Poštnina plsiana w got^tni. POSTNI GLASNIK Stanovsko in strokovno glasilo Oblastne organizacije ptt uslužbencev v Ljubljani- Izhaja I. in 15. v mesecu. Naročnina 24 Din na leto ozir. 12 Din za pol leta. Naročnina se plačuje naprej. Oglasi po dogovoru. Čekovni inčun štev. 11834. Rokopise in vprašanja za pojasnila je pošiljati uredništvu „Poštnega glasnika** v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista Sv. Jakoba trg 3. Rokopisi se ne vračajo. Letnik VEI. V Ljubljani, dne 1. decembra 1927. 23. številka. Zakon o pošti, .des siu in telefonu. Ravno na dan, ko izide ta številka »Poštnega glasnika«, poteče 9 let, odkar smo se Slovenci, Hrvatje in Srbi izločili iz okvirja prejšnje avstro-ogrske monarhije ter se združili s Srbi iz prejšnje kraljevine Srbije v novo skupno državo — kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev. Gotovo je, da se likvidacija prejšnjih pravnih odnošajev, odnosno uvedba enotne zakonodaje ne da izvesti čez noč in tudi ne v nekaj mesecih. Vendar smo pričakovali, da se izvede splošna likvidacija starega in uvedba novega v dobi treh let. Minilo pa je 9 let in še nimamo enotnih zakonov. Ne 'bomo se spuščali v druge resore, prilično je povsod enako, uajvečje z kr je nemara toliko različnih vrst civilno- in ka-zensko-sodnega prava. Nas kot poštarje zanima v prvi vrsti, kako je v tem pogledu v našem resoru, v poštni upravi. Tu vidimo, da po 9 letih državne skupnosti še nimamo skupnega zakona o pošti, telegrafu in telefonu. Glede poštnega regala, poštno duho-darstvenih prestopkov, pisemske tajnosti, IK)štnega de'bita, iKištninskc prostosti itd. velja v področju Ijubltjamsk. in splitskega poštnega ravnateljstva bivši avstrijski poštni zakon iz leta 1838 in bivši avstrijski zakon o poštninski prostosti iz leta 1865. V področju zagrebške im novosadske direkcije veljajo bivši madžarski zakoni, v področju sarajevske direkcije posebne bivše avstrijske zakonske določbe, v področju beograjske in sko-peljske direkcije zakon o pošti! in telegrafu bivše kraljevine Srbije Im v področju cetinjske direkcije zakon bivše kraljevine Črne gore. Kakšna zmeda, kakšen konglomerat različnih zakonodaj! V eni dlržavi, povrhu še majhni, 5 zakonodaj! Kar je najbolj žalostno, 'da ne rečemo sramotno, je to, da v sedanji Avstriji že davno nimajo več poštnega zakona in zakona o poštninski prostosti bivše a. o. monarhije, dočim ga v SHS še vedno imamo poleg kopice drugih. V poštni prometni službi, v administrativi so se pač izenačili različni predpisi in poštni redi z uveljavljenjem enotnega pravilnika za notranjo poštno službo. Pa tudi na ta pravilnik smo' čakali štiri in pol leta, da smo naposled dne 1. marca 1923 zamenjali izvrstni avstrijski poštni red s skrpucalom nekega pravilnika, katerega de facto še vedno ne priznavata dve tretjini te države. Sedanja vlada oziroma sedanji gospod minister pošte in telegrafa je šele načel to vprašanje. Izdelal je načrt za nov, enotni zakon o pošti, telegrafu in telefonu, ki pride v kratkem pred ministrski svet in nato pred narodno skupščino. Pozdravljamo ta hvalevredni načrt v splošnem, ker je bil že skrajni čas. Ne moremo pa odobravati dvojega: Prvič —» gospod minister Vi Kočič je pred ptt. osobjem in pred predstavniki tega osobja na neki slovesnosti Saveza ptt. uslužbencev v Beogradu izjavil, da bo delal na reorganizaciji ptt. stroke in na novem poštnem zakonu ob sodelovanju predstavnikov stanovske organizacije. To se pa ni zgodilo. Načrt za ta važni zakon se je izdelal na hitrico, tajno in brez sodelovanja zastopnika organizacije, ki bi sigurno dal dragocene in koristne prispevke tako v dobrobit stroke kakor osobja. Drugič pa manjka v tem načrtu najglav-nejše: osobje ptt. stroke. Torej zakon o poštni stroki brez določb o osobju te stroke*Nam ta načrt sicer ni znan, vendar sodimo tako po naslovu zakona, ki bi se moral imenovati: »Zakon o poštni, telegrafski in telefonski Stroki in njenem osobju«. Imamo zakone o prometu, o vojski in mornarici, o osnovnih in srednjih šolah, o sodiščih, monopolu, poljedelskih ustanovah itd. Ti zakoni regulirajo poleg splošnih določb tiste stroke tudi pravni in materialni položaj osobja dotičnih strok. To je tudi edino pravilno, ker mora biti osobje posameznih strog glede na posebne posle, ki jih opravlja v tisti stroki, tudi specialno regulirano. V ostalem pa je predvideval specialne zakone za posamezne stroke tudi zakonodavce v občem uradniškem zakonu. Tudi naš nekdanji minister — sedanji ministrski predsednik gospod Velja Vukičevič, se je takrat jako zavzemal, da se izdela za ptt. Stroko in njeno osobje poseben zakon, s katerim bi se reguliral tudi pravni in 'materialni položaj osobja, kateremu je stal na čelu. Ob neki priliki se je bil tedaj g. Vukičevijč lepo izrazil, da ni splošni uradniški zakon nič drugega kakor uradniška ustava, na osnovi katere se morajo izdelati posebni zakoni za poedine stroke. Gospod Vukičevič je bil sicer — zahvaljen bodi Bog! — minister za pošto in brzojav v času, ko se je uveljavil uradniški zakon in uredba o razvrstitvi ptt. osobja; njemu je delovno osobje ptt. stroke dolžno večno hvaležnost. Na žalost pa ni stal toliko časa na čelu našega resora, da bi bil izvedel svojo namero: uveljavljenje enotnega zakona o poštni, telegrafski in telefonski stroki in njenem osobju. Ako bi bil g. Vukičevič vsaj še pol leta naš minister, pa bi bili nemara že pred 3 leti dobili ta tako za stroko kakor za osobje tako potrebni zakon. Tudi v sedanjega ministra gospoda Kočiča imamo polno zaupanja. Je moderen človek z zdravimi, realnimi nazori. Da bi ga le ne premotili nekateri njegovi zastareli in birokra-tični isvetovalci. Zato bi bilo nujno želeti., da se izdela poštni zakon ob sodelovanju onih, na katerih plečih sloni 'poštni, telegrafski in telefonski