj je skoraj vedno, če je le bilo v njeni moči uredila tako, da si pomoč dobil. Velikokrat so se selili, vedno je bila pisarna premajhna, na nepravi lokaciji, v prostoru se je kar trlo ljudi. Pri denarju se vse začne in tudi neha, pravimo. Zato smo včasih negodovali, če smo ugotovili ob izplačilu osebnih dohodkov kako nepravilnost. Kolektiv ni majhen, preko tisoč nas je, zato zmotiti se s kakšno številko pri tolikih ljudeh, ni nič takega. Pa tudi veliko veselega se je zgodilo. Znali so se pošaliti, biti prijazni do sodelavcev, čeprav delo ni smelo nikoli zaradi tega trpeti. Živeti moraš s kolektivom, z njim deliti slabo in dobro in se zavedati, da le s skupnimi močmi dosežemo željene cilje. In TO-SAMA je kolektiv, ki se nenehno razvija, koraka z zahtevami evropskega trga. Ko se Olga ozre na začetek svojega dela pred mnogimi leti, prizna ogromen napredek in razvoj. Vendar, povsod in vselej je posredi delavec -njegova pridnost, sposobnost - discipliniranost. Srečna je, da je Tosama kolektiv pridnih ljudi, čeprav bi se dalo narediti še marsikaj, da bi bile kuverte ob izplačilu osebnih dohodkov še »debelejše«. S to željo se Olga tudi poslavlja od svojega kolektiva! Ko boste prebrali ta sestavek, bo že na seznamu upokojencev. Pravi, da je vesela vsakega jutra, ko v miru začne vsakodnevna opravila, ki jih je mo- rala poprej postoriti v popoldanskem času. Tako je sedaj pred njo tisti del življenja, ko imaš več časa zase, za stvari, ki ti največ pomenijo, torej, lahko bi rekli, najlepši kos poti, na kateri si želiš le zdravja! S temi željami se tudi mi poslavljamo od dolgoletne sodelavke z zahvalo za njen prispevek pri razvoju naše To-same! Ivanka SVETLINOVA Ivanka je v Tosamo, še v takratno »Vato« vstopila predzadnji dan leta 1954 in ji ostala zvesta vse do danes, ko odhaja v pokoj. Začela je kot tkalka in sklenila delo kot navijalka elastičnih ovojev. »Srečna sem bila v naši Tosami, kot je srečen lahko vsakdo, ki dela v takem kolektivu!« »Lepo mi je bilo med mojimi sodelavci, ropotajoči stroji ti zlezejo pod kožo, postanejo del tvojega vsakdana. Navajeni smo bili trdega dela, odpovedovanj pa tudi prijetnih in sočnih trenutkov ni manjkalo. Bolj in dalj ko smo delali, boljše smo živeli. Današnje razmere pa so drugačne, kaj si hočemo, življenje se tako hitro spreminja!« Ob slovesu Ivanka ne more skriti ganjenosti, saj so ji solze kar same silile v oči. Večkrat pogleda na roko, kjer se blesti zlat prstan. S sijočim obrazom pove, da so ji ga poklonili sodelavci in jo bo tako večno spominjal nanje. In kaj bo Ivanka počela v novem življenjskem obdobju, ki je pred njo? Ima mnogo knjig, ki jih rada prebira, pa hišo, vrt, no tudi nekoliko več počitka in drugih drobnarij si bo privoščila, za katere sedaj ni bilo nikoli toliko časa... Z velikim veseljem se bo udeleževala vseh aktivnosti, kijih prireja klub upokojencev Tosame. Na koncu bi se v imenu vseh tosa-movcev Ivanki zahvalila za njeno pripadnost kolektivu, z željo, da bi jesen življenja preživljala zdrava in s prijetnimi spomini na njen kolektiv! NAGRAJEVANJE Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu januarju vsebuje podatke po oddelkih, sektorjih in za celotno DO. Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas in osebne dohodke pripravnikov. Povprečni, najnižji in najvišji osebni dohodek povzemamo po metodologiji obrazca RAD-1. Najnižji osebni dohodek je bil dosežen v oddelku sanitetne konfekcije, na delih in nalogah ocenjenih s 5 in 3 kategorijo, z dosegom delovnih rezultatov 101 % in s faktorjem delovne dobe 9 %. Albina Kosmač iOitOČILO 0 GIBANJU OD V 30 K) o Alt A ZA KEOEC JANUAK_ Lbov. poročila 1/ ^ p a 0 I V 0 D N I E K r o H VOD. VOD. D 0 V 00 iin PR ršT BE vo PIO H TO KI SK OK pm:; PO TRS SKS ERS SO N KS DO TOSAMA 50 ! 9 i 1 P 5 50-55 /4 i '] 0 5 5 'tO 0 p 1 loO 5 5- V. 9 7 ) 1P 'i 1 »9 1 5 1 1 1 o 109 50-5') /I 11 9 ■, PP 0 P 5 •o 0 Pl 150 5 10 /4 5 lo P 5 5 lo 9 1 P 1 0 7P 1 0 5 P 5 5 5 1 9 1 1 lo 9 5 5 /4 0 5 5 - 1 1 5 'i 1 9 O 9 5 P 5 P 1 1P 7 P 9 O 9 5 1 5 lo 1 5 1 0 1 50 ^-57 ? 1 1 1 P 1 P 5 0 0 P9 Vž-Oo p ? 1 P 1 c, 5 1 9 Pl Oo-O 5 1 1 1 P 0 P P 5 Po 0 5-00 1 5 1 1 p 9 1 1 9 10 00-0'j P 1 1 1 ;• 1 1 P 1 1? Oj-70 1 P 5 l 9 11 1 1 P 9 P 1 11 1 1 1 1 P 1 5 lo '0-01 1 P P 5 01-09 1 9 5 09-07 1 1 07-jo 1 1 P P 1 1 1 5 1 11 SKUPAJ PO >5 n >5 90 110 Oo 01 01 ) Bo 50 0 ')9 ? 798 PRIGODE NAŠEGA MORNARJA V delti reke KONGO smo počakali pilota, ki je našo ladjo varno popeljal mimo vseh pasti po reki navzgor. Reka je precej široka, bregovi pa obrasli s tako značilnimi rastlinami, kakršne je moč videti le še v filmu o Tarzanu. Ob bregovih so bile sem ter tja posejane kolibe iz trave in blata, v katerih žive ljudje, daleč proč od civilizacije, s tem pa tudi odmaknjeni od težav, s katerimi se mi soočamo praktično vsak dan. Prav zavidal sem jim na njihovi sreči. Reka Kongo je najbolj vodnata reka v AFRIKI, dolga 4320 km, izvira pa v Katanškem višavju, pod imenom Lualaba. Reka ima širok nižinski tok z obilico rokavov, v spodnjem delu toka tvori jezero MALABO (450 m2) za njim pa se vrstijo Livingstonovi slapovi, kar 32 jih je. Izliva se v Atlantski ocean v 40 km širokem izlivu. Naš cilj je bilo pristanišče MATA-DI. Vožnja do tja nam je vzela vsega 5 ur. Mesto uvrščajo med dokaj pomembno prekladališče. Prizori življenja pa so zelo podobni prizorom iz ostalih afriških pristanišč: prodajalci vsakovrstne krame, figur iz afriškega lesa ali slonove kosti, v glavnem dokaj znana slika tega dela kontinenta. Ogledal sem si mesto tudi od blizu in moram priznati, da sem bil kar malo razočaran. Odsev revščine je bil tukaj daleč največji. Vzel sem si čas in sem opazoval ljudi, ki so hodili mimo mene. Imel sem občurek, da nekako brezizrazno strmijo predse, kot da ne zaznavajo življenja okoli sebe. Kasneje, v razgovoru z nekaterimi člani posadke, sem izvedel, da je prav tukaj zelo razširjena uporaba lahkih mamil (indijske konoplje). To je verjetno tudi eden od načinov, kako ubežati, vsaj za določen čas, kruti realnosti. Z veseljem sem sprejel vest, da bomo po treh mučnih dneh zapustili to mračno pristanišče, polno izgubljenih in zasanjanih ljudi. Zvok ladijske sirene je še enkrat oznanil slovo, in že smo hiteli vsak pri svojem delu izpolnjevati zastavljene naloge. V slabih dveh dneh smo prepluli razdaljo do pristanišča LOBI-TO, ki se nahaja na obali socialistične republike ANGOLE, (tako se imenuje danes, takrat se je imenovala samo ANGOLA in je bila portugalska kolonija, pravzaprav je bila ravno v pri- pravah na svojo neodvisnost, polna nasprotij, različnih strank, ki so se borile za oblast, UNITA, MPLA...) Morali smo ostati na sidrišču, kajti pred luko je že čakalo precej ladij, ki so prišle pred nami, vendar zaradi stavke pristaniških delavcev, niso uspele