fT5sT M V % 4 v EH NAŠIH PETDESET LET Slavnostna akademija eposredni prenos slovenskega TV oddelka deželnega sedeža RAI Primorski Kulturni Center Lojze Bratuž Sobota, 25. 2. 2012 ob 20.30 VSTOP Z VABILI NEDELJA, 19. FEBRUARJA 2012 Št. 42 (20.365) leto LXVIII. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Začetek je pravi, izid pa še negotov Vlasta Bernard Italijansko gospodarstvo bo letos doživelo popolno recesijo, o skromni rasti pa bo mogoče govoriti šele prihodnje leto. Guverner italijanske centralne banke Ignazio Visco je včeraj v svojem prvem javnem govoru na letnem zborovanju finančnikov v Parmi uradno potrdil napovedi, ki so sicer znane že nekaj časa. Njegova analiza je bila trda, vključno s kritiko bančnega sistema, ker je skrajno omejil kreditno podporo podjetjem. Protiutež njegovi neizprosni analizi notranjih in evropskih finančnih in gospodarskih razmer pa je bila polna podpora Montijevi vladi. Po guvernerjevi oceni je tehnična vlada »naredila korake naprej, ki si jih prej ne bi mogli predstavljati«, a je šele na začetku poti. Po prilagoditvi pokojninskega sistema jo čakajo še reforme za povečanje učinkovitosti davčnega sistema, okrepitev boja proti davčnemu utajevanju, revizija javne porabe in racionalizacija predpisov, institucij in praks, ki »držijo vkleščene energije, dušijo konkurenčnost podjetij in votlijo pričakovanja mladih«. Skratka, po prvih pogumnih korakih na področju stabilizacije javnih financ čakajo Montijevo vlado ukrepi za oživitev gospodarske rasti. Liberalizacije, konkurenčnejše okolje za vlaganja, učinkovitejša javna uprava in sodstvo, preprečevanje korupcije in davčnih prekrškov so podlaga, na kateri se lahko začne nova rast, je prepričan Visco, ki na evropskem prizorišču pričakuje nadaljevanje reforme modela upravljanja. Igra je sinhrona, rezultat pa vse prej kot gotov. Razmere so še preveč nestabilne, da bi tej tekmi lahko napovedovali ugoden izid. ITALIJA - Po oceni guvernerja Banke Italije Ignazia Visca Kriza se ni polegla Monti ubral pravo smer Banke premočno stisnile kreditne pipe - Iz recesije šele prihodnje leto 45. KRAŠKI PUST - V lepem vremenu in veselem razpoloženju Zmagali praprovski nevtrini Voz iz Praprota že tretjič zapored - Med skupinami slavile lego kocke in možički s Padrič in Gropade OPČINE - Praprovski nevtrini so po hitrosti svetlobe premagali letošnjo pustno konkurenco na 45. Kraškem pustu. Zmaga je tretjič zapored namreč romala v Praprot, ki je blestel z vozom posvečenim naj- manjšim delcem poznane snovi, Gel-minijevi, Hackovi in Einsteinu. Med skupinami pa se je na zmagovalno stopničko povzpela Luna puhna s Pa-drič-Gropade, ki je presenetila z izvrstnimi kostumi iz sveta lego kock. Lepo vreme je na Opčine privabilo veliko radovednežev, ki so se zadržali do 18. ure, ko so na pustnem borjaču Prosvetnega doma slovesno razglasili letošnje zmagovalce. Na 2., 3. 14. in 15. strani i ii innn II J U MU Vanja Devetak 1 L_ O I I O I I I o 111 111 i IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in obnovljivi energetski viri v Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva, pel let...) znamke ett^* ŠEMPOLflJ 1 /D6, TS TEL. B4B-2BB312 MOB. 347-6282B79 v sodelovanju: GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRAND0U GROUP s.r.1 crnmmmmm Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) | tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 PARMA - Montijeva vlada je s svojo ekonomsko politiko naredila »napredek, ki si ga prej ne bi mogli predstavljati«, je ocenil guverner Banke Italije Ignazio Visco v svojem prvem javnem govoru, odkar je prevzel odgovorni položaj. Na kongresu italijanskih finančnih posrednikov Forex je bil guverner kritičen do bančnega sistema, ki je zaprl kreditne pipe (samo decembra lani so se posojila podjetjem znižala za 20 milijard evrov), tako kot tudi do Evrope, ki se ji je zataknilo pri reševanju Grčije. Montijevo vlado pa čaka še ogromno dela, če naj po letošnji recesiji upamo na gospodarsko oživitev v letu 2013. Na 26. strani Župan Cosolini o prenovi nabrežja Na 4. strani Naš intervju s predsednikom grške pravoslavne skupnosti Na 5. strani Smrtna nesreča v gozdu ob reki Ter Na 9. strani Goričane vznemiril požar na Sabotinu Na 9. strani V Milanu razstava o bojiščih na Grmadi Na 27. strani BAZOVICA ul. Srečko Kosovel 3 GOSTILNA ■« od ponedeljka do sobote od 11.00 do 22.30 nedelja .od 18.00 do 22.30 TBI. 040 0220103 - 040 0221334 2 Nedelja, 19. februarja 2012 45. KRAŠKI PUST KRAŠKI PUST - Med vozovi tretjič zmagali Praprovci, med skupinami Padriče in Gropada Veliko hudomušne domišljije a tudi izvajalske spretnosti Navdih v politiki a ne samo - Najboljši so se res izkazali z dodelanostjo vozov in kostumov I Pošlji svoje fotografije na www. primorski.eu . ali na naslov elektronske pošte . tiskarna@primorski.eu Nevtrini so po hitrosti svetlobe premagali tudi pustno konkurenco. O tem smo se prepričali na letošnji 45. izvedbi Kraškega pusta, kjer je voz iz Pra-prota z naslovom »Ma ta tunel?