promet, ne pa samo s sodelovanjem onih, kateri niso nikdar sedeli in delali za brzojavnim aparatom, za telefonom, pri okencu, v ambulančnem vozu, niti niso vršili tehničnih in drugih strokovnih del. V tem smislu je izročil naš Savez ptt. uslužbencev v Beogradu dne 12. novembra t. 1. gospodu ministru dobro utemeljeno spomenico. Upajmo, da ne brez uspeha. fer.: Obrestna mera pri hranilnici in posojilnici Gospodarske zadruge poštnih nameščencev. Zadnje čase slišim od raznih strani pritožbe, da zahteva naša hranilnica za posojila previsoke obresti, oziroma, da so posojila pri naši hranilnici tako draga, kakor pri drugih hranilnicah, in da dela naša hranilnica na račun članov-do 1 žnikov velike dobičke, kar da ni niti najmanj zadružno. Utemeljuiejo pa te očitke s tem, da daje hranilnica za vloge 5 odstotkov, za posojila pa zahteva 9 odstotkov obresti in še 2 odstotka za stroške. Priznavam, da bi bili ti očitki popolnoma upravičeni, ko bi bili resnični. Toda v resnici je stvar vendar le nekoliko drugačna. Najprej naj ugotovim, da je velika večina vlog (razen vloge krajevne skupine nižjih poštnih uslužbencev, s katerimi imamo poseben dogovor) vezanih in da jih moramo obrestovati po 7 odstotkov. Po 5 odstotkov obrestujemo samo male hranilne vloge naših »Cebeličar.icv«, ici pa tvorijo, dasi so zadnji čas prav razveseljivo na-rastle, vendar le samo neznaten del napram vlogam, ki jih obrestujemo po 7 odstotkov. Prvi očitek torej že ne drži. Zdaj pa poglejmo, ali mora dolžnik res plačati 2 odstotka za stroške. Stroški za prošnjo, za zadolžnico, za poštnino itd. znašajo do 1 odstotka, ostane torej samo še I odstotek, ki ga je treba opravičiti. To opravičilo pa nam bo delalo še najmanj preglavice. Kdor še ne ve, naj mu povem, da računi*o druge hranilnice in posojilnice in tudi banke obresti za tri ali pa celo za šest mesecev njp-ej, in sicer od vsega zneska. Pri naši hranilnici pa plača dolžnik obresti samo od ostanka dolga in pa od meseca do 'meseca. Primer: Član X. je dobil dne 1. jan. 1000 Din posojila proti odplačilu v zaporednih mesečnih obrokih po 100 Din. Dne 1. februarja plača 1. obrok v znesku od vsega posojila (1000 Din) za en mesec (od 1. januarja do l. februarja), dne 1. marca plača 2. obrok (100 Din) na posojilo in 'Obresti od 900 Din za drugi mesec, dne 1.aprila plača 3. Obrok (100 Din) na posojilo in obresti od 800 Din za tretji mesec itd. Tako delamo mi. Ako bi pa hoteli posnemati druge denarne zavode, bi pa seveda takoj lahko znižali obrestno mero na 8 odstotkov. Nezadovoljnežem bi bilo potem najbrž ustreženo, dasi bi na obrestih plačevali isti znesek kakor zdaj, ko je obrestna mera tako »oderuška«. Tudi jaz vem, da se obrestna mera po 9 odstotkov zelo težko občuti, zlasti pri večjih posojilih. Toda znižati ibi imogli obrestno mero za posojila le tedaj, aiko bi jo znižali tudi za vloge. Kaj bi potem napravili naši vlagatelji? Tisti, ikt imajo večje vloge, bi jih odpovedali in nesli najbrž v podružnico Hipotekarne banke, ki bo plačevala za vloge najmanj 6 odstotkov obresti, 'manjšim vlagateljem bi pa to gotovo tudi ne bilo po volji, zlasti ker vedo, da smo ustanovili v prvi vrsti hranilnico in da nam je bil ob njeni ustanovitvi glavni namen, da ustvarimo ustanovo, ki bo omogočila in olajšala poštnim nameščencem varčevanje s tem, da se jim bodo vloge neposredno od plače odtegovale. Zato smo tudi določili kolikor mogoče ugodno Obrestno mero. Obdržati jo moramo torej vsaj na tej višini tudi za naprej, če hočemo doseči uspeh, to je če hočemo privabiti v krog naših vlagateljev čim večje število poštnih uslužbencev. Od 1500 stalno nameščenih poštnih uslužbencev je danes komaj slaba petina naših vlagateljev, dasi bi mogel vsakdo utrpeti vsaj po 10 Din na mesec in jih naložiti v našo hranilnico. Mnogim se zdi ta znesek premalenkosten, češ kaj je to 120 Din, ki bi jih na leto prihranil. Ali ta izgovor ne velja. Naši bratje imajo dober pregovor, ki veli: »Bolje išta, nego ništa«. Mnogo naših vlagateljev, ki so letos marca meseca pričeli vlagati po 10 Din na mesec, je pozneje zvišalo na 20, 30 Din in čez leto in dan bodo imeli prihranjenih vendarle nekaj stotakov. Dobri bodo. Naši vlagatelji, ki so bili ob znani prevedbi prevedeni od služiteljev ali zvaničnikov na dnevničarje, nas kar prehvaliti niso mogli. Imeli so pri nas nahranjenih po 200 do 300 Din, ki so se jim tedaj, ko so za mesec junij prejeli »nagrado« v znesku 400 do 500 Din, prav prilegli. In rekli so, da bi tega denarja nikoli ne imeli, ko bi ne bilo naše hranilnice'. Vabim torej vse tiste, ki še niso naši vlagatelji, da pristopijo v naš krog vsaj z novim letom. Za vzgled naj jim bodo nekatere pošte, pri katerih so skoraj vsi uslužbenci naši vlagatelji. Na te uslužbence se bo tudi načelstvo pri podeljevanju posojil v prvi vrsti oziralo. In kako postanem vlagatelj? Zadostuje dopisnica na zadrugo, po kateri naj nam vsak, ki želi hraniti, sporoči to svojo željo, natančen naslov in pa znesek, ki naj se mu odteguje od mesečne plače. Če pa kdo ne mara, da bi se mu vloga odtegovala, mu pošljemo položnice. V teh malih hranilnih vlogah leži tudi možnost za znižanje obrestne mere pri posojilih. Ne dvomim, da 'bo načelstvo, kakor hitro bodo mogle te male 5 odstotne hranilne vloge kriti vsa posojila, znižalo obresti vsaj na 8 odstotkov. Tako bodo same ob sebi prenehale vse pritožbe in vsi očitki. Drugi način znižanja obrestne mere pa za zdaj vsaj meni ni znan, ker z izgubo ne smemo in ne moremo delate Apeliram še enkrat tudi na naše materialno bolje situirane tovariše, ki naše posojilnice ne (potrebujejo, da pomagajo svojim gmotno slabše stoječim tovarišem na ta način, da se odločijo za hranilno vlogo in tako tudi oni s svoje strani pomagajo znižati obrestno mero za posojila. Kaj pravimo nižji