živinorejska razstava
Ptuj '91
stran 3
Najstarejši matu-
rant ptujske
gimnazije
stran 8
leto XLiv, št. 38       Ptuj, 26. septembra 1991      cena 17 dinarjev
Zmagovalka
Zmagovalka živinorejske razstave v Ptuju je bila RIŽA, krava, stara pet let, iz hleva Jožeta Kotnika, Ši-
kole 30. Lepa na oko in bogata z dobrimi lastnostmi. Čeprav sodi v pasmo kombiniranega lisastega goveda, se
lahko z mlečnostjo skoraj pomeri s črno-belimi kravami. Gospodar ima v hlevu še več dobrih živali in sodi med
najuspešnejše živinorejce.
UVODNIK~~~ >
Lepši časi za obrt?
Slovenski obrtniki so s svojimi argumentiranimi zahtevami vladi in
skupščini Republike Slovenije marsikoga spravili v neprijeten položaj. Še do
nedavnega so jih nekateri vladni možje prepričevali, da v obrti le ni tako sla-
bo, kot se govori, in da je nova oblpst v letu in pol svoje vladavine naredila
veliko za njen razvoj. Torej ne more biti res. da tudi v obrti gre zgolj za preži-
vetje.
Ibrtniki naj bi obtoževali na pamet, na nekatere stvari pa naj bi celo
»pozabili«. Želeli so se izenačiti s podjetniki, oprostili so jih plačevanja pro-
metnih davkov za reprodukcijski material in osnovna sredstva. Nove obrtne
zakonodaje, ki se prav tako pripravlja in sojo željno pričakovati, pa naj ne bi
razumeli. Po njenem sprejetju .se bo namreč natanko vedelo, kaj so zasebniki
in kaj so obrtniki. Teža argumentov je sedaj prepričala republiški zbor zdru-
ženega dela in najodgovornejše ljudi v vladi. Ti naj bi se za uresničevanje
obrtniških zahtev že do sedaj borih, a so bili v manjšini. Z dopolnjeno davčno
zakonodajo bodo rešili tudi eno najbolj žgočih težav — reinvesliranje dobi-
čka.
Oblast je obrtnike v preteklosti marsikdaj potegnila za nos. Zato so sedaj
ubrali drugačno pot pripravili so brošuro in vanjo napisali zahteve s pred-
logi rešitev. »Prijelo« je. zdaj jim tudi vlada ver/anu'. da so zmožni v štirih le-
tih zagotoviti novih 60 tisoč delovnih mest in povečati delež obrti v družbe-
nem proizvodu s 7 na 17 odstotkov. Da ne bo šlo za novi papirni dokument,
potrebuje obrt nekatera zagotovila, uresničiti se morajo zahteve s področja
zakonodaje, monetarno finančne politike, zunanjetrgovinskega poslovanja in
vloge Obrtne zbornice. Vlada je od obrtnikov dobila še en namig, da naj hi
namesto podpor brezposelnim ta denar namenila za pokrivanje prispevkov iz
plač teh delavcev. Plače in zaposlitev hi jim dali obrtniki.
Ukrepati bo potrebno hitro, saj je gospodarski polom blizu. V tem trenutku
bi veliko naredili, če bi rešili vprašanje plačevanja in finančne discipline. Če
tega ne bo, .se tudi obrt lahko pod nosom obriše za tuje vlaganja. Disciplini-
rano pokrivanje obveznosti je eden temeljev pravne države.
Obrtniki so za to. da se njihove težave rešujejo s stroko, če pa ho treba, bo-
do izrabili tudi svojo politično moč. 70 tisoč zaposlenih v obrti in dvakrat toli-
ko njihovih družinskih članov pa je že sila. na katero je potrebno z vso res-
nostjo računali.
Majda Goznik^
ORMOŽ
Begunci pri sorod-
nikih in prijateljih
Tudi v ormoško občino se zadnje dni zateka čedalje večje število
civilnih beguncev z ogroženih območij sosednje Hrvaške. V glavnem
so to družine z otroki, ki so pred vojno vihro pribežale iz Osijeka, Be-
lega Manastirja, Otočca, Siska, Biograda na moru, Zagreba in v zad-
njih dneh minulega tedna tudi iz sosednjega Varaždina.
Vseh je okoli 50, od tega 22 otrok, 15 je šoloobveznih. Nastanjeni
so pri sorodnikih, znancih in prijateljih. Ce bi bilo število beguncev
večje, kar je odvisno od razmer v sosednji Hrvatski, so za njihovo za-
časno bivanje v ormoški občini namenili prazno osnovno šolo na
Runču.
Da bi nesrečnim ljudem, ki bežijo pred vojno vihro, najbolje po-
magali, so v Ormožu ustanovili posebeh štab za njihov sprejem in na-
mestitev: sestavljajo ga predstavniki Rdečega križa. Centra za social-
no delo in Karitas, v njihovo ekipo pa sodi tudi psiholog.
Na občinskem odboru Rdečega križa v Ormožu smo izvedeli, da
je še vedno nekaj beguncev, ki se še niso prijavili pri njih. Prav bi bi-
lo, če to storijo, ker mora imeti občinski odbor Rdečega križa eviden-
co vseh.
Trenutno jim nudijo enkratno pomoč v hrani, ki so jo prejeli od
republiškega odbora Rdečega križa.
_ Vida Topolovec
Zdravstvo dobi nekaj nujnega denarja
Vlada je prejšnji teden zdravstvu zagotovila ne-
kaj najnujnejšega denarja za pokrivanje dolgov
dobaviteljem. Zdravstvo je ne po svoji krivdi velik
dolžnik, zato so dobavitelji nekaterim bolnišnicam
že ustavili dobave. O kritičnosti razmer govori po-
datek, da so bili ponekod že brez antibiotikov, da
o drugih nujnejših zdravilih sploh ne govorimo.
Pri ptujskih zdravstvenih ustanovah smo se za-
nimali, kako je z dolgovi in kako komentirajo naj-
novejši ukrep vlade. Trdijo, da gre za trenutni
obliž; zdravstvo za reševanje trenutnih težav po-
trebuje veliko več kot 600 milijonov dinarjev.
Vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice
dr. Jožeta Potrča Ptuj dr. Lojze Arko: »Ne vem,
kaj odobreni denar pomeni za ptujsko bolnišnico
oziroma koliko ji bo pripadlo. Mislim pa, da bi ta
denar moral biti razdeljen po deležih. Nesprejem-
ljivo bi bilo, da bi se denar delil po višini dolgov.
Predlagam, da se določijo kriteriji. Bolnišnica ima
trenutno 21 milijonov dinarjev neplačanih raču-
nov.«
Dr. Henrik Žlebnik. vršilec dolžnosti direktorja
Zdravstvenega doma Ptuj: »Nimamo še nobene
informacije o tem, kako se bo ta denar delil. Glede
na časopisne vesti pa je sklepati, da bo tisti, ki je
več porabil, tudi več dobil. Pri nas smo proti tak-
šni delitvi; deli naj se po uveljavljenem sistemu
izenačevanja pogojev. Zdravstveni dom trenutno
dolguje dobaviteljem okrog 8,5 milijona dinar-
jev.«
MG
Srečanje kmečke mladine v Kočnu
v soboto bo v Kočnem, znani pohorski turisti-
čni vasici nad Zgornjo Polskavo, peto srečanje
kmečke mladine Slovenije. Organizator prireditve
je ob pomoči podružnice Zveze kmečke mladine
Slovenska Bistrica aktiv mladih kmetovalcev Po-
horje na Zgornji Polskavi, lanskoletni zmagovalec
podobnega srečanja v Dobtni. Glavni pokrovitelj
prireditve bo Kmetijska zadruga Slovenska Bistri-
ca, med sponzorji pa velja omeniti HKS Slovenije
in Zadružno kmetijsko banko.
Milan Sajko, predsednik Zveze slovenske kmečke
mladine v Slovenski Bistrici, je povedal, da bo
osrednji del srečanja tekmovanje v tradicionalnih
kmečkih opravilih. Najbolj atraktivna disciplina
bo brez dvoma košnja s koso. Tekmovalci se bodo
pomerili še v grabljanju, žaganju drv, »pajsanju
ploha«, kar je čisto »pohorska« disciplina, lička-
nju koruze z vezanjem in glasbeni točki.
V dopoldanskem času bodo govorili o dopolnil-
nih dejavnostih v kmetijstvu ter hribovskih kmetijah.
Pričakujejo, da se bodo srečanja kmečke mladi-
ne Slovenije udeležili tudi najvišji republiški, ob-
močni in občinski predstavniki oblasti, predvsem
pa SKZ-LS.
Domačini se bodo potrudili in udeležencem pri-
kazali Kočno, ki ga že od 1986. leta štejejo med
najlepše urejene vasi na Slovenskem.
Udeleženci petega srečanja se bodo zvečer pre-
selili v dvorano na Zgornji Polskavi, kjer bo pro-
gram in razglasitev najboljših.
Vida Topolovec
DANES ZASEDA LENARŠKI PARLAMENT
Predvsem gospodarske težave
Danes dopoldan so se sestali poslanci lenarške občin-
ske skupščine. Največ pozornosti bodo namenili oceni
gospodarskih gibanj v prvem letošnjem polletju. Finančni
rezultati gospodarskih podjetij so v povprečju zelo slabi,
saj izguba kar 24-krat presega ustvarjeno akumulacijo in
pomeni 17,6 odstotka vrednosti občinskega prihodka. Fi-
zični obseg proizvodnje seje v industriji, glede na lanske-
ga, zmanjšal za 8,.'^ odstotke, k čemur je veliko pripomo-
glo zapiranje tržišč v jugoslovanskih republikah, blokira-
nje plačilnih tokov in krhanje poslovnih vezi s tujimi
partnerji. Kar 7 lenarških podjetij je letošnje prvo polletje
končalo z izgubami, ki skupaj znašajo kar 112 794 tisoč
dinarjev. Največjo ima podjetje Centrovod, ki zaposluje^
200 delavcev. Njegova zguba znaša v prvi polovici leta
110 milijonov dinarjev, skupno pa dolguje upnikom še
270 milijonov dinarjev. Njegov največji upnik — Stano-
vanjsko-komunalna banka iz Ljubljane ~ je minuli teden
predlagala stečaj Centrovoda, vendar je lenarška vlada
sprejela sklep, da bo do konca septembra o tem odločil
konzorcij vseh upnikov.
Sicer pa bodo na današnji seji lenarški poslanci obrav-
navali še spremembe obratovalnega časa lokalov, sklep o
izločitvi lenarškega zdravstvenega doma iz Zdravstvenega
doma Adolfa Drolca v Mariboru ter imenovali ravnatelje
osnovnih šol v Gradišču. Voličini in Zgornji Ščavnici ter v
Vzgojnovarstvenem zavodu Lenart. d. I.
Sekretariat za družbene dejavnosti organizira v
sodelovanju z OO RK Ptuj, Centrom za socialno
delo Ptuj in Štabom civilne zaščite Ptuj
SREČANJE
IZGNANCEV
IZ HRVAŠKE,
ki bo v soboto, 28. septembra, ob 16. uri v Narod-
nem domu Ptuj, Jadranska 13/1.
Vljudno prosijo, da se srečanja udeležite!
Od 1. oktobra
popoldanska
ambulanta
na Potrčevi
Jeseni in pozimi bo otroška in
šolska popoldanska ambulanta
delala v otroškem dispanzerju na
Potrčevi. Takšen delovnik bo ve-
ljal od 1. oktobra do 31. marca.
MG
2 — DOMA IN PO SVETU
26. september 1991 - TEDNIK
Pralnica pese in apnena peč. (Foto: E. Žalar.)
V Tovarni sladkorja
so prižgali apneno peč
Minulo sredo so brez večjih ceremonij r ormošlii tovarni sladkorja
prižgali apneno peč. S tem se vsako jesen — tokrat že enajstič — prične
redna sezona predelave sladkorne pese, ki je letos posejana na okoli
6800 ha v Pomurju, Podravju in v sosednjih hrvaških občinah Čakovcu,
Varaždinu, Ludbregu in Koprivnici.
Peso so pričeli v tovarno voziti v ponedeljek, imamo pa že tudi prvi
sladkor letošnjega pridelka.
»Naredili bomo vse, kar je v
naših močeh, da bo proizvodnja
tekla normalno, kajti od tega je
odvisna oskrba prebivalstva s
sladkorjem tudi v težkih časih,«
je med drugim povedal direktor
tovarne sladkorja mag. Vinko
Stefančič.
Vsaka kampanja predelave
sladkorne pese ima svoje poseb-
nosti, tudi letošnja. Mednje sodi
velik obseg proizvodnje, več kot
40 tisoč vagonov pese, in s tem
tudi dolgo obdobje predelave.
Za nemoteno proizvodnjo je po-
trebno zagotoviti poleg finan-
čnih sredstev tudi veliko raznih
materialov, kar pa je letos zaradi
motene preskrbe in prekinjenih
gospodarskih tokov precej težje.
Ker je pesa posejana ha veli-
kem območju, preavidevajo, da
bodo ob prevozu naleteli na te-
žave. Med večje sodi ormoški
most. Z izvajalcem popravil ima-
jo dogovor, da bodo dela na po-
pravilu mostu končana pravoča-
sno, kajti tod nameravajo prepe-
ljati več kot 5000 vagonov pese
in to bi celotno proizvodnjo nrez
dvoma motilo. Ob tem pa so ce-
ste vsako leto v slabšem stanju,
ponekod v Podravju so delne ali
celo celotne zapore, na glavnih
cestah so še omejit\e tonaže, in
če bi se to nadaljevalo ves čas
kampanje, bi bili prevozi moteni.
Ob tem so še nekoliko negotove
razmere na sosednjem Hrva-
škem; s tega območja bi v tovar-
no prišlo okoli 15 tisoč vagonov
pese, tako da bodo morali sproti
iskati rešitve za nastale razmere.
Na vprašanje, kako ocenjujejo
l_etošnjo letino, je mag. Vinko
Stefančič povedal, da je ugodna.
Pričakujejo, da bo prideleK med
45 in 50 ton pese na hektar in s
solidno \sebnostjo sladkorja ter
z boljšo tehnološko zrelostjo kot
v minulem letu. ker je letošnja
vegetacija potekala veliko bolj
enakomerno.
Zanimalo nas je, kako bodo
letos plačevali peso. Z ustrezni-
mi republiškimi ministrstvi in
bankami tečejo sklepni dogovo-
ri, »da bi potekalo vse tako, kot
mora,« je povedal direktor Vin-
ko Stefančič.
Trenutno imajo nekaj težav tu-
di znotraj tovarne. Zaradi neka-
terih manevrov varaždinske elek-
trarne trenutno ni v ormoškem
jezeru vode in tako jim primanj-
kuje tako imenovana plovna vo-
da, ki jo potrebujejo pri tran-
sportu in čiščenju pese. Upajo,
da bodo rešili tudi ta problem,
ker se tudi \ojno stanje na sosed-
njem Hrvaškem umirja.
Vida Topolovec
JUBILEJ PTUJSKE OBRTNE ORGANIZACIJE
Dvajsetletnica v
znamenju razvoja
Danes, jutri in v soboto bo v'
Ptuju *eč prireditev ob dvajsetle-
tnici ptujske obrtne organizacije.
V športni dvorani Mladika bodo v
četrtek ob 9. uri odprli tretjo raz-
stavo drobnega gospodarstva obči-
ne Ptuj. Slavnostni govornik bo
predsednik občinske vlade Branko
Brumen. !\a skupščini Obrtne
zbornice Slovenije, ki bo oh II.
uri v .\arodnem domu, naj bi spre-
jeli kolektivno pogodbo. \a slav-
nostni seji Izvršilnega odbora
Obrtne zbornice in predsednikov
sekcij ter Zadružnega sveta Obrt-
ne zadruge Panorama Ptuj bodo
zaslužnim obrtnikom in nekate-
rim drugim podelili priznanja in-
plakete.
Jutri, 27. septembra, ob 10. uri
bo regijski posvet na temo »Zah-
teve slovenske obrti skupščini in
vladi Republike Slovenije«. Po-
poldne pa se bodo srečali delavci,
zaposleni pri obrtnikih. V soboto
bo tradicionalni obrtniški piknik s
podelitvijo priznanj obrtne zbor-
nice Ptuj.
Na razstavi drobnega gospo-
darstva občine Ptuj v športni
dvorani Mladika bodo ptujski
obrtniki in drugi razstavili svoje
najboljše izdelke. Že po tradiciji
je razstavni prostor premajhen
za vse, ki bi želeli razstavljati.
Leta 1982, ob prvi razstavi drob-
nega gospodarstva, so se dogo-
vorili, da bi bila razstava vsake
dve leti. Do druge je minilo pet
let, med drugo in tretjo štiri. Obr-
Roman Tomanič
tniki zaradi nerazumevanja pri
drugih gospodarskih subjektih v
občini počasi izgubljajo pogum.
Tudi zato niso bili uspešni pri
uresničevanju pred de\etimi leti
sprejetih dogovorov.
Pokrovitelj 3. razstave drobne-
ga gospodarstva občine Ptuj je
Skupščina občine Ptuj.
Dogajanje se bo iz Mladike
preselilo na bližnje prostore, kjer
bodo obrtniki prodajali svoje iz-
delke. Gostinci bodo skrbeli za
lačne in žejne, ansambla Toneta
Kmetca in Ptujski instrumentalni
ansambel pa za zabavo in ples.
Člani frizerske sekcije bodo v se-
jemskih dneh poskrbeli za do-
datna presenečenja: kdor bo že-
lel, se bo lahko brazplačno po-
strigel.
Franc Štrucl
ZA POVRNITEV
NEKDANJEGA UGLEDA
IN POLOŽAJA
Ptujska občina je bila pred de-
setletji med najbolj obrtno razvi-
timi občinami v Sloveniji. Priza-
devanja zadnjega leta in pol gre-
do ponovno v to smer ~ povrni-
ti nekdanji ugled in položaj. Tre-
nutno zagotavlja obrt delo že
skoraj 2000 občanom ptujske ob-
čine in je pomembno jedro bo-
dočega razvoja občine.
Novi funkcionarji ptujske
Obrtne zbornice, ki je pravna na-
slednica Obrtnega združenja, si
Viktor Cvetko
na \seh koncih prizadevajo, da
bi se ptujska obrt kvalitetneje
razvijala. Ko se borijo za lasten
razvoj, se borijo tudi za za razvoj
nove drža\e. Predsednik zborni-
ce Roman Tomanič je na vpraša-
nje, kako je nova slovenska vla-
da prisluhnila potrebam obrti,
povedal:
»Ni še izpolnila pričakovanj
obrti. Podpira nas \ naših pred-
logih in rešitvah, govori, da nas
razume in da se mora vse, o če-
mer govorimo, da ni v redu, spre-
meniti, vendar do sprememb na
žalost še ne prihaja. Mislim, da
je zadnji čas, da začne vlada po-
Z druge razstave drobnega gospodarstva leta 1987.
Fotografije: KOSI
leg gospodarstva reševati tudi te-
žave v obrti, sicer se bo morala
predčasno posloviti. Obrt je v
zadnjem času doživela več udar-
cev, svoje pa je naredila tudi voj-
na.
Z evropskimi zakoni in razme-
rami gospodarjenja, / nekim
vmesnim prehodnim obdobjem
se obrti obetajo boljši časi in
smelejši razvoj, vendar pa bo po-
trebno ta čas preživeti. Vse je od-
visno od tega, koliko nas bo vla-
da jemala kot enakopravnega
partnerja pri razvoju.«
Viktor Cvetko, podpredsednik
Obrtne zbornice, takole razmiš-
lja o bodočnosti ptujske obrti:
Janez Rižnar
»Vsi vemo, da je bila obrt v
ptujski občini nekoč zelo dobro
razvita in popularna, saj smo bili
na tem področju ena vodilnih
občin v Sloveniji. Nehvaležno bi
bilo sedaj iskati krivce za to, da
smo nazadovali.
Naša skupna naloga je, da
ptujski obrti vrnemo nekdanji
ugled. Možnosti za to so velike,
predvsem lahko veliko naredimo
v turizmu, zlasti še na vinskih ce-
stah, pri razvoju domače obrti.
Drugače je pri proizvodni obrti,
ki se bo zaradi izgube domačega
trga nujno morala preusmeriti na
tuji trg in več narediti pri osvaja-
nju uvoznih artiklov. Zavzemam
se za ustanovitev borze idej. S
tem predlogom sem že seznanil
ptujski izvršni svet. Za realizaic-
jo borze idej potrebujemo kon-
kreten program, ki ga po mojem
mnenju mora izdelati Sekretariat
za obrt in podjetništvo. Ta naj bi
tudi poskrbel za promocijo v tu-
jini. Obrtnikov, ki bi se bili spo-
sobni vključiti v realizaicjo tega
programa, je v ptujski občini ve-
liko.«
Franc Štrucl, podpredsednik
Obrtne zbornice, meni, da drža-
va nima pravega posluha za teža-
ve obrtnikov. »Nesprejemljivo
je, da so pri plačilih obrtniki še
vedno »na stranskem tiru«. To
pa ne velja, ko morajo v roku
plačevati družbene obveznosti
oziroma obresti, če zamudijo rok
plačila.
V ptujski občini bi morali več
narediti za spodbujanje razvoja
proizvodne obrti. Sedaj je tako,
da se nihče noče več ukvarjati s
proizvodnjo, vsi bi radi trgovali
in odpirali trgovine.«
Janez Rižnar je sekretar Obrt-
ne zbornice v Ptuju in se dnevno
srečuje s številnimi težavami obr-
tnikov. Prepričan je, da se bo
zbornica v novih razmerha uve-
ljavila kot samostojna stroko-
vno-poslovna organizacija. Ne
nazadnje pa se bodo za to morali
truditi vsi člani, ne samo vod-
stvo.
Ptuj bo tako po Celju novo
središče slovenske obrti, čeprav
veliko, veliko manjše. Ptujčani bi
se morali zavedati, da bi iz obrt-
ne razstave lahko potegnili veli-
ko več kot do sedaj. Marsikdo se
bo ob tem spomnil na nekdanje
gospodarske razstave, po katerih
je bil Ptuj nekoč zelo znan. Sedaj
je čas, da različni gospodarski
subjekti sedejo za mizo in združi-
jo sile.
3. razstava drobnega gospo-
darstva občine Ptuj bo odprta
vsak dan od četrtka do sobote od
9. do 18. ure, v nedeljo, ko jo bo-
do zaprli, pa do 16. ure.
MG
NIZOZEMSKA - Evropski
skupnosti ob poskusih reševanja
jugoslovanskih težav ostane ne-
kaj časa tudi še za njihova po-
sebna vprašanja. Pred meseci je
bilo veliko polemik o skupni va-
luti, minuli teden pa so finančni
ministri evropskih dežel v nizo-
zemskem mestu Apeldoornu
iskali kompromis, ki bi zadovo-
ljil tako države z močnimi valu-
tami kakor tudi tiste s šibkejšimi.
Kot kaže, so z rešitvijo zadovolj-
ni, saj bodo decembra že podpi-
sali sporazum o gospodarski in
monetarni uniji.
• ••
GRČIJA - Potem ko so v Ita-
liji zelo grobo zavrnili val begun-
cev iz Albanije, so to storile tudi
grške oblasti. V soboto je grška
policija aretirala 120 albanskih
beguncev in jih vrnila v Albani-
jo, pred tem pa jih je na podo-
ben način odpravila 150 iz Solu-
na in 200 iz Aten. Za izgon Al-
bancev so se odločili predvsem
zato, ker jih je grški minister za
javni red Theodorus Agagnosto-
pulos javno obtožil, da povzro-
čajo val kriminala.
• ••
ČILE - Tudi Čilenci zadnje
mesece govorijo o spravi. Leto in
pol demokratičnega sistema, ki
je po 17 letih diktature Augusta
Pinocheta zavladal v Čilu, je pri-
nesel na plan tudi razprave o kr-
šenju človekovih pravic v času
diktature. Komisija za raziskavo
zločinov je odkrila že marsikate-
ro grobišče. General August Pi-
nochet pa je te dni že objavil
svoje poglede na spravo, predla-
gal splošno pomilostitev krvni-
kov in zatrdil, da žrtve, ki jih od-
krivajo, niso bile usmrčene zara-
di političnih prepričanj, temveč
zaradi neobjavljene vojne zoper
terorizem, ki je baje potekala od
septembra leta 1973. Prvi odzivi
na izjave Pinocheta so zahteve
po njegovem odstopu s čela ar-
made.
• • •
SLOVAŠKA — V četrtek so ti-
soči ljudi na bratislavskem Trgu
narodne vstaje vzklikali proti
Pragi in Vaciavu Havlu. Slovaki
svojo zahtevo po suverenosti ute-
meljujejo tudi z razpadanjem
Sovjetske zveze in Jugoslavije.
Slovaški parlament se je v začet-
ku tega tedna odločil za razglasi-
tev suverenosti Slovaške, to pa je
za seboj potegnilo tudi razglasi-
tev avtonomije Madžarov na ob-
močju Slovaške. Osrednje oblasti
v Pragi so takoj najavile, da bo-
do prenehale jamčiti meje Slova-
ške z Madžarsko in Poljsko. Naj-
več težav utegne povzročiti od-
nos Slovakov do m.adžarske
manjšine, ki so jo slovaški skraj-
neži že obdolžili, da se oborožu-
je z orožjem iz Izraela, in pote-
gnili na plan zamere izpred 50
let.