« osvojil prvo mesto. Poleg čudovitih nevtri-nov iz Praprota je med skupinami slavila Luna Puhna iz Padrič in Gropade, ki je letos ponovno presenetila z izvrstnimi kostumi iz sveta lego kock. Ob najmanjših delcih poznane snovi in zimzeleni otroški igrači je openska povorka postregla s številnimi družbeno-političnimi temami. Med najbolj obravnavami je bila seveda italijanska politična scena s prvim ministrom Montijem na čelu, ki je navdihnil predvsem Opence z remontom Italije in Bazovce, kjer se je premier spremenil v vampirja. Finančne težave državljanov so kot rdeča nit povezovale tudi skupine, kjer je bila besedna igra na račun smrkcev oz. puffov in dolgov-pufov kar dobro obrabljena. Če pa so se smrkci pritoževali, so čarovniki iz Boljunca težave kar pometali stran. Nepolitična scena Nekateri so se preprosto odločili, da žgočega finančnega trenutka ne bodo obravnavali. Med temi so v polno zadele zmagovite lego kocke, nič manj dobre pa niso bile cvrte sardine iz Konto-vela in Proseka ali kotaleče se žoge osnovne šole iz Romjana. Med skupinami, vendar izven konkurence, so velik aplavz poželi gostje društva Ravinis iz videmskega Paulara, ki so s čudovitimi, a kar težkimi, srebrnimi, zlatimi in modrimi maskami na eleganten način uprizorili lunine mene. Poleg videmskih gostov si posebno omembo zaslužijo tudi pustarji iz Merč, edini predstavniki iz sosednje Slovenije. Zamislili so si kar edinstveni voz, na katerega so ob priložnosti 45. izvedbe postavili ogromno torto s 45 svečkami. Celotno pustno sceno je na Dunajski ulici uokvirila tudi številna množica gledalcev. Prijetni sončni žarki so po večtedenskem mrzlem vremenu privabili precejšnjo število mask, predvsem družin z najmanjšimi, ki so nestrpno čakali na mimohod prvih vozov in skupin. Čakanja je bilo konec nekaj minut čez 14. uro, ko sta se s kočijo pripeljala kralj Tuone Krodeghin in Kraljica Matilda Šalamin, spremljala jih je v kuharje oblečena banda Viktorja Parme iz Trebč. Zaobljuba dveh županov Ob povezovanju Petra Verča in Ni-kol Križmančič, so si na osrednji tribuni sledili pravi pustarski prizori, kjer so glavno vlogo odigravali prisotni politični predstavniki. Županja dolinske občine se je med mimohodom voza iz občine Zgonik zaobljubila tamkajšnjemu županu Mirku Sardoču, ki je vestno spremljal voz svojih mladih občanov. Openci pa so si privoščili tržaškega župana Cosolinija in mu okoli vratu zavezali zastavo Severne lige. Tudi Zgo-ničani niso bili za manj: uprizorili so celo manjši pustni atentat na senatorko Blažino, ki pa je sovaščanom kar prizanesla. Med najbolj izvirnimi potezami pa gre omeniti nastop mladinskih svetovnih prvakov v jadranju, Simona Sivitza Košute in Jaša Farnetija, ki sta se peljala v torpednem čolnu za bazoviškim vozom. Navzoče je pozdravil tudi predsednik odbora Kraškega pusta Igor Popolna lestvica vozov in skupin na strani 14 Na spodnji fotografiji zgoniški Sherwood, kjer bogati kradejo revežem, tu zraven pa romjanske žogice kroma Malalan, zahvalili pa se je predvsem delu mladih, brez katerih bi se povorka Kraškega pusta iz leta v leto težko uveljavljala. Zadnji, vendar prvi Povorko je kot zadnji po vrstnem redu zaključil voz iz Praprota. Ta je bil kasneje, po biblijskem načelu »zadnji bodo prvi«, tudi proglašen za zmago- valca in to tretjič zapored. Zmagovalnemu vozu pa gre nedvomno pripisati izredno dodelanost voza in kostumov, na katerih je bilo skupno prilepljenih več kot 1000 lesketajočih plastičnih kroglic, iz obupane Einsteinove glave, ki se je na vozu dvigovala iz krste, je štrlelo preko 5000 las izdelanih iz prožnih trstik. Predstavniki vseh devetih vozov in desetih skupin so se nato zbrali na osrednjem prizorišču v Prosvetnem domu, kjer se je ob prisotnosti kraljice in kralja Kraškega pusta, glasbi Kraških muzikantov in nastopu plesnih skupin KD Tabor in društva Škamperle, prijetno pustno vzdušje nadaljevalo vse do razglasitve zmagovalcev, pri čemer so se največ veselili ravno Praprovci ter združeni vasi Padriče-Gropada. Slavje se je ob vzklikih »Živijo pust!