uslužbenci k reviziji uradniškesa zakona. Kakor smo čitali v »Poštnem glasniku« z dne 15. novembra t. 1., se bliža revizija urad* niškega zakona, ž njo pa velike izpremembe z dalekosežnimi posledicami, ki nam ne obe. tajo nič dobrega, zlasti ne nižjemu poštnemu uslužbenstvu. S predlogom organizacije, ka* kršen je objavljen v 22. številki »Poštnega glasnika« z dne 15. XI. 1927, smo zadovoljni; vprašanje je seveda, ali bo istega mnenja vlada. Zlasti je dober predlog, da se orno« goči zvaničnikom, kateri opravljajo samo. stojno ali pa uradniško službo, kakor kon. dukterji na ambulancah nižjega reda, brzo» javni mojstri, kartisti, skladiščniki itd. po določenih letih prestop v III. uradniško kategorijo. Ta predlog je čisto nekaj drugega, kakor je bilo in je še mnenje nekaterih na* šib sotovarišev, posebno iz vrst podčastnikov in orožnikov bivše avstrijske vojske, kakor tudi onih poduradnikov, ki so napravili izpite še za časa Avstrije,. Tem ni šlo v glavo, za« kaj so bili pri prevedbi tudi drugi njihovi to= variši prevedeni v zvaničnike, češ da to sa« mo njim pripada. Ko se pa vtem pogledu ni dalo nič več popraviti, so začeli agitirati za to, da se prevedejo prejšnji orožniki in naredniki ter prejšnji poduradniki v III. uradniško kategorijo. Od prevedbe pa do danes se je bil tih in neopažen boj med skupino omenjenih in med onimi, katere je zatekel zakon in jih avtomatično porinil od služiteljev med zva* ničnike. Ko smo se tako vsi skupaj znašli v eni kategoriji, ali kakor oni sami radi ime* nujejo — v enem košu, je bilo to po njiho* vem mnenju hud udarec za prej priviligirani stalež poduradnikov. Med tem časom pa se je služba vršila naprej, promet je rastel in rastel, treba ga je bilo premagati in zmagali smo ga. Nepo« pisne težkoče povojnega službovanja pa sme zmagali z združenimi močmi. Nobena skm pina! ne more šteti te zasluge samo sebi v dobro. Gotovo je, da so marsikdaj in marši, kje baš tovariši brez izpitov in brez odslu. Ženih 12 vojaških let boljše odrezali kot ostali. Tih boj se je vršil in se morda še vrši med obema skupinama, služba pa gre nemo. teno naprej. Eni in drugi jo vrše z enako vnemo in enako vredno. To pa ni moglo ostati neopaženo merodajnim faktorjem. Ka. kor povsod, tako se je izkazalo tudi v poštni stroki, da več velja praktična izurjenost v delu in službi, kakor teoretična znanost. Če vrše eni in drugi isto službo, zakaj bi tudi enako ne napredovali? Ne moremo razumeti, zakaj služitelj A, ki vrši prav isto službo ka. kor zvaničnik B, ne more priti na njegovo mesto? Se manj, zakaj bi ne mogel naprede, vati za uradnika zvaničnik C, ki opravlja uradniško službo? Morda je tej nepravični razdelitvi kriva na eni strani grda sebičnost, na drugi strani pa znana naša slaba uprava. Namen tega članka 'je, idia poudarimo, kako pravičen je predlog organizacije k reviziji uradniškega zakona, da pride osobje do ta. kega napredovanja, do kakršnega ima pra* vico po božjih in naravnih zakonih. To so pravi, da se vsak poštni uslužbenec uvrsti v ono kategorijo, katere službo opravlja. Ka. teri služitelj vrši zvaničniško službo, mora postati zvaničnik, kateri zvaničnik vrši urad. niško službo, mora postati uradnik. Mislimo, da bodo praktično in pravično stran predlo* ga upoštevali tudi merodajni činitelji. Ravno tako upamo, da mu ne bodo nasprotovali naši starejši tovariši. Tok časa napreduje in kdor mu ne sledi, zaostane v pozabljenosti krivih nazorov. Mi pa hitimo naprej, bojujoč se na levo in desno. Naš cilj je pravica. Da jo izbojujemo, ne smemo biti ne malodušni, ne sentimentalni. K predlogu bi imeli sicer še marsikaj pridati, vendar prepustimo to delo za to postavljenim društvenim odbo* rom s pripombo, da od predloga ni pičice ne odnehajo. Da govorimo odkrito, mi sicer od današnjih odborov ne pričakujemo mnogo. To pa zato ne, ker v današnjih naših dru* štvenih odborih dominirajo konservativni ljudje, ki nimajo smisla za napredek. Saj v i tem pogledu imamo več kot dovolj izkustva. ' Treba je samo, da prisostvuješ odborovi seji. pa boš opazil konservativnost in trmogla. vost. Njihova mora biti prva in zadnja bese. da. Če kdo pri taki odborovi seji kaj korist« nega predlaga, pa se stvar kakemu konser. vativnemu članu odbora ne dopade, je go* tovo propadla. Takoj se oglasi k besedi, pa ti jo melje in mlati ter pobija tako dolgo, da mine dragoceni čas, potem sc pa seja za« ključi, ne da bi se bilo kaj koristnega opra* vilo. Torej večna obstrukcija brez konca in kraja. Imamo tudi društvene odbornike celo na vodilnih mestih, ki so predlagali, kdo od niž* jega poštnega uslužbenstva naj bo pomaknjen v III. uradniško kategorijo. Pri teh predlogih in resolucijah pa so pozabili na večino svo« jih sotovarišev, ki so v službi enakovredni ž njimi. Tudi tega ne razumemo, zakaj sede na vodilnih mestih ljudje, ki so že zdavnaj od* služili polna službena leta. Vsi se borimo za to, da si izbojujemo manjšo službeno dobo, a ti ljudje se ne ganejo z mesta. S tem slu* žijo vladi kot živ dokaz, da je naš boj za znižanje službene dobe neutemeljen, pač pa utemeljena namera vlade, da podaljša službe« no dobo na 40 let. To je obžalovanja vredno dejstvo, da se uslužbenstvo ne zaveda svo* jega položaja in s svojim nerazumljivim po« stopanjem samo daje vladi orožje v roko. Na koncu moramo še omeniti, da nas ča« kajo še težki boji na vseh koncih in krajih. V tem boju nam bo sigurno naš »Poštni glas* nik« najboljši prijatelj in pomočnik. Kdo bi ga torej ne podpiral? Pa k poglavju naše* ga časopisa se še povrnemo, do tedaj pa naj sleherni poštni uslužbenec naroči to naše edino stanovsko in strokovno glasilo. Organizacijsko gibanje. Službene objave Društva ptt. uradnikov Prosimo vse člane, ki so v zaostanku) s članarino, da jo brezpogojno poravnajo do konca meseca decembra tega