raztovoriti oz. natovoriti blago. Bili smo primorani opazovati mesto samo od daleč. Upali smo, da se bodo stvari kmalu normalizirale, vendar smo se ušteli. Celih 26 dni smo živeli kot na otoku. Zmanjkovalo nam je vode, lotevala se nas je nervoza, skratka potrebni smo bili pravega razvedrila. Prirejali smo sicer vesele večere ob pečenih ribah in istrski Malvaziji, vendar to ni odtehtalo ene dobre »nočne akcije«. Po 26 dneh zibanja smo zopet stopili na trdna tla matere zemlje. Kar prijeten občutek, ki pa je privilegij mornarjev. Razkropili smo se po mestu, kot da so nam za petami ljudožerci. Napravili smo pravo inventuro lokalov. Mesto je bilo veliko nasprotje mesta Matadija v Kongu oz. Zairu, kot se imenuje zdaj ta del Konga. Prijazni ljudje, polne trgovine, brez števila vseh vrst avtomobilov in motornih koles, najboljši sladoled kar sem jih jedel do sedaj, enkratne plaže, skratka raj z eno besedo. Dan za dnem smo se potikali po mestu ter iskali nove zabave. Imeli smo pravo nogometno tekmo z mestnim klubom, po tekmi pa družabno srečanje. Dekleta vseh barv so se prijazno trudila, da nam je čas prehitro minil. Po ničemer nisi mogel vedeti, da se v ozadju pripravlja revolucija, kije kot vsaka druga, pustila za seboj brez števila nedolžnih žrtev. Tudi Jugoslovani imamo pri tem nekaj slabe vesti, saj smo odporniškemu gibanju MPLA pripeljali precejšen arzenal orožja. Vse za dobro naroda! LOBITO je bilo tudi zadnje mesto v verigi pristanišč, o katerih sem poskušal napisati del vtisov, ki sem jih doživljal pri dvajsetih. Življenje na ladji mi je ostalo v prijetnem spominu, čeravno ni bilo tako lahko, kot deluje ta zapis. KONEC TA KRATKE V Srbiji se zavzemajo za PRAVNO državo: ampak selektivno: P - Policija, Pendrek, Puška; R - Represija; V - Vojska, »Vanredno stanje«; A - Avtonomija in N - Neodvisno sodstvo še niso »jemali«. Očitno so še v PR Vem razredu. - ZKS je imenu dodala SDP. ZKS ne pomeni Zveza Kameleonov Slovenije - zaradi spremembe barve -SDP pa tudi ne Sedaj Delamo Po-šteneje. - ZKS - SDP bi lahko razumeli tudi kot: Za Katastrofalno Stanje Slovenci Delavno Prispevamo. - 7. februarja sem iz Zvezne skupščine izvedel za novo narodnost v Jugoslaviji. V nemirih na Kosovu so bili poškodovani Srbi in Črnogorci, ubiti pa Demonstranti. - Kot odbornik vam obljubljam, da si bom: - asfaltiral pot do hiše - napeljal telefon, kanalizacijo in javno razsvetljavo - če bodo sredstva dopuščala, tudi kabelsko televizijo Program je tako dober, da smete voliti samo mene! - Spet miting v Ljubljani, prinesli bodo resnico. Resnico že poznam -Solzivec (solze smeha to že niso). DEMONSTRANT iz stranke KTMC (Kar Tako Malo Cmokam) KADROVSKE VESTI rojstni dan v mesecu marcu praznujejo: PROIZVODNI SEKTOR Proizvodnja medicinskih sredstev Avbelj Marija, Brodar Frančiška, Bernot Andreja, Novak Marija, Oso-lin Joži, Poljak Marija, Pevec Milena, Stražar Marija, Sršen Jošef. Tič Jože, Pripravljalnica Brodar Franc, Ivanetič Marija, Tkalnica ovojev Breznik Andrej, Košir Slavica, Kocjančič Vojka, Kremič Jožefa, Urbas Jože, Morela Urška, Poljanšek Berta, Sedeljšak Stanislava, Kveder Jožica, Tkalnica širokih tkanin Modlic Zlatko, Omahna Janez, Per Judita, Belilnica Grčar Marko, Jarkovič Martin, Klopčič Feliks, Novak Igor, Prenar Jože, Škrbe Andrej, Otroška konfekcija Erjavec Stanislava, Gorjup Ivanka, Kosmač Antonija, Murn Maruša, Peterka Ljubica, Resnik