« ter plesu in glasbi nadaljevalo vse do večernih ur. Andrej Marušič OPČINE - Komentarji in ocene ob robu sprevoda Toplo vreme in vzdušje Sprehod med množico veseljakov vseh starosti - Večinoma so se ocene vozov ujemale z uradnimi Tudi 45. Kraški pust se je uspešno zaključil. Ob sončnem in »toplem« vremenu (v teh dneh se je živo srebro v termometrih povzpelo krepko nad ničlo) se je na Opčinah zbrala številna množica veseljakov. Vseh starosti seveda, saj je pust »fe-šta« prav za vse: od malčkov v vozičkih oblečenih v plišaste obleke, do starejših ljudi, ki se ne več našemijo, a se vseeno radi pridružijo zabavi pustnega sprevoda in plešejo v Prosvetnem domu, dokler ansambel ne zaigra zadnjega akorda. Po dolgih letih sem si povorko ogledala kot gledalka izza prenosnih pregrad več fotografij na www.primorski.eu Pustno veselje je predsinoči zavladalo tudi v Kulturnem domu, kjer je SSG ponudilo izredno ponovitev komedije Šoferji za vse čase, potem pa še sproščeno plesno zabavo kroma pri križišču za Bazovico. Lahko bi rekla, da je vzdušje za pregradami ravno tako veselo kot med šemami v sprevodu. Večina gledalcev je našemljenih v najrazličnejše obleke. Preproste in ne. Nekdo si nadene na glavo le poseben klobuk sestavljen iz časopisnih strani, Primorskega dnevnika seveda. Vsi veselo komentirajo vozove in skupine: »Gargamel nima rdečih čevljev« ali »Glej!Proseška godba je oblečena v nogometaše (po več kot desetih letih je končno zamenjala obleke eskimcev op.a.)«. Letos sta z bazoviškim vozom nastopila tudi nihče drug kot mladinska svetovna prvaka v olimpijskem razredu 470 v jadranju Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. S čim sta se peljala s Pikel-ca do Brdine? Kako drugače, če ne z ladjo! Po povorki sem se sprehodila za že-leznimipregradami in po dvorišču Prosvetnega doma, da bi prisluhnila mnenjem ljudi o letošnjem 45. Kraškem pustu. Najprej sem se seveda ustavila pri Petru Verču in Nikol Krizmancic, ki sta letos prvič napovedovala na povorki in nagrajevanju. »Mogoče, ker prihajam iz mesta, nisem ravno pustni navdušenec. Kljub temu sem se zabaval v tej novi vlogi. Všeč mi je bilo, da sem se lahko oblekel v Petra Pana, ker sem to že celih 30 let,« je povedal novinar Peter. Študentka logopedije, sodelavka Športela in na-vijačica Nikol je bila zelo presenečena, da so jo sploh poklicali za to vlogo. »Sprva sem Igorju Malalanu rekla ne. Rajši sem na drugi strani kamere in ne pred reflektorji. Pust mi je všeč, sem se zabavala. Počaščena sem bila, da so me povabili.« Kralja Tuoneta Krodeghina in kraljico Matildo Šalamin sem ujela pred odrom v Prosvetnem domu. »Čudovito! Bilo je naporno, a zelo prijetna izkušnja, saj prinese veliko zadoščenj. Praprot se bo gotovo prebil na zmagovalni oder,« je dejala kraljica, ki je to vlogo obleka že drugič. »Važno, da zmaga pust!,« je dejal kralj. Povorko si je ogledal tudi Konto-velov košarkar Jan, ki je ob zaključku zbežal na tekmo. »Povorka se mi je zdela nekoliko revna. Občuti se krizo tudi pri pustu. Vozovi so sicer bili standardni, kot ostala leta. Pri maskah se je videlo, da so "šparali". Najlepše so bile lego kocke iz Padrič in Gropade.« Podobno mnenje je izrazil tudi Iztok Furlanič, predsednik tržaškega občinskega sveta. »Z vsega začetka je bilo jasno, kdo so zmagovalci: med vozovi Op-čine in med skupinami Padriče-Gro-pada. Kakovost je bila običajna. Mogoče je bila povorka bolj skromna v primerjavi s prejšnjimi leti. Kriza je vidna povsod.« Učiteljica Ani iz Repna si je prvič ogledala povorko v prvi vrsti. »Zelo lepo! Najlepša sta bila voz iz Bazovice in skupina Luna Puhna.« Sandri z Opčin je bila povorka zelo všeč. »Čudovita!Po-vorka je bila zelo tekoča, po navadi se je kaj zataknilo in so se veliko ustavljali. Najbolj všeč sta mi bila voz s Pra-prota in lego kocke iz Padrič in Gropa-de.