leta. Zaradi občnega zbora, ki bo sklican pajbrže v začetku januarja 1928, moramo urediti in zaključiti z decembrom letni računski zaključek. Zato naj članstvo ne otežuje računskega zaključka z n e redu im plačevanjem članarine. Še posebno opozarjamo na to zaupnike. Krajevne skupine opozarjamo, da imajo po pravilih pravico do delegatov na občnem zboru samo za ono število članstva, ki ie v redu poravnalo svojo članarino za mesec pred občnim taborom. Alko se bo vnšil občni zbor v januarju, bodo imele torej krajevne skupine pravico samo do onega števila delegatov, ki odpade na število članov, ki so po 'mesečnem obračunu za december plačali vso članarino. iV interesni krajevnih skupin je torej, da v imeseč. dbračuntu za dec. no bo izkal" zanih nikakih zaostankarjev. Zato naj skrbe, da bo njihovo članstvo plačalo do konca decembra vso članarino. V mesecu decembru naj bo vse delo osredotočeno v izterjavanje članarine in zaostankov. Občni izbor mora točno ugotoviti, koliko zanesljivih in redno plačujočih članov šteje organizacija. Neredne in nezanesljive člane izločimo po občnem zboru iz našega društva in iz naših vrst. Zaupnikom! Velika večina zaupnikov izvršuje svo-je zaupniške dolžnosti prav dobro in pohvalno. Vendar je v zaupniškem zboru še nekaj takih, 'ki so nas s svojo pasivnostjo razočarali. Zaupnike, Id ne bodo vršili svojih dolžnosti po (predpisih poslovnika in kakor to zahtevajo interesi organizacije, bomo v novem poslovnem letu razrešili njihove dolžnosti in to objavili .v listu, kajti zaupniški zbor mora biti discipliniran In zanesljiv. Pri tej priliki moramo grajati, da je večina zaupnikov pozabilo poročati centrali glede nalogov, ki smo jih izdali v okrožnici štev. 486/217 (točka 10) od 14. septembra t. 1. Centrala je namenoma stavila zaupnikom za poročanje tako dolg rok, ker je hotela s tem preizkusiti njihovo btižlKVost in .pozornost. Na žalost je bila nad to preizkušnjo razočarana. V bodoče se to ne sme več zgoditi. Zaupniki naj pošljejo poročila na omenjeno okrožnico najkeaneje do 10. decembra t. 1. Poslati je tudi negativna poročila. Okrožne zaupnike postavimo po občnem zboru. Krajevne skupine naj — koMkor tega še niso storile — porazdele svoj teritorij na okrožja, katerim 'bodo načelovali okrožni zaupniki. Po možnosti naj bodo okrožni zaupniki izvoljeni od članstva svojega okrožja, ako bi pa to za enkrat ne bilo mogoče, naj jih krajevne skupine določijo same in naj jih predlagajo centrali v postavitev. Preden pa jih predlagajo, morajo dobiti od njih izjavo, da bi bili pripravljeni to mesto prevzeti. Predlagati je treba samo zanesljive, disciplinirane člane, ki so pokazali s svojim dosedanjim delom, da imajo smisel za organizacijo. Po možnosti ^aj bi bili okrožni zaupniki resni člani, ki imajo upliv v svojem okrožju in ki so tudi v strokovnem pogledu na dobrem glasu. Postavitve in izpre-membo v staležu okrožnih zaupnikov bomo imenoma objavljali v »Poštnem glasniku«, r— S postavitvijo okrožnih zaupnikov bo organizacija zaupniške službe završena, nastale pa bodo sledeče izpremembe: Okrožni zaupniki se podrede direktno centralnemu vodstvu organizacije, ki jih bo tudi postavljalo -odnosno potrjevalo njihovo izvolitev. Krajevni in oddelni zaupniki pa pridejo docela v kompetenco krajevnih -skupin in okrožnih zaupnikov. Te bodo odslej postavljale krajevne skupine same in o vseh izpremembah- v staležu krajevnih in oddelčnih zaupnikov samo poročale v mesečnem raportu centralu Krajevna skupina v Kranju se ustanovi na ustanovnem občnem zboru, ki bo v nedeljo dne 4. decembra t. d. v, Kranju ob 4. uri popoldne v gostilni pri stari pošti. Tej krajevni skupini bodo pridedjene vse gorenjske pošte, ki imajo kartiralne zveze na progi Ljubljana - Jesenice na Gor., Jesenice - Kranjska gora in Jesenice - Boh. iBistrica. Izjei me so samo pošte St. IVid nad Lj., Vodice, Medvode in Smlednik, ki bodo pripadale še dalje ljubljanski krajevni skupini. Tako se začne torej gorenjska kraj. skupina s pošto Škofja Loka (in s poštami, ki imajo tu izhodišče). Članstvo gorenjskih -pošt opozarjamo na ustanovni občni zbor njihove krajevne skupine v Kranju in .pozivamo vse, da sc ga udeleže v čim največjem številu ter tako popravijo slabi vtis, ki ga je napravil zaradi slabe udeležbe letošnji blejski sestanek. Vabljeno je tudi članstvo iz Ljubljane in okolice kakor tudi članstvo kamniškega okrožja, ker poda zastopnik centrale na občnem zboru situacijsko poročilo. Širša odborova seja se skliče tekom meseca decembra t. 1. z dnevnim redom: 1. Debata o razpustu društva in fuzija z Oblastno organizacijo. 2 Okrepitev organizacije, povzdiga članske zavesti in smernice ter taktika za bodoče delo organizacije. 3. Predlogi in vprašanja. Širši odbor tvorijo člani ožjega odbora in -predsedniki, tajniki in blagajniki krajevnih skupin. Ker je ta seja zelo važna, je potrebno, da se je sigurno udeleže vsaj po enem članu predsedstva vse krajevne skupine, ki naj dajo svojim odposlancem glede dnevnega reda širše odborove seje potrebna navodila. Za to sojo razpošljemo še posebna vabila. Sestanek v Mariboru se je vršil dne 6. novembra t. 1. Poročal je predsednik -centrale tov. Čampa o položaju glede na njegovo potovanje v Beograd. Spričo važnosti tega poročila je bila udeležba 26 oseb odločno premajhna. Številno so bili zastopani skoro vsi službe prosti moški tovariši, zlasti od pošte Maribor 2, medtem ko je bilo prisotnih samo 5 ali 6 tovarišic. Ker tvorijo tovarišice v Mariboru veliko večino v staležu poštnega uradništva, je ta slaba udeležba tovarišic dokaz, da jim je vseeno, kako se izvrši revizija uradniškega zakona. Splošno opažamo, da se ravno tovarišice čim dalje manj brigajo za organizacijo in .