• ••
SOVJETSKA ZVEZA - Da
Mihail Gorbačov ni več prva vio-
lina, sta ta teden dokazala Boris
Jelcin in Nursultan Nazarbejev,
ki sta mimo centralnih sovjetskih
oblasti urejala mednacionalne
spore v Gorskem Karabahu. Do-
segla sta azerbajdžansko-armen-
ski dogovor in pokazala, da so
republiški voditelji v medseboj-
nih dogovorih veliko bolj učin-
koviti kot centralna oblast. Ce
bo sporazum obrodil sadove, bo
postopoma postalo jasno, da je
centralna sovjetska oblast nepo-
trebna, republike pa lahko kot
suverene države s sporazumi ure-
dijo svoje odnose. Mihail Gorba-
čov je, kot kaže, zapravil že veli-
ko političnega ugleda, o čemer
posebej priča tudi zahodni tisk,
ki te dni piše o Borisu Jelcinu ve-
liko pohvalnega.
• ••
TLRČIJA - Kot se spodobi
za predvolilne boje, so tudi v tej
državi novinarji poskrbeli za sen-
zacijo. V rumenem tisku so obja-
vili pismo, v katerem naj bi se se-
danji predsednik Targut Ozal ve-
leposlaniku ZDA zahvalil za po-
moč pri volilni zmagi leta 1983.
Turški predsednik je v televizij-
skem nastopu zatrdil, da je pi-
smo ponarejeno, in napovedal
sodni pregon novinarjev.
Pripravila: d.l.
Gasilsko društvo Cvetkovci
ima nov avto
Gasilci v Cvetkovcih so znani
po svoji marljivosti. Pred leti so
se lotili gradnje novega gasilske-
ga doma, ker stari ni več zadoš-
čal vsem potrebam krajanov in
gasilcev. Z veliko lastnega dela
ga bodo ob manjši družbeni po-
miči (dom je velik 33 x 10 m in
je v celoti podkleten; v kleti so
garaže, kuhinja in drugo) dokon-
čno odprli 1993. leta, ko bo nji-
hovo gasilsko društvo praznova-
lo 70-letnico delovanja.
Nov gasilski avto, orodno vo-
zilo GASILEC TAM 80 T 35,
kjer se lahko ob opremi za gaše-
nje pelje devet gasilcev, so kupili
v lanskem novembru. Za avto z
vso opremo so morali odšteti
436.000 dinarjev; od tega je mo-
ralo gasil.ko društvo prispevati
20 odstotkov vrednosti vozila,
350 tisočakov je kredita, ki ga je
Občinska gasilska zveza Ormož
najela pri Zavarovalnici Mari-
bor. Seveda so del sredstev pri-
spevali posamezniki, ki so bili
botri ob prevzemu gasilskega vo-
zila; Jožica in Zvonko Dominko.
Franc Tomažič. Franc V uk. Maj-
da O/mec, Ivan Kojc. Krajevna
skupnost Podgorci. Tovarna slad-
korja Ormož. Turistično društvo
Todgorei in Lovska družina Pod-
gorci
Ob prevzemu novega gasilske-
ga avtomobila je bila tudi uspela
prireditev, ki se je bodo mnogi
Cvetkovčani še dolgo spominjali.
Tekst in foto: Vida Topolovec
TEDNIK ~ 26- september 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
Predstavitev prašičereje.
Prvič predstavitev ko/jereje.
ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA PTUJ 91
Lepote in dobrote s kmetij
v Ptuju smo v petek po dolgem
času znova videli nekaj, kar bi
moralo biti za Ptuj in ptujsko ob-
čino običajen, vsakoletni prizor.
Pray gotovo je naša skupna sla-
bost, da kot druga kmetijsko naj-
močnejša občina v Sloveniji tako
sramežljivo, vsakih nekaj let po-
kažemo tisto, kar strokovnjaki in
kmetje z roko v roki dosegajo. Po-
membnih rezultatov nikjer v svetu
ne skrivajo, pri nas, na Ptuju, pa
imamo tudi idealni prostor — sej-
mišče, ki je v te namene preslabo
izkoriščeno. Ker pa sirom občine
in Slovenije oživljajo rejske skup-
nosti in ker ob dvigu samozavesti
spoznavamo, da je kaj vredno tudi
tisto, kar ustvarimo sami, si lahko
tudi na tem področju obetamo
boljših časov.
Po strokovni plati je bila živi-
norejska razstava silno bogata.
Seleiccijska služba Obdravskega
zavoda za veterinarstvo in živi-
norejo Ptuj je izbrala resnično
najboljše živali. Poleg paradne li-
saste pasme krav so se tokrat pr-
vič predstavile tudi krave črno-
bele pasme. Te imajo v naši mle-
čni prireji pomembno mesto, si-
Mesto računalnika v kmetijstvu.
cer pa pomenijo okoli 10 odsto-
tkov živinoreje v občini.
Največji poudarek razstave je
bil upravičeno na govedoreji, po-
leg tega pa smo videli še najbolj-
še dosežke konjereje, prašičereje,
perutninarstva. Prvič so se v Ptu-
ju na tak način predstavili rejci
malih živali, med njimi na naj-
boljši način kozjerejci, ki sicer na
drugih razstavah sirom Slovenije
že pobirajo priznanja in nagrade.
Popestritev celotnega dogaja-
nja so bili čudoviti kmečki po-
grinjki, ki tudi sitemu privabijo
sline v usta. Predstavili so se pro-
izvajalci in prodajalci opreme za
kmetijstvo, zaščitnih sredstev, kr-
mil in tako dalje.
Posebno mesto na živinorejski
razstavi je imela kmetijska sveto-
valna služba. S panoji so okrasili
in strokovno obogatili ptujski se-
jemski prostor, prikazali mož-
nost uporabe računalnika pri
kmečkem gospodarjenju, nudili
različna strokovna navodila, na-
črte za gradnjo hlevov, poskrbeli
pa so tudi za popolnejšo predsta-
vitev službe.
Ob ugodni oceni dogajanja na
razstavi je potrebno pogledati na-
prej. Mnogi so že v petek menili,
da je samo en dan za prikaz vsega
omenjenega premalo, da ptujsko
sejmišče nudi pogoje za kaj več
kot le za razstavljanje. Ob tem,
ko smo ponosni na uspehe doma-
čega kmetijstva in vzporedno s
tem gospodarstva, bi morali znati
poskrbeti še za trženje. Avkcije po
vzoru zahodne Evrope bi lahko
dale dosežkom mnogih rejcev tudi
finančno stimulacijo. To pa je vse-
kakor krona vsega človeškega pri-
zadevanja. Je obnovljena živino-
rejska razstava že korak k temu?
J. Bračič
Največ pozornosti je veljalo I
govedoreji, kar je na pomen \
panoge razumljivo. Razstavlje-'
ne živali je ocenila strokovna
komisija in najboljšim so pri->
peli zvonec, lastnikom pa po-:
delili nagrade.
Med kravami lisaste pasme
s tremi ali več laktacijami jel^
bila najboljša RIŽA lastnikai
Jožeta Kotnika iz Šikol 30.\
Druga je bila SEKA lastnikai
Aniona Kolarja iz Dobrine 16,1
tretja pa krava ROŽA lastnika.-,
Viktorja Muršca iz Doliča 31. \
Med kravami s prvo ali dru-.
go laklacijo je bila najbolje i
ocenjena VIDRA iz hleva Jože-'
ta Kotnika iz Šikol 30, drugaj
je bila krava Čl K A lastnika]
Janka Čeha iz Podvincev 30 in\
tretja LIDA lastnika Antona'-
Medveda iz Stažgonjce 6.
Rezultat ocenjevanja prves-
nic: 'i
~ TIGRA, lastnik Viktor]
Muršec. Dolič 31 \
- KAJ A. lastnik Štefan:
Unuk. Sp. Jablane 35
~~ RISA, lastnica Marija]
Skledar, Apače 22.
Plemenske telice: '■.
- LIŠKA, lastnik Štefan-,
Žnidarko iz Lešja 3, i
- SEKA, lastnik Ivan ČehA
Sakušak 70. j
- TIGRA, lastnik Frat}c\
Pinlarič. Pacinje 16. ■
Ocenili so tudi razstavljene,
krave črno-hele pasme: prva je\
bila RUMA iz hleva Janeza',
Zupaniča, Drstelja 4, druga,
PISANA Jožeta Napasta iz\
čirkovc 12 in tretja MIRA iz i
hleva Kmetijskega kombinata:
Ptuj — Placar.
Ljudske pevke iz Zabovec.
Razmah kozjereje
v Sloveniji in tudi v ptujski občini se je v zadnjem času poveča-
lo število koz. Posebno se je kozjereja razvila v severovzhodni Slo-
veniji, saj je na tem območju organiziran odkup kozjega mleka.
Vedno je več kmetij, ki se odločijo za načrtno kozjerejo, posebno se-
daj, ko se je tudi Ptujska mlekarna odločila za odkup kozjega mle-
ka. Kozjereja je še posebej primerna za območja Slovenskih goric
in Haloz: za naslednje leto je predvidenih kar pet novih rejcev. Ptuj-
ska mlekarna že pošilja na tržišče kozji sir, razmišlja pa tudi o dru-
gih izdelkih iz kozjega mleka, saj to vsebuje precej vitaminov, po-
membnih za zdravje ljudi. V občini Ptuj je trenutno evidentiranih
660 koz, je pa še precej rejcev, ki imajo eno ali dve kozi. pa niso evi-
dentirani. Tako hi lahko trdili, da je na našem območju vsaj tisoč
koz. Rejci gojijo precej pasemskih živali: nemška plemenita, franco-
ska alpina, švicarska sanska koza. Je pa še nekaj domačih balkan-
skih koz.
Iz gradiva podružnice za
kozjerejo Slovenije, pododbora
občine Ptuj.
Svetovalna služba je pripravila vrsto poučnih panojev.
pismo »od blizu« ^
Pretnirja v državljanski vojni pravzaprav na-
vadno na Balkanu napovedujejo samo še bolj
krvave spopade. Zadnji »deal« med Kadijevi-
čem in Tudmanom je rahla izjema, čeprav je
verjetno, da se bo vse skupaj končalo za zeleno
mizo. Sicer pa je balkanska klavnica prepušče-
na sama sebi, še posebej po včerajšnjem nasto-
pu predsednika Busha v OZN. kjer se mu ni
zdelo vredno niti z besedo omeniti Jugoslavije.
Omahovanje Evrope, ki ji je Amerika ponovno
vrnila pobudo glede državljanske vojne pri nas. pomeni potrditev te-
ze, da bo svet sprejel končna dejstva ter argument sile. Tega se še
kako zaveda Miloševič: ki mu ustreza tudi opredelitev o embargu
izvoza orožja katerikoli strani v spopadih. Po ocenah strokovnjakov
bo to seveda prizadelo samo Hrvaško, medtem ko je vojska dobro
založena z raznimi rekviziti.
Strategija Kadijeviča, ki dejansko ne obvlada več vojske v ce-
loti, je po vsej verjetnosti rešiti čimveč profesionalnih oficirjev kot
tudi tehnike iz Hrvaške, kar bo seveda težje kot v Sloveniji. Jasno
je namreč, da je memorandumska linija Karlobag Karlovac— Vi-
rovitica že jasno profilirana ter da se vojska od tam ne bo umakni-
la tudi za ceno dolgega spopada in velikih žrtev. Seveda se poja-
vljajo veliki odpori, predvsem rezervistov, mobiliziranih v vojno na
Hrvaškem. Po nekaterih informacijah so bili namreč razdeljeni v tri
skupine: prva, ki hi se bili pripravljeni boriti za Jugoslavijo — teh
praktično ni bilo: druga skupina so bili rezervisti, pripravljeni bra-
niti Srbe na Hrvaškem, tretja skupina pa rezervisti, predvsem iz
Makedonije in Bosne in Hercegovine, ki niso pripravljeni oditi zu-
naj meja republik v sedanjih mejah. Omenjena klasifikacija seveda
dokazuje vso bizarnost dogajanja znotraj vojske, seveda pa je tu še
predaja varaždinskega korpusa s celotno bojno tehniko, ki smo jo
dobro spoznali v Gornji Radgoni oziroma Šentilju v času »sloven-
ske vojne«. Tudi Tudman ima velike probleme s svojimi vojnimiJor-
macijami. med katerimi je po nekaterih podatkih že večkrat prišlo
do streljanja. Ni izključen tudi desni udar znotraj Hrvaške, prav ta-
ko pa tudi ne protiudar v zvezni vojski, čeprav sta se recimo »libe-
ralni« Veljko Kadijevič ter Stane Brovet morala ukloniti srbski op-
ciji. Kadijevič je oponiral Miloševičevi opciji, vendar je po Adičevih
komandnih kombinacijah, ko je zamenjal praktično vse poveljniške
kadre, bil prisiljen sprejeti opcijo srbske vojske. Jasno pa je, da nTfi
Tudman niti Kadijevič ne obvladujeta svojih kadrov in tudi zato je
zaukazano premirje vprašljivo.
Vladimir Vodušek
V Šentilju odprt
nov mejni prehod
Sreda, IS. september 1991. \utjnko opoldne krenctn koloni gosto\ in doma-
čina} i/ aistrijskc in jugosloianskc strani notega nujnega prehoda * .Šentilju proti
sredini, kjer je na »nikogaršnji« /endji posta* Ijen sla \ nosi ni oder. Veličasten in do
neke mere presunljiv prizor, ki ka/v na odprtost obeh sosednjih dr/a\ in na pristno
meddržavno sodelovanje.
Ko opravita predstavnika cerkve gospod Janez Horvat in dekan Josef
Kroll posvetitev novega mejnega prehoda, se zvrstijo pozdravni nagovori: naj-
prej slovenskega ministra za promet in zveze Marjana Krajnca, zatem idejnega
očeta tega prehoda avstrijskega štajerskega deželnega glavarja Josefa Krai-
nerja, pa slovenskega predsednika vlade Lojzeta Peterleta in avstrijskega mini-
stra za gospodarstvo Woirganga Schussla. Nato stopijo vsi štirje govorniki na
mejno črto in skupaj prerežejo trak ter tako simbolično odprejo novi mejni pre-
hod. Zadonita avstrijska in slovenska državna himna, medtem pa vsi štirje go-
vorniki skupaj zalijejo še simbolni drevesi Avstrije in Slovenije: bukev in lipo.
i*redstdnik slovenske vlade Lojze Peterle ob odprtju prehoda v Šentilju.
Številni gostje in domačini z obeh strani si z zanimanjem ogledamo sodob-
no urejen in predvsem izredno velik plato s piramidastimi nadstrešnicami, pod
katerimi je kar osem kolon za mejni prehod (po štiri iz vsake smeri) ter vsi
spremljajoči objekti, ki sodijo k našemu oknu v Evropo in dalje v svet.
S tem mejnim prehodom je končana druga faza gradnje. Promet se začasno
priključuje na razširjeno avtocestno povezavo, vendar pomeni del tako imeno-
vane pyhrnske avtoceste, ki povezuje Evropo po vertikali.
M. Ozmec
Slovenski in avstcijski predstavniki oblasti so zalili slovensko lipo. (Fo-
to: M. Ozmec)
SODELOVANJE MED SIVIMI PANTERJI IN
NEODVISNIMI SINDIKATI
Večja skrb za delavce
in upokojence
Predstavniki Sivih panterjev - Stranke upokojencev Slovenije in Neodvis-
nih sindikatov Slovenije so v četrtek, 19. septembra, na ptujskem gradu podpi-
sali sporazum o medsebojnem sodelovanju na socialnovarstvenih področjih, ki
so pomembna za vse slovenske občane - v delovnih razmerjih ali v pokoju. S
tem naj bi bili močnejši pri svojih prizadevanjih za varstvo pravic ter zagotavlja-
nje eksistenčnih, socialnih in drugih interesov slovenskih delavcev in upokojen-
cev, sta poudarila oba predsednika — Dragan Černelič in Rastko Plohi.
Ob podpisu omenjenega sporazuma je bilo poudarjeno, da obe podpisnici
ohranjata svojo organizacijsko in programsko samostojnost ter samostojnost
javnega delovanja, oblikovanja stališč, zahtev, načrtov itd. Podpisnici bosta
svoje delo sproti usklajevali, še zlasti na področju davčne, delovne, pokojnin-
ske, invalidske, lastninske, stanovanjske, zdravstvene, socialne in volilne zako-
nodaje. Skupaj bodo nastopali pred organi vlade in skupščine, v obveščanju
javnosti, v odnosu do gospodarske zbornice, delodajalcev ter nosilcev državnih
in drugih skladov. Obenem pa obe podpisnici ostajata še naprej odprti za sode-
lovanje oziroma pristop drugih, ki imajo enake ali podobne vzajemnostne inte-
rese in cilje.
-OM
Rastko Plohi, NSSS, (levo) in Dragan Černetič, Sivi panterji, med pod-
pisom sporazuma o sodelovanju. (Foto: M. Ozmec)
4 - OD TU IN TAM
26. september 1991 - TEDNIK
TEDEN OTROKA V PTUJSKI OBCINi
Imam idejo
za dobro igračo
PRVI TEDES V OKTOBRI TEDEJS OTROKA # SEJEM IGRAČ
# RAZSTAVA OTROŠKIH PORTRETOV 0 MEI\ČEK PRO-
STEGA ČASA 0 SOISKI l\OIROSKI PARIAMEST 0 JAV^A
TRIBl \A POMOČ OTROKOM \ STISKI 0 HOl.Sl SEJEM
Prvi teden oktobra je posvečen
otrokom — akcija, ko se sveto-
vna javnost posveti otrokom in
skuša na najrazličnejše načine
opozoriti na probleme otrok da-
nes, tukaj. Občinska zveza prija-
teljev mladine Ptuj je pripravila
letos vrsto aktivnosti, ki ne bodo
vezane zgolj na dneve Tedna
otroka, ampak se pričnejo že v
ponedeljek, 30. septembra, in bo-
do trajale tja do 14. oktobra.
Prva od prireditev bo Sejem
igrač. Skupaj s Turističnim dru-
štvom Ptuj in komunalo bo na-
slednji teden na stojnicah v Mi-
klošičevi ulici prodaja igrač. V
ponedeljek bo na ogled posta-
vljena tudi razstava otroških por-
tretov mojstra fotografije Stoja-
na Kerblerja v izložbah proda-
jaln v Miklošičevi ulici. V četr-
tek, 3. oktobra, bo veselo pred
Mercatorjevo Blagovnico v Ptuju
ob glasbi, degustaciji za otroke
in še čem. Istega dne bo ob 17.
uri nastop rolkarjev v Bezjakovi
ulici.
Osrednja prireditev bo pred
dijaškim domom pod naslovom
Mlinček prostega časa. Pričela se
bo ob 16. uri. Otroci se bodo
igrali in zabavali, organizator pa
bo poskrbel tudi za že pozablje-
ne igrice. Ob koncu prireditve
bodo vsi skupaj odšli k ribniku v
Ljudskem vrtu, kjer bodo v proš-
nji za mir spustili v vodo prižga-
ne svečke, ki jih bo v ta namen
podarilo svečarstvo Mesaric. V
ponedeljek, 7. oktobra, bodo v
Ljudski in študijski knjižnici
odprli razstavo Prosti čas. Od 8.
do 10. oktobra bo po šolah tema
šolskih otroških parlamentov Po-
vršine za varno igranje. Občinski
otroški parlament bo zasedal 10.
oktobra ob 11. uri, na njem bo
sodeloval tudi ptujski župan Voj-
teh Rajher. Istega dne bo ob 18.
uri v Srednješolskem centru ja-
vna tribuna Pomoč otrokom v
stiski, pripravlja pa jo Zveza dru-
žin.
Občinska zveza prijateljev
mladine tudi razpisuje natečaj
Imam idejo za dobro igračo, ki
bo končan konec oktobra. Otroci
lahko na njen naslov pošljejo
ideje za izvirne nove igrače. Naj-
boljše ideje in igrače bodo nagra-
dili, in če bo igrač dovolj, bodo
pripravili tudi razstavo. V okto-
bru bo Turistično društvo pripra-
vilo še koncert harmonikarjev na
katerem bodo nastopili otroci iz
Maribora.
Priložnosti za starše in seveda
predvsem za otroke bo torej več
kot dovolj, prireditve pa bodo
dobre toliko, kolikor bomo želeli
na njih sami sodelovati.
NaV
5. oktobra bo ob 16. uri na dvorišču Doma učencev Ptuj
HUMANITARNA PRIREDITEV OB TEDNU
OTROKA
MLINČEK PROSTEGA
ČASA
VSTOPNINA: Podari igračo, ki je ne potrebuješ več!
So otroci, ki nimajo igrač. Nimajo staršev, ki bi jim
igrače kupili. Tvoja rabljena igrača, knjiga, slikani-
ca .. . jih bo zelo razveselila.
PROGRAM:   — družabne igre
— poslušanje glasbe
— ogled knjig in poslušanje pravljic
— postregli vam bomo s palačinkami in kokakolo
— zvečer bomo prižgali svečke, simbol miru in bo-
ja proti vojni, in jih dali na gladino ribnika v Ljud-
skem vrtu.
OTROCI. PRIDITE, DA BOMO PLESALI, PREPEVALI, SE IGRA-
LI .. . PREŽIVELI BOMO PRIJETEN SOBOTNI POPOLDAN IN LE-
PO NAM BO!
Če bo vreme slabo, bo prireditev v Domu učencev Ptuj.
Organizatorji: Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj, Vzgojno-
varstveni zavod Mirana Sagadina Ptuj, Ljudska in
študijska knjižnica Ptuj. Dom učencev Ptuj, Gim-
nastično društvo Ptuj.
UNESCO iN IZOBRAŽEVANJE
Mednarodna poletna šola muzeologije
v Brnu na Ceško-Slovaškem
Leta 1987 je bila sprejeta
Lnescova resolucija, s katero je
ustanovljena Mednarodna poletna
šola muzeologije (International
Summer School of Museology —
ISSOM), ki poteka pot patrona-
tom Masankore univerze v Brnu
in Moravskega muzeja v Brnu. Ta
specifični znanstveni in izobraže-
valni center je letos od J. julija do
2. avgusta že petič zapovrstjo go-
stil udeležence iz različnih koncev
sveta: Romunije (I), (Juebeca —
Kanade (2), Španije (7), Brazilije
(I), Grčije (I), Cipra (I), Haitija
(I), Avstrije (t) in Slovenije (5).
Izbira Ceško-Slovaške oz. Br-
na kot Unescovega pedagoškega
centra ni naključna, kajti ta drža-
va je gotovo med tistimi evrop-
skimi državami, ki je naredila
ogromno za ohranitev naravnih
in kulturnih bogastev, neprimer-
no več, kot pa je bilo storjenega
pri nas. Presenetljivo je, da deže-
la, ki ekonomsko ni bogata, na-
menja tako velike vsote za adap-
tacijo starih hiš, gradov, posodo-
bitev in vzdrževanje muzejskih
zbirk in galerij ter celo za grad-
njo novih muzejev. O tej visoki
kulturni in nacionalni zavesti pri
ohranjanju materialne kulturne
dediščine se lahko prepričamo že
ob bežnem in kratkem potepu po
gradovih, muzejih in galerijah v
tej deželi. Skratka, skoraj vsak
malo večji kraj se ponaša z manj-
šo ali večjo muzejsko zbirko.
Primer muzejske publikacije za slepe (Francija). Muzejske razstave v
svetu pripravljajo za najširšo publiko, tudi za slepe, gluhe, invalide ...
Velikokrat se lahko prepriča-
mo o tem, da ljudje dediščine ni-
ti ne vidijo niti je ne znajo imeti,
kaj šele da bi znali z njo živeti.
Ogromno dediščine posedujejo
muzeji kot varuhi materialne ci-
vilizacije. Ker se vse spreminja.
Ldeleženci Mednarodne poletne šole v enem izmed številnih muzejev na prostem (Martin).
se morajo spreminjati tudi muze-
ji. V sodobnih družbah odigrava-
jo muzeji izredno pomembno po-
slanstvo in nikakor niso le skla-
dišča stare šare, galerije »lepih«
in nostalgičnih eksponatov. Mu-
zeji postajajo najpomembnejši
centri neformalnega izobraževa-
nja, centri kulturne akcije itn.,
skratka generatorji kulture v naj-
širšem pomenu besede.
Znanost, ki se ukvarja s takimi
vprašanji, se imenuje muzeologi-
ja. Pri nas si ta stroka šele utira
pot, medtem ko drugod po svetu
le ni tako »mlada«. Kljub vsemu
pa ostaja mednarodna poletna
šola v Brnu edina šola s tovrst-
nim načinom izobraževanja v
Evropi. Najvidnejši strokovnjaki
»leteči profesorji« iz različnih
koncev sveta (Ceško-Slovaške,
Velike Britanije, Francije, Avstri-
je, Nemčije, Nizozemske, Šved-
ske, Kanade, Japonske in Jugo-
slavije) prihajajo in odhajajo iz
Brna.
Naš intenzivni študij na tej
mednarodni poletni šoli je bil
usmerjen k teoriji o muzejih in
galerijah, k trendom v sodobni
muzeologiji, k poslanstvu in na-
logam muzejev v sodobnih druž-
bah, k reorganizaciji in funkcio-
niranju teh institucij, pedagoške-
mu delu, marketingu, dizajnu
itn.
Uradna jezika organizacij
UNESCO, ICOM (Mednarodno
združenje) ter ISSOM sta angle-
ščina in francoščina. To pomeni,
da so bili predavanja, seminarji,
projekcije, debate, konsultacije,
»ekskurzije« itn. simultano pre-
vedeni v enega izmed teh dveh
jezikov.