« Nikol iz Gabrovca so bili najbolj všeč Padriče-Gropada ter Praprot in Zgonik. Splošno mnenje ljudi pa je bilo zelo pozitivno. Velika večina je povorko pohvalila, zmagovalci pa so baje bili znani že pred razglasitvijo. Med skupinami prav gotovo, saj so vsem bile všeč lego kocke. Zgledale so kot prave. Med vozovi pa so se mnenja razlikovala. Med prve tri so se po ljudskem mnenju uvrstili Praprot, Bazovica in Opčine. Andreja Farneti 45. KRAŠKI PUST Nedelja, 19. februarja 2012 4 Nedelja, 19. februarja 2012 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Tiskovna konferenca župana Roberta Cosolinija Med prioritetami uprave prenova nekaterih stavb in nabrežja Obnoviti najprej palači Carciotti in Biserini - Župan zadovoljen z oceno spletne strani Lonely Planet Bilo je pred približno enim letom, natančneje 29. januarja 2011, ko je takratni županski kandidat Roberto Cosolini v intervjuju za naš dnevnik spregovoril o nekaterih svojih željah in načrtih. Volilna kampanja se ni bila še začela, izhodišče za pogovor je bila javnomnenjska raziskava Tra la gente - Med ljudmi, ki jo je opravil njegov štab. V tistem intervjuju je bodoči župan med drugim pojasnil svojo vizijo tržaškega nabrežja, tistega »waterfronta«, ki gre od starega pristanišča do železniške postaje pri Sv. Andreju. O bodoči namembnosti 4. pomola starega pristanišča, eni »tistih čudovitih struktur, ki so 90% neizrabljene, prazne. Podobno je z nekdanjo glavno ribarnico, skladiščem vin, območjem Campo Marzio.« Županski kandidat se je takrat tudi javno obvezal, da bo, če bo izvoljen, na nabrežju uredil mladinski center, »prostor, v katerem bi mladi lahko študirali do poznih ur, kar je danes mogoče samo na precej odročni glavni univerzi. Mladi potrebujejo tudi prostore, v katerih bi vadili s svojimi glasbenimi in gledališkimi skupinami, prirejali koncerte, predstave. Ponudbo bi lahko dopolnili poletna arena, bar ali restavracija, kar bi ustvarilo tudi nekaj novih delovnih mest.« Včeraj je tržaški župan Roberto Co-solini sklical tiskovno konferenco, da bi predstavil »položaj in perspektive« nepremičnin, ki naj bi jih Občina namenila kulturi. Govor je bil, resnici na ljubo, predvsem o položaju, pred koncem marca pa naj bi občinska uprava predstavila tudi perspektive - smernice, na podlagi katerih namerava preurediti in ovrednotiti nekatere občinske stavbe. Veliko več župan ni želel razkriti in je raje spregovoril o zaskrbljujočem položaju, ki je po njegovi oceni nastal, ker je prejšnja uprava zanemarjala in podcenjevala kulturni potencial mesta. In ker ni bila sposobna pripraviti pravega strateškega načrta za njegov zagon. Za Lonely Planet je Trst št.1 O tem, resnici na ljubo, priča tudi lestvica »desetih najbolj neizpetih krajev na svetu«, ki jo je pred nekaj dnevi objavila spletna stran www.lonelyplanet.com. Prvo mesto te lestvice zaseda ravno Trst, ki ima zaradi svoje geografske lege, slavne zgodovine in mešanice kultur iz- reden potencial: zakaj ni to »neobičajno italijansko mesto« na vrhu najbolj obiskanih krajev, se sprašuje založnik popularnih turističnih vodičev. Župan Cosolini je nad oceno seveda zadovoljen, istočasno pa se zaveda, da bi ta tržaška očarljivost morala biti bolj donosna. Zato je prepričan, da bi se morala med Miramarom, mestnim nabrežjem in Sv. Andrejem odvijati turistično atraktivna pot, na kateri bi obiskovalci (in domačini) uživali ob pogledu na morje in bogati kulturni ter arhitekturni dediščini mesta. Kako? Trenutno je znano le, da na občini pripravljajo »idejni natečaj« za preureditev nekdanje ribarnice v muzej znanosti. Tega naj bi razpisali v kratkem, pred koncem leta 2013 pa naj bi Salone de-gli incanti tudi predali novemu namenu. Trenutno je prav tako jasno, da je prioriteta občinske uprave sanacija in prenova palač Carciotti in Biserini. Vremenske razmere zadnjih tednov, ko je zaradi burje popustila turkizna streha Car-ciottijeve palače, zaradi mraza pa so počile cevi občinske knjižnice na Trgu Hortis, so ponovno opozorile na dejstvo, da potrebujemo pogumnejše rešitve, meni župan: a tudi okrog 35 milijonov evrov. Občina te vsote nima, zato je Coso-lini pozval deželno upravo, naj ji priskoči na pomoč: zavedati se je treba, da je Trst največje turistično bogastvo te dežele in temu primerna naj bo tudi naložba v njegovo kulturno ponudbo. To je naložba v industrijo mesta, je prepričan župan. Samo deželna pomoč pa ne bo dovolj, o prodaji palače Biserini je nepojmljivo razmišljati, saj gre za simbol izrednega knjižničarskega bogastva tega mesta, meni župan, zato pa bo potrebno boljše tržiti druge občinske nepremičnine. Prav tako je treba odpraviti plačevanje nepotrebnih najemnin in raje bolje reorganizirati delovanje nekaterih občinskih uradov. V to smer gre na primer prenova nekdanje podružnice šole Carli (v Ulici Teatro romano), v katero naj bi se kmalu preselili