-za dogodke, ki se odigravajo v teh važnih časih in ki nosijo usodo našega stanu. Obetajo -se redukcije in različna poslabšanja, ki 'bodo v prvi vrsti pogodile tovarišice. Sploh pa je ravno žensko vprašanje v naši stroki in organizaciji postajo -tako aktualno, da se ga treba lotiti v posebnem članku z vso odkritosrčnostjo in brezobzirnostjo. Tovarišice naj se zavedajo, da se imajo ravno organizaciji zahvaliti ,za izenačenje z moškimi In da imajo one v prvi vrsti interes na tem, da se organizacije oklenejo z vso močjo. V splošnem pa opažamo že debi časa nerazumljivo pasivnost mariborskega članstva do organizacije. Nekoč je Maribor prednjačil vsej Sloveniji. »Poštni glasnik« ustavimo z novim letom vsem članom, ki ne poravnajo do konca decembra t. 1. zaostankov na članarini. iaBsssBsasEaasssHŠi Postni dom bo naša trdnjava, zato podpiši takoj deleži ^taatta^aaaasaaaB IZ ZAPISNIKA 7. odborove seje OPO od 10. novembra 1927. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika 6. odborove seje. 2. Poročilo preUseauiKa. 3. Poročno lajanKa. 4. Poročilo -blagajnika. 5. Predlogi in vprašanja. 1. Zapisnik 6. odborove -seje sprejme odbor po nekaterih pojasnilih predsednika brez ugovora. 2. Predsednik poroča o potovanju v Beograd in o trenotni situaciji. Iz gl ec a, -da nimamo kaj prida pričakovati. Pinancni minister -rešuje vprašanje varčevanja z veliko vnemo, hoče pa to -doseči v prvi vrsti z redukcijo državnih uslužbencev, ko dosedanjin Kalkulacijah bo reduciranih v našem resoru- tkJo uslužbencev, bkušaii smo g. ministra pošte uve-rui, kako potrebno je zvišati stalež osobja v območju ljubljanske direkcije, kjer se dela pri prometu z velikim in stalnim primanjkljajem. O. minister -pa se tik pred redukcijo ni mogel spuščati v to stvar, upamo pa, da je vsaj toliko uvidel, da bi se event. redukcija mogla izvršiti edino pri centralni oblasti. Z ukinitvijo beograjske, splitske in cetinjske direkcije, se izvrši eo del redukcije. Ker se skuša v zvezi z varčevanjem zmanjšati državni proračun, ne smemo pričakovati nikakega zvišanja sedanjih prejemkov, nasprotno smo lahko zadovoljni, če obdržimo sedanje prejemke. Kevizijo uradniškega zakona -bo vlada -gotovo izvršila, nova komisija se sestane baje že 15. novembra t. 1. Prejšnji osnutek je radi splošnega nezadovoljstva — tudi vlade same — padel v vodo, vsekakor pa bo služil za osnovo novemu načrtu. Na konferenci zastopnikov organizacij je bil v glavnem sprejet osnutek, -ki ga je izdelala naša organizacija. Napredovanje vseh uslužbencev v območju naše -direkcije je odvisno v prvi vrsti od kredita. Ce dovoli ministrstvo virman, una-predi direkcija tudi zvaničnike in slu-žitelje ter uradnike IH. kategorije. Glede službene obleke stoji stvar slabše. Največje težkoče povzroča zakon o drž. računovodstvu, ki predpisuje, da morajo biti pri licitacijah trije ponudniki. O. minister je izjavil, da se nikakor ni bati, da bi se -poštnim uslužbencem službena obleka odvzela, ampak bo le strožja kontrola glede nošnje te obleke. — Pokojninski iond bomo morali vsekakor plačevati, kar je tudi za nas dobro. Znesek 6% je sicer previsok, pa se ne bo znižal, ker se Srbi s tem zneskom strinjajo. V občevanju z različnimi -poslanci je porabil predsednik tudi priliko, da jim je razložil vprašanje provizionistov, ki sedaj umirajo v bedi. Posebej pa je napravil še pismeno vlogo na Jugoslovanski klub, da bi se ta zavzel za izplačevanje že odobrenega kredita tem revežem. Posvetitev poštnega doma v Novem Sadu se bo vršila najbrže -koncem tega meseca. Ob tej priliki skliče Savez baje tudi skupščino oblastnih organizacij. V tem primeru odbor dovoli predsedniku, da se te skupščine udeleži Končno predsednik omeni dbbro uspeli zabavni večer -pevskega odseka ter graja nerazumljivo pasivnost uradnikov-pevcev, da se razen -par častnih izjem ne udejstvujejo v našem pevskem odsek-u. 3. Tajnik prečita došle in poslane d-opise ter poroča: Savezu smo pojasnili naše stališče glede napredovanja ta ga ob tej priliki opozorili, da se zavzame v tej zadevi -pri ministrstvu. — Brošuro »Ljubljanska pošta« smo -poslali brezplačno g. -po-štnem-u generalnemu direktorju Milanu Djordje-viču, našemu Savezu v Beogradu ter zagrebški ir. splitski organizaciji. — Udruženje jug. železničarjev je priredilo anketo za zvišanje stanarine. Na anketi, na kateri je zastopal našo organizacijo blagajnik tov. Martinšek, je bila sprejeta resolu- cija na velikega župana ljubljanske oblasti, v kateri se zahteva desetkratno zvišanje sedanje stanarine. — Zveza drž. nam. se zahvaljuje za smernice, ki smo jih ji dali s spomenico, predloženo na izrednem občnem izboru Zveze in nam sporoča, da bo po teh smernicah tudi postopala. Dalje nam javlja konstituiranje novega odbora in člane tiskovnega odseka. — Glavni Savez je obvestil Zvezo drž. nam., da ne bo sprejel Udruženja pošt. hranilničnih uslužbencev, ako se prej ne včlani v ZVezo. — Končno -prečita tajnik svojo ostavko, ki jo radi rahlega zdravja podaja na mesto tar nika OtPO. — Po daljši debati o tajnikovem poročilu razreši odbor tajnika tov. Ferlugo njegovih funkcij s koncem novembra t. 1. Do glavne skupščine bo vodil tajniške -posle tajnikov namestnik toV. Boh. 4. Blagajnik poda sledeče poročilo: Dohodki izkazujejo 31.552 Din, izdatki 24.399 Din, prebitka je torej 7183 Din. -Provizija tvrdk iz leta 1922 do 1924 znaša 3304 Din. Od brošure »-Ljubljanska pošta« je do danes dobička 3055 Din. Skupno premoženje 13.546 Din. Knjižice pa še niso vse razprodane oziroma plačane. 