Ekskurzije so potekale v glav-
nem znotraj meja Češko-Slova-
ške, skočili pa smo tudi na Du-
naj. Namen ekskurzij je bil v se-
znanjanju z različnimi metodolo-
škimi orientacijami, konceptual-
nimi rešitvami in organiziranost-
jo institucij. Posebej relavantna
in aktualna vprašana se posta-
vljajo ob usodi dosedanjih ideo-
loških, partijskih muzejev, ki
bolj ali manj že spreminjajo zu-
nanje obličje, čeprav ostaja no-
tranji ustroj institucij bolj ali
manj nespremenljiv.
Domov smo odšli polni zna-
nja, informacij in emocionalnih
občutij. Post ISSOM-ovska kriza
se kaže v konfrontaciji naše teo-
rije in prakse s tisto, s katero
smo se seznanjali čez mejo. Ko si
tam, imaš občutek, da se ves svet
vrti oz. se mora vrteti okoli mu-
zeologije oz. vprašanj, ki so po-
vezana z globalnim odnosom
družbe (in institucij) do preteklo-
sti ter z aplikacijo teh spoznanj v
sedanjosti in prihodnosti. Prepri-
čali smo se o nujnosti uporabe
muzeološke teorije v muzejski
praksi ter o nujnosti in smiselno-
sti reorganizacije, racionalizacije
naše muzejske prakse (tudi na
Ptuju). Smisel udeležbe na tako
pomembni mednarodni šoli ni le
v prisotnosti, temveč predvsem v
»misionarskih« aktivnostih: pre-
toku informacij in vedenja ter v
aplikaciji tega znanja v tukajšnjo
prakso.
Aleš Gačnik
'MILENA TURK.
družina in
starostnik
(2. nadaljevanje)
Poznamo še mnoge druge tipologije starih ljudi
glede na njihove karakteristike. Nekateri strokov-
njaki označujejo šest tipov osebnosti, ki so tesno
povezani s prilagajanjem:
— zreli tip: značilni zanj so visoka stopnja oseb-
ne zrelosti, realistično ocenjevanje sebe in sveta,
zaupanje v ljudi, obvladanost. humor,'^aktiv-
nost . . .
— tip gugalnika: za stare ljudi tega tipa je zna-
čilna precejšnja pasivnost. Posedajo, berejo, gle-
dajo TV in čakajo, da jih bo kdo obiskal, zabaval
in kratkočasil
— tip mladostnika: starostniki tega tipa se nika-
kor ne morejo sprijazniti s starostjo in jo zato pred
seboj in pred svetom skrivajo. Nekatere značilno-
sti teh ljudi so: mladostno, nenavadno oblačenje,
pretirana uporaba kozmetičnih sredstev, poudar-
jen mladostniški nastop, moderen pogled na
svet, ...
— neodvisen tip: za ta tip je značilno, da se jim
močno upira odvisnost in v zvezi s tem gradijo šte-
vilne psihološke obrambe. V ta tip spadajo ljudje,
ki se raje eno uro mučijo, da bi vtaknili nit v šivan-
ko, kakor da bi nekoga prosili za pomoč, ali pa
kmečki očanci, ki nočejo predati posestva sinu, če-
prav so sami že hudo betežni.
— agresivni tip: ljudje, ki se čutijo ogrožene in
negotove, razvijajo pogosto lastnosti, kot so občut-
ljivost, napadalnost, večja zamerljivost, sovraž-
nost . . . Ljudje tega tipa niso sposobni, da bi si
priznali starostne spremembe, in se zato agresivno
odzivajo na vsakogar, ki le malo namigne na pro-
cese staranja.
— depresivni tip: ljudje tega tipa se ne morejo
sprijazniti s staranjem, starostjo in neizbežnostjo
smrti, zato se odzivajo s strahom in depresijo.
Medtem ko ugotavljamo pri prvih štirih tipih
bolj ali manj uspešno strategijo, tega za ostala dva
tipa osebnosti ne moremo trditi.
Vsem tipologijam je skupno, da so razpete med
obema skrajnima možnostma prilagajanja na ži-
vljenjske okoliščine. Kljub napredku gerontologije
je slika o starih ljudeh še vedno neverjetno popa-
čena in polna predsodkov. Tako na primer pogo-
sto poslušamo, kako so stari ljudje manj sposobni,
težje prilagodljivi in bolehni, kar je vse posledica
naravnih procesov. V resnici to ni tako, saj spre-
membe osebnosti in socialnega vedenja niso veza-
ne le na fizične spremembe.
5. ODNOS DO STARIH SKOZI ZGODOVINO
Položaj starega človeka se je skozi zgodovino
spreminjal. Odvisen je bil od življenjskih razmer
neke skupine. Če je rod živel v pomanjkanju, je bil
položaj za stare člane toliko težji. Medtem ko
otroci pomenijo napredek in nadaljevanje rodu,
pa stari lahko pomenijo celo oviro, posebno če so
onemogli.
V nekaterih okoliščinah so stari uživali veliko
spoštovanje in so se njihova mnenja in izkušnje
dosledno upoštevali. Tako je npr. pri Eskimih,
kjer stare spoštujejo kakor neke vrste čarovnike.
Na splošno velja pravilo, da starec svojega po-
ložaja ne doseže, ampak mu je ta vedno podeljen.
Ko posameznik s starostjo izgubi tiste obveznosti,
ki jih je imel v dobi svoje aktivnosti, se znajde v
podrejenem položaju v odnosu do aktivnih pri-
padnikov skupnosti.
V rimskem imperiju je bilo drugače; moč patra
familliasa je bila skoraj neomejena, lahko je ubi-
jal, iznakazil, prodal . . . Njegova moč je preneha-
la šele z njegovo smrtjo. V poznem rimskem impe-
riju in v zgodnjem srednjem veku so bili stari sko-
raj popolnoma izključeni iz javnega življenja. Ob
pojavu buržoazije pa je bil človek spoštovan šele v
zreli dobi.
Prve ustanove za stare so pričeli ustanavljati v
40. letih 17. stoletja. Ko je človek ostarel, pred-
vsem pa obnemogel, je bil odvisen od svoje druži-
ne. Te pa so različno skrbele za njih: nekatere do-
stojno, druge so jih prepuščale sirotišnicam ali jih
skrivoma celo ubijale.
Tudi dandanes položaj starih ni lahek. V boga-
tih družbah je njihov materialni položaj dober,
vseeno pa so postavljeni na stranski tir v družbi in
brez pravega vpliva na življenje skupnosti, ki ji
Foto: M. Ozmec
pripadajo. Ob odhodu v pokoj postane človek
vzdrževan, čeprav je desetletja sam vlagal v pokoj-
ninski sklad.
Praktično lahko na vsakem koraku prepoznamo
dvojno moralo v odnosu do starih. Navzven je de-
klarirana humanost, istočasno pa so v mnogih ži-
vljenjskih situacijah trelirani kot drugorazredni
prebivalci.
Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK "~      september 1991
OD TU IN TAM - 5
Pridelovanje ozimnih žit
KOLOBAR
Ce hočemo obdržati čim večji
gospodarski učinek in obdržati
rodovitnost tal za daljše obdob-
je, moramo uvesti medsebojno
usklajen vrstni red kultur, ki se
bodo vrstile na njivah. Pri zvrsti-
tvi moramo upoštevati:
poljščina, ki je bila pred-
hodno na njivi, naj njivo zapusti
tako zgodaj, da je mogoče strniš-
če pravočasno pripraviti za se-
tev;
- po možnosti naj bo prejšnja
polj.ščina lisasta;
na isto njivo naj ne pride
pogosteje kot vsako tretje leto.
Pridelovanje žit v monokulturi
in v ozkem kolobarju ni pripo-
ročljivo, saj se lahko zaradi mo-
čnejšega pojava škodljivcev in
bolezni (predvsem nožne bole-
zni: črna noga in bolezen polega-
nja žit) zelo zniža pridelek.
OSNOVNO GNOJENJE
S fosforjem in kalijem gnoji-
mo glede na kemično analizo
zemlje, kakšen pridelek ozimnih
Za pridelek 6 t/ha zrnja pri
pšenici je odvzem hranil okoli
180 kg N, kg P.Os in 150 kg K2O.
Za enak pridelek ječmena je po-
trebno gnojiti s 120—150 kg N,
50-70 kg P.O5 in 120-180 kg
K2O.
Na s hranili slabo založenih
zemljiščih 2/3 P in K zaorjemo,
na s hranili dobro založenih
zemljiščih pa ves P in K potrosi-
mo pred predsetveno pripravo.
FOSFOR
— vpliva na procese rasti in raz-
voja pšenice
— na odpornost proti nizkih
temperaturah
— na kakovost zrnja
~ na oplodnjo pšenice
— vpliva na boljše izkoriščanja
dušika
— povečuje odpornost proti bo-
leznim
— pšenica se začne raneje ra-
zraščati in se začne hitreje obli-
kovati koreninski sistem, kar
omogoči boljši razvoj rastlin in
večji pridelek.
Fosforja mora biti dovolj zla-
sti v mlajših razvojnih stadijih.
KALIJ je neobhodno potreben
element. Ima velik vpliv na:
— boljše dihanje, fotosintezo,
sintezo organskih spojin,
~ povečuje odpornost proti su-
ši.
Rastline ga sprejemajo do
konca vegetacije, največ pa od
vznika do začetka klasenja. Pri-
pomanjkanju K so rastline bolj
napadene z glivičnimi boleznimi,
slabše se izkorišča dušik, poslab-
ša se kakovost zrnja, zmanjša se
sprejem vode.
DUŠIK: je pomemben v vseh
razvojnih fazah, zlasti še v času
oblikovanja zrnja in klaskov v
klasu, torej v stadiju razraščanja
in kolenčenja, ter v fazi klasenja
in oblikovanja zrnja. Je nosilec
pridelka pri žitih.
VARSTVO POSEVKOV PRED
PLEVELI
Za jesensko zatiranje plevelov
se odločimo na tistih površinah,
kjer v pravočasno posejanih žitih
pričakujemo zapleveljenost s
pleveli, ki vznikajo sočasno z žiti
in so za herbicide občutljivi v
zgodnji razvojni fazi. To so pred-
vsem semenski trosnati pleveli,
ki jih uspešno zatremo le do raz-
voja tretjega lista. Njihovo zati-
ranje je možno tudi spomladi,
vendar je zelo tvegano zaradi ve-
like verjetnosti slabega vremena
— padavin in mraza.
Zato se zelo priporoča jesen-
ska zaščita posevkov pred pleve-
li, saj je možnost učinka največ-
ja. Škropimo pred vznikom žit in
zato so najbolj priporočljivi na-
slednji pripravki:
DiCURAN FORTH: (aktivna
snov je klortoluron -I- triosulfu-
ron). Uporabljamo ga za zatira-
nje semenskih travnatih in neka-
terih širokolistnih plevelov (la-
to\ke, jetičnik, kamilica). Pred
vznikom ga uporabljamo v koli-
čini 2 kg/ha. V ječmenu ne sme-
mo škropiti pred vznikom.
DICURAN 500: uporabljamo
ga v količini 3 —4 1 ha v ozimni
pšenici, ozimnem ječmenu in rži.
Z njim zatiramo semenske trav-
PRIPRAVA ZEMUE
IN SETEV
Za ozimna žita pripravimo nji-
vo vsaj 7—10 dni pred setvijo.
To je potrebno, da se ornica se-
sede in sklene. Če zaoravamo
koruznico, jo je potrebno razse-
kati. Tla globoko preorjemo (tež-
ka tla 30 35 cm, lahka tla
20 25 cm ali do globine gramo-
zne plasti, če je ta visoka). Na or-
nico potrosimo mineralno gnoji-
lo in s predsetvenikom pripravi-
mo 2 4 cm globoko setveno
plast. Če želimo uporabiti organ-
ska gnojila, ta raztrosimo pred
oranjem.
Najbolj primerna je setev z žit-
no sejalnico na okolici 4 cm glo-
bine. Količino semena si za vsa-
ko sorto izračunamo posebej, in
sicer po formuli:
žit pričakujemo, koliko smo gno-
jili z organskimi gnojili in kak-
šno je izkoriščanje hranil iz zem-
lje.
Posamezna žita odvzamejo ra-
zlično količino hranil. S 100 kg
zrnja in pripadajočo slamo je
odvzem hranil pri:
nate plevele in nekatere širokoli-
stne plevele. Ne smemo ga upo-
rabljati na lahkih pšeničnih tleh.
Ni priporočljiv za pšenico sorte
pitoma.
TIGREX: z njim zatiramo pleve-
le v ozimnem ječmenu, rži in pše-
nici. Ne smemo ga uporabljati
na kislih tleh. Uspešno zatira se-
menske travnate plevele in neka-
tere širokolistne (kamilice, rosni-
co, gorjušico, poljski mak). Pred
vznikom uporabljamo 3- 5 1 /ha
pripravka.
Med ozimna žita prištevamo:
— pšenico
— ječmen
— rž
— triticale
PŠENICA
Pšenica je po vsej verjetnosti
ena prvih poljščin. Zasledimo jo
v številnih prazgodovinskih
najdbiščih na vseh kontinentih
in v vseh deželah. Po razprostra-
njenosti je prva poljščina na sve-
tu. V Sloveniji je zasejana na
okoli 1/5 njivske zemlje.
Pšenica je izrazito krušno žito.
Med ostalimi poljščinami zavza-
me prvo mesto v prehrani ljudi.
Pšenična moka ima namreč naj-
boljšo pecivost, da nam najbolj
rahel kruh in druga peciva.
Pšenično zrno je bogat kon-
centrat hranil. Vsebuje okoli
12% beljakovin, 60- 70% oglji-
kovih hidratov, 1,9'/o maščob in
1,7%) pepela. Poleg moke dobi-
mo pri mletju pšenice še otrobe.
Imajo veliko škrobno vrednost,
poleg škroba pa še vsebujejo pre-
cej rudnin, vitaminov in beljako-
vin. Pšenična slama kot zadnji
produkt pri proizvodnji pšenice
je trda in celulozna, zato je ne kr-
mimo, temveč jo uporabljamo za
steljo.
Sorte pšenice: Pri nobeni dru-
gi poljščini ni poznanih toliko
najrazličnejših sort kakor pri
pšenici. Vse te sorte se med seboj
ločijo po zahtevnosti za zemljo,
gnojenju, poleganju, po zgodno-
sti in rodnosti, času zrelosti in se-
veda tudi po morfološki obliki. V
letošnjem letu bodo za jesensko
setev pri nas (ptujski okoliš) v
najožji krog prišle: marija, ana
in balkan.
Marija - je sorta, ki so jo
1988. leta na inštitutu v Zagrebu
priznali za najboljšo. Je intenzi-
vna in že zelo razširjena sorta,
primerna za pridelovanje pred-
vsem v SV Sloveniji. Je dokaj od-
porna proti rjavenju plevic in po-
leganju. manj pa proti pepelasti
plesni. V optimalnem roku setve
med 10. in 20. oktobrom sejemo
600- 700 kalivih zrn/nr. Po ka-
kovosti zrnja spada med krušne
sorte, I/BI kakovostni razred. Je
srednje pozna in srednje nizka.
Ana — je nova sorta. Izvira iz
Osijeka, priznana v letu 1988.
Primerna je v vseh področjih
Slovenije, kjer je tudi v mikro in
makro poskusih dosegla nadpov-
prečne rezultate. Je nizke rasti in
srednje zgodnja sorta, precej ob-
čutljiva za rjavenje plevic in spa-
da v 1 A; kakovostni razred.
Balkan — primerna je za setev
v vseh slovenskih pridelovalnih
območjih. Precej odporna je pro-
ti pepelasti plesni in poleganju,
nekaj manj pa proti rjavenju ple-
vic. Optimalni rok setve je med
10. in 20. oktobrom in to
600-700 kaljivih zrn/m/ Po ka-
kovosti zrnja spada med osno-
vne sorte v l/A: kakovostni ra-
zred. Je srednje zgodnja in ima
srednje visoko slano.
OZIMNI JEČMEN
Ječmen sodi med najstarejše
poljščine. Divja prednika sta dva
ječmena, in sicer divji šestredni
ječmen in dvoredec. Ječmen
uspeva povsod, kjer se človek pe-
ča s poljedeljstvom. Ima namreč
kratko vegetacijsko dobo in zah-
teva nizko toplotno sezono, zato
uide suši in zimi. Tako lahko za
njim sejemo najrazličnejše strniš-
čne dosevke. Drugače pa je ječ-
men v prvi vrsti krmno žito za
krmljenje svinj in konjev.
OZIMNA RŽ
Baje so v Evropi prvi sejali rž
Slovani. Rž je pravi »kozmopo-
■ lit«, uspeva namreč od ekvatorja
pa vse do 68 severne zemljepi-
sne širine. Poleg tega gre tudi vi-
soko v hribe. Rž je izrazito kru-
šno žito. Ržen kruh je sicer teže
prebavljiv, zato pa ostane dalj
časa svez. Slama je trda, zato jo
uporabljamo za nastilj, odlična
pa je tudi za škof in za vez.
Ozimna rž ima skromne zahte-
ve glede zemljišča, uspeva tudi
na kislih tleh "s pH 5 do 7. Na
lahkih peščenih tleh sc višji pri-
delki od pšenice, zato je njeno
mesto tudi v Podravju in seveda
na Pohorju, kjer bolje preži m i od
pšenice.
Za Slovenijo je priporočena
sorta ozimne rži danko: sorta je
občutljiva na snežno plesen in
odporna proti poleganju. V opti-
malnem roku v drugi polovici
septembra sejemo 450 kaljivih
zrn/m'. Rž mora še v jeseni nare-
diti 3 — 4 stranske poganjke.
OZIMNA TRITICALE
Primerna je za pridelovanje v
tistih področjih, kjer daje pšeni-
ca nizke pridelke in slabo kvali-
teto. Je odporna na nizke tempe-
rature in ima velik potencial za
pridelek zrnja in zelene mase do-
bre kakovosti. Uporablja se
predvsem za krmljenje pujskov.
Pri nas je v rabi ozimna sorta
elercal: Je primerna za pridelo-
vanje na slabih tleh v bližini goz-
dov, kjer dela škodo divjad. Je
srednje odporna proti poleganju.
V optimalnem roku setve med
20. septembrom in 10. oktobrom
sejemo 450—550 kaljivih zrn/
m/
Svetovalna služba
OZVŽ Ptuj
Anton Horvat, ing. agr.
SORTNI IZBOR OZIMNIH ŽIT ZA LETO 1991/92
Oplotnica —
Slovenija v malem
Vsako Ivto sv » okviru BISlRIŠKhA; \ lh:i)\ \ pred-
stavlja en kraj bistriške občine, l.etos je bila to Oplotnica,
ki s svojimi dvaindvajsetimi zaselki in J7S5 prebivalci sodi
med največje krajevne skupnosti občine Slovenska Bistrica.
Bistriški župan Ivan Pučnik je nekitč dejal, da je Oplotnica
kakor Slovenija v malem. Ima nekaj ravninske zemlje, za
katero je značilno poljedeljstvo, nekaj zemlje oh vznožju
Pohorja, kjer gospodarijo vinogradniki in sadjarji, osam-
ljene kmetije pa so značilne za gorsko območje. Kraj nima
veliko industrije, zato se večji del Oplotničanov vozi na de-
lo y Slovensko Bistrico ali Slovenske Konjice. Kadar pa or-
ganizirajo kakšno prireditev, poprimejo za delo vsi. Iako
so od do 15. septembra pripravili program, s katerim so
kar najbolje predstavili življenje in delo preprostih ljudi iz
njihovega kraja.
V petek, 13. septembra, so
odprli novo brv prek Oplo-
tniščice. V kulturnem progra-
mu so žanjice in mlatiči iz
Koritna prikazali, kako je to
delo potekalo včasih. Zapeli
so   mešani   pevski   zbor   iz
S svojima učencema je zaigral tudi Tine Lesjak. (Foto: NP.)
Oplotnice in sestri Kvas, ker
pa je v Skomarju nad Oplo-
tnico domoval Jurij Vodov-
nik. tudi on ni manjkal.
V soboto so se predstavili
gostinci in trgovci iz Oplot-
nice.
Najpomembnejši dan pa je
bila v Oplotnici nedelja s
oplotniškim sejmom. Kulturni
program so pričeli ob 10. uri
z otvoritvijo razstav domače
obrti, ki smo jo letos v Slo-
venski Bistrici pogrešali, in
kmečke kulinarike. kjer so
lahko ljudje razstavljene do-
brote aktiva kmečkih žensk iz
Opolotnict tudi pokusili in
kupili: na pokušino ste dobili
domačo zaseko in čebulo,
kupili pa ste lahko jabolčno,
orthovo. sirovo ali makovo
gibanico. Izbirali ste lahko
tudi med raznovrstnimi kruhi
iz krušne* peči in suhim sad-
jem. Posebna značilnost so
bile bučne jedi: razstav Ijen je
bil bučni štrudi in kisle buče,
za katere so nam ženske akti-
va zaupale recept. Kisle buče
so zmeraj jedli h kuhani go-
vedini in so marsikateremu
Slovencu že neznana jed.
Razstavljali so še domače
kunce in živino.
S pričetkom kulturnega
programa se je zaslišala tudi
harmonika; mlade harmoni-
karje poučuje Tine Lesjak in
jim pravijo kar Tinetovi har-
monikarji. Najprej je razste-
gnil meh Marjan Herceg, na-
to Mojca Cre.šnar in Jani Vo-
dovnik, vsi pa so letos nasto-
pali na tekmovanju v Ljube-
čni.
Daje moški del Oplotniča-
nov zelo iznajdljiv, so prika-
zali s točko vasovanje. Kakr-
šna so se po navadi zavlekla
do zgodnjih jutranjih ur. Zju-
traj je bilo treba oditi, ker je
vasovalce čakalo delo. Ko-
šnja na roko je danes že red-
ka, kako pa je potekala vča-
sih, so nam prikazali kosci iz
Zlogone vasi. In program je
bil pri koncu, tako tudi prvi
oplotniški sejem, kar pa za-
gotovo ni pomenilo, da se
morajo ljudje raziti. Ob prije-
tnih zvokih Bratov iz Oplo-
tnice so si lahko brusili pete
tja do polnoči, za še prijet-
nejše vzdušje pa so poskrbeli
gostinci.
Nataša Pogorevc
Razstava
»Po sili vojaku v
Mariboru
v Muzeju narodne osvobodi-
tve v Mariboru je bila v četrtek,
19-. septembra, zvečer odprta raz-
stava Po sili vojak. Razstava pri-
kazuje dokumente, pisma in ra-
zne druge predmete o mladih
slovenskih fantih in možeh, ki so
bili v letih 1942—45 nasilno mo-
bilizirani v nemško vojsko. Raz-
stavo je konec lanskega leta pri-
pravil Muzej za novejšo zgodovi-
no iz Celja. Glavni organizator
je bil kustos Jože Vurcer, naš ro-
jak z območja Trnovske vasi, ki
pa je žal kmalu potem tragično
umrl v prometni nesreči.
Pri pripravi rzastave je veliko
pomagal Gorenjski muzej iz
Kranja in jo tudi dopolnil, ko so
jo iz Celja prenesli v Kranj. Mu-
zej narodne osvoboditve Mari-
bor pa jo je sedaj dopolnil še z
novimi dokumenti z našega ob-
močja. Med njimi zlasti izstopajo
rdeči okupatorjevi plakati, v ka-
terih so grozili, da bo vsak po-
skus izmika mobilizaciji ali de-
zerterstva iz nemške vojske kaz-
novan s smrtjo, svojci takega ne-
srečnika pa bodo internirani in
njihovo premoženje zaplenjeno.
O tem tragičnem poglavju na-
še doslej napol zamolčane zgo-
dovine sta pri odprtju razstave
govorila ravnatelj mariborskega
muzeja dr. Milan Ževart in pred-
sednik odbora mobilizirancev
mariborskega območja dipl. ing.
Ludvik Puklavec. Razstavo je
odprl sekretar mariborske občin-
ske skupščine Miroslav Blažič,
med številnimi gosti pa je bil tu-
di podpredsednik slovenske
skupščine Vitodrag Pukl.
Odprtju razstave je prisotvova-
lo več sto ljudi, ne samo osivelih
starčkov, več kot polovica je bilo
mladih, ki so se živo zanimali za
vse tisto, kaj so njihovi dedki do-
življali pred skoraj pol stoletja.
Tudi precej Ptujčanov je bilo na
slovesnosti. Mnogi z našega ob-
močja, ki jih zanima ta tragičen,
a doslej vse preveč zamolčani del
slovenske zgodovine, si bodo v
naslednjih dneh razstavo prav
gotovo z zanimanjem ogledali.
F F
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
26, september 1991 - TEDNIK
Prijateljstvo
in mir
Te besede so bile najpogosteje izrečene na jubilejnem srečanju sin-
dikalnih aktivistov Samostojnih sindikatov Hrvaške in Svobodnih sindi-
katov Slovenije, ki je bilo v soboto, 14. septembra, na Svabovem v Hra-
stovcu nad /.avrčem. I dele/ilo se ga je okoli SO sindikalnih aktivistov iz
slovenskih in hrvaških občin, ki so v zadnjih M) letih prijateljsko sodelo-
vale. Prišli so celo iz Koprivnice, čeprav se je bilo treba prebijati mimo
barikad na kriznih območjih.
Zvezo svobodnih sindikatov
Slovenije je zastopal njen pred-
sednik mag. Dušan Semolič,
Zvezo samostojnih sindikatov
Hrvaške pa Krešimir Kunič, član
predsedstva in tudi predsednik
občinskega sindikalnega poverje-
ništva v Varaždinu. Prisotna je
bila tudi sedma sila hrvaške tele-
vizije in časnikov, žal pa je bila
slovenska stran glede tega slabo
zastopana.