nekateri občinski uradi. Tudi na področju logistike primanjkuje strateški načrt, na podlagi katerega preurediti namembnost nekaterih občinskih nepremičnin: Cosolinijeva uprava je zato prisotnim uradom naročila ustanovitev tehničnega odbora, ki naj ga pripravi. Kmalu znana usoda skladišča vin? Cosolini kot omenjeno ni želel razkriti, kakšne konkretne ukrepe namerava njegova uprava uresničiti na tržaškem nabrežju. Se bo na območje Sv. Andreja preselil naravoslovni muzej, ki ga je kratkovidnost prejšnje občinske uprave odselila v premajhne prostore odročne Ulico Tominz? Županu bi taka rešitev ustrezala, a želi prej slišati mnenje izvedencev. V kratkem naj bi vsekakor predstavili načrt za prenovo skladišča vin, ki se nahaja v bližini nekdanje ribarnice in je v lasti Fundacije CRT. Po županovih besedah je dogovor v končni fazi, njegova vsebina pa ostaja skrivnost. Znano je le, da bi prenovljeni prostori razpolagali z okrog 2.400 kvadratnimi metri površine. Kdo ve, morda pa bo tam zrastel tisti mladinski center, ki ga je Cosolini obljubljal, ko je bil »le« županski kandidat ... Poljanka Dolhar Tekmovanje mladih študentov-astronomov Danes in jutri bo tržaški astronomski observatorij priredil tekmovanj za mlade študente od 14. do 17. leta starosti. Dogodka, ki se vključuje v meddeželni del italijanske astronomske olimpijade, se bo udeležilo 26 mladih, ki bo odgovarjalo na vprašanja iz splošne astronomije. Želve in druga miramarska čuda Miramarski morski park, ki je te dni zastopan na milanski turistični borzi, ponuja danes dve priložnosti za neposreden stik z naravo. Ob 11. uri bomo spoznavali morsko želvo, plazilca, ki se je prilagodil življenju v morju. V Sredozemlju poznamo tri vrste morskih želv, v Tržaškem zalivu pa je najlažje naleteti na vrsto caretta caretta. Prav želvam pa je posvečena današnja delavnica za otroke med 5. in 10. letom starosti. Zbiranje ob 11. uri pri miramar-skem gradiču (vstopnina je šest evrov, bon za štiri delavnice stane 20 evrov). Ob 15.30 (spet zbiranje pri gradiču) pa bo napočil čas za sprehod po centru za obiskovalce in ogled akvarija pod vodstvom biologa organizacije WWF. Vstopnina znaša pet evrov, za otroke in člane WWF pa štiri evre. Zvočna nedelja ... v grljanskem centru Znanstveni imaginarij Science Center v Grljanu bo danes na stežaj odprl svoja vrata obiskovalcem med 10. in 20. uro. Tako kot vsako nedeljo je tudi danes ob 16. uri predvidena otroška delavnica (za malčke od 5. do 11. leta). Nedeljski znanstveniki se bodo tokrat ukvarjali z zvokom: najmlajši bodo poskrbeli za dežno palico, malo večji pa bodo zvok kar lovili. Svojo prisotnost lahko potrdite na številki 040/224424. Joga in meditacija v škedenjskem društvu Na sedežu škedenjskega društva Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) se nadaljuje tečaj joge, meditacije in relaksacije. Gre za tehnike, ki jih po vsem svetu uporabljajo za spoznavanje telesa, možganov in duše. Telefonska številka društva je 040-307665. UL. MAZZINI Spremembe v voznem redu avtobusov Z jutrišnjim dnem bo prišlo do manjše spremembe v mestnem avtobusnem prometu na območju Ul. Mazzini. Občina napoveduje namreč začetek del za odstranitev kovinskega tira stream, ki so ga pred leti vkopali v omenjeni ulici in je tam ostal, četudi nov prevozni sistem ni nikoli zagledal luči sveta. Odstranjevanje bo dokaj zahtevno in naj bi trajalo 120 zaporednih delovnih dni. Delali bodo po odsekih, da bi povzročali čim manj nevšečnosti pešcem. Kar zadeva številne avtobusne proge po Mazzinije- vi ulici, bodo avtobusi še naprej redno peljali v smeri s Trga Gol-doni proti nabrežju. Avtobuse, ki vozijo v nasprotni smeri, pa bodo za časa trajanja del na posameznih odsekih preusmerili na Korzo Italia. V tem času naj bi občina preverjala učinke enosmernega prometa, ki ga namerava vnesti kot trajno rešitev v prometni načrt. NŠK - Razstava na ogled do pomladi Stene krasijo fotografije Nike Furlani Mlada ustvarjalka Nika Furlani kroma V Narodni in študijski knjižnici so na ogled fotografije Nike Furlani, mlade ustvarjalke, ki se je zapisala fotografiji. Občinstvu se predstavlja z zbirko rahločutnih avtoportretov v belih kvadratnih okvirjih različnih velikosti. Lirično navdahnjene podobe je na odprtju prestavil Matevž Paternoster, njen mentor na višji strokovni šoli Srečka Kosovela v Sežani - smer fotografija, ki je poudaril njeno ustvarjalnost in nagnjenje k iskanju vedno novih razsežnosti