5. Prihodnja seja bo v prvi vrsti -posvečena »Poštnemu glasniku«. Po pravilniku mora zadnja seja v let-u dioločiti nagrade, honorarje ta druge z-premembe za prihodnjo leto. Letos bo važna še -prav posebej, ker bo odločila, na kateri način naj se list razširi. Tov. Cempa prosi, da izdela OPO glede na -predvideno likvidacijo Društva ptt. uradnikov pravilnik, ki bo predpisal upravljanje imovine tega društva ta druge formalnosti. Predsednik odvrne, da bo pravilnik izdelal tedaj, ko bo znano, kako misli društvo izvesti to likvidacijo in kaj storiti s sedanjim premoženjem. Cilj -Obl. org. je znan: likvidacija vseh poštnih društev in združenje vse-h poštarjev v obl. organizaciji in Savezu. Gotovo je, da je še dosti nezau-pnežev, tudi nasprotnikov te ideje, vendar ravno tako gotov<> je, da ta ideja zmaguje in da bo končno zmag^ja. Sicer -pa bo to prevažno zadevo objasnil v »Poštnem glasniku« in na eni prihodnjih sej. 6 tem zaključi predsednik sejo ob 22 uri 30 min. To in ono Predsednik Zveze drž. nameščencev g. Milan Paternoster je dal ostavko na svoje predsedmško mesto. Začasno vodi predsedniške posle prvi podpredsednik g. Anton Svetek, upokojeni računski ravnatelj v Ljubljani. V naši organizaciji pa je odložil svojo funkcijo tajnik OPO tov. Joško Fer-luga. Njegove -posle prevzame tajnikov namestnik tov. Anton Boh. Pri poštni hranilnici v Ljubljani se pripuste k -izpitu za 111. kategorijo tudi d-nevmčarii, ki imajo šolsko izobrazbo za III. ktg. in nad 2 leti službe. Organizacija je storila potrebne korake tudi pri našem ravnateljstvu, -da bi tako postopalo. Gorenjci, pozor! Ustanovni občni zbor krajevne skupine Društva ptt. uradnikov za Gorenjsko bo v nedeljo, dne 4. decembra ob štirih popoldne v Kranju, in sicer v gostilni »Stara pošta«. Pridite vsi! Vabimo tudi ljubljanske tovarišice in tovariše. Načrt pravilnika o pogodbenih poštah je Oblastna organizacija izgotovila ter ga poslala v končno redakcijo zagrebški, splitski in novosa-d-ski organizaciji, nakar ga predlože Savezu ta ministrstvu. Iz uradnega poročila pošte na direkcijo...... »Kraj je samoten in neobljuden. Pošta je v baraki, kar je direkciji znano. Pa še ta baraka ie v silno slabem stanju. Streha je iz lepenke, podstrešja ni, akna na strehi. Vhodna vrata so 60 cm oddaljena od stene, ta prostor izpolnjujejo trhle deske. Ker je streha za nič, vedno teče -po teh deskah, tako da so postale že tako trhle, da jih vsak otrok lahko odstrani. Uradni lokal pa ima še brez števila drugih nedostatkov. Kraj Je samoten, brez orožništva, brez županstva, brez bližnjih sosedov, oziroma kolikor fih je, so same ženske. Plašne seveda nič kako. Zadnjič so se plazile v temi sumljive osebe okoli barake. Da jih prepodi, je poštarica dvakrat na pragu ustrelila iz revolverja v zrak, da se je razlegata daleč na okoli, pa ni živa duša pokukala iz nobene hiše in iz nobenega okna, da bi pogledala, kakšna vojska je zu- naj. Vodja orožniške postaje je izjavil, da lokal ra primeren za pošto in da jo mora direkcija na-mestiui v zidanem poslopju. Zato pošta upa, da bo direkcija____« itd. brez vsakega komentarja. IV. medu. brzojavne tekme v Comu. O teh tekmah, ki so se vrsde v proslavo italijanskega fizika A. Volite koncem avgusta m začetkom sap-tembia t. 1. je našim čitateljem znano, da se brzojavni uradniki kraljevine bito tekem niso udeležiti. V Oamu je bilo zbranih 330 najboljših telegrafistov iz vsega sveta. V njih je 'bilo zastopanih 12 narodnosti. Med tekmovalci je bila tudi tele-grafistiKa iz Brazulije. brvi borec teh tekem je bil Italijan A. (Jreco, ki je imel 3817 točk, takoj za njim je prišel Ceh '13. bošek iz iPrage s 3/44 točkami. Nemec C. Miller pa s 3678 točkami. Češki brzojavni uradniki so se vobče jako dooro obnesli in s tem rešil 'čast slovanskih brzojavnih uradnikov. Na letošnjem svetovnem kongresu proti alkoholizmu v VVinona Lake (država Indiana v Ameriki) je bilo 3500 delegatov iz 58 držav sveta. Zastopana je bila tudi Jugoslavija. Tretji nemški kongres za protialkoholno vzgojo se Je pa vršil od 13. d° i®, novembra t. 1. v berlinu. Zahvala. Najlepiše se zahvaljujem Osr. društvu nižjih poštnih uslužbencev, podružnica Maribor, za podporo, ki mi jo je naklonilo v moji silni potrebi. Priporočam vsem tovarišem, da delujejo z vsemi močmi za društvo, ki ne pozabi svojih članov v stiski. Za pošto ne bo več veljal čl. 306 ilnančnega zakona. Vsem je znan čl. 306 letošnjega finanč. zakona, ki je dne 1. aprila t. I. degradiral po šine zvamčnike in služitelje izpod treh službenih let za dnevničarje. Ta udarec je bil prizanešen samo uslužbencem državne policijske straže, policijskim agentom in zvaničnikom finančne kontrole. Od tega nesrečnega dne so se poštne organizacije — nh čelu vsem naš Savez — neprestano borile, da mora veljati izjema tudi za nižje uslulžlbence ptt. stroke. Naš boj v tem vprašanju je bil tako odločen, da smo že od vsega početka zajamčili našemu članstvu, da se 'bo s prihodnjim fin. zakonom to sigurno razveljavilo. Izdelan je že osnutek novega fin. zakona za proračunsko leto 1928./29. To določbo ima sedaj, ČL.66, ki pravi: »Na vsa mesta državnih uslužbencev (zvaničnikov in slu-žiteliev), ki niso v uradniških kategorijah, se morejo posamezne osebe postavljati kot dnevničarji v smislu čl. 130 uradniškega zakona, razen v državni policijski straži, za policijske agente, za zvaničnike in služitelje poštne, telegraiske In telefonske stroke in za zvaničnike finančne kontro" te.« — Hvala Bogu! Odlikovanje. Naš odlični tovariš Viktor Engelman, poštar v Šmartnem v Tuhinju, je bil po odloku ministrstva za notranja dela I. B. št. 10590 od 28. julija 4. 