Skupina zaslužnih sindikalnih aktivistov iz slovenskih in hrvaških občin.
Foto: Kosi
Na slovesnosti je prvi govoril
Viktor Markovič, predsednik ob-
močnega odbora ZSSS Ptuj.
Navzoči so toplo pozdravili be-
sede predsednika slovenskih
Svobodnih sindikatov magistra
Semoliča, ki je govoril predvsem
o sedanjem težkem gospodar-
skem položaju v Sloveniji in o
poskusih kratenja pravic delav-
cev. »Pravimo, da želimo v Evro-
po,« je poudaril in dodal, da so
o tem najbolj glasni prav tisti, ki
poskušajo izničevati delo sindi-
katov, pri tem pa pozabljajo, da
je povsod v razviti Evropi legi-
timna pravica sindikatov, da po-
vedo, kar mislijo.
Predsednik aktiva sindikalnih
aktivistov ZSSS Ptuj, ki je bil po-
budnik srečanja, Feliks Bagar je
opisal 30 let plodnega sodelova-
nja slovenskih in hrvaških občin,
ki so ga organizirano začeli 16.
septembra 1961 občinski sindi-
kalni sveti Ptuja, Varaždina in
Cakovca. Sodelovalo je 7 hrva-
ških in 6 slovenskih občin. Nji-
hovi predstavniki so pred leti pri
Ptujskih toplicah zasadili spo-
minska drevesa in Feliks Bagar
predlaga, da naj bi se odslej ta
cesta imenovala Aleja prijatelj-
stva m miru.
Z aplavzom so sprejeli tudi iz-
javo za javnost, v kateri so obso-
dili brutalno agresijo na Hrvaško
in v njej med drugim zapisali:
»Prav tisti, ki so napadli Sloveni-
jo, danes na najpodlejši način
uničujejo hrvaške hiše, bolnice,
šole, kulturne spomenike . . . Že-
lijo uničiti ne le naše materialne
dobrine, temveč tudi našo dušo,
naš ponos, našo zavest, da pripa-
damo narodu, ki želi kulturo in
želi živeti v evropskem prosto-
ru.«
Imenovali so tudi delegacije,
ki bodo v naslednjih dneh polo-
žile šopke na grobove umrlih sin-
dikalnih delavcev, ki so začeli s
sodelovanjem pred 30 leti.
FF
SLOVENSKA BISTRICA
Ekologija — kaj je to?
\ svetu je ekologija že skoraj najvažnejša dejavnost podjetij, pri nas pa nismo na tem po-
dročju naredili skoraj ničesar. Imamo le stranko Zelenih in po krajih še Društva za varstvo
okolja. Koliko besed naših strank in društev resnično realiziramo, lahko presodite sami.
V Slovenski Bistrici je potekala okrogla
miza s temo Naše okolje, ki je bila v prostorih
bistriškega gradu. Prišla je peščica ljudi in še
to samo tisti, ki so v podjetjih neposredno
odgovorni za reševanje problema ekologije.
Zagotovo pa je to tema, ki se tiče vsakega Bi-
stričana in tudi širše okolice.
Janez Bradan, minister za varstvo okolja in
urejanje prostora, je povezoval okroglo mizo
in na začetku nanizal vrsto problemov, kot so
onesnaževanje zraka, potoka Bistrica (Impol
in fekalije), hrupa, vibracij zaradi preobre-
menjenosti ceste . . .
Alojz Kocjančič. minister za gospodarstvo
in fmance, se je osredotočil na reševanje od-
padnih vod iz Impola, saj je kot .dolgoletni
delavec Impola ta problem dobro poznal.
Zatrdil je, da je Impolova Valjarna začela
onesnaževati potok Bistrica že leta 1975. Ta-
kratni strokovnjaki Impola so se povezali s
Kemijskim institutom, da je analiziral vodo.
potoka pred in za tovarno in tudi svetoval,
kako naj se v Impolu lotijo čiščenja vode;
glavni problem je bilo čiščenje maščob iz vo-
de. Zaradi premajhnega strokovnega pristo-
pa Impolčanov so takšen načrt kasneje opu-
stili. Nabavili so tudi novo tehnologijo za
obrat Eloksirna. pojavil pa seje problem, saj
nova tehnologija ni imela programa čiščenja
odpadnih \od, stara pa ga je imela. A. Koc-
jančič je omenil tudi čistilno napravo Tovar-
ne olja iz Slovenske Bistrice, ki je v rekon-
strukciji. Projektant čistilne naprave je na-
mreč zagotavljal, da bo čistila dovolj kvalitet-
no, pa se je pokazalo drugače.
Ker je bilo ogromno kritike na račun Im-
pola, se je oglasil gospod Krevh, vodja pro-
jekta za sanacijo v Impolu. »Glavna ovira,
da naš projekt čistilne naprave ni stekel, je
bila vojna v Sloveniji.« Pričeli so delati z do-
mačimi sredstvi, in če bo tehnologija dobra,
bodo delo nadaljevali. Očiščevalna naprava
bo dokončno narejena takrat, ko bodo prejeli
opremo, ki so jo naročili na zahodu. Za pro-
jekt potrebujejo kredit, dobili ga bodo v Švi-
ci. Dodal je še, da je Impol investiral v ekolo-
ške namene že štiri milijone ameriških dolar-
jev. S tem je izzval novo vprašanje: kje so re-
zultati te naložbe?
Dr. Janko Roj, zdravnik v Impolu, je
spremljal obolenja pacientov, zaposlenih v
Impolu, in na okrogli mizi podal svoje ugoto-
vitve: vse večja obolevnost dihal in živčevja.
Gospod Bradač, predstavnik Društva za
varstvo okolja, je očital vsem podjetjem, da
je to že četrta okrogla miza v dveh letih, stor-
jenega pa še ni bilo ničesar. Društvo in delav-
ci Impola, ki skrbe za ekološka vprašanja, ne
sodelujejo najbolje, saj Impol ni želel posre-
dovati analiz zraka, za katere so prosili. Ana-
lize vode pa so ljudem premalo dostopne.
Opozoril je tudi, da vpliv aluminijevega pra-
hu na človeški organizem še zmeraj ni razi-
skan.
Direktor Komunalnega podjetja gospod
Kolar je zagotovil, da je bistriška voda neo-
porečna, le nitrati presegajo določeno mejo,
čeprav se po Slovenski Bistrici širijo različne
vesti o prekoračenih količinah pesticidov v
vodi. »Vode ne mešamo s šikolsko, ker ima-
mo dovolj pohorske. S to vodo oskrbujemo
celotno Slovensko Bistrico, Crešnjevec. Vrh-
logo in del Pragerskega.« Komunalno podje-
tje je raziskalo tudi Boč, kjer so našli nov iz-
vir vode in bodo pričeli delo za novo zajetje.
Največji problem se komunalcem zdi pre-
mehka pohorska voda. Njeno trdnost želijo
izboljšati z dodajanjem kalcijevega klorida,
to pa ima za posledico dražjo vodo.
Gospod Furman je dejal, da je v občini
Slovenska Bistrica zmeraj več »divjih« odla-
gališč, na katerih najdeš štedilnike, avtomo-
bile, motorje, hladilnike . . .
Razpravljalci nikakor niso mogli mimo
169 individualnih kurišč v blokovskem nase-
lju, slabega odvoza smeti in avtomobilskega
odlagališča bistriškega obrtnika Keiserja, saj
ima stare avtomobile kar na travi, iz njih pa
teče tudi olje. Opozorilo je pomembnejše za-
radi tega, ker je blizu vodotok.
Z okrogle mize, ki je trajala skoraj dve uri,
pa še bi se lahko pogovarjali, je bilo razbrati,
da se odgovorni ne čutijo dovolj odgovorni
za probleme ekologije in se dela lotevajo pre-
cej laično, človekovo zdravje in v končni fazi
tudi življenje pa pri tem ne pomenita dosti.
Nataša Pogorevc
Slovesno ob štirinajstem krajevnem prazniku
PODGORCI
Nov most čez potok Brežnico v Podgorcih, 186 novih telefonskih
priključkov, nov gasilski dom so glavne značilnosti ob praznovanju štiri-
najstega praznika krajevne skupnosti Podgorci, ki je letos trajalo samo
dva dni.
»Krajevni praznik bomo tudi
v prihodnje praznovali v začetku
avgusta. Za zamudo smo se letos
odločili izjemoma in zavestno za-
radi slabega vzdušja, ki je posle-
dica vročega vojnega poletja,« je
v Poročevalec, glasilo podgorske
krajevne skupnosti, zapisala
Marta Bombek.
Praznovanje so pričeli v sobo-
to, 14. septembra, z odprtjem
razstave domačih dobrot, ki jih
znajo pripraviti podgorske žen-
ske. Pri tem jim »načeljuje«
Cvetka Krabonja, ki je na števil-
nih razstavah za sloviti sadni
kruh prejela bleščeča priznanja.
Osrednja slovesnost je bila v
nedeljo. O vsem, kar so naredili
v zadnjem letu, je govoril pred-
sednik skupščine kraje\ne skup-
nosti Jože Ozmec. Povedal je. da
so od lanskega do letošnjega
praznika v njihovi krajevni skup-
nosti sklenili izgradnjo krajevne-
ga telefonskega omrežja s 186
novimi telefonskimi naročniki,
kupili so najsodobnejšo telefon-
Nov gasilski dom je lep primer sodelovanja krajanov Podgorcev. (Foto:
VT.)
sko centralo z 286 priključki, za
kar je vsak novi naročnik prispe-
val po 3668 DEM v dinarski pro-
tivrednosti in še za 9000 DEM v
fizičnem delu. Jeseni lanskega le-
ta so uspeli asfaltirati 2300 m
krajevnih cest, v letošnjem letu
pa še za novih 700 metrov. V le-
tošnjem letu so Podgorčani kon-
čno dobili nov most čez potok
Brežnica, ki pa ga je v celoti fi-
nansiral proračun občine Ormož.
Med pomembne dosežke v kraju
štejejo vsakoletni praznik vina,
obnovo osnovne šole, odprtje
novih zasebnih trgovin, nabavo
novega gasilskega avtomobila v
Cvetkovcih, gradnjo gasilskih
domov v krajevni skupnosti in še
kaj.
Po prijetnem kulturnem pro-
gramu so trem krajanom podelili
priznanja. Prejeli so jih Stanko
Horvat iz Podgorcev, .Milena Me-
gla iz Strjancev in Marta Kandrič
iz Cvetkovcev.
Posebej slovesno je bilo ob
odprtju novega gasilskega doma,
ki so ga zgradili Podgorčani po-
vsem sami ob 40-letnici društva.
Stari dom, zgrajen pred štirimi
desetletji, je bil iz slabega mate-
riala in so ga morali podreti do
tal. Novega so gradili 10 let ob
majhni družbeni pomoči, vse
drugo je delo krajanov. Denar so
zbirali tudi s pomočjo veselic,
zadnja leta pa s kozjimi dirkami.
Gasilsko društvo Podgorci šte-
je danes 46 članov, okoli 20 pio-
nirjev in 30 žensk. Vsa leta kljub
pomanjkanju društvenih prosto-
rov niso zanemarjali gasilske
vzgoje. Poudarek so dali vzgoji
podmladka, udeleževali so se
vseh gasilskih tekmovanj v obči-
ni in regiji.
Po blagoslovitvi doma, ki gaje
opravil dekan Jože Šipoš z drugi-
mi duhovniki ormoške občine, je
bila pred dvorano prosvetnega
društva prikazana najsodobnejša
gasilska oprema, ki jo izdelujejo
v TAM skupaj s kooperantom
Karoseristom.
Vida Topolovec
NA OBISKU PRI MIRANU FIŠERJU, POVEUNIKU OBMOČNEGA ŠTABA
TERITORIALNE OBRAMBE V PTUJU
»Najraje sem bil
učitelj obrambe . . .«
Miran Fišer je stotnik I. stopnje. S teritorialno obrambo je tako ali
drugače povezan že dobrih sedemnajst let. V njene vrste je prišel leta
1974 kot prostovoljec, profesionalec je od leta 19S6.
Dosedanje življenje ga je po-
gosto preizkušalo. Rodil se je v
Mariboru, živel pa v Kidričevem,
od koder je odhajal predvsem
zaradi šolanja. Ko je imel tri le-
ta, so mu umrli starši, zato je mo-
ral v rejniško družino in ta ga je
hitro sprejela za svojega. Od dru-
gih družinskih članov se je razli-
koval samo po priimku. Izšola!
se je za več poklicev. Katerega j
ima najraje? »Ko sem se usposo- '
bil za poklic strugarja, sem imel
občutek, da bom izpopolnil svo-
ja znanja, če se bom izučil za
strojnega tehnika. Pri iskanju za-
poslitve sem imel velike težave:
ne boste verjeli, napisal sem kar
103 prošnje za sprejem v delovno
razmerje. Zanimivo je, da se ni-
sem zaposlil v nobenem od po-
klicev, za katere sem se usposo-
bil. Najraje pa sem bil učitelj
obrambe. Svoje znanje še danes
pridno dopolnjujem. Pričaku-
jem, da bom po umiritvi stanja
lahko znova študiral.«
Diplomiral je z nalogo
»Obrambna uporaba kmetijskih
strojev v vojni.« Prodal jo je
Obrambi. Informacij, koliko je
naloca »uporabna«, v juniiski
vojni ni dobil. Želi, da bi pri tem
tudi ostalo.
Miran Fišer dela v Ptuju, je pa
občan ormoške občine, kamor se
je preselil po poroki.
Območni štab TO je v Ptuju
šele kratek čas, od maja letos.
»Območni štab se razlikuje od
prejšnjega občinskega štaba, ki
je  bil  vojaško-strokovni  organ
Miran Fišer.
(Posnetek: KOSI)
skupščine občine. Po zakonu o
ljudski obrambi deluje za eno ali
več občin hkrati in je »neodvisen
od občinske strukture.
Ena od nalog območnega šta-
ba je tudi ta, da oblikuje enoto, v
kateri bi se vojaki poklicno anga-
žirali. Njeni pripadniki morajo
imeti vsaj peto stopnjo izobrazbe
in morajo obvladati znanje in
spretnosti z vojaškega področja.
Ko bo takšna enota oblikovana,
se bo zmanjšalo vključevanje ne-
katerih struktur teritorialne
obrambe iz rezervne sestave.
V enotah potrebujejo različno
znanje in spretnosti, zato pripad-
nikov ne morejo kar tako zame-
njevati. Tiste, ki imajo specifično
znanje in spretnosti, smo v zad-
njem času pogosteje vključevali.
To je tudi eden od razlogov, za-
kaj pričenjamo ustanavljati pro-
fesionalne enote.
Zanimanje za poklic profesio-
nalnega vojaka je tudi med Ptuj-
čani veliko. To potrjuje veliko
število prijav. Zanimivo je, da ra-
zlogi niso samo socialne narave.
Pokazalo se je, da smo Slovenci
»radi« vojaki, čeprav so nam v
preteklosti skušali \cepiti druga-
čno miselnost.«
V enotah teritorialne obrambe
nadaljujejo usposabljanje, saj ni
mogoče dovoliti nobenega prese-
nečenja. »Naloge in angažiranje
pripadnikov je v tem obdobju ze-
lo podobno vsebini dela na voja-
ških vajah. Učni načrt je podre-
jen dvigu bojne pripravljenosti
in urjenju potrebnih veščin za
opravljanje vojaških nalog.«
Kako ste postali poveljnik ob-
močnega štaba K)?
»Vprašanje je zelo enostavno,
težje pa je nanj odgovoriti. Na to
mesto me je postavil poveljnik
pokrajinskega štaba TO. Pred
tem sem preživel precej let v eno-
tah TO in si pridobil precej voja-
ških znanj.«
Imate kakšne posebne načrte?
»Zaenkrat ne. Delo v teritori-
alni obrambi je strokovno, do-
volj zanimivo in omogoča stro-
kovno uveljavitev.« MG
»Ajda« v domu krajanov
Budina Brstje
Podjetje Euromarketing je ko-
nec avgusta v Belšakovi 20 v Ptu-
ju (dom krajanov Budina-Brstje)
odprlo samopostrežno prodajal-
no z mešanim blagom. Direktor
podjetja Srečko Pevec je pove-
dal, da so dolgo iskali primerne
prostore. V najem so dobili
spodnje prostore doma krajanov
v skupni površini okrog 270 m'.
Podjetje ima široko registraci-
jo, zato bodo v bodoče razvijali
še druge dejavnosti. Trenutno so
dokaj realni načrti za odprtje no-
ve trgovine v Cirkovcah, sedež
bo imela v bivših Mercatorjevih
prostorih. Zelo pa bi bili veseli,
če bi se lahko širili na sedanji lo-
kaciji. Ob trgovini kanijo urediti
mesnico in prostor, v katerem
bodo kupcem postregli s kavo.
Srečko Pevec je novi zasebni
trgovec, k' pa se od večine dru-
gih razlikuje po tem, da ima dve
diplomi: prvo stopnjo višje stroj-
ne šole in II. stopnjo ekonomije.
Podjetje, v katerem je delal, je
šlo v stečaj, zato se je, da bi zago-
tovil socialno varnost sebi in
družini, odločil za ustanovitev
podjetja in v prvi etapi za odpr-
tje trgovine. Mladim podjetni-
kom ni lahko, kljub temu da je
ustanovitev podjetja še najlažja
stvar. Nikogar ni, ki bi jim po-
magal pri realizaciji idej. Banka
ponuja nemogoče pogoje za na-
jem kreditov, namesto da bi raz-
položljivi denar brez zapletenih
postopkov posodila.
Samopostrežna trgovina Ajda
na okrog 130 m' površine ponuja
blago široke potrošnje po zelo
ugodnih cenah. Za kupce delajo
vsak dan od 7. do 19. ure, ob so-
botah od 8. do 18. ure. Štirje za-
posleni se skupaj z direktorjem
trudijo, da bi kupcem čimbolj
ustregli. Novopečeni trgovci si
želijo, da bi jih bilo čimveč in da
bi se gospodarsko stanje tako
uredilo, da bi se tudi kupna moč
občanov povečala.
MG
Nova samopostrežna trgovina je zelo prostorna.
(Posnetka: KOSI)
TEDNIK -      september 1991
NAŠI KRAJI iN LJUDJE - 7
NA POLENŠAKU ZANIIVilVA TURISTIČNA PRIREDITEV
Od klopotca do soda
Predzadnjo poletno nedeljo so
polenški turistični delavci orga-
nizirali še eno zanimivo turisti-
čno prireditev - »Od klopotca
uo soda«. Letos jim je vojna vze-
la tradicionalno prireditev
»Praznik žetve ter razstavo kru-
ha in pogač«, zato so jo skušali
nadomestiti z novo, da bi v dru-
štveno blagajno prikapljalo vsaj
nekaj denarja. Urejajo namreč
turistični dom, brez denarja pa
ne gre.
Septembrska nedelja je bila po
vremenu bolj žalostna kot son-
čna. Obiskovalcev od daleč je bi-
lo manj, pa tudi domačini so se
tokrat bolj držali doma. Tisti, ki
so prišli, niso bili razočarani.
Družina Nedeljko jim je predsta-
vila izdelovanje soda in klopot-
ca.
Oče Franc Nedeljo in sin Vik-
Polenški turistični dom v novi obleki.
tor z llovšaka (Polenšaka) sta
prikazala izdelovanje soda, drugi
sin. Vlado, je izdeloval klopotec.
Za obiskovalce pa so organizirali
tekmovanje v prenašanju vode s
šefi. Zmagovalna ekipa je prejela
darilo mag. Milana Lovrenčiča,
poražence je nagradil gostilničar
Stanko Šegula. V nedeljo so na
Polenšaku zapeli tudi ljudski
pevci.
V turističnem domu je dišalo
po sočnih gibanicah. Kdor je že-
lel, je lahko kupil tudi domači
kruh.
Stanka Kovačič, predsednica
Turističnega društva, je bila gle-
de na razmere zadovoljna z ne-
deljsko prireditvijo. Ni pa mogla
obljubiti, da jo bomo videli tudi
prihodnje leto. Zagotovo pa bo-
do organizirali Praznik žetve.
Tekst: MG
Franc in Viktor Nedeljko pri izdelovanju soda
Vlado Nedeljko dela klopotec
Fotografije: JOS
Preveč tematskih točk dnevnega reda
SLOVENSKA BISTRICA)
Shvenjebistriški občinski poslanci so še
pred meseci govorili, da je na dnevnih redih ob-
činskih sej preveč odlokov in premalo temat-
skih točk, tega pa niso mogli reči za zadnjo,
ponedeljkovo. Lahko bi mirno trdili, da je bilo
kar nekaj točk, tako da se o vseh niso mogli
poglobljeno pogovoriti.
Začelo se je s poročilom o delu izvršnega
sveta za čas od 12. marca do 31. julija letos,
nadaljevali so z informacijo o gospodarjenju
in prišli do najbolj pereče točke dnevnega re-
da, zagotavljanja socialne varnosti ter pro-
blematike zaposlovanja in štipendiranja v
občini. Po nekaj odlokih je bila na dnevnem
redu idejna rešitev rabe objektov in zemljišč
JA.
Osnova za delo izvršnega sveta je program,
ki so ga sprejeli za obdobje do 1994. leta. Za-
radi številnih sprememb, ki jih je v zakono-
dajo vneslo iskanje novih poti ob gospodar-
skih in drugih težavah, je bilo potrebno pro-
gram nenehno spreminjati. Največ konkre-
tnih predlogov in sprememb lahko pri izvrš-
nem svetu predlagajo pri varstvu okolja in
urejanju prostora, nekaj tudi v kmetijstvu,
medtem ko je na drugih področjih to nekoli-
ko težje.
V omenjenem času je predsednik IS opra-
vil številne pogovore s predstavniki republi-
ških in medobčinskih institucij. Teme so bile
različne, najpogosteje pa so govorili o pro-
blemih finansiranja, kar je glede na razmere,
v katerih živimo, povsem normalno.
Velik poudarek pri slovenjebistriškem iz-
vršnem svetu dajo delu s krajevnimi skup-
nostmi. Veča se tudi \ loga sekretariata za go-
spodarstvo, predvsem na področju iskanja
novih programov s pospeševanjem razvoja
obrti in podjetništva.
Po mnenju predsednika bistriške vlade
Maksa Hohlerja so imeli manj sreče pri ko-
masacijah. Pri sekretariatu za varstvo okolja
je bilo opravljeno obsežno delo, a se kot dru-
god srečujejo s pomanjkanjem denarja. Lotili
so se dela pri gradnji komunalrie irifriistruk-
ture tudi na demografsko ogroženih območ-
jih.
Številne aktivnosti so izvajali na področju
družbenih dejavnosti; med drugim so urejali
vprašanje osebnih dohodkov prosvetnih de-
lavcev. Se posebej pohvalno je delo, ki so ga
opravili na področju kulture.
V razpravi so se dotaknili usode kovinar-
ske šole, ki ima že lOO-letno tradicijo in je na
območju pod Pohorjem izšolala številne le-
sarje in kovinarje. Letos nimajo \pisa v prvi
letnik in s tem so šoli nehote spodrezane ko-
renine. Posebnost te šole je, da imajo v posa-
meznem razredu več različnih poklicev, tega
pa šolska zakonodaja ne odobrava. Govor je
bil o možni zasebni šoli, vendar žal ugota-
vljajo pri sekretariatu za družbene dejavno-
sti, da nima lokalno gospodarstvo interesov
za njene absolvente, težave pa so že tudi pri
pridobivanju pripravništva. Navrženih je bilo
še nekaj »rešitev« za ureditev tega problema,
vendar bo \ prihodnje potrebno doseči reši-
tve z zakonodajo, ki jo na področju šolstva
težko čakajo.
Vida Topolovec
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
26. september 1991 - XEDNIK
JUGOVZHODNI TRAKT PTUJSKEGA GRADU
LETOS 06N0VUEN
Glasbena zbirka
spet na ogled
v okviru grajskega kompleksa
Pokrajinski muzej obnavlja v le-
tošnjem letu jugovzhodni trakt
gradu in vzhodni stolp, to je
stolp, v katerem je imel še ne
dolgo tega svoje prostore ptujski
radio. Načrtujejo, da bi do kon-
ca oktobra končali dela na ju-
govzhodnem traktu. Gre za veli-
ko stebriščno dvorano v pritličju,
za obnovo prvega in drugega
nadstropja gradu. V drugem nad-
stropju bo nove prostore dobila
glasbena zbirka. V prvem nad-
stropju bo ponovno postavljena
zbirka pohištva, grajska jedilni-
ca, grofov delovni kabinet ... V
pritličju bo večnamenski prostor,
ki bo služil tako za razstave kot
za sprejem obiskovalcev. V ne-
kdanjem radijskem stolpu pa naj
bi bile po prvotnih načrtih resta-
vratorske delavnice, tudi grafični
kabinet je bil med idejami, kako
izrabiti ta prostor. V kletnih pro-
storih so arheologi odkrili osta-
nek prejšnje stavbe, vse to pa da- '
je objektu spet drugačno vlogo, '
tako da se bodo o funkciji teh \
prostorov še dogovorili.
Investitor jugovzhodnega trak- ;
ta ptujskega gradu je Zavod za !
naravno in kulturno dediščino
Maribor; denar za obnovo pa sta
zagotovili republika in občina;
enako za stolp, za katerega pa je
nosilec investicije muzej sam.