Bernarda, Remšak Metka, Šarič Rada, Železnik Mojca, Mežnar Srečo, Sanitetna konfekcija Blatnik Marija, Cestnik Mira, Cerar Mojca, Hribar Joži, Jančik Antonija, Janežič Ernesta, Kosar Marija, Kosmatin Nevenka, Novak Ivanka, Pod-miljšak Jožefa, Planinc Francka, Slapnik Stoja, Vlaknovinski oddelek Limoni Janez, Križaj Borut, Proizvodnja izdelkov osebne higiene Burja Marko, Dečman Albin, Krašovec Fani, Mujdrica Marija, Primožič Marjeta, Ulčakar, Daniela, Us Nada, Mikalnica Moneta Janez, Adamič Alojzija, Bregar Milena, Gaberšek Joži, Gotar Joži, Križman Milica, Lovšin Rozi, Mav Francka, Nahtigal Jana, Planinc Marija, Rokavec Albina, Testen Marija, Vrtovec Mojca, KOMERCIALNI SEKTOR Marčun Ema, Merkužič Marko, Ra- Izredna škoda, da TOSAMA nima barvnih slik, šele barvna slika bi pokazala raznobarvnost »izčeska« iz Prokuplja. Legenda: 3. temnomodra cunja 1. svetlordeča vlakna 4- bombažna semena cca 2kg 2. svetlomodra vlakna Pa še to: to ni osamljen primer!? v dež Peter, Slapar Marjan, Turčinovič Ljubomir, Ulčar Matevž, SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR Anžin Franc, Herega Dragica, TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR Cerar Marjan, Strmljan Franc, Svetlin Marija, Vidergar Adrijana, Kosirnik Franc, Prašnikar Jože, 1. nagrada MARJAN DROBNE »Ali mi lahko pokažete pot, ki vodi v Ihan? Iščem ženo!« 2. nagrada IGOR CERAR »Tristo prašičev! Spet meje nekdo zaparkiral... krul... krul...« 3. nagrada MARJAN ŠTRUKELJ EKONOMSKO RAČUNSKI SEKTOR Gajšek Tanja, Kočar Bojana, Limoni Ana, Štempelj Danica, Pavlič Marija, Odšli iz podjetja: Florjančič Olga - upokojena Bervar Anastazija - upokojena Rihter Ivanka - upokojena Rodili so se: Jemec Dragi - sin Peterka Simoni - hči NAGRADE Spodbudno je, da Tosamovci še znamo biti duhoviti. Leseni prašiček, delo našega sodelavca Braneta Rihtarja, je sprožil vrsto domoslic, izmed katerih je »žirija« v sestavi: Majda Štempihar, Viljem Dolenc ing. in Zdenka Kokalj izbrala: Prašiček čaka svojega lastnika in razmišlja: »Joj, Brane, pa je res! Tudi moja lesena pamet mi da vedeti, da z vašim parkiriščem ni nekaj v redu!« Čestitamo! S —----------------------------------------------- Uredniški odbor Tosame: Vladka Berlec. Majda Štempihar, Zdenka Kokalj Irena Šarc, Jana Vidergar Jože Podpeskar, dipl. ing., Danica Avbelj ■ OOZSS, Franc Gomik, dipl, ing. ■ OOZK, Iztok Mileč ■ OOZSMS, Nada Korošec - blagajnik, Marjana Lubinič, dipl. iur. ■ glavni urednik. Glasilo TOSAMA izdajajo delavci delovne organizacije TOSAMA, Vir, Saranotičeva 35. Izhaja enkrat mesečno v 15#) izvodih. Tisk: »VIDEM«, OE Papirkonfekcija Krško. c ________________________________________________ N l i #■ V velovna SKUPINA KRVNI RAK OSEBNI ZAIMEK Različna SAMOOLter NIKA LIDIJA •ZALAR ENAKI GRKI HUMORISTI-iHA 5f«(JA (»fA/ž; ČUTNA PREVARA ZNAČAJ NOVI VEK TELEVim KONEC POLOTOKA POHAHih) TOVARNA v CELJU X LANTAN PAVLOVA MJE JAJČECE BRSKA GRKA NAPRAVA ZA MERJENJE ČASA JU60SL. RADIO televizija naravna sila ZA NJEGA SLOVENSKI ŠPORTNIK [CERAR ) OSEBA GRŠKE MITOLOGIJE Moko IME ŽENSKO IME JANEZ TRDINA X JOD PODJETJE ITALIJA PRIPOVEDNO PESNIŠTVO J. IN 6. ABECIDE MOTOR SIN (arabsko!) X GAAVNO MESTO GRČIJE DIVJA MAČKA DRAG KAMEN TUJE ŽENSKO IME BELGIJA OČE OSEBNI ZAIMEK tovarna SMUČI ANDREJ KOVAČ X PIJAČA IZ SADJA OZNAKA AVTOŠOLO NOTNI ČRTALEC NORVEŠKA OSVEŽILNA PIJAČA TOVARNA PIJAČE NAGRADNA KRIŽANKA