fotografskega izražanja. Dogodek je z dvema skladbama uokvirila flavtistka Barbara Ferluga, ki študira flavto na tržaškem konservatoriju. Razstava bo v knjižnici na ogled do pomladi. DOM GLASBE - Nocoj Odprta lekcija-koncert izjemne irske harfistke Dom Glasbe v Trstu bo ponovno gostil seminar keltske harfe s koncertom priznanega irskega mojstra. Dogodek je priredilo društvo Girotondo d'arpe oz. njegova predsednica, harfistka Tatiana Donis, pedagoginja na šoli Glasbene matice in v centru E. Komel. Tokrat bodo sodelujoči harfisti delovali od 18. do 20. februarja pod mentorstvom glasbenice mednarodnega slovesa Dearbhail Finnegan (na sliki). Harfistka je doma iz Nobberja, kjer se je leta 1670 rodil tudi legendarni harfist in skladatelj O'Carolan. Diplomirala je na irski Kraljevi glasbeni akademiji in postala članica najbolj znanega orkestra harf, to je Belfast Harp Orchestra. Leta 1992 je ustanovila akademijo za mlade harfiste v Meathu in je poskrbela, da bi učenci ob individualnem študiju redno vežbali tudi v šolskih ansamblih in orkestru. Dejavna je tudi kot dirigentka in skladateljica. Kot reprezentančna irska koncertantka je večkrat igrala ob pomembnih inštitucio-nalnih priložnostih, na primer za ameriška predsednika Clintona in Obamo. Nocoj, 19. februarja, ob 21. uri bo Finneganova izvedla v Domu glasbe v Trstu odprto lekcijo-koncert s prostim vstopom, na katerega so vabljeni vsi ljubitelji irske glasbe, ki bodo imeli priložnost prisluhniti izvedbam znamenite poznavalke in interpretke bogate glasbene tradicije irskega naroda. ROP / TRST Nedelja, 19. februarja 2012 5 NAŠ INTERVJU - Novi predsednik grške pravoslavne skupnosti v Trstu Stelios Ritsos Ponosni so na svojo zgodovino, na ladjarje, trgovce in človekoljube Položaj v Grčiji nas zelo skrbi, varčevalni ukrepi so za gospodarstvo pogubni » Inž. Stelios Ritsos je januarja postal predsednik grške pravoslavne skupnosti v Trstu, nasledil je profesorja Antonia So-fianopula. Predsednika izvoli vsako leto svet skupnosti, ki šteje trenutno 15 svetnikov. Ritsos je po rodu z otoka Chios (Kios), ki leži streljaj od turške obale. Tam je več let delal na pristaniški kapitaniji. V Trst je prvič prispel kot študent leta 1968, pozneje pa se je vrnil v to mesto, saj je njegova žena Trža-čanka. Obiskali smo ga na sedežu grške skupnosti, tik ob cerkvi sv. Nikolaja in za hotelom Filoxenia. Kakšno vlogo ima grška pravoslavna skupnost? Naše delovanje ureja statut iz leta 1784. Staro besedilo je zelo popolno in zaobjema razna področja. Skupnost mora v prvi vrsti spodbujati kulturne in verske dejavnosti. V tem poslopju pa imamo tudi večerno šolo grškega jezika, ki sprejema tudi otroke drugih narodnosti. Obiskuje jo okrog 50 otrok. Ob tem naj omenim še šolo grškega jezika za odrasle, ki pa deluje v okviru grške kulturne fundacije. Člani grške skupnosti so tako potomci starih tržaških družin kot novejši priseljenci. Tako je. V 60. letih, ko sem prišel študirat v Trst, so stare krajevne grške družine predstavljale večino, danes pa nekateri njihovi potomci ne govorijo grško. Jezik pa je na splošno kar dobro ohranjen in s šolo ga še utrjujemo. Potomci najstarejših družin pravzaprav izginjajo, medtem pa so v Trst prispeli še številni Grki. Marsikdo je študiral na tržaški univerzi - nekateri so se po diplomi vrnili v domovino, drugi so ostali. Tretji pa so v Trstu iz službenih razlogov. Delajo npr. pri ladjarski družbi Agemar, ki ima urade v Pireju, Trstu, New Yorku in Londonu. Koliko Grkov je v Trstu? V skupnost je vpisanih okrog dvesto članov, v Furlaniji-Julijski krajini pa je Grkov približno tisoč, ne več. Kdaj je bila skupnost ustanovljena? Ustanovili so jo leta 1782, Grki pa so živeli v Trstu že veliko prej. Sprva niso bili tako številni in aktivni, ker v Trstu še ni bilo prostega pristanišča. Ko je avstrijsko cesarstvo spodbudilo trgovske izmenjave med zahodom in vzhodom, so se Trstu odprle pomorske trgovske poti. Grški ladjarji so bili takrat tudi uspešni trgovci in mnogi so se priselili v Trst, kjer je bila med drugim zagotovljena verska svoboda. Trgovci so na Črnem morju vse do leta 1917 veliko poslovali tudi s carsko Rusijo, od koder so uvažali žito, iz Azije pa bombaž, dišave in drugo. V obratno smer so prevažali evropske industrijske izdelke. Grki so bili posredniki in vse je temeljilo na podjetniški iniciativi, saj v tistih ča- « Stelios Ritsos in notranjost grške pravoslavne cerkve sv. Nikolaja