Obnova stolpa bo stala okrog 3,5
milijona dinarjev. Za jugovzhod-
ni del gradu je težko zdaj reči,
koliko bodo obnovitvena dela
stala, saj so se pričela že pred
dvema letoma. Za dokončanje
bo treba nameniti denar, sicer
namenjen obnovi drugih objek-
tov grajskega kompleksa, ki pa
niso prišli na vrsto letos. Inflaci-
ja je namreč prvotno predvidena
sredstva zmanjšala in z njimi ni-
kakor ne bi bilo mogoče končati
teh del.
Obnovitvena dela na grajski
žitnici so ostala na pol poti. No-
silec del je Zavod za naravno in
kulturno dediščino, začeta dela
pa so bila usmerjena v statično
sanacijo objekta in ureditev dre-
naže. Za kaj večje zmanjkalo de-
narja, pa tudi inflacija je naredi-
la svoje. Muzej načrtuje, da bi v
prihodnjem letu končali gradbe-
no sanacijo žitnice in pričeli lah-
ko tudi priprave na postavitev et-
nološke zbirke, ki naj bi bila v-
prostorih žitnice; to pa seveda
zahteva prav tako velika finan-
čna sredstva.
Kako bo v bodoče s financira-
njem muzejske dejavnosti? Rav-
natelj Pokrajinskega muzeja Ptuj
Boris Miočinovič pravi: »Zdaj fi-
nancira redno dejavnost ptujske-
ga muzeja v celoti republika, če-
prav delež, ki ga daje, še zdaleč
ne zadošča. Pred dnevi sem so-
deloval pri delu komisije pri mi-
nistrstvu za kulturo, ki se ukvarja
s statutarnimi problemi kultur-
nih ustanov. Problem je, kaj je to
nacionalna kultura. Ne gre samo
za to, da je republika ustanovite-
ljica, ampak predvsem za določi-
tev nacionalnega programa. Mu-
zeji so v specifičnem položaju.
Pojma kulturne dediščine ne mo-
remo deliti na krajevno skup-
nost, občino ali republiko. Kot
kaže, se tudi zaradi tega stroko-
vna mnenja vedno bolj nagibajo
k temu, da bi bila ustanoviteljica
večjih muzejev — tudi ptujskega
— republika, vendar pa hkrati
vsak od teh muzejev živi v ne-
kem okolju, ki bo go!bvo želelo
soustanoviteljske pravice, da bo
lahko ne nazadnje tudi dojočalo
politiko tega muzeja. Mislim, da
bomo prej ali slej prišli do kom-
promisa, ko bo republika finan-
cirala večji del stroškov redne
dejavnosti ali celo celotno redno
dejavnost, ostali stroški bodo
bremenili druge ustanovitelje
oziroma zainteresirane.«
NaV
SIMON PETROVIČ, NAJSTAREJŠI MATURANT PTUJSKE GIMNAZIJE
Matura leta 1922
Odkritje, da je Simon Petrovič iz Ptuja najstarejši še živeči maturant ptujske gimnazije, je
bilo bolj naključje kot rezultat načrtnega raziskovanja. Pa saj prav naključje odkriva v življenju
velike stvari in obrača zgodovino. Zakaj če bi čakali, da se bo oglasil Simon Petrovič sam, bi ča-
kali verjetno zaman. V svoji skromnosti najbrž na kaj takega sploh ne pomisli. Vendar pa nam
pogovora o tem ni odrekel, čeprav je menil, da kaj posebnega nima povedati. Simon Petrovič se je
rodil 19. novembra I9()J leta v Ptuju, maturiral na gimnaziji leta 1922 in doštudiral pravo v Lju-
bljani. V njegovi generaciji je bilo deset maturantov, samih fantov.
Kot pravi Simon Petrovič, se na obletnicah
mature niso redno dobivali. Nazadnje so bili
skupaj pred osmimi leti, ko so bili le še štirje.
Zdaj tudi teh ni več med živimi in Simon se
pošali, da je poslednjih mohikanec. So pa bi-
li generacija, ki se je razkropila na vse strani.
Simon Petrovič je maturiral pred 69 leti.
zato rednih srečanj niso imeli. V roke vzame
sliko iz davnega leta 1922 in predstavlja ma-
turante in profesorje. Kljub temu da je bila
fotografija narejena pred davnimi 69 leti, se
vseh še dobro spominja; med sošolci je tudi
dr. Jože Potrč.
Simon še hrani spričevalo, da je »zrel za
visoke šole«. Takole pravi: »Mi smo bili zad-
nji humanistični razred, kar pomeni, da smo
se poleg latinščine učili tudi grščino. Iz kate-
rih vse predmetov smo delali maturo, se ne
spominjam več, vem pa, da so bile za maturo
tudi grščina, latinščina, slovenščina, matema-
tika . . . Vsi profesorji, ki so bili v izpitni ko-
misiji, so tudi podpisani na spričevalu. Moji
profesorji so bili: Zelenik, Kotnik, razrednik
je bil Mlakar, ravnatelj Vajda, Komljanec,
Alič, Sovre, Holeček, Turk, Kolarič, Devetak.
Kdo smo bili takratni maturanti? Bohak,
Brumen, Šegula, Pihler, Habjanič, Potrč,
Blanke ... Po vojni leta 1919 smo imeli pouk
v slovenščini, prej v nemščini, kar nam je
povzročalo nemalo težav, še posebej pri pre-
vajanju latinščine in grščine. Tako smo si
teicst iz teh dveh jezikov prevedli najprej v
nemščino in šele potem v slovenščino. Ni bi-
lo tako enostavno hoditi toliko let v nemške
šole in potem tako rekoč čez noč v slovensko
šolo. Edini predmet, ki smo ga pred tem ime-
li v slovenščini, je bil veronauk.«
Simon grško vadnico še hrani. O življenju
mladih takrat pravi, da diskov še ni bilo, tudi
se ne spominja, da bi imeli na gimnaziji kak-
šen krožek, imeli pa so horal legalis in pote-
panja v nočnih urah ni bilo. Kako je prišlo
do odločitve, da pojde na gimnazijo, se ne
spominja, po gimnaziji pa seje vpisal na pra-
vno fakulteto v Ljubljani. »Štipendij ni bilo
in preživljali smo se, kot smo vedeli in znali.
Do upokojitve sem potem delal v odvetniški
pisarni Horvat v Ptuju,« pripoveduje.
Ni bilo enostavno v tistih časih hoditi v šo-
le. Simon je prišel iz ljudske šole, ki je bila
slovenska, in tudi doma so govorili samo slo-
vensko; na gimnaziji pa je bil pouk v nemšči-
ni. Pravi, da so se v začetku učili na pamet,
da so pač znali, čeprav niso razumeli, kaj se
učijo. Tudi v Kraljevini Srbov, Hrvatov in
Slovencev je bila še nekaj časa v prednosti
nemščina, tako da slovenščine kot predmeta
pravzaprav sploh ni imel, in ko je gimnazija
postala slovenska, je imela njegova generaci-
ja nemalo težav. Vendar so imeli razumevajo-
če profesorje.
Simon se spominja, da je bil gimnazijski
sluga pomembna oseba. Tistim, ki so šele
sedli v gimnazijske klopi, je imel navado re-
či: »Jaz in gospod direktor sva sklenila . . .«
Govoril je seveda nemško. »V gimnazijo sem
hodil še po drevoredu vse do potoka Graje-
Maturitetno spričevalo ptujske gimnazije leta
1922.
na,« pravi Simon, ki še danes živi v isti hiši v
Osterčevi ulici; današnja Potrčeva je bila ta-
krat drevored.
Danes Simon Petrovič preživlja svoj čas ob
delu na vrtu, v sadovnjaku; ko smo ga obi-
skali, je sušil šipkov čaj. V zadnjih letih se
ukvarja s herbarijem. Vsako rastlino, ki jo
najde ali mu jo prineso domači, opremi po-
leg slovenskega še z latinskim in nemškim
imenom. Televizijo gleda bolj malo, več pa
bere.
Sošolcev ni med živimi in izgubil je vsak
stik z gimnazijo. Pravi pa, da so dijaki včasih
imeli do profesorjev več spoštovanja. Valeto
so imeli v gostilni, ki je bila v prostorih da-
našnje trgovine Hrana. Maturantskih plesov
takrat niso poznali. Matura je bila pisna in
ustna, ob vpisu pa ni bilo sprejemnih izpitov.
Vpisalo se jih je okrog 45 in od teh jih je pri-
šlo do mature pet ali šest, se spominja Si-
mon. V osmem razredu jih je bilo deset, saj
so nekateri prišli od drugod. Vzrok je bila tu-
di vojna in razpad Avstro-Ogrske.
Od mature Simona Petroviča je preteklo že
dolgih 69 let. Od generacije je ostal le še on;
pa fotografije, maturitetno spričevalo in spo-
min na čas, ki ima z današnjim le malo skup-
nega ... Pogovarjala se je:
Nataša Vodušek
Fotografije: Marjan Ozmec
TEDNIK -      september 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 9
Med })vaškim(( in Duličarskima nogometom
ODMEV
Šport v Sloveniji se je letos znašel v
popolnoma novih razmerah. Dogaja
se na relativno majhnem geografskem
prostoru in zaenkrat še s šibko kon-
kurenco. To velja tudi za nogomet.
Kar se tiče prihodnosti slovenskega
nogometa in zlasti nogometa v naši
občini, navzlic vsem težavam, puške
vendade ne gre prezgodaj metati v
koruzo.
Letošnji model tekmovanja v eno-
tni slovenski (državni) ligi je vse prej
kot racionalen. Na najvišji ravni na-
stopajo nekatere ekipe, ki tja nikakor
ne bi sodile in ki jasno izpričujejo naš
zmeden pogled na prihodnost sloven-
skega nogometa. Vsaj tretjina klubov
iz prve lige nima nobene perspektive;
mislim zlasti na klube iz manjših kra-
jev (Medvode, Beltince itd). Takšna
»vasizacija« slovenskega nogometa
ima sicer nekatere pozitivne učinke,
toda tudi negativne, ki odtehtajo vse
druge. Večina vaških ekip je okreplje-
na z enim ali dvema kvalitetnima
igralcema, nakup le-teh je zaradi vi-
soke stopnje identifikacije vaščanov s
klubom celo lažje izvedljiv kot pa v
mestnih središčih. Disperzija kvalite-
tnih igralcev po vaških središčih pa je
slaba usluga v prizadevanju za napre-
dek nogometa v celoti.
Primer NK Drava — danes . ..
Na nižjih tekmovalnih ravneh
povzroča ta politika še večje te-
žave. Tipična žrtev tega je ptuj-
ski nogomet oz. NK Drava. Do-
slej so za klavrn položaj ptujske-
ga nogometa krivili v glavnem
slabo klubsko politiko, zlom in-
dustrije v mestu, ki je v polprete-
kli zgodovini pomenila glavni
vzvod za vzpon vsakršnega špor-
ta, ter nenazadnje domnevo o ne-
atraktivnosti in brezperspektiv-
nosti nogometa pri nas.
Nov team, ki je nase prevzel
breme vodenja kluba (Emeršič,
Ljubeč, Hvaleč), bo nujno doži-
vel neuspeh, če bodo posamezni
nogometni veljaki iz »okolice<
še naprej obvladovali nogomet-
no sceno ter če se bo nadaljevalo
zahrbtno rivalstvo z Aluminijem.
Vsa beda nogometa v naši občini
je prišla do izraza na nedeljski
tekmi med Dravo in Stojnci (1:1,
prek. v 82. minuti). Nedopustno
je, da tekmo sodi g. Žitnik, bivši
igralec rivalskega Aluminija, po-
leg tega pa naj bi bil delegat tek-
me prav tako iz Kidričevega. Ob
vsakem izrazitejšem prekršku no-
gometašev Drave je sodnik »po
posvetovanju« z delegatom hotel
tekmo prekiniti. Ko je to tik pred
koncem tudi storil, skoraj 200
gledalcem ni bilo jasno, zakaj.
Ne glede na razloge, ki jih je na-
vedel v zapisnik, je moral vsake-
mu vzbuditi sum, da poskuša
Dravo na vse mogoče načine
onemogočiti, še posebej sedaj,
ko je glavni favorit za 1. mesto.
Preveč je razpoznavno, kdo bo
imel koristi od tega incidenta (ki
bo potegnil za seboj nekatere
sankcije za Dravo), da bi bilo po-
trebno posebej pojasnjevati. No-
gometna zveza bo morala do-
sledneje nadzorovati svoje funk-
cioniranje (delegati in sodniki se
baje sploh ne držijo s pravilniki
določenih prihodov na tekmo).
... in jutri
Ptujsko gospodarstvo je doslej
res slabo sodelovalo z nogome-
tom v občini. Toda le-ta ne more
biti odvisen, recimo temu, od
blagostanja javnega sektorja. Le
dobra, razvejana marketinška de-
javnost, usmerjena na številne fi-
nančne vire, bo ptujskemu nogo-
metu izboljšala materialni polo-
žaj. Potreben bi bil natančen raz-
vojni projekt s cilji in tudi meha-
nizmi za dosego le -teh.
Problem atraktivnosti nogo-
meta v Ptuju je v bistvu problem
njegove perspektivnosti. Na prvi
pogled je nogomet bolj prilju-
bljen na vaseh kot pa v mestnem
središču. Toda vaški nogomet ne
sme ovirati razvoja tistega, ki
ima za uspeh večje možnosti. Se-
danje razmerje med perspektiv-
nim nogometnim okoljem in ne-
perspektivnim je v korist sled-
njih. I'repričan sem, da ima edi-
no Drava možnost popeljati
ptujski nogomet na višjo raven,
tudi na najvišjo. Šele takrat se bo
perspektiva odprla tudi kvalite-
tnim posameznikom iz drugih
okolij, ki se sedaj brez vsakršne
možnosti za lastno afirmacijo
podijo za žogo in interese tistih,
ki trdijo, da mora biti »uličar-
ski« nogomet premagan. Ti igral-
ci so obsojeni na povprečje po-
pularno imenovane divje lige.
NL Drava ima objekte, ki jih ne
premore polovica slovenskih pr-
voligašev. To bi l^tuj moral izko-
ristiti, prav sedaj je takšna pri-
ložnost. S kančkom volje in tole-
rance vseh klubov v občini bomo
v prihodnjih letih gledali v ['tuju
kvaliteten nogomet, ki se bo do-
bro prodajal.
Za to pa bi bilo potrebno ome-
jiti samovoljo in privatizacijo ob-
činske lige. Izraz tega so bili po
mojem mnenju tudi dogodki na
nedeljski tekmi. Ali ni bližajoča
se 6{)-letnica najstarejšega slo-
venskega nogometnega kluba v
ptujski občini dovoljšen razlog,
da se preneha z minivojnami ter
da nogometni delavci v občini
oblikujejo strategijo, ki bo naš
nogomet dvignila iz vaškega pov-
prečja?
Milan Zver
Grabar
zmagal
Na atletskem stadionu v Mariboru
jc bilo dvodnevno absolutno atletsko
prvenstso Slovenije, prvo neuradno
ctr/a\iio prvenstvo /a slovenske atlete
in atletinje. Organizatorju, atletskenui
društvu TAM MARIIK)R, seje prija-
vilo 270 tekmovalcev iz devetnajstih
slovenskih klubov; med njimi je bilo
tudi 15 atletinj in atletov Atletskega
kluba Ptuj, ki so se i/vrstno uvrstili in
dosegli izboljšavo svojih osebnih re-
kordov.
Posebno bi lahko omenili pri čla-
nih tekača na dolge proge Ge/o Gra-
baija, ki je postal prvak v teku na
lO.OOOm z novim osebnim rekordom
.M):3(),00. v teku na 5()()() m pa je osvo-
jil četrto mesto. Pri ženskah velja
omeniti uvrstitve Hedvike Korošak,
ki je bila v teku na 100 m / ovirami, v
skoku v daljavo in v troskoku 7 no-
vim osebnim rekordom ^..V^m kar
trikrat druga.
Re/ultali ptujskih atletov:
moški: daljava: 4. mesto Hostnik
(673 cm), 6. mesto Kokol (644); kro-
gla: 3. mesto Doki (l.'i,86), 8. mesto
Lenart (9,05 m); 1500 m: 6. mesto
Prelog (4:05); 10.000 m: 1. mesto
Cirabar (30:30,00); kladi>o: 6. mesto
Lenart (24,56 m): troskok: 4. mesto
Hostnik (14,12), 5. mesto Kokot
(13,62); višina: 8. mesto F^etrovič
(185 cm); 800 m: 9. mesto Prelog
(l:58,.50); 200 m: 4. Krabonja (22,75)
— mladinca Praiija (24,31) in Krajnc
(23,85) se nista uvrstila v finalni tek;
disk: 6. mesto Doki (39,92), 400 m: 6.
mesto Krabonja (49,46) mladinca
Krajnc (52,11) in Praiija (53.58) se ni-
sta uvrstila v finalni del tekmovanja;
5000 m: 4. mesto (irabar (I5:()2,.V5);
4 X 400 m: 4. mesto.
ženske: 100 m ovire: 2. mesto Koro-
šak (15.3); 400 m: 5. mesto Kotar
(59,72); troskok: 2. mesto Korošak
(12.35). 4 X 100: 4. mesto (53,50); da-
ljava: 2. mesto Korošak (560 cm);
800 m: odstop Kotarjeva zaradi bole-
zni.
I. Z.
Prvi otroški tabor ormoških planincev
ROBANOV KOT '91
Med aktivne člane Planinskega
društva Maksa Meška iz Ormoža
sodijo tudi najmlajši, iz vrtca in
prvih razredov nekaterih ormo-
ških osnovnih šol. Z njimi v Or-
možu največ delata Ljuba Fišer in
Tomaž Bolcar, na drugih šolah pa
drugi člani društva. Od 10. do 17.
avgusta letos je bil za njih organi-
ziran v Robanovem kotu, na do-
mačiji Pečovnik, prvi otroški pla-
ninski tabor; po ceni 1.500 dinar-
jev se ga je udeležilo 24 otrok.
Krožki mlajših planincev so v
lanskem šolskem letu delali v Or-
možu, Ivanjkovcih, pri Tomažu
in Miklavžu. Lansko šolsko leto
ni delal krožek na osnovni šoli
Središče ob Dravi, nikoli pa ga
niso imeli na velikonedeljski šo-
li. Vsi mladi planinci iz omenje-
nih osnovnih šol so se udeleževa-
li številnih planinskih akcij, ki so
bile zanje organizirane pomladi
in poleti.
Na osnovni šoli Ormož je to že
četrta generacija namlajših pla-
nincev, ki so ji že v vrtcu uspeli
privzgojiti osnove planinstva in
vsega, kar sodi zraven. Tomaž
Bolcar je povedal, da se odnos
do planin in narave prične ob
poglobljenem spoznavanju do-
mačega okolja, s tem pa tudi z
drugačnim pristopom k naravi in
vsemu, kar je lepo in dobro. Ma-
li ormoški planinci so že dvakrat
Tabor, kot ga je videla Breda Meško.
prehodili ormoško planinsko pot
in bili prav tako navdušeni, kot
če bi se vzpenjali v višje lege. V
vsakem kotičku narave najdejo
kaj zanimivega in lepega.
V primerjavi s prejšnjimi pole-
tnimi planinskimi tabori, ko je v
njih vladala prava gneča in so
med udeleženci bile velike staro-
stne razlike, zato so najmlajše
nekoliko »carkljali« pri raznih
opravilih, jim je letos že od vsega
začetka prišlo v navado, da so
vse postorili sami. Lahko bi bili
vzor tudi nekoliko starejšim pla-
nincem.
V taboru, ki je bil v Robanovem
kotu v Gornji Savinjski dolini na
domačiji Pečovnik, je bilo 24
otrok v starosti med 6 in 10 let.
Za njih je skrbelo šest odraslih
oseb, vodja je bil Tomaž Bolcar,
ki ga imajo otroci še posebej ra-
di. Kuhala je Marija Lah, ki so
jo klicali kar kuharica Mica; pri
svojem opravilu se je še posebej
potrudila. Tomaž je povedal, da
so imeli v taboru letos precej
udobja, za kar so poskrbeli Slav-
ko Petek, Miran Fišer, Marjan
Špacapan in Franc Šulek, ki so
organizirali prevoze še razne do-
datne opreme. Kuhali so na plin,
kar je omogočilo pestrejšo pre-
hrano, saj jo na preprostem
ognjišču na drva težje skuhaš.
Tako so se mali planinci do site-
ga najedli palačink. Pohvalili so
se, da so imeli celo pravo angle-
ško stranišče.
Rado jih je imelo tudi vreme,
zato so veliko hodili na izlete in
tako spoznavali nekoliko višji,
drugačen svet, kot so ga bili vaje-
ni doma. Med drugim so se na-
potili v Luče, obiskali Lučki dan,
ko se kraj predstavi s svojo tradi-
cijo, običaji in turistično ponud-
bo. Ustavili so se pri ffcresihajo-
čem studencu in občudovali pla-
nince, ki so se ravno takrat vzpe-
njali na vrh strme Igle, kjer je
plapolala slovenska zastava. Os-
vojili so tudi vrh Strelovca. Nji-
hovi pohodi so s presledki trajah
tudi po 7 ur. Skratka bili so ču-
doviti, niso poznali sitnobe in bi
se lahko pred njihovimi planin-
skimi izkušnjami skrili številni
odrasli.
Počitek med zahtevnim vzponom na Strelovec.
Pa niso samo spoznavali nara-
ve; ob večerih so se pripravljali
na kulturni program, ki je bil ob
tabornem ognju del sklepne pri-
reditve ob planinskem krstu. Pri-
pravljali so stenčas, risali tabor
in pisali prispevke za bilten, ki
ga bodo izdali v teh dneh. Lahko
si mislimo, da bo zanimiv za
marsikoga.
Veliko reči, ki so jih počeli, ne
bi zmogli sami, pomagal jim je
območni štab TO iz Ptuja, da o
Slavku Petku in njegovem lan-
droverju ne govorimo, saj jih je z
enega zahtevnejših pohodov, ko
so bile male noge že pošteno
utrujene, zvozil v tabor. Svojega
konjiča je napregel tudi ob »po-
hodu« v Logarsko dolino.
Tomaž je še omenil težave, ki
so bile ob postavljanju šotorov;
tega najmlajši planinci ne bi
zmogli brez pomoči starejših, ki
so imeli v taboru vsak svojo na-
logo.
Da bi ceno, ki so jo določili v
aprilu, lahko obdržali, so za po-
moč zaprosili nekatera ormoška
podjetja in posameznike. Veseli
so bili predvsem hrane, ki sodi
med največje stroške tabora.
Tabor je končan, pričel se je
pouk, vendar se bodo najmlajši
planinci še dobili ter s kostanji in
drugimi jesenskimi dobrotami
sklenili zahtevno in uspešno pla-
ninsko leto.
Vida Topolovec
Šport v nekaj vrsticah
v Postojni je bilo republiško
prvenstvo v streljanju z malokali-
brsko pištolo drulov. Med člani
je Alojz Trstenjak osvojil drugo
mesto, ekipa Ptuja pa je bila če-
trta. Po pričakovanju so Ptujčani
največ dosegli pri mladincih.
Med posamezniki je zmagal Izi-
dor Pulko pred Selinškom in An-
drejem Pulkom, prav tako pa je
Ptuj zanesljivo zmagal tudi med
ekipami.
• • •
Končano je kolesarsko tekmo-
vanje za Kriterij slovenskih mest.
Po šestih dirkah je med mlajšimi
mladinci Ptujčan Mohorič sed-
mi, Kelner deveti, ekipa pa četr-
ta.
• • •
Teden dni pred začetkom pr-
venstva v republiški rokometni
superligi so se člani Drave v Ptu-
ju pomerili s Slovenj Gradcem.
Tekmo so s 30:27 dobili gostje,
pokazala pa je, da je ptujska eki-
pa na začetek v zelo močni ligi
dobro pripravljena. V prvem ko-
lu vzhodne skupine druge repu-
bliške lige so mladi igralci Drave
v Ptuju igrali 27:27 z Razkrižjem.
• • •
V območni nogometni ligi so
Središčani prvič zmagali. V nede-
ljo so namreč na svojem igrišču z
2:1 premagali moštvo Partizana
iz Slovenj Gradca. Impol tokrat
ni uspel, saj ga je v Slovenski Bi-
strici z I :0 premagala Ojstrica iz
Dravograda.
V prvi medobčinski ligi je sod-
nik pet minut pred koncem pri
rezultatu I :1 prekinil tekmo Dra-
va -Stojnci. Ostali izidi: Prager-
sko —Aluminij 0:2, Hajdina —
Gerečja vas 1:1, Slovenja vas —
Gorišnica I :0, Preskrba Boč -
Skorba 2:1 in Bukovci — Dorna-
va 1 :0.
V drugi medobčinski ligi je bi-
la tokrat prekinjena tekma Zgor-
nja Polskava —Videm pri rezulta-
tu 4:3. Ostali izidi: Rogoznica —
Mladinec 3:0, Spodnja Polska-
va—Tržeč 3:3, Hajdoše-Apače
5:1, Leskovec-Grajena 2:1 in
Podvinci -Markovci 2:0.
V šestem kolu območne lige
bo Impol gostoval v Rušah, Sre-
dišče pa v Mariboru pri Kovinar-
ju.
Danes (četrtek) bo ob 16. uri
drugo kolo članskega pokala. Pa-
ri so naslednji: Dornava-Im-
pol, Hajdina Aluminij, Prager-
sko —Preskrba Boč, Stojnci-
Rogoznica, Leskovec —Apače,
Bukovci —Skorba, Videm —Sre-
dišče in Drava -Markovci.