1. od uprave kraljevih zakladov v Beogradu nagrajen za uspešno delovanje na polju ljudske prosvete s častnim darilom 2500 Din. Vzornemu tovarišu m vrlo zavednemu članu iskreno čestitamo! Današnja številka ima zopet 6 strani, kar sta' ne upravo samo na tiskarniških stroških 550 Din več kakor običajna številka. Za teh 550 Din izrednega izdatka ne dobimo nobenega iz/ednega dohodka. Zato upamo, da bodo naročniki to upoštevali in se lista še z večjo vnemo oprijeli. Z novim letom pa 'povečamo list, tako da pride lahko vse. na vrsto in da bo članstvo še bolj zadovoljno. Zahvala. Tov. Marija K i n c 1 v St. Jurju ob južni železnici je s svojo marljivostjo in z razumevanjem za naš velik icilj — poštni dom — nabrala znesek 210 Din, ki ga je poslala Krajevni skupini v Celje, da je podpisala deleže. Zavedni tovarišici iskrena zahvala, nam vsem ostalim pa v posnemanje. Mnogo se lahko stori, akb je volja. Osnutek novega poštnega zakona. Po zaključku lista smo prejeli iz Beograda prvi del osnutka novega zakona o pošti, telegrafu in telefonu. Na splošno govorimo o tem zakonu v uvodnem članku današnjega lista. Končne sodbe si še ne moremo lastiti, ker smo dobili šele prvih 63 paragrafov (zadostovalo bi jih polovica). Osnutek je razdeljen na dele .poglavja in oddelke. Doslej so razvidni sredeči odllomki: Prvi del: splošne odredlbe. Drugi del: pošta. Prvo poglavje: poštni regal, I. oddelek: obseg, 2. oddelek: izjeme. Drugo poglavje: pogoji za odpremo pošiljk'; 1. oddelek: poštna tajnost, 2. oddelek: predirne ti, ki so izključeni od odpreme s pošto, in pogojne pošiljke, 3. oddelek: odgovornost pošiljatelja, 4. oddelek: nevročlji-ve in neizročljive pošiljke, 5. oddelek: poškodovane pošiljke, 6. oddelek: pošiljke, ki se lahko pokvarijo, 7. oddelek: zastavna pravica in prepoved pošiljk, 8. odd'elek: ostali pogoji za odpremo pošiljk. Tretje poglavje: prevažanje pošte in potnikov. Četrto poglavje: jamstvo in odgovornost pošte za pošiljke. Peto poglavje: poštne pristojbine in vrednostnice. Šesto poglavje: poštni kazenski predpisi in kazenski postopek. Za danes bi omenili samo paragraf 7, ki ureja vso poštninsko prostost v dveh stavkih in ki se glasi: Nihče ni oprošičen poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin in naročnin razen poštnih, brzojavnih in telefonskih ter poštno - hranil ničnih ustanov in organov, ki jih odredi minister pošte in telegrafa, ali v slučajih, ki so navedeni v tem zakonu. Za oblastva, urade in ustanove, ki doslej niso plačevale pristojbine in naročnine, odredil minister pošte in telegrafa dan, od katerega dalje jih bodo morale plačevati. Savez nas je pozval, da načrt proučimo : in nujno stavimo izpreminjevalne predloge. Zanimivejše točke objavimo na kratko v prihodnjih številkah. Osebne vesti. Postavljeni: za pogodb, pošt. Miroslav Senčar v Mali Nedelji in (jizela Cizel v Zgornji 'Polskavi. Napredovali: za pb. ur. 11/4. Amalija Nego-vetič, pb ur. 11/5. v brežicah; za telet. 111/3. Gi-zela Gumilar v Murski Soboti, Ema Surd.an v Slovenski bistrici, Ana Kramer v Škofji Loki in Eleomora Ribarič na Mariboru 2, kondukterja uiiH/3. Franjo bernot na iMatJbora 1, vsi prlpirav-JII/4. Premeščeni: pb. ur. II/3. Ferdo Na dr a g iz Rogaške Slatine na Ljubljano 2, Amon Križ z Beograda 2 na Jesenice na Gorenjskem in Vendelin Šimenc z Beograda 2 na Ljubljano 1; pb. ur. 11/4. Marija Štrukelj iz Zgornje Sv. Kungote v Litijo, Karlota Horak iz Litije v Mursko Soboto, Vida Trefalt iz Štor na Ljubljano 1, Justina Marušič iz Rogaške Slatine na Ljubljano 1, Marija Globočnik iz Lesc v Žiri, Mihaela Killer z Bleda I v Kranj, Ana Kurent iz Celja v Slatino Radenci, Zinka Grobelnik iz Slatine Radenci v Celje, Kristijan Jeglič z Jesenic na Gorenjskem na Maribor 2 in' Marija Ažman iz Železnikov v Tržič; pb. ur. II/5 Mara Grims iz Kreševa v Železnike in Milenko Todorovič in Tržiča v Kreševo; telef. III/3. Terezija Lovšin iz Sodražice v Štore in Terezija Radovan iz Novega mesta v Št. Vid pri Stični; ipripr. HI/4. Cilka 'Mežan iz Žirov na Bled 1, Josipina Ferjančič z Maribora 1 na Maribor 2 in Kristina Mirtič iz Črnomlja v Metliko; služb. 1. skup. Leopold Skitek iz Grobelna v Podčetrtek in služ. 2. skup. Alojzij štine iz Maren-berga na Maribor 1. Prestanek službe. Alojzih Kupljen, pogodbeni poštarlci v Mali Nedelji je prestala služba, ker je upokojena drž. 'Uslužbenka. Poštni uslužbenci kupujte pri trgovcih, ki inserirajo v Poštnem glasniku. Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani" izdata in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno tiskarno' f-ran Jezeršek v L/ubl/ani. i ■ Amerlkanakl proizvodit .. Družba »Oleum« LiuDljana Amerikanaka strojna cilindrova in vsa druga specijalna olja. i Vsakovrstna letna In zimska Avto-olja. — Tehnične • masti. — Benzlu-Oaso In. P*»tr lej. — Parafin. — Kolomaz-KarbolineJ. STANE JAGER jermenar m torbar, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 9 izdeluje vse v to stroko spadajoče predmete. Trpežno in po nizki ceni. Velika zaloga tapetniških izdelkov, žime, afrika — solidno - najcentj. nudi Rudolf Sever Ljubljana, Mariiin trg 2 Drž. uslužbencem tudi na obroke. M.hanicna pletarna CIRIL AHLIN in drug Ljubljana — Spodn a Šiška priporoča svoje prvovrstne izdelke kakor: telovnike, pulovere, čepice, nogavice, otroške garniture, p. n. uradnikom, trgovcem in nabavljalnim zadrugam v nakup. Čista, prvovrstna volna. Cehe brezkonku-renčne. Trboveljski premog drva — kolobarje najceneje Branko Meiovšek Maribor, Tattenbachova ulica 13. Državnim nameščencem popust. Telefon 457. Gostilna pri Lozarju -• Rožna ulica štev IS ■prejme abonente na p vovrstno brano. Cena 16 Din. P< istna da matinska In Štajerska vina Priporoča so MIH V BURGER. = Hotel Miklič = L ubl ana, nasproti glavnega kolodvora sobe za tujce, izvrstn kuhinja, • ajboljša vin d, vedno sveže pivo, nizke cene, lep salon za priredit e, •kuriji o keglj ftče.- | Vsako soboto in nedeljo pristne domače | I mesene in krvave ki >base : j Točim prvovrstno portngalko in itajer- j ska vina. Sprejmem abonente (12 do 17 Din) | • ♦ Priporoča se ! gostilna Turk, Streliška ulica 221 *• aaaassa « p msssna ♦ * mmmmm • • mmmm • • mmmm p • mmmmm • ♦ mmmm * • mmmm » manufakturna trgovina MARIBOR, Glavni trg štev. 1 (pod Veliko kavarno), priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega manu-fakturnega blaga, posteljnih odej lastnega izdelka, perje za blazine, gradla za žimnice itd. Povodom letošnjega 60 letnega jubileja tvrdke vse po najnižjih cenah. 