na tržaškem mestnem nabrežju kroma sih ni bilo multinacionalnih družb, kakršne poznamo danes. Trgovci so ustvarili kapital, ki so ga morali nekje hraniti, zato so v Trstu ustanovili banke. Potrebovali so seveda tudi zavarovalnice, kot sta RAS in Generali. Tako je nastala še tržaška borza. Ko je v nekem mestu veliko ljudi in denarja, pa so potrebne nove šole, cerkve, bolnišnice, gledališča in najrazličnejše storitve. Tedaj so Grki gradili tudi razkošne palače. Kakšne občutke imate ob pogledu na propadajočo palačo Carciotti? To je velika škoda. Lastnik večjega dela palač in drugih stavb je danes Občina. Grki so svoj čas zgradili palačo Carciotti, ustanovili gledališče Verdi, palača s kavarno Cafle degli Specchi pa se je nekoč imenovala Casa Stratti (po grški rodbini Strati). Na območju kina Ariston je bila fundacija Hadgi-consta z zavodom za otroke s posebnimi potrebami. Ta grška družina je mestu poklonila svojo vilo, pod pogojem, da bodo v njej skrbeli za otroke. Trst pa je to dragoceno zapuščino zanemaril. Kdo jo je zanemaril? Občina. Potem imamo sklad Skara-mangas, ki ga je dal ustanoviti grški poslovnež z otoka Chios, od koder sem jaz doma. Skaramangas je imel blizu Pireja znamenite ladjedelnice z uradi v Londonu, živel pa je v Trstu. Njegov edini sin je umrl pri 23 letih, on pa je večino svojega premoženja - v glavnem nepremičnine -zapustil skladu, ki z iztržki deli prispevke šolam in ustanovam. Grški podjetniki so imeli navado, da so nekaj dali družbi in to je danes tudi poslanstvo naše skupnosti. Z razpoložljivimi sredstvi skušamo pomagati ljudem, ki so v stiski, kot so recimo upokojenci, brezdomci ali bolniki. Imate stike s slovensko manjšino? Poleti smo sodelovali v nizu prireditev Trieste mosaico di culture (Trst mozaik kultur), kjer so bile prisotne vse krajevne skupnosti. Na sporedu so bile predstavitve knjig, filmi in drugi dogodki. Preidiva k neprijetni aktualni temi. Kako doživljajo tržaški Grki ekonomsko krizo, ki pretresa Grčijo? Zelo nas skrbi. Žal nismo vsak dan v neposrednem stiku s tamkajšnjo stvarnostjo, ki je zelo žalostna. Varčevalni ukrepi so za grško gospodarstvo po splošnih ocenah pogubni. Rezultati so na dlani. Mi spremljamo dogajanje od zunaj, a vsak dan črpamo informacije. Vsakič, ko se v Grčiji reši problem, nastane drugi. Zadnji primer je iz prejšnjega tedna. V nedeljo je grški parlament izglasoval zadnje varčevalne ukrepe, potem ko je pred časom že prišlo do nižanja plač in pokojnin ter višanja davkov. To so bili naknadni ukrepi, ko se številni državljani že tako težko preživljajo. Življenjski stroški so v Grčiji na evropskem nivoju - cene elektrike, vode in živilskih izdelkov so podobne italijanskim. Povprečna delavska plača znaša 1200 evrov bruto, minimalne plače pa bodo zdaj padle pod mejo 600 evrov bruto. Kljub temu je parlament izglasoval ukrepe, protestniki pa so zažgali polovico Aten in povzročili za 1,5 milijarde evrov škode. EU pa je naslednji dan vztrajala, da mora Grčija izbrskati še 320 milijonov manjkajočih evrov. Ob tem pa morajo voditelji vseh strank pisno obljubiti, da bodo po volitvah spoštovali dogovore. Dobro vemo, da jim levičarske stranke aprior- NABREZINA Nekdanja ravnateljica Mladostnih devetdeset let prof. Zlatke Milič Antonini V osmici Fabec v Mavhinjah se je pred kratkim zbrala številna in vesela družba na čast devetdesetletnice prof. Zlatke Milič Antonini, nekdanje dolgoletne ravnateljice na šoli Iga Grudna v Na-brežini. Številka let zgleda dokaj visoka, ko pa pogledaš sla-vljenko, bi tisto deve-tico pravzaprav najraje obrnil na glavo. Pokončna, nasmejana, živih oči je na praznovanju sprejemala goste, pela in se živahno pogovarjala ves čas. Rojstni dan je bil sicer že jeseni, ampak slavljenka je želela praznovati v primernem okolju in v pravi družbi, zato smo počakali na odprtje osmice pri Zvonki, članici ene od skupin joge pri SKD Igo Gruden, kamor je zahajala tudi Zlatka do pred kratkim. In to je družba, ki drži skupaj že vsaj deset let. Kaj bi ne! Redno tedensko srečevanje pri telovadbi pa občasne pizze ob določenih praznikih, pa lepi ljudje seveda in leta, ki se nabirajo, vse to je povezalo družbo, da je ob tej priložnosti Zlatki zapela in zaželela še na mnoga zdrava, zadovoljna leta. PUST Danes miljski sprevod, v torek tržaški Če je ne bo vreme zagodlo, bodo Milje danes pustno razpoložene. Živobarvne maske bodo preplavile mestne ulice, saj se bo ob 13.30 začel tradicionalni