V soboto bo ob 16. uri v prvem
razredu derbi Aluminij- Drava,
v nedeljo ob 10.30 tekme Dorna-
va Hajdina, Skorba f^rager-
sko in Cicrečja vas Slovenja vas
ter ob 15.00 Stojnci Bukovci in
CJoiišnica Preskrba Boč. V dru-
gem razredu bodo v nedeljo ob
10.00 tekme Apače Leskovec,
Tržeč Hajdoše, Mladinec
Spodnja Polskava in Videm
Rogoznica, ob 15.00 pa Markov-
ci Zgornja Polskava in (iraje-
na   Podvinci.
V torek zvečer so se na pobu-
do RK Drava v Ptuju sestali vo-
dje rokometnih klubov Velika
Nedelja, Ormož, Pomurka Fia-
kovci in Drava. Pogovorili so se
o skupnih interesih in ciljih ro-
kometa v Pomurju in Podravju.
Dogovorili so se, da bodo do
konca 'f*ta utrdili Obdravsko
zvezo .C. nato skupaj s Pomurci
bolj enotno kot doslej nastopali
v slovenskem in tudi v medna-
rodnem prostoru. V kratkem se
bodo znova srečali in dogovorili
konkretno sodelovanje na stro-
kovnem in organizacijskem po-
dročju. Ob koncu so si zaželeli
obilo tekmovalnih uspehov v no-
vi tekmovalni sezoni, ki jo bodo
začeli ta konec tedna.
V novi sezoni bosta v Sloven-
ski superligi nastopali moški eki-
pi Drave in Pomurke iz Bakovec,
v slovenski ligi pa Ormož in Veli-
ka Nedelja. Za naše klube je zna-
čilno, da so igralski kader precej
pomladili, še zlasti Ormož in Ve-
lika Nedelja. Obe ligi bosta ka-
kovostni, super liga pa je celo na
ravni prejšnje druge zvezne. Zato
Dravo čaka naporna sezona in
težke tekme s kakovostnimi eki-
pami kot so Aero Celje, Slovenj
Gradec, Kolinska Slovan, Šo-
štanj oziroma Velenje in drugi.
Skratka, ljubitelji rokometa bodo
zagotovo prišli na svoj račun.
V prvem kolu superlige bodo
igralci Drave gostovali v Trbo-
vljah pri prvakih lanske republi-
ške lige. V slovenski ligi bo Or-
mož gostoval v Črnomlju, Velika
Nedelja pa se bp doma pomerila
s Kamnikom. Članice Drave se
bodo v prvem kolu vzhodne sku-
pine republiške lige v Ptuju po-
merile s Krškim Senovim. Tekma
bo v soboto ob 19.30.
AMI3 Mototurist Lenart, sek-
cija Ljubstava je organizator pr-
venstva Slovenije v motokrosu,
ki bo v nedeljo od 13. ure naprej
na novi progi v Ljubstavi. Člani
se bodo pomerili v kategoriji do
80 ccm, mlajši pa v kategorijah
do 50, 60 in 80 ccm.
1. kotar
GIMNASTIKA
Pred novo sezono
Tudi letos je med mladimi pred novt) sc/ono precejšnje zanimanje za gim-
nastiko. Predsedstvo Gimnastičnega društva Ptuj se je zato odločilo, da bodo
vadbene ure kljub pomanjkanju vaditeljev v istih terminih kot v spomladanski
sezoni.
Tako bodo cicibani vadili ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30, mlajši pionirji
ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 starejši pa v istih dneh od 18.30 do
20.30.
Ob torkih in petkih bodo vadile pionirke, mlajše od 16.30 do 18.30 in sta-
rejše od 18.30 do 20., ob 20.30 pa je rezerviran termin /a čtanice-rekreativke. Na
seji predsedstva je tekla beseda tudi o pomanjkanju vaditeljev, o sredstvih za
nemoteno delo in udeležbah na tekmovanjih, zlasti v akrobatiki po programu
množične gimnastike, ki bo predvidoma novembra.
Kljub problemom bo v telovadnici v SŠ C živahno tudi v prihodnje.
Lestan
Ormoška planinska pot
v nedeljo, 29. septembra, se bomo odpravili na izlet po Or-
moški planinski poti. Ustavili se bomo na Jeruzalemu in v La-
honcih. Zbor je na avtobusni postaji ob 8.40, odhod avtobusa ob
8.50. Vrnili se bomo ob 17. uri z vlakom. Priporočamo planinsko
opremo. Vodnik: Franc KODELA.
Polhov Gradec — Grmada — Katarina
— Dom na Govejku — Medvode
Planinsko društvo Ptuj prireja 13. oktobra izlet v Polhograj-
sko hribovje. Zbor bo na avtobusni postaji ob 6.50, odhod po-
sebnega avtobusa ob 7. uri. Vrnitev ob 20. uri. Prijave sprejema
Planinsko društvo Ptuj do zasedbe avtobusa, najpozneje do
vključno 8. oktobra. Cena prevoza je 140,00 din. Potrebna je pla-j
ninska oprema. Izlet je primeren tudi za starejše planince. Hojel
bo do 6 ur.
Vodniki: Simon PETROVIČ, Franc KODELA, Niko ŽU-
RAJ.
Planinski
kotiček
10 — NEKOČ IN DANES
26. september 1991 - TEDNIK
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Vloga šolskih okolišev in
mreže šol v mestu Ptuju
Mrežo šol v našem mestu po-
gojujejo tri obstoječe šolske
zgradbe, in sicer stavba nekdanje
dekliške šole — OŠ Toneta Žni-
dariča, stavba bivše gimnazije
OŠ Olge Meglic in novogradnja
(1964) - OS Franca Osojnika.
Razvoj mesta Ptuja pa gre zunaj
teh področij, zunaj dosega posa-
meznih šol, vendar ne dalje kot 2
kilometra.
Ker je še vedno v veljavi Za-
kon o osnovnem šolstvu (1981),
ki določa (člen 76), da se otroci
praviloma vpišejo v OŠ v šol-
skem okolišu, kjer stanujejo, ker
mora akt o ustanovitvi šele vse-
bovati (člen 118) tudi šolske oko-
liše, ker k vsem spremembam
(razširitvi dejavnosti, statusne
spremembe) daje soglasje SO
Ptuj (člen 119), ker je v veljavi
ODLOCBA o šolskih okoliših
(1980, marec 1990, dopolnitev ju-
lij 1991), pisni dogovor ravnate-
ljev, potrjen na skupščini, da
opravijo vpis v 1. razred skupaj
vse tri ptujske šole in da imajo
enako število oddelkov z enakim
številom otrok, bo tudi vpis na-
slednje leto moral biti v skladu z
obstoječo zakonodajo, predpisi
in dogovori. Opozoriti pa mo-
ram, da se pripravlja nov zakon
o osnovnih šolah, ki bo prav go-
tovo prinesel nekatere spremem-
be.
V letu 1992/93 imamo v naši
občini 943 prvošolčkov, mesto
Ptuj jih ima 246 (v letu 1991/92
265, vpisanih 255). Po sedanjih
šolskih okoliših je razporeditev
teh otrok takale (podatki se bodo
delno spremenili — odselitve,
priselitve):
OŠ Toneta Žnidariča 84 otrok
OŠ Franca Osojnika 80 otrok
OŠ Olge Meglic 35 otrok
skupni šolski okoliš 47 otrok
— te otroke bodo razporejale na
posamezne šole socialne delavke
vseh treh šol skupaj na predlog
staršev. Gre za zametek enotnega
šolskega okoliša.
V 1. razredu je lahko po nor-
mativu 28 otrok.
Evidenčni vpis opravljajo šole
na podlagi podatkov vrtcev oz.
matičnih služb. Ob vpisu sta so-
cialna delavka in ravnatelj dol-
žna seznaniti starše v šolskimi
okoliši in opraviti vpis v skladu z
njimi.
Ob vpisu v šolo se pojavlja
problem delitve otrok, ki so sku-
paj hodili v vrtec, ki se igrajo na
skupnem dvorišču. Potrebno bo
uskladiti vrteške skupine s poz-
nejšimi šolskimi. To pa ni eno-
stavno, ker v vrtcu v glavnem
upoštevajo želje staršev, da ima-
jo otroka čim bližje, prilagodijo
skupine različnemu delovnemu
času. V letošnjem šolskem letu
načrtujemo skupno akcijo vrtcev
in šol v obliki t. i. informativnih
dni, ko si bodo otroci in starši
ogledali najrazličnejše šole. Pro-
blem vpisa v drugo šolo bo reše-
val tako kot doslej svet šole.
Problem vpisa v želeno šolo
bo rešljiv šele z uvedbo enotnega
šolskega okoliša, za katerega še
niso dodelani kriteriji vpisa. Ko-
misijo; ki pripravlja šolske okoli-
še, bomo zato razširili z nekateri-
mi strokovnjaki in drugimi, ki jih
ta problematika posebej zadeva.
V preteklosti niso bili izdelani
kriteriji za razporejanje otrok
med tri šole v našem mestu, zato
je bil potreben odlok.
Potvorjene oz. lažne prijave
otrok bo preverjal oddelek za
notranje zadeve. Novinarji bodo
poročali o problemih šolstva v
našem mestu in občini, stroko-
vno oceno dela šol bo dajal, kot
je to že doslej. Zavod za šolstvo,
oceno dela sekretariata pa bo da-
la skupščina.
V prelomnih časih smo — žal
težkih, a nujnih. Ravno v takih
časih se kažejo in se še bodo pra-
ve plati značajev posameznikov
in naroda kot celote. Strokovno
utemeljenih in dogovorjenih iz-
hodišč se moramo držati ne gle-
de na sistemske spremembe.
Sekretarka
Sekretariata za vzgojo in
izobraževanje, kulturo in
•  telesno kulturo
Kristina Šamperl —Purg,
prof. zg.
v Juršincih predavanje
za vinogradnike
člani ptujskega društva vinogradnikov in sadjarjev bodo priredili to nede-
ljo, 29. septembra, predavanje za vinogradnike, ki se bo pričelo ob 9. uri v do-
mu trsničarjev in drevesničarjev v Juršincih. O času trgatve, pripravi posode,
prešanju, žveplanju mošta, vrenju in prvem pretoku bosta predavala strokovnja-
ka s tega področja Tone Vodovnik iz Kmetijskega zavoda Maribor in
Franjo Jager, upokojeni direktor mariborskega Vinaga.
Janko Matjašič predsednik ptujskega Društva vinogradnikov in
sadjarjev, je povedal, da bo po predavanju tudi redna seja društvene-
ga upravnega odbora.
Sicer pa se v haloških in slovenskogoriških vinogradih iz dneva v
dan bolj mehčajo grozdne jagode. Zlasti tam, kjer je vinograde okle-
stila poletna toča, je ostanek grozdja že napadla gniloba, ki jo vsak
močnejši dež še bolj pospeši. Zato si zdaj vinogradniki in kmetijci na-
sploh najbolj želijo sončno in toplo vreme. jq5
Razmišljanje ob članku »Kdaj bomo pripravljeni
pogledati resnici v oči«
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Z velikim zanimanjem sem se
lotil prebiranja navedenega član-
ka, objavljenega v ptujskem Ted-
niku 5. 9. 1991. Žal pa me sama
vsebina članka ni zadovoljila, saj
se v njem na premnogih mestih
kaže nepoznavanje resničnih
problemov.
Verjetno je (bo) članek pov-
zročil velik odziv, zlasti dobrih
poznavalcev ptujskih razmer in
predvsem neposredno prizade-
tih. Ne morem pa mimo tega, da
tudi sam ne opozorim na nekate-
re očitne pomanjkljivosti članka.
Mesto Ptuj (predvsem levi
breg) že mnogo let pestijo pro-
storski problemi osnovnih šol. Še
posebej očiten je problem v delu
mesta, ki se širi (okoliš osnovnih
šol Franca Osojnika in Olge Me-
glic), manj akuten pa je v starem
delu mesta (okoliš Toneta Žnida-
riča). Inačic reševanja problema
je bilo doslej v Ptuju kar nekaj
(tako za časa stare oblasti kot da-
nes). Razmišljanja so bila, koli-
kor je meni znano, vsaj v nasled-
njih smereh:
— izgradnja dodatnega šolske-
ga prostora v okoljih, kjer je pri-
tisk učencev največji (nova nase-
— premik učencev iz obrobij
mesta na zunanje osnovne šole
in s tem razbremenitev mestnih
osnovnih šol,
— sprememba šolskih okoli-
šev na ožjem mestnem območju
tako, da bi obstoječi šolski pro-
stor najracionalneje izkoristili,
osnovne šole po številu učencev
približno izenačili in na ta način
nudili učencem približno enak
vzgojnoizobraževalni standard (v
smislu optimalne velikosti šole,
ki je nekje okoli 500 do 800
učencev).
Glede na objektivne omejitve
pri realizaciji prvih dveh inačic
je ostala edina realna začasna re-
šitev sprememba šolskih okolišev
(tretja varianta), s čimer smo se
tudi strinjali (po strokovni preso-
ji) na našem Zavodu RS za šol-
stvo in šport. Ob vsem tem je bil
ves čas prisoten pomislek zaradi
lokacije osnovne šole Toneta
Žnidariča, kjer morajo mnogi
njeni učenci prečkati prometnico
(česar ni v primeru šolanja na os-
novni šoli Olge Meglic).
Tudi starši, ki so se obračali
na naš zavod, so navajali le ta
pomislek. Zato po mojem mne-
nju ne vzdrži uvodna trditev v
članku: »V Ptuju je že nekaj let
znano, da je vedno več staršev, ki
želijo vpisati svoje otroke v osno-
vno šolo Olge Meglic.« Sprašu-
jem se, na kateri analizi je trditev
osnovana. Ni mi znano, da bi bil
kdo doslej anketiral starše učen-
cev v Ptuju, učence in strokovne
institucije o tem vprašanju.
Svoje, za šole nič kaj prijazne-
namere do šolstva pa odkrije no-
vinar(ka) v prvem odstavku član-
ka, ko trdi: »Tudi letos je bil to
eden od argumentov staršev
(prehod prek križišča ceste z že-
lezniškim prelazom — moja
opomba) — poleg tistega, ki ga
še vedno ne upajo vsi povedati
doslej dovolj na glas, da so mne-
nja, da lahko otroci na osnovni
šoli Olge Meglic pridobijo več
kot na drugih dveh. Če se že ne
branijo osnovne šole Franca
Osojnika, pa je tokrat bilo več
kot očitno, da se branijo osnovne
šole Toneta Žnidariča . . .«
in ta trditev je nedvomno
vzrok, da se oglašam v imenu in-
stitucije, ki zagotovo ima največ
vpogleda v vsebino in rezultate
dela osnovnih šol. Menim, da je
s to nepremišljeno trditvijo raz-
vrednoteno trdo delo okoli 70
učiteljev in pedagoških vodstev
obeh šol (še posebej osnovne šo-
le Toneta Žnidariča) ter zaupa-
nje njihovih učencev in staršev.
Ni pa trditev pripomogla k večje-
mu ugledu kolektiva osnovne šo-
le Olge Meglic (če je morebiti to
bil namen).
Naša opažanja in analize na-
mreč opozarjajo na to, da so vsi
trije pedagoški kolektivi zelo pri-
zadevni in uspešni. Ravno v
članku degradirana osnovna šola
Toneta Žnidariča vsa leta skrbi
za vsebinsko prenovo, sodeluje v
republiško zasnovanih eksperi-
mentih in skrbi za izobraževanje
učiteljev na svoji šoli in v občini.
Učenci vseh treh osnovnih šol
uspešno napredujejo v nadalj-
njem izobraževanju.
Razlike v učinkih bi bilo obje-
ktivneje moč določiti le z zuna-
njim preizkusom znanja učencev
in nadaljnjim spremljanjem na-
predka učencev v srednjih šolah,
česar še nihče v Sloveniji ne izva-
ja (najverjetneje pa bo v kratkem
tudi do tega prišlo; zagotovo pa
tedaj, ko bodo pripravljeni kata-
logi znanja za posamezne pred-
mete).
Seveda razumem tudi starše,
ki so se po sprejetih odločbah
SO Ptuj znašli v tako imenova-
nih »prostih« (fleksibilnih) šol-
skih okoliših, kjer naj bi učence
vsako leto delili med mestne šo-
le. Verjetno bo potrebno preveri-
ti zakonitost s pomočjo Ministr-
stva za šolstvo in šport in more-
biti tudi določneje in trajneje
opredeliti šolske okoliše. Gotovo
pa ni prava pot razvrednotenje
dela učiteljev šole, ki sploh nima
premalo učencev, le v komparati-
vno najugodnejšem položaju je
po številu učencev na oddelek,
kar ji daje več možnosti za kvali-
tetnejše in individualizirano delo
z otroki na eni in možnost raz-
bremenjevanja drugih dveh os-
novnih šol na drugi strani.
Ali ne bi kazalo pogledati tudi
tej resnici v oči?
Alojz SIREC,
Zavod RS za šolstvo
.......    __■ _    .   DE Maribor
Preoblikovanje družbene lastnine
PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC
Z odpravo realsocializma kot družbeno-go-
spodarske ureditve ter z uvedbo parlamentarne
demokracije in tržnega gospodarstva v svetu in
Jugoslaviji smo tudi v Sloveniji začeli razmiš-
ljati, kako preoblikovati družbeno lastnino, ki
je bila temelj dosedanje gospodarske ureditve.
Priče smo pripravljanju in sprejemanju t. i.
lastninskih zakonov, med katerimi je tudi Za-
kon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ni
moj namen, da v tem članku zavzamem svoje
stališče k vladnemu predlogu tega zakona,
temveč glede na to, da opažam, da mnogi obča-
ni in celo tisti, ki se javno oglašajo v časopisih
in drugod, nimajo dovolj znanja o vrstah last-
nine, zlasti o družbeni lastnini, želim o pravnih
lastnostih lastnin napisati nekaj vrstic.
Kaj je zasebna lastnina
Tukaj je treba povedati, da posamezni pra-
vni teoretiki kakor tudi zakonodaja posamez-
nih držav različno definirajo pojem »lastni-
na«. Splošno razumljiva in za večino spre-
jemljiva definicija zasebne lastnine pa je, če
rečem, daje lastnina pravica lastnika, da ima
stvar v posesti, da jo uporablja in z njo raz-
polaga v mejah, ki jih dolača zakon.
Lastninska pravica se pridobi na podlagi
pravnega posla (razne pogodbe), z dedova-
njem, z odločbo državnega organa (npr. z
odločbo o arondaciji itd.) in po samem zako-
nu (npr. s priposestvovanjem itd.) Lastninsko
pravico je mogoče omejiti s pravnim poslom
(npr. z ustanovitvijo služnosti itd.) ali z zako-
nom (tako omejitev pozna npr. Zakon o kme-
tijskih zemljiščih. Zakon o gozdovih itd.).
Lastninsko pravico na isti stvari ima lahko
več oseb. V takih primerih govorimo o solast-
nini, če je delež vsakega lastnika na nerazde-
ljeni stvari določen v sorazmerju s ceToto
(npr. vsak je lastnik do 1/3 itd.), in o skupni
lastnini, če solastninski deleži več lastnikov
iste stvari niso znani (npr. to je pri skupnem
premoženju zakoncev).
Glede na lastnike ločimo zasebno lastnino
(npr. na zemljišču), osebno lastnino (npr. na
knjigi), zadružno, državno lastnino itd. V Sov-
jetski zvezi, ki je imela realsocialistični go-
spodarski sistem, so državno lastnino imeno-
vali socialistična, s čimer so hoteli poudariti,
da v kapitalističnem gospodarstvu obstaja
kapitalistična lastnina. . . .
Kdaj smo v Jugoslaviji prešli iz državne v druž-
beno lastnino
Takoj je potrebno povedati, da smo tudi
pri nas poznali pojem »socialsitična lastni-
na«, ki je obsegal pojma državna in družbena
lastnina. Med narodnoosvobodilno vojno in
po osvoboditvi vse do leta 1953 smo imeno-
vali premoženje, nastalo z zaplenitvijo so-
vražnikovega premoženja in njegovih poma-
gačev, z agrarno reformo, nacionalizacijo
itd., splošno ljudsko premoženje oziroma dr-
žavna lastnina. Pri državni lastnini, kjer je.
subjekt pravic take lastnine vse ljudstvo, ki
ga predstavlja država, pripada pravica upra-
vljanja državi, ki je pooblaščena sprejemati
vse pomembnejše gospodarske odločitve.
Vodja državnega podjetja ima status držav-
nega organa. Podjetja in druge gospodarske
enote imajo sicer lastnost pravne osebe, kar
pomeni, da stopajo v pravni promet z držav-
nimi sredstvi, vendar odločitve v tej zvezi ne
sprejemajo samostojno, ker je celotno gospo-
darstvo plansko vodeno prek gospodarskih
ministrstev.
Po sporu s Sovjetsko zvezo 1. 1948 je jugo-
slovansko politično vodstvo začelo ubirati
svoja pota tudi glede državne lastnine, ki je
bila in ostala temelj gospodarske ureditve v
vseh t.i. socialističnih državah. Le v Jugosla-
viji so hoteli uresničiti staro zahtevo delav-
skega gibanja, daje treba dati tovarne delav-
cem. Ze leta 1950 je bil sprejet Temeljni za-
kon o upravljanju državnih gospodarskih
podjetij in višjih gospodarskih združenj po
delovnih kolektivih. V ustavnem zakonu iz
leta 1953 pa že najdemo izraz družbena last-
nina.
Nadaljevanje prihodnjič
FRANC
FIDERŠEK
TOPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
5. nadaljevanje
Odmevi so prihajali tudi z
Daljnjega vzhoda in Pacifika,
kjer so Japonci skraja dosegali
presenetljive uspehe. Toda avgu-
sta 1942 so že začeli prevzemati
pobudo zavezniki pod komando
ameriškega generala MacArhur-
ja s protiofenzivo pri Salomono-
vih otokih.
Z vso brutalnostjo je divjala
vojna tudi na Atlantiku, kjer so
nemške podmornice dosegale še
velike uspehe in pošiljale na
morsko dno na stotine brutoregi-
strskih ton najrazličnejšega lad-
jevja.
Vsa ta dogajanja so bila dne-
vno prisotna ob apelih na zbor-
nem mestu, ob jutranjih dviga-
njih in večernih spuščanjih zasta-
ve. S temi dogajanji so bila pove-
zana tudi dnevna gesla, to je spo-
znavna beseda, ki je veljala do
naslednjega dne in so si jo mora-
li zapomniti vsi. Lahko te je na
primer obhodna »lopatarska«
straža ustavila ponoči, ko si šel
na potrebo v straniščno barako
(bila je bolj pokrita latrina kot
pravo stranišče), in če nisi znal
izgovoriti gesla, so te maltretira-
li, v najboljšem primeru zapisali,
kar je imelo potem neprijetne
posledice.
Gesla so navadno bila imena
t?istih mest, kj so jih .N.emci osvp-
jili, krajev, kjer so divjali hudi
boji, imena raznih pacifiških oto-
čij, večjih potopljenih ladij, spo-
minskih dnevov in podobno. Tu-
di 5633 metrov visoki Elbrus,
najvišja gora Kavkaza, je bil na
vrsti, ko so neški planinski lovci
na njegovem vrhu izobesili zasta-
vo. Volksabstimmung (ljudsko
glasovanje ali referendum) je bi-
lo geslo 10. oktobra, spominski
dan na koroški plebiscit, vendar
o tem še nekaj podrobnosti poz-
neje.
Na račun teh gesel so nekateri
prednjačili so ne preveč vneti
nemški arbeitsmani - znali obli-
kovati duhovite in pikre šale. Na
primer ko se je začela bitka pri
El Alameinu, je bilo geslo ime te-
ga mesta. »Alamein« pa v švab-
skem narečju pomeni — vse mo-
je. Ko je padel, smo čakali, kdaj
bo gesfo »El Nicht mer mein«
(El ni več moj), vendar zaman.
DOGAJANJA DOMA IN
STIKI Z DOMAČIMI
V času opisanih dogajanj na
svetovnih bojiščih je divjal parti-
zanski boj na ozemljih predapril-
ske Jugoslavije. Četniki so sicer
postajali vse pasivnejši, zato pa
partizani toliko napadalnejši.
V juliju se je začela velika ita-
lijanska ofenziva proti partizan-
skemu osvobojenemu ozemlju
na območju Ljubljanske pokraji-
ne. Ta ofenziva je trajala do po-
zne jeseni. Takrat so tam začele
nastajati tudi prve enote bele
garde, njene predhodnice so bile
vaške straže.
Nemci so v tem času izvajali
velike »očiščevalne« akcije na
Gorenjskem in Štajerskem, pred-
vsem v Savinjski dolini in na Po-
horju. Tudi prva Slovenskogori-
ška četa je padla v tistem času.
O teh dogajanjih delo\ni ob-
vezniki nismo dosti vedeli. Pisma
od domačih so sicer prihajala
redno, tudi ni bilo opaziti, da bi
jih bil kdo odpiral in cenzuriral.
Vendar o narodnoosvobodilnem
boju domači niso dosti vedeli, če
pa so že kaj vedeli, si tega niso
upali zapisati. Nekateri so začeli
dobivati obiske od doma. Ti so
potem šepetaje zaupali zaneslji-
vim o razmerah doma, o strelja-
nju talcev, aretacijah in tabori-
ščih, pa tudi o tem, kaj je po ra-
diu London povedal Kuhar (dr.