0000000009999900 © Tvrdka 0 DRAGO SCffiDAB Ljubljana Dvorni trg štev. 3. znano domače narodno velepodjetje se priporoča vsem velecenjenim postnim uslužbencem za nakup vsakovrstnega blaga In oblačil. — Vedno na zalogi vsakovrstne obleke za gospode, dečke, damski plašči, kostumi, dežni plašči (originalni angleški izdelek) športne obleke in kostumi iz pravega nepremočljivega tirolskega lodna, dalje perilo ter manufakturno blago za gospode in dame. - Vsa oblačila so lastnega izdelka ter se izdeluje na željo tudi po meri. — Zahtevajte vzorce l — Opozarjamo na usnjene suknjiče, ki jih tvrdka izdeluje iz pravega francoskega „Havana" usnja. 000000000000©©©® Uelihe priprave za jesen in zimo! Najlepša konfekcija se dobi v Trgovskem domu. J. PrtĐORAD Maribor Dobro in poceni k“p‘,',b!f«T^a'l,umo J. TRPIN* Maribor Glavni trg Ste >. 17. Jaz, Ti, On, Ona, Mi, Vi, Oni, Mi Vsi kupujemo samo in edino v manufakturni trgovini Srečko Pihlar Maribor, Gosposka ulica štev. 5, ker tam kupimo res dobro in poceni. V priznano dobri kvaliteti in izredno nizkih cenah nabavite vaše zimske potrebščine kakor velurje, kamgarne, doubl-sukno, parhente in drugo monufakturno blago edino le pri tvrdki J.Preac, Maribor Glavni trg 13. ftungfr Poštni uslužbenci na obroke! Za nakup vsakovrstne obleke se priporoča tvrdka I. Maček, Ljubljana Aleksandrova c. 12 ki ima največjo izbero in najbolj solidno postrežbo. Tvrdka ima pogodbo z Gospodarsko zadrugo p. n. in daje tudi drugim stalnim nameščcncencem blago na mesečna odplačila Trsovimi s Kožuhovino Filip Bizjak krznarstvo LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6 se priporoča poštnim nastavljencem, katerim daje tudi na obroke. r Poštni uradniki in uslužbenci imajo posebne ugodnosti. oi POHIŠTVO 03 o .3 Priporočam svojo veliko •g n zalogo jedilnic, spalnic, Š s otoman, divanov, m a- o S dracev, klubskih gar- s nitur, sobe za gospo- D 'a de, od priproste do cL KO najfinejše izdelave. - 3 O o. Zaročenci imajo po- O s ca - sebne ugodnosti. - ERNEST ZELENKA Maribor, Ulica 10. oktobra št. 5 o s L Poštni uradniki In uslužbenci imajo posebne ugodnosti. < A.&E. SKABERNE priporoča svojo veliko zaloso manufak-turnesa blaga po najzmernejših cenah. (I! LJUBLJANA, MESTNI TRG 10 T. MENCINGER Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 43 špecerija, delikatese, vinska klet, dalmatinca In štajerska vina. Vsaao sredo in četrtek prvovrstne krvavice |in pečenice. ZA GOD, BOŽIČ, NOVO LETO darujte svojcem sliko, ki je najprimernejše darilo. — Izvršujem povečavo fotogralij — kopiram umetniške slike itd. Gg. poštnim nameščencem na dva obroka. — Cena od Din 130 dalje. Maročate lahko pri g. Ljud. Stautu, Ljubljana 1 ali neposredno pri tvrdki K. Sf Al)?, Uubllunu. tamiska 1 qoot«oooooooooooooooooc».>ooooooooooo it* ^ 0© FIRNEŽ, BARVE, LAK, EMAJL in vse v strolco spadajoče blago, DOBRO IN CENO KUBI DOBRO IN CENO pri d. z tovarna olja, laka In barv MculC ZsailKI o.z. Ljubljana-Medvode Lastnik: Franjo Medič. Manufakturna veletrgovina FELIKS URB9NG, L3UBL3BR0 Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah. 24 Dom in poceni kupite samo . nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanterijo, potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače, sedlarje in tapetnike, razna mda, kravate pri JOSIP PETEUNC, Liub jana ob vodi, blizu Piešernovega spomenika ČEVLJE, NOGAVICE, MOŠKE KLOBUKE, KRAVATE, ROKAVICE, DOMAČE ČEVLJE KUPITE NAJBOLJE PRI HNiei TRHLI N MARIBOR, GRAJSKI TRG ŠTEV. 1. Radi velike zaloge se prodaja ceneje kot bi bila razprodaja razne flauše za damske plašče in duble za | zimske suknje in raglane ter barhente v manufakturni trgovini A. Macun fosnoska io Maribor TA.KO BO IZGLBDAL v lotu. 1028 DOMAČI PRIJATELJ Mustrlr.ml družinski mesečnik za zabavo In pouk. Naročnina letno 30— Din, polletno 17 Din s prilogo znamenitega romana O Naročnina se lahko nakaže p.) poštni položnici št. 10.472 □ Splošno kreditno društvo v Ljubljani SnnmnnnnnnnnnnnnnaDaaaaiiiaDaaaa* Izdelovanje damske in moške konfekcije ELITE družba z o. z | LJUBLJANA, Prešernova ul. 9. Prodaja damske, moške in deške konfekcije J na debelo in drobno. Prvovrstno izvrševanje po meri. Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča tvrdka 50 M. TIČAR, Ljubljana. Šelenburtjova uk 1 in Sv. Petra cesta 26. .............♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦a \ DOLČEK I MARINI I I MARIBOR, GOSPOSKA UL. 27 ji ! * :: ZALOGA TVORNICE ERANCOSKEGA IN AN-? iimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii GLEŠKEGA SUKNA ZA DAME IN GOSPODE iiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiimiimiimimiiiiiiiiiniiiiiiii S Ne samo nizke cene. ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini pri J. N. Šoštarič, Maribor Vas zadovolji v vsakem oziru. Na zalogi je največja izbira najr.ovejšega blaga za moške in ženske obleke ter perilo. Izgotovljene obleke in perilo, kravate, robce, nogavice, odeje, posteljno perje itd. GSS Kljub nizkim cenam, dobite blago tndi na obroke in se cene ne ivišajo. Franc Prevoršek preje M Bara, Ljubljana se priporoča za nakup nianuf alt turnega blaga na obrobe. Izdelujem obleke po meri za dame in gospode. V«im predmete nudi L. ORNIK Maribor, koroška cesta 9. Velika izbira jesenskega sukna zaplašče in obleke' Na obrokeI Na obroke! PLETEIHHE kakor: fopice telovniki pullcvrerjji plašči kostimi večerne role otroške garnituro etc. iz čiste volne in po nizkih cenah piiporoča pietarna M. Vezjak, Maribor Vetrinjska ulica št. 17 Na drobno! Na debelo! Vsa naročila, tudi s prispevanjem lastnega mateiijala, izvršujem hitro in poceni!