Alojzij Kuhar), kije baje Sloven-
ce svaril pred prenagljenim od-
pororT, saj »čas za oborožen
upor .-2 ni napočil«. Od enega
sem celo slišal to, kar mu je pri-
povedoval starejši brat, ki je bil
kot verman že v boju proti parti-
zanom oziroma »četniškim ban-
ditom«.
Občasno so v naš tabor priha-
jali tudi predstavniki Štajerske
domovinske zvezC'-in Hitlerjeve
mladine iz Maribora in imeli
»politične ure«, seveda v nemšči-
ni. Predvsem so se hvalili, kako
so Spodnje Štajersko že očistili
banditov, sedaj pa to izvajajo tu-
di Italijani na svojem ozemlju,
od koder so prej nenehno vdirali
banditi in strahovali »domovini
zvesto spodnještajersko ljud-
stvo«.
Pred 10. oktobrom je prišel tu-
di neki predavatelj iz Celovca.
Govoril je o veliki zmagi nem-
štva na plebiscitu. Slovensko
stran tega plebiscita sem podrob-
no poznal, ne samo iz zgodovin-
skih opisov, temveč tudi iz spo-
minov več slovenskih duhovni-
kov, ki so komaj ušli smrti pred
podivjanimi »heimverovci« in
čez Karavanke pobegnili v Slo-
venijo.
Ob besedah tega predavate-
lja .. . »Kako strahovito nasilje
so izvajali Slovenci nad vami,
Vindišarji, ste najzgovornejši do-
kaz vi sami. Vaši očetje so v glav-
nem še govorili nemško, vas pa
niso smeli naučiti niti bese-
de . . .,« me je Vrbnjak iz Mari-
bora, ki je sedel za mano, narah-
lo sunil v hrbet. Spogledala sva
se in posmehljivo nasmehnila.
To je videlo budno oko dežurne-
ga vormana in za kazen sva mo-
rala v nedeljo ves dan čistiti ok-
na v baraki, ki je služila za jedil-
nico in predavalrtico, pa tudi za
kinopredstave.
Včasih smo v njej morali po-
slušati tudi radijske prenose go-
vorov glavnega Fuhrerja in raz-
nih abeitsfiihrerjev. Na enega od
Hitlerjevih govorov iz tistega ča-
sa sem se spomnil čez 11 mese-
cev na vzhodni fronti. V roke
sem dobil velik sovjetski propa-
gandni letak, v katerem je bil na-
vedek iz tega Hitlerjevega govo-
ra, ko je govoril o bojih za Sta-
lingrad in rekel: »In svet naj bo
prepričan, da nas od tam ne bo
nihče več spravil . . .« Na letaku
je bila fotomontaža polje pred
Stalingradom, prekrito s trupli
nemških vojakov. Spodaj pa na-
pis: »Fiihrer je držal besedo. Iz-
pred Stalingrada jih resnično
nihče več ne bo spravil . . .«
Pred koncem skoraj 5-mese-
čne delovne obveznosti je bil po-
pis inventarja. Posebno skrbno
so popisovali in preštevali stole.
Vsak je namreč imel nizek, pruč-
ki podoben stol brez naslonjala,
kamor je moral vsak večer zložiti
vso obleko, tudi žepni robec in
kapo, vse zloženo pravilno v pra-
vokotni obliki z ostrimi robovi.
No, takrat smo začeli modrovati,
da bo naslednja generacija arbe-
itsmanov to zlagala kar na tla,
ker stole popisujejo zato, da jih
bodo poslali pred Stalingrad, da
tam vojakom ne bo treba več sta-
ti, temveč bodo lahko sedeli . . .
SLOVO OD DELOVNE
SLUŽBE
Z novembrom se je iztekla tu-
di delovna služba. Veliko smo se
naučili. Ne samo paradiranja z
lopalo,   paradnega   koraka
častnega pozdrava z njo, temveč
tudi, da lahko zlikaš hlače tako,
da vso noč ležiš na njih, kako je
treba držati posamezne dele tele-
sa med jedjo, s kakšnim tempom
je treba jesti, da skromne porcije
ne pospraviš prehitro, temveč v
do minute natančno določenem
času, in še na desetine drugih
drobnih stvari, ki »odlikujejo
nemškega človeka«.
Naučiti se je bilo treba tudi,
kako opravljati zemeljska dela:
kako držati toporišče krampa, lo-
pate, koliko centimetrov smejo
biti prsti oddaljeni od konca to-
porišča, kakšna razdalja med pri-
jemom desne in leve roke, kak-
šen zamah, kakšna drža nog med
tem in še veliko drugih podrob-
nosti.
Več dni smo vadili z lopato —
nakladalko. Po dva ob kupu gra-
moza, potem pa lepo počasi na
komando Zajemi — zumahni —
vrzi, to je Schup hup — Wurf!
Tako se je ponavljalo dnevno po
več ur in kupi gramoza so pogo-
sto menjavali položaj po 4 metre
na levo ali na desno.
Potem je bilo treba nekaj me-
secev resnično delati. Dober ki-
lometer iz vasi Nasereith smo za-
čeli podirati borov gozd, da bi
tam zgradili športni stadion. Na
visoki bor je s pomočjo gasilske
lestve splezal najspretnejši, pri
vrhu zavezal dolgo in debelo vrv.
Potem je 50 parov rok prijelo za
to vrv, na komando pridobilo
ustrezni ritem ho-ho-horuk, ko-
renine so začele popuščati in
drevo je treščilo na tla. Tako smo
izruvali okoli 4 ha gozda.
Dalje f»rihodnjič
TEDNIK - ^6, september 1991
NASVETI - 11
V vrtu
v SADNEM VRTU v tem ča-
su dozorevajo poznejše sorte
hrušk, jabolk, češpelj, grozdja in
jagod ter orehi in lešniki. Pri obi-
ranju in spravljanju ne smemo
biti prerani, kajti ves pridelek na
drevesu ni hkrati drevesno niti
uporabno zrel. Zrelost posamez-
nih plodov je odvisna od mnogih
dejavnikov, predvsem osvetlje-
nosti, vzgojne oblike, rodnosti,
prehranjenosti, zdravstvenega
stanja drevesa, zato tudi stopnji
zrelosti ustrezno obiramo ali po-
biramo sadje. Prvič oberemo zre-
lejše, vidno lepše plodove, ostali
plodovi se na drevesu po nekaj
dneh ob ugodnem vremenu lepo
razvijejo in odebelijo. To je zlasti
pomembno pri močno rodnih,
obloženih drevesih in debelo-
plodnih sortah.
Okopavamo nasade vrtnih ja-
god, če jih nismo posadili na čr-
no folijo. Jagodam tudi sproti
porežemo vreze ali vitice, s kate-
rimi se razraščajo. Trgati jih ni
priporočljivo, ker lahko tako po-
škodujemo matične rastline.
OKRASNI VRT je septembra
še v polnem cvetju. Cvetijo cikla-
me, astre, dalije, gladiole, hor-
tenzije, ognjič, floks, ostrožnik,
verbene, cinije, slez, vrtnice in še
mnoge druge. Cvetenje jim bo-
mo podaljšali vsaj do jesenskih
slan, če jim redno izrezujemo in
trebimo odcvetele poganjke, pa
tudi vrt je videti tako bolj nego-
van. Gomoljev gladiol in korenik
dalij ne pobiramo prezgodaj, saj
morajo dobro dozoreti in si na-
kopičiti čimveč asimilatov za na-
slednjo vegetacijo. Iz zemlje jih
poberemo takoj po prvi jesenski
slani, ker je s pojavom slane asi-
milacija prenehala.
V ZELENJAVNEM VRTU v
začetku septembra posejane pre-
zimne sorte solate so že godne za
razsajanje. Na stalno mesto pre-
sajamo solato, ko je razvila 4 do
5 listov, na razdaljo 30 x 20 cm.
Zemljišče za sajenje zimske sola-
te izberemo na legi, ki je nekoli-
ko zaščitena pred zimskimi ve-
trovi. Zemlja naj bo dobro pri-
pravljena, humozna in rodovit-
na, dovolj zračna in sposobna
zadrževati dovolj vlage.
Pri brstičnem ohrovtu odstra-
njujemo vse rumene liste in ra-
stne vršičke. Z odstranjevanjem
rastnih vršičkov dosežemo kako-
vostnejšo rast in oblikovanje br-
stičnih glavic v listnih pazduhah.
Listov ob brstičih ne smemo v
nobenem primeru odstranjevati,
ker imajo sedaj vlogo prehranje-
valca brstične glavice, pozimi pa
jo varujejo pred pozebo.
• • •
Če se pri setvi in sajenju rav-
namo po koledarju, je priporoč-
ljivo sejati in saditi rastline, ki
jih pridelujemo zaradi lista, od
24. do 26. septembra in 3. okto-
bra, rastline, ki jih pridelujemo
zaradi podzemeljskih plodov, 23.
in od 27. do 30. septembra, zara-
di nadzemnih plodov 26. septem-
bra in od 3. do 6. oktobra ter
rastline, ki jih pridelujemo zara-
di cveta, in zdravilna zelišča 21.,
22. in 30. septembra ter I. okto-
bra.
Miran Glušič, ing. agr.
MARTA TUŠ, PROF. PEDAGOGIKE
Kako pomagamo otroku pri učenju
OTROK je čudoiit dar narave — bitje, ki prinaša ob svojem vstopu v življenje novo energijo ter uteleša ne/nano prihod-
nost, a je na milost in nemilost i/ročeno trdemu, nemirnemu, njegovim težnjam nasprotujočemu svetu odraslih. Skupaj / otro-
kom se rojevajo tudi skrbi, kijih starši ne moremo in ne smemo nikdar v celoti preložiti na tuja ramena, ker smo pač starši in
gre /a naše otroke. Med tem skrbmi sodi na prvo mesto skrb /a otrokovo bodočnost, /a njegovo življenjsko srečo in uspešnost.
\še to pa zahteva dolgoletni trud staršev, šole in drugih vzgojnih dejavnikov ter otroka samega. Oblikovanje njegove osebno-
sti, razvijanje sposobnosti in pridobivanje za življenje potrebne izobrazbe je dolgotrajen proces, ki terja največji psihični na-
por, /a otroka je pomemben vsak dan njegove mladosti, vsako leto njegove priprave za življenje pa ustvarja temelje njegovi
bodočnosti in lahko odločilno vpliva nanjo. Starši želimo srečo svojim otrokom, a se premalo zavedamo, da je skrivnost sreče v
tem, da pričakuješ mnogo od sebe, pa malo od drugih. ■
I. UČENJE -
PRIPRAVA NA
ŽIVLJENJE
Današnji svet zahteva mnogo več
znanja in širšo izobrazbo kot včerajš-
nji. Danes živi na svetu več znanstve-
nih ustvarjalcev, kot jih je bilo v vsej
preteklosti skupaj. Večji del mladine
tudi pri nas študira do 20 leta ali še
dlje, saj se zavedajo, da nekvalificira-
nih delavcev bodoča moderna proiz-
vodnja ne bo več potrebovala.
Če gledamo na bodočnost svojih
otrok z vidika teh razvojnih perspe-
ktiv, se šele popolnoma zavemo, kako
usodno je znanje, da se uspešno uči-
jo, da razvijejo in uporabijo med šo-
lanjem vse svoje sposobnosti, da
uspešno končajo osnovno šolo in se
nato poklicno usposobijo v skladu z
zahtevami jutrišnjega dne. Zato naj
bo skrb za otroka pravočasna in stal-
na.
II. KAJ JE UČENJE
Učenje je naporno delo, ni le nabi-
ranje podatkov in resnic, branje —
požiranje knjig, le stvar spomina, am-
pak zahteva vse človekove umske pa
tudi druge sposobnosti, ki po svoje
vplivajo na njegovo uspešnost. OPA-
ZOVANJE stvari in pojavov je prva
stopnja pri pridobivanju, znanja o
svetu in jo mora prehoditi vsakdo, ne
le otrok. Zato je važno, da otroka že
od malega navajamo, da ho^ po sve-
tu z odprtimi očmi, da ga opozarjamo
na vse novo, se ustavljamo pri stvareh
in pojavih in se o njih pogovorimo z
otrokom, da bo zares videl to, kar gle-
da in srečuje na svoji poti. Pomemb-
no je, da v otroku hkrati z opazova-
njem vzbujamo tudi Z.ANIMANJE
za svet, ki ga obdaja. Razvit interes
bo pozneje sam spodbujal otroka k
raziskovanju in opazovanju sveta.
Vsaka družina ima za to nešteto pri-
ložnosti, od družinskih sprehodov do
izletov, razgovorov ob TV oddajah in
drugih prilikah.
RAZUMEVANJE dejstev in poja-
vov je naslednja razvojna stopnja na
poti do znanja. Pri opazovanju smo
dobili jasno predstavo o stvareh in
pojavih, vendar smo s tem ostali šele
na pol poti. Potrebno je spoznati bi-
stvo stvari, kakšen je pravzaprav ta
ali oni stroj, kako dela, čemu služi,
kaj je značilno za to vrsto dreves ali
kamnin, zakaj pride do tega ali onega
pojava. Spoznavanje bistva stvari in
pojavov vodi do jasnih pojmov, do
razumevanja sveta, ki nas obdaja, in
tudi do odkrivanja naravnih in druž-
benih zakonitosti. Otrokova vpraša-
nja KAJ JE TO. ZAKAJ, KAKO -
ZASLUŽIJO VEDNO TUDI OD-
GOVOR. Vsako učenje na pamet, ka-
dar otrok ne razume vsebine, nima
nobenega smisla.
ZAPOMNITEV in trajno usvajanje
znanja je zadnja faza načrtnega uče-
nja, v kateri je najpomembnejše, da si
bomo spoznano zapomnili, da bomo
zadržali novo znanje, da bo le-to osta-
lo naša trajna last in ga bomo lahko v
življenju uporabljali samostojno in
ustvarjalno.
Dober del učenja, utrjevanja in po-
na\ Ijanja gradiva opravlja učenec do-
ma. Za domače učenje pa nosijo še
vedno glavno skrb starši.
Učenje je še mnogo več kot to, kar
smo doslej omenili. Učenje je tudi
razvijanje in spreminjanje človeka.
Pod vplivom šolskega in domačega
učenja, naključno nabranega znanja
ter življenjskih in delovnih izkušenj
otrok duhovno raste in dozoreva.
III. KAJ VPLIVA NA
UČNI USPEH
Da bi lažje razumeli, kaj vpliva na
otrokov učni uspeh, poglejmo najprej
v kratkem tiste dejavnike, ki vplivajo
na delovno uspešnost pri nas samih.
Ti so: delovne sposobnosti (prirojena
nadarjenost in razvite sposobnosti za
neko delo), znanje (koliko imamo za
delo potrebnega teoretičneea in prak-
tičnega znanja), zanimanje in veselje
do dela in delovne navade (nagnjenje
do nekega dela, delavnost in vztraj-
nost). Prav tako kot pri odraslem se
tudi pri otroku ti dejavniki med seboj
tesno prepletajo.
Za šolski uspeh je zelo pomembno,
kakšne so otrokove NARAVNE spo-
sobnosti za razvoj in naravne zmoglji-
vosti za učenje, o katerih starši ZAL
NE MOREMO ODLOČATI. Ni za-
sluga staršev, če je otrok inteligenten
in po naravi vsestransko obdarjen,
prav tako ni krivda staršev, če so te
otrokove naravne zmožnosti manjše
in omejene. Vemo, da nekatera obole-
nja in okvare živčnega sistema (mo-
žganska krvavitev, meningitis, težak
in kompliciran porod in drugo) lahko
hudo prizadenejo te razvojne zmož-
nosti, da ostanejo skromne in nerazvi-
te. Vendar zaradi tega ni otrok nič
manj naš; nasprotno, tak otrok potre-
buje še več naše ljubezni, potrpežlji-
vosti in pomoči, da bo enkrat lahko
zaživel samostojno življenje. Ljudje
smo si različni, vsi nismo za vse, vsak
pa je za nekaj sposoben.
Nadaljevanje prihodnjič
Dober den! Tak, pa je prova jesen prišla v deželo. Tistih malo groz-
dekov, ki so v gorici toči vujšli.je že prav mehkih in sladkih in bomo za-
čeli tak pomalen prešo zamakati za letos boj žalostno prešanje. Žalostno
je tudi poglednoti v koruzo, ki smo jo začeli silirati. . . Še boj žalostno pa
je pri naših sosedih Hrvatih, ki so v provi krvovi vojni s srbsko vojsko, ki
smo ji včosik pravli. da je jugoslovanska. Kri teče, kak da hi voda bila,
hiše se podirajo, kak da bi bde iz kort narete. Grozlive so slike, kijih vidi-
mo po televiziji. Saj to neje več človeško. Rad bi veda. iz kere džungle so
prišli tisti mesori, ki koljejo Udi boj živalsko kak mesori živino v klavni-
cah. Še v klavnicah imajo mesori nekšno spoštovanje do živine, četniška
vojska pa je čista ponorela. Včosik smo rekli: »Daj. Bogec, norcon pa-
met,«. Zdaj pa hi mogli rečti: »Vzemi Bogec norcom orožje in jim vrni
pamet. . .«
Ovokrot sem vam pisa, da se je naša Seka priprovla na srečni dogo-
dek. Se je že zgodlo. Skotnola je močnega bikeca. pravega korenjaka,
pravega sldoka. bi rekli po domačen. Z Mico se nama neje uresničla že-
lja, da bi telička bila za plemen. Pa nič zato. saj nucamo tudi dobre ple-
menjoke.
V soboto sen hija na ptujski živinorejski razstavi. Prav lepo je bilo vidi-
ti lepo živino - od črvov deževnikov do kujov. Meni se je najbolj dopad-
na en postavni kozel z vejkimi rogovi. Moja Mica je že rekla, da je bija
čista meni podoben, gdo sen še boj mlodi bj/a . . . Saj vete. ženska pač
kak ženska, ki samo na trde rogle misli. . . Če pa si zaj vi. drogi bralci in
bralke, tisto mislite, kaj si ob ten jaz mislin, te ste pokvarjeni. . .
Ah, pa smo drgoč pri kunci totega pisma, ki mi ga v Tedniki rezervira-
jo za vas. Pa pridno delajte in dobro se mejte do drugega tjedna.
Vaš Lujzek.
O otrocih ne le v tednii
otroka
Zveza prijateljev mladine Slo-
venije je za osrednjo temo letoš-
njega Tedna otroka izbrala pro-
blematiko koristne izrabe proste-
ga časa. Občinske zveze prijate-
ljev mladine, zveze družin in so-
rodne organizacije bodo posku-
sile tej temi vdihniti življenje in
otroškemu vedno radovednemu
mlinčku nasuti čimveč dobrega
zrnja, da ne bo mlel v prazno.
Seveda je potreba po osmišljanju
prostega časa stalna in akcija ne
pomeni le kopice prireditev v sa-
mem tednu otroka, temveč je cilj
»mlinčka« pripraviti otrokom
dovolj zanimivih dejavnosti vse
leto.
Programe za prosti čas pred-
šolskih in osnovnošolskih otrok
v šolskem letu 1991/92 je Zveza
prijateljev mladine Slovenije
zbrala v zajetni publikaciji, ki
prav tako nosi naslov »Mlinček
prostega časa«. V njej so zajete
informacije o delu ZPM, o zve-
zah družin, klubih staršev in
vseh akcijah, ki jih te institucije
vodijo ali v njih sodelujejo. Pred-
stavljena so najrazličnejša po-
dročja: razpisi raziskovalnih na-
log, ponudba lutkovnih, gledali-
ških, plesnih predstav, knjižne
novosti, jezikovni tečaji, natečaji
s področja tehnike, matematike,
računstva, razpisi tekmovanj v
znanju in športu, informacije o
možnosti potovanj za mladino in
še mnogo drugega, kar bo zani-
malo otroke, starše in vse, ki de-
lajo z otroki.
Toda ta prijazna in vsekakor
koristna knjižica sama po sebi še
ne pomeni, da bodo otroci v le-
tošnjem šolskem letu resnično
deležni več zabavnih, kulturnih
in izobraževalnih dejavnosti \
svojem okolju. Kaj bomo ponu-
dili otrokom v vsaki slovenski
vasi in vsakem mestu, je povsem
odvisno od nas, odraslih. Koliko
smo pozorni do otrok? Koliko
časa smo jim pripravljeni name-
niti? In koliko denarja? Koliko
pomembne se nam zdijo otroške
želje? Na katere prireditve bomo
peljali svojega otroka? Kako bo-
mo sami prispevali k temu, da bo
prvi teden oktobra zares teden
otrok, našega in vseh drugih?
Občinska zveza prijateljev
mladine si vse leto, posebej pa še
ob tednu otroka prizadeva prite-
gniti pozornost javnosti k otro-
kom, otroštvu, mladosti in vse-
mu, kar ta na\idezno brezskrbni
čas prinaša. Nenavadno je, da se
mora ta organizacija že nekaj let
boriti za obstoj in dokazovati ko-
ristnost svojega početja razli-
čnim strukturam. Po mnenju ne-
katerih »racionalno« usmerjenih
ljudi predstavlja njeno delo od-
večen strošek. Posledica takega
razmišljanja je žalostna usoda
Kluba mladih. Nadomestni pro-
stor za interesne dejavnosti otrok
je naša organizacija dobila v
Muršičevi 7 — v nekdanjem ko-
pališču. Toda ta prostor ni ena-
kovredna zamenjava, saj ga upo-
rablja tudi več društev, ki imajo
pisarne v isti stavbi. Tako naj bi
dvoranica služila sestankom in
zabavam odraslih in interesnim
dejavnostim otrok. Kako bo delo
teklo, je težko predvidevati, saj
kljub ^ačrtom za dejavnosti de-
narja za plačevanje mentorjev še
ni.
Ko razmišljamo o prostem ča-
su otrok, se spomnimo tudi na
otroška igrišča. Pred letom dni
smo poskušali ugotoviti, zakaj so
v tako bednem stanju oziroma
kdo jih zanemarja. Tega doslej
nismo uspeli ugotoviti. Za vzdr-
ževanje otroških igrišč nima, ta-
ko kaže, nihče naloge skrbeti.
Žal naša organizacija nima nobe-
ne formalne moči oziroma mož-
nosti pritiska na tiste, ki bi res
morali skrbeti za igrišča. Lahko
jim le priporočimo, naj to vendar
počno. In upamo, da nam bodo
ustregli in opravili svoje delo
Občinska Zveza prijateljev
mladine pripravlja v letošnjem
tednu otroka raznolik program v
sodelovanju z organizacijami,_ki
delajo z otroki in za otroke. Že-
lim si, da bi bile prireditve dobro
obiskane, da bi otroci začutili te-
den otroka v teh nemirnih časih
kot svoj praznik. In tudi, da bi
odrasli opazili, da otroci praznu-
jejo, in jim pri tem po svojih mo-
čeh pomagali. Da bi otroški
mlinčki premlevali dobro zrnje.
Pa ne samo v tednu otroka.
Za občinsko Zvezo
prijateljev mladine:
Nevenka Samobor
BY FREDI
Najbolj trdoživi so tisti z najmehkejšimi hrbtenicami.
• • •
Že prvo srečanje s policijo me je izmodrilo.
• • •
Več ko je žensl: na vodilnih nu'siih. manj je ritolizništva.
• • •
Stvari so mu postale kristalno jasne šele. ko je začel pobirati
črepinje.
Novi ročk '92
v soboto zvečer naj bi na že tradicional-
nem prizorišču Sovega ročka nastopile števil-
ne skupine, tja pa so uspeli priti TKKTO!S
OVERFLOW, REGOČ, BABV ZDRAVO,
MILADOJKA YOi\EED, QlOD MASA-
CRE, LET3, kot tuji gostje pa DISCIPLI-
NA THA iz Bologne
Čeprav je letošnji Novi ročk potekal pod
geslom »Vojna odhaja — prihaja Novi
ročk«, je prav ta pokazal, kako vojna še ni
odšla in kako zelo je prisotna. Od tujih go-
stov, ki so bili v igri (Screaming Trees —
ZDA, Naiva -Moskva, Boghancle-Dan-
ska), ni prišel nobeden, zato so povsem nena-
javljeni nastopili DISC IPLINATHA iz Itali-
je. Iz Beograda se ni uspelo prebiti KOJI in
njegovi skupini DISCIPLINA KIČME, ki bi
morala nastopiti v soboto. V nedeljo bi mora-
li v KUD France Prešeren nastopiti LINK
DER WASER, STRELNIKOFF in BOYE. a
je drugi del Novega ročka 92 odpadel. Po dr-
žavi pač divja vojna, in da se to res dogaja,
nas je prepričal neki Hrvat, ki je z odra skan-
diral za mir in svobodo na Hrvaškem.       '
Skupine, ki naj bi bile »odkritje« Novega
ročka 92, so bile le štiri. Ljubljanski Tekton je
povezovalec programa napovedal s: »Testi-
ranje motorjev za doseganje maksimalnih hi-
trosti.« Ob elektronskem programiranem rit-
mu in hrumenju motorjev je zmedenemu ob-
činstvu zaplesalo v popolni motoristični
opremi s čelado in zaščitnim pajacem očitno
plesno izobražena mladenka. Dva »uniformi-
ranca« sta ji pomagala z bas kitaro in teka-
njem po odru.
Sledili so trije »novinci«, vsi v štiričlanskih
zasedbah (bas kitara, solo kitara, vokal, bob-
ni). Babv zdravo prihajajo iz Celja. Njihov
rock-rap v stilu Faith no more se namesto v
melodični refren izteče v speed žaganje. Bolj
rock"n'rollerski so Overfiovv iz Koprivnice.
Na trenutke s svojo enostavnostjo in melodi-
čnostjo spominjajo na Ramones. Ker so kot
takšni žurerski in zanimivi za širši krog po-
slušalcev, še informacija, da so pri založbi
»Slušaj najglasneje« izdali svoj prvi izdelek
trough department store. Zadnji iz te serije
štiričlanskih skupin in tudi zadnji, ki naj bi
predstavljal »novince«, niso povsem novi;
Regoč z Reke so namreč zmagovalci letošnje-
ga WURM-a.
Ostale domače ksupine so na Novem roc-
ku že nastopale: Quod Masacre leta 1985,
Let3 leta 1987 in Miladojka vouneed leta
1989. Skupine so že dolgo na tej sceni in so
svoj nastop odigrale brez napak. Let3 so se
veselo svetili v fosforescentnih ženskih obla-
čilih, prav tako so bili našminkani, za konec
pa so požegnali občinstvo s perjem. Ouod
Masacre so nastopili v bermudah, pevec Ma-
rio Šelih je skušal dati občinstvu vzgled, ka-
ko se lahko ogreje. Miladojka Vouneed pa
tako premore cel koreografski nastop.
Po daljšem odmoru so nastopili še tuji
gostje: DISCIPLINATHA. Oder so si okrasi-
li z italijanski zastavami. Na velikem videoe-
kranu so vrteli posnetke korakajočih čet iz
druge svetovne vojne in prizore množičnih
nemirov. Pevca, oblečenega v uniformo, so
poslušalci ožigosali za fašista. Bobne so upo-
rabljali le pri vsakem drugem komadu, sicer
je bil ritem programiran in je korakal skupaj.
s četami na ekranu. Vse skupaj je spominjalo
na Laibach, le da so Disciplinatha manj vzvi-
šeno patetični, a bolj duhoviti. Posrečen je
komad, ko se ob kričanju pevca: »We need
love, ali need love« na ekranu prikazuje ko-
laž reklamnih prizorov, kjer nov tip avtomo-
bila prodajajo s pomočjo zaljubljenih pogle-
dov mladeniča in mladenke, potem pa re-
klamne prizore komentirajo s pornografski-
mi prizori v dovolj jasno sporočilo. Discipli-
natha torej ne ostajajo pri prikazovanju mili-
tantnosti italijanske družbe, ampak ironizira-
jo družbo kot celoto. Na ekranu korakajoče
čete in militantni nastop pade v občutje časa,
ki se \ vsej krutosti dogaja le nekaj kilome-
trov proč.
Naj dodam, da so bile Križanke polne, da
so se obiskovalci pritoževali nad toplim in
predragim pivom, da pa so bili potolaženi s
ceno vstopnic. Organizatorja R.O.P.O.T. in
RADIO ŠTUDENT sta si priskrbela spon-
zorje (Liberalnodemokratska stranka. Pivo-
varna Union. Grand hotel Union), ki so omo-
gočili vstop za borih 10 mark (230 dinarjev).
Vzporedno z Novim rockom 92 je potekalo
osmo srečanje Združenja evropskih neodvis-
nih promoterjev in agencij NETVVORK, ki
ga je organiziral Ropot, tudi član tega zdru-
ženja. Na Peklenskem dvorišču v Križankah
so odprli tudi javno tribuno na temo »Metel-
kova — zdaj ali nikoli«. Tribuna je aktualizi-
rala težnje tistih, ki želijo vojašnico na Metel-
kovi spremeniti v Mirovniški center, kjer bi
imela svoje prostore družbena gibanja in kjer
bi lahko uredili klube in razne koncertne
odre.
Slavko Podbrežnik
Nagradno turistično
vprašanje
Na prvo septembrsko vprašanje o tem, kako se imenuje pomožna
zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem starih grbov, smo do-
bili precej odgovorov in kar je najbolj razveseljivo, vsi so bili pravilni.
Pomožna zgodovinska veda. ki se ukvarja s preučevanjem starih grbov,
je heraldika. Nagrado — muzejske publikacije, družinsko vstopnico
za ogled muzejskih zbirk in spominek - prejme Boštjan Metličar,
Slovenja vas 51, 62250 Ptuj.
Srečko Lovrenčič, koordinator vodniške službe v Pokrajinskem
muzeju v Ptuju, je za danes pripra\il novo vprašanje: Kaj je bilo nekoč
v prostorih grajske restavracije'^d^vd&d za pravilen odgovor so mu-
zejske publikacije, družinska vstopnica za ogled muzejskih zbirk in
spominek. Odgovore pošljite do 5. oktobra na naslov: Radio-Tednik,
Raičeva ulica 6, Ptuj.
12 — TV SPOREDI
26. september 1991 - TEDNIK
TEDNIK - 26. september 1991
ZA RAZVEDRILO — 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
26. september 1991 - XEDNIK
Nova prodajalna
v Šikolah
Kmetijska zadruga Dravsko polje Lovrenc širi svojo trgovsko de-
javnost. Pred meseci so v Lovrencu prevzeli živilsko prodajalno, prejšnji
teden pa so v Šikolah odprli novo prodajno skladišče pri obstoječi pro-
dajalni ob cesti Ptuj—Pragersko.
V ograjenem prostoru je razstavljena kmetijska mehanizacija, ki jo
prodajajo po ugodnih cenah, tudi na kredit ali nekaj obrokov. Sicer pa
ima KZ Lovrenc štiri prodajalne z reprodukcijskim niaterialoifi (Šikole,
CMrkovce, Lovrenc in Sela). Kot je povedal direktor Jože Vidovič, se bo
zadruga preoblikovala v skladu z novo zakonodajo, zakon o denaciona-
lizaciji pa je ne bo prizadel, saj nima do nikogar nikakršnega zahtevka,
pa tudi sedanje zadružne lastnine nihče ne bo zahteval. Trenutno je v za-
drugi zaposlenih 25 delavcev, ima pa 250 članov.
JB
Novo prodajno skladišče v Šikolah.;
TEDNIK - 26. september 1991
OGLASI IN OBJAVE - 15
Tak je bodoči Haloški dom te dni. Na njem že plapola zastava LDS.
Predstavniki LDS in ptujske občinske vlade med podpisom pogodbe v
prostorih na Rodnem Vrhu. (Foto: M. Ozmec)
Na Rodnem Vrhu kmalu Haloški dom
Usoda do nedavno zapuščenih prostorov bivše osnovne šole
na Rodnem Vrhu sredi Haloz je, kot kaže, spet jasnejša. Pred-
stavniki LiberainodemoJiratske stranke Slovenije so namreč s
ptujsko občinsko vlado podpisali pogodbo o 30-letnem najemu
teh prostorov, ki naj bi kmalu postali Haloški dom. V njem bo v
kratkem odprta prva zasebna trgovina, ki si je domačini še kako
želijo, saj imajo sedaj do najbližje trgovine vsaj eno uro peš ho-
je. V Ha loškem domu pa nameravajo urediti tudi postojanko s
prenočišči za haloško planinsko pot ter prostore urediti do take
mere, da bo v njih možno organizirati šolo v naravi, likovne in
druge kolonije, tabore, seminarje ipd. Skratka temu do sedaj
skoraj pozabljenemu koncu prečudovitih Haloz naj bi v krat-
kem vlili novo življenje.
Predsednik ptujske vlade
Branko Brumen je ob podpisu
pogodbe dejal, da je projekt zelo
zanimiv. Izvršni svet se je zanj
odločil, ker sodi v spodbujanje
razvoja manj razvitih območij,
ker odpira novo življenje v Halo-
zah ipd. Čeprav smo iz ptujske
občine vložili v republiški sklad
za razvoj manj razvitih območij
že ogromna sredstva, se v končni
fazi moramo opreti predvsem na
lastne sile in Haloški dom je za-
gotovo dober prispevek k temu.
Jožef Školč, predsednik LDS,
je poudaril, da njegova stranka
nikoli ni obljubljala več, kot je
lahko dala ali storila, zato je bil
tudi tokrat z obljubami bolj
skop. Pomagali bomo, je dejal,
kolikor bo v naših močeh in pre-
pričan sem, da bo ta stavba ne-
koč lepo urejena, z novo vsebi-
no, ki pomeni tudi novo življenje
v teh krajih. Tudi ptujski župan
Vojteh Rajher je bil podpisa po-
godbe vesel in se je zavzel, da
čimprej pride do realizacije pro-
jekta Haloški dom. Zato so ime-
novali tudi z občinske strani po-
seben gradbeni odbor, ki bo pri
tem sodeloval.
Vilko Pešec (SDP), ki se je edi-
ni od predstavnikov drugih
strank odzval povabilu, je menil,
da je zamisel obnove šole zelo
dobra. Ni pomembno, kdo je dal
iniciativo, je poudaril, pomemb-
no je, da to pomeni napredek za
ta konec Haloz oziroma občine.
Predsednik ptujskega odbora
LDS Gabrijel Berlič pa je oblju-
bil, da bo Haloški dom odprt za
vse in za vsakogar, ki želi, da bi
to območje sredi Haloz spet zaži-
velo. To ne bo nikakršna stran-
karska postojanka, ampak turi-
stično-trgovski objekt odprtega
tipa, zato že sedaj vsi vabljeni!
._______.____.....M. Ozmec
Lipa zrasla tudi v Lancovi vasi
Lipa v Lancovi vasi ob sobotni otvoritvi.
Ena med največjimi vasmi v ptujski
občini — Lancova vas je bila doslej
brez trgovine. Od sobote pa je sredi
vasi odprta nova samopostrežna pro-
dajalna: odpdo jo je zasebno trgov-
sko podjetje Lipa iz Ptuja. Prodajalna
meri sto kvadratnih metrov, v njej pa
je vse. kar sodi v osnovno oskrbo.
Kot je dejal lastnik podjetja Marjan
Kostanjevec, bodo ponudbo razširili
tudi na gradbeni material in repro-
dukcijski material za kmetijstvo.
Lancovljani so trgovine veseli, pre-
cej se jih je zbralo na sobotni otvori-
tvi, zapeli in zaplesali pa so tudi člani
domačega folklornega društva. Nova
prodajalna je odprta vsak dan od 7.
do 19. ure. v soboto do 13., ob nede-
ljah pa od 9. do 11. ure.
........__________............JB
Predstavitev
varnostne opreme
in sredstev
Pri upravi za notranje zadeve v Ma-
riboru so pred kratkim ustanovili sve-
tovalno kriminalistično službo, kjer
lahko občani dobivajo nasvete o tem.
kako najbolje zavarovati svoje in
družbeno premoženje. V ta namen so
kriminalisti povabili k sodelovanju
nekaj proizvajalcev sodobne varno-
stne in zaščitne opreme in jo sedaj
predstavljajo občanom. Takšna pred-
stavitev bo v torek, 1., in v sredo, 2.
oktobra, tudi na Postaji milice v Ptu-
ju, zato vabijo vse, ki jih zanima, ka-
ko lahko zavarujejo svoje premoženje
pred nepridipravi, da se ta dva dneva
oglasijo od 9. do 17. ure. Poleg ogle-
da vseh možnih varnostnih in zašči-
tnih naprav vam bodo kriminalisti tu-
di svetovali, kdaj in kje oziroma v
kakšnem primeru lahko katere izmed
njih namestite v vašem stanovanju ali
zasebni hiši. Ne pozabite: večina vlo-
mov se zgodi zaradi premajhnega va-
rovanja premoženja!
-OM
Protest zaposlenih v
fizioterapiji Ptujskih toplic
štirinajst zaposlenih v fiziote-
rapiji zdravilišča Ptuiske toplice
je v ponedeljek prelcinilo delo.
Vodstvo podjetja jim tega dne ni
prisluhni o, saj je delavski svet o
njihovih zahtevah že razpravljal,
a jih ni sprejel. Izguba naj bi bila
prevelika, zato jim ne morejo za-
gotoviti lOO-odstotnega osnovne-
ga osebnega dohodka. Od prve-
ga januarja do 30. junija letos so
jim izplačevali 90-odstotni oseb-
ni dohodek, I. julija pa so jim ga
znižali še za 10 odstotkov. Preki-
nitev dela je po njihovem edina
prava pot, da pokažejo nezado-
voljstvo zaradi znižanih osebnih
dohodkov. Čeprav so njihove
plače nizke, delo v celoti opra-
vljajo, plane celo presegajo.
Zaposlene v fizioterapiji so ne-
zadovoljne tudi zaradi delovnih
razmer. Te se v devetih letih dela
niso bistveno izboljšale. »Zapra-
vljen« naj bi bil tudi denar tretje-
ga občinskega samoprispevka, ki
je bil namenjen za toplice. Poleg
tega je  Kmetijski kombinat v
preteklih letih zapravil veliko
iriložnost, da bi se toplice razvi-
e v pravi turistični center.
Vodstvo podjetja jih ni uspelo
prepričati, da poslujejo s tako vi-
soko izgubo. Fizioterapija je v
vseh zdravstvenih domovih in v
bolnišnicah profitni center, saj
pri svojem delu ne uporablja
dragih zdravil in rriateriala. Naj-
bolj jih jezi, da nihče ni reagiral
pravi čas, če so podatki o poslo-
vanju bili iz meseca v mesec
slabši. Osebni dohodki prvih lju-
di v podjetju pa zaradi slabih re-
zultatov niso bili nižji.
Nezadovoljstvo delavk fiziote-
rapije narašča; če se razmere ne
bodo spremenile, napovedujejo
novo prekinitev dela. Ne glede
na to, kdo ima prav, bi si nekdo
le moral vzeti čas in resno razmi-
sliti o nastalih težavah. Kriza je
povsod, z neodgovornim ravna-
njem jo samo poslabšujemo. Na-
vsezadnje škodi tudi ugledu
zdravilišča.
MG
Kulturni križemkražem
PTUJ • Zveza kulturnih organizacij bo v začetku oktobra obja-
vila razpis za gledališki abonma v ptujskem gledališču do konca letoš-
njega leta. Abonma bo, če bo prijavljenih vsaj 100 abonentov.
PTUJ # Na ustanovni seji so se v ponedeljek sestali člani sveta
zavoda Ljudske in študijske knjižnice Ptuj. Predsednik je postal Bran-
ko Resnik.
ČRNA KRONIKA
OTROK SKOČIL NA
CESTIŠČE PRED AVTO
Franc Rozinger iz Arbajterjeve
5 v Ptuju je v torek, 17. septem-
bra, ob 13.40 vozil osebni avto
po lokalni cesti od Ptuja proti
Zetalam. V bližini trgovine v
Podlehniku mu je z njegove de-
sne skočil na cesto 7-letni E. B.
Kljub zaviranju ni mogel prepre-
čiti trčenja in otroka je zbil po
cestišču. Otrok je prej stal na
bankini, nasproti je pripeljal av-
tobus in otrok je skočil proti nje-
mu, ne da bi bil pozoren na
osebni avto, ki je vozil iz ptujske
smeri. Posledice so bile neizogib-
ne. Hudo ranjenega otroka so
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Z AVTOM V ZIDANO
OGRAJO IN V SMRT
Po magistralni cesti od Ptuja
proti Mariboru je v torek, 17.
septembra, nekaj po 22. uri vozil
osebni avto 35-letni Stjepan Les-
jak iz Malega Mihajlovca pri Ča-
kovcu. Za Slovenjo vasjo je v
blagem levem ovinku nenadoma
zapeljal v desno s cestišča na
travnati pas. Potem je trčil v zid
ograje pri hiši Slovenja vas 50 a.
Pri trčenju je Stjepan Lesjak do-
bil tako hude poškodbe, daje na
kraju nesreče umrl.
VOZNIKA AVTA IN
MOPEDA HUDO RANJENA
V sredo, 18. septembra, ob
4.35 je po magistralni cesti od
Maribora proti Šentilju vozil
osebni avto yugo Jakob Mohor-
ko iz Ul. B. Kraigherja 17 v Ptu-
ju. Za naseljem Kaniža je v des-
nem ostrem ovinku zapeljal čez
polno črto na nasprotni vozni
pas, po katerem se je prav tedaj
pripeljal na kolesu z motorjem
Stanislav Pleteršek iz Šentilja.
Osebni avto je trčil v mopedista,
ki ga je vrglo na cestišče, kjer je
hudo ranjen obležal. Hudo se je
ranil tudi voznik Mohorko. Oba
so prepeljali v mariborsko bol-
nišnico.
ČELNO TRČENJE
Od Ptuja proti Slovenski Bi-
strici je v petek, 20. septembra,
ob 13.40 vozil reševalno vozilo
Franc Kramar iz Dobrove ul. 13
v Ljubljani. Zunaj naselja Spod-
nja Nova vas pri Slovenski Bi-
strici je začel prehitevati vozilo
pred seboj. Prav tedaj je nasproti
pravilno pripeljal osebni avto
Branko Babic iz Zagreba. Prišlo
je do čelnega trčenja, v katerem
je bil Babic hudo poškodovan in
so ga prepeljali v mariborsko
bolnišnico. Kramarje bil le lažje
ranjen.
KOLESARKA HUDO
RANJENA
Na Potrčevi cesti v Ptuju v kri-
žišču z Župančičevo ulico je v
petek, 20. septembra, ob 14.15
prišlo do prometne nezgode, v
kateri je bila hudo ranjena kole-
sarka Dragica Mlakar iz Žgečeve
ulice 8 v Ptuju. Kolesarka se je
peljala po Potrčevi cesti iz smeri
Rogoznice. V križišču z Županči-
čevo ulico je začela zavijati levo,
da bi prečkala križišče. Prav te-
daj je v križišče pripeljal z oseb-
nim avtom Nuredin Šalja iz Ma-
ribora, ki trčenja ni mogel pre-
prečiti. Hudo ranjeno kolesarko
so prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
MOPEDIST UMRL NA
KRAJU NEZGODE
Po lokalni cesti od Prvencev
proti Borovcem se je v petek, 20.
septembra, ob 18.30 peljal na ko-
lesu z motorjem 39-letni Maks
Majcenovič z Belskega Vrha, KS
Zavrč. Ko je v Borovcih pripeljal
do križišča z magistralno cesto
Ptuj —Ormož, ni upošteval pro-
metnega znaka in vozila ni usta-
vil. Zapeljal je v križišče v trenut-
ku, ko je iz ormoške smeri pripe-
ljal tovornjak s prikolico, ki ga je
vozil italijanski državljan Gian-
piero Aviando; trčenja ni mogel
preprečiti. Majcenovič je na ce-
stišču obležal mrtev, njegov mo-
ped pa zmečkan pod tovornja-
kom.
NA MEJNEM PREHODU V
GRUŠKOVJU ZASEGLI
OROŽJE
Budno oko ptujskih policistov,
ki nadzirajo tudi mejno kontrol-
no točko v Gruškovju, KS Pod-
lehnik, se je v četrtek, 19. sep-
tembra, ustavilo na osebnem av-
tomobilu z nemško registracijo,
ki ga je vozil naš državljan J. D.
iz Ormoža. Preiskali so vozilo in
v njem odkrili razstavljenih in po
delih zapakiranih kar 27 pušk, 26
poteznih in eno vinčesterko,
povrh pa še okoli 120 nabojev.
Vozilo in orožje so zaplenili, kr-
šilce pa prijavili javnemu tožil-
stvu.
Pred dnevi so policisti na mej-
ni kontrolni točki v Gruškovju
bili spet uspešni. Pri izstopu iz
Slovenije so Zagrebčanu zasegli
pištolo in 40 nabojev, ker ni imel
ustreznih dovoljenj, zato so ga
sodniku za prekrške predlagali v
postopek.
Organi, ki. varujejo meje slo-
venske države, in cariniki na
mejnih prehodih imajo podobne
uspehe tudi drugje. Napete raz-
mere na območju razpadajoče
Jugoslavije spodbujajo mnoge,
da bi na lahek način veliko za-
služili. Puška v tujini stane npr.
okoli 1400 DEM, na črnem trgu
doma pa jo prodajo od 3 do 4
krat dražje. Prav zato je budnost
naših carinikov in delavcev orga-
nov notranjih zadev potrebna in
upravičena.
Z AVTOM V OBCESTNI
JAREK
Po lokalni cesti proti Miklavžu
pri Ormožu se je v ponedeljek,
23. septembra, peljala z osebnim
avtomobilom Darja Štampar iz
Vuzmetinec 16. Zaradi neprila-
gojene hitrosti po mokrem in
spolzkem cestišču je v desnem
nepreglednem ovinku zapeljala
na nasprotni vozni pas in v obce-
stni jarek, kjer je avto obstal.
Štamparjeva se je pri tem hudo
poškodovala in so jo prepeljali v
ptuisko bolnišnico.
FF
Orožje, ki so ga ptujski policisti našli v prtljažniku avtomobila.
DOMAČA:
1. GLORIA, OBLJUBI MI     Božidar VVolfand
2. SEDEM DNI - Pop Design
3. MOJ MORNARČEK     Helena Blagne
4. OJ, MARIČKA, KOK" STE FAJN - Ringlšpil
5. TRI GRENKE SOLZE - Stane Vidmar
6. BILO JE KRIVO LE VINO     Aleksander Jež
7. O, META - Polet
TUJA:
1. STOP THE WAR IN CROATIA - Tomislav Ivčič
2. (EVERVTHING 1 DO) I DO IT FOR YOU - Bryan
Adams
3. SAILING ON THE SEVEN SEAS - OMD
4. SO HARD - PSB
5. WIND OF CHANGE - Scorpions
6. BABY, BABY - Amy Grant
7. THE SHOOP SHOOP SONG - Cher
Lestvica bo na sporedu Radia FHuj v soboto, 28. septembra, ob
18. uri. Sestavljena je na osnovi vsakodnevnih glasovanj za
uspešnico dneva in glasbenih želja po pošti v septembru.
Lestvica
2 krat 7
osebna kronika
RODILE SO: Tanja Janežič,
Mihovci 61, Ivanjkovci — Petro;
Olga Plejnšek, Tomaž 20, — Jer-
nejo; Marija Kames, Voča Do-
hja 205, Ivanec — Daliborja; Jo-
žica Belec, Cvetkovci 90, Pod-
gorci — Roka; Štefanija Kralj,
Virje otok 8, Cestica — Alena;
Sanja Žiher, Biljevec 50, Maruše-
vec — Ivano; Tatjana Horvat,
Zag. odreda 12, Krapina — de-
klico; Marija Janžekovič, Hla-
ponci 43, Polenšak — deklico;
Teodora Ivanuša, Ljutomerska
12, Ormož; Viktorija Hajšek, Va-
roš 30, Makole — deklico; Jelka
Gregorec, K mitreju 5, Ptuj —
Jana; Marjana Šepič, Rogatec 39
— Katarino; Sonja Mlakar, Pod-
vinci 127, Ptuj — Dejana; Ljubi-
ca Hudinčec, Ježovec 77, Bednja
Ivanec — Martino; Brigita
Krajnc, Barislavci 17 — Marka;
Bernarda Slodnjak, Brezovci 8,
Polenšak — deklico; Slavica Pe-
tek, Cvetkovci 107, Podgorci —
dečka; Jolanda Mandelc, Breg
43, Majšperk — dečka; Klavdija
Žafran-Dolenc, Lovrenc na Dr.
polju 37/b — deklico; Sanja Lo-
vrič, Zagrebška 8, Nuštar, občina
Vinkovci — Hrvoja; Zdenka Zo-
reč, Zamušani 50, Gorišnica —
Tamaro; Suzana Gold, Igman-
ska 14, Varaždin — dečka; Ne-
venka Horvat, Vratno otok 9, Ce-
stica, Varaždin — Siniša; Kar-
men Kovačič, M. Tita 92, Vido-
vec, Varaždin — deklico; Renata
Lebar, Vlahovičeva 7, Kidričevo
— Marjana.
POROKE - PTUJ: Marjan
Lukačič, Maribor, Maistrova uli-
ca 9/a, in Slavica Vesenjak, Ptuj,
Bezjakova ulica 3; Marjan Fuks,
Mali Okič 54, in Slavka Kranjc,
Slatina 33/a; Stanislav Šmigoc
in Marija Cafuta, Podlehnik 23;
Jožef Gerečnik, Kidričevo, Ul. B.
Kraigherja II, in Romana Per-
šuh, Stražgonjca 44; Klaus Ber-
ger, Rabelčja vas 17/a, in Simo-
na Lenart, Destrnik 24; Drago
Ciglar in Marta Kolarič, Dorna-
va 117; Martin Terbuc in Vida
Filipaja, Ptuj, Volkmerjeva cesta
11; Zlatko Muhič, Ptuj, Zidan-
škova ul. 26, in Branka Butala,
Ptuj, Mariborska c. 18; Albin
Kremberger, Dolič 25, in Ivica
Petrovič, Žabjak 38; Bojan Turk,
Stražgonjca 55, in Romana Br-
glez, Sikole 2; Robertino Sevšek
in Albina Gabrovec, Kidričevo,
Ul. Borisa Kraigherja 7.
UMRLI SO: Ana Pernat, Žu-
pečja vas 12, roj. 1908 — u. 4.
septembra 1991; Marija Soko,
Ptuj, Mariborska c. 41, roj. 1921
— u. 19. septembra 1991; Alojz
Petrijan, Hajdoše 59/b, roj. 1929
— u. 19. septembra 1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO — TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in gl. urednik,) Ludvik Ko-
tar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oiiver Težak.
Naslov RADIO — TEDNIK, Rai-
čeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel
(062)    771-226;    faks    (062)
771-223.
Celoletna naročnina 850,00 di-
narjev, za tujino 1.740,00 dinar-
jev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400—603—31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.