pustni sprevod. Prireditelji napovedujejo letos nad 2000 pustarjev, ki bodo rajali ob slikovitih alegoričnih vozovih. Zmagovalca bodo razglasili ob 18.30 na Marco-nijevem trgu. Sicer bo veselo tudi po mestu, in sicer na Velikem trgu, kjer bo danes ob 11.30 predaja ključev mesta kralju in kraljici pusta ... za nekaj dni bosta onadva odgovorna za (ne)red v mestu. Pustni vrvež pa bo prevzel od 15.30 še Škedenj s sprevodom ma-škar ob glasbeni spremljavi godb na pihala. Veliko številnejši bo sprevod pustnih vozov, ki bo v torek ob 14. uri startal s Trga Oberdan v smeri Velikega trga. Udeležila se ga bosta tudi voz z Opčin in Vasi Občine Zgo-nik. Zmagovalca bodo razglasili ob 16. uri ob nastopu Rikija Malve. NARODNI DOM V torek o trilogiji V imenu države Trilogija V imenu države velja za največji projekt preiskovalnega novinarstva na Slovenskem. Avtorja Matej Šurc in Blaž Zgaga sta namreč preučila na tisoče papirjev in se pogovarjala z mnogimi neposrednimi pričami dogodkov, ki jih opisujeta. Nastale so tri knjige, ki so izšle pri založbi Sanje in javnosti predstavljajo afero, v katero so vpleteni številni slovenski vodilni politiki: preprodajo orožja iz slovenskih skladišč nekdanje Jugoslovanske ljudske armade na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino ter posledično zlorabo politične moči in prikrivanje nezakonitega ravnanja. Novinarja sta za prvo knjigo trilogije prejela mednarodno nagrado Organizacije za medije Jugovzhodne Evrope (Seemo), ki deluje pod okriljem Mednarodnega inštituta za medije (IPI). V torek, 21. februarja, bosta Šurc in Zgaga gosta Slovenskega kluba. V Narodnem domu (Ulica Filzi 14) se bo z njima pogovarjal Dušan Jelinčič. Pričetek ob 18. uri. no nasprotujejo, vodjo socialistične stranke Papandreuja pa bodo v kratkem zamenjali. Evropske institucije menda ne zaupajo grškim politikom, ker so le-ti slabo vladali in prikrivali proračunske postavke. Evropski zavezniki so s posojili vseskozi prodajali Grčiji rakete, oklepna vozila, fregate in letala. Tako mora Grčija plačevati obresti, da lahko straži meje Evropske unije. Grčija je zahtevala od EU, naj ona poskrbi za obrambo svojih meja, da ne bo Grčija porabila 7% svojega BDP za vojsko. Poleg tega pa je grška konservativna vlada pred leti povabila funkcionarje Euro-stata, naj pregledajo grško bilanco. Prišli so in ugotovili, da je v glavnem vse v redu. S tem nočem opravičevati grškega sistema, v katerem je veliko napak. Vsi moramo spoštovati pravila, to je alfa in omega. Eurostat objavlja razpredelnico o prihodkih in izdatkih posameznih držav, edino Grčija pa je več let imela ob podatku o izdatkih zvezdico, ker obrambni stroški niso bili znani. Prav zaradi posojil, o katerih sem prej govoril. A kdo ima največ težav z obrambo meje? Problem Grčije je Turčija. Grkov je 10 milijonov, Turkov pa 80 milijonov. Vsako novo letalo zelo obremenjuje grški proračun. Tako grška kot turška vlada pa nista bili dovolj pogumni in razsodni, da bi omejili obrambne stroške in se zoperstavili interesom vojaške industrije. Z mojega otoka mirno opazujemo turško obalo in ugotavljamo, da so vojaške napetosti povsem brezsmiselne. Aljoša Fonda DOM BARTOLI Dim v domu za ostarele, delo za gasilce V občinskem domu za ostarele Casa Bartoli v Ul. Marchesetti je včeraj dopoldne prišlo do manjšega požara. Nekaj pred 10.30 se je iz prazne kapele začelo kaditi, dim se je razširil po bližnjem hodniku, kjer je bilo takrat kakih deset gostov doma. Dvajset uslužbencev je nemudoma ukrepalo in goste pospremilo v druge sobe, medtem pa je v dom prispelo trinajst gasilcev iz Trsta in Milj. Služba 118 je odpeljala dva uslužbenca doma, ki sta se zaradi vdihavanja plinov počutila slabo, oba pa sta kmalu zapustila bolnico. Gasilci so pregledali zakajene prostore in pogasili požar, katerega vzroki niso znani. Tržaška občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari je povedala, da so vse knjige in lesene klopi v kapeli nepoškodovane. Požar se je morda vnel pri kaki električni žici. Škoda je omejena, kapela pa bo za nekaj časa neuporabna. Na prizorišču so bili tudi policisti in karabinjerji. Poti v pesku ... v sredo na kavi v Tržaški knjigarni V okviru srečanj Na kavi s knjigo bodo v Tržaški knjigarni v sredo ob 10. uri predstavili knjižni prvenec Poti v pesku mlade avtorice Anjel Lavin. 16-letna Anjel je fantazijski roman napisala in domiselno ilustrirala že kot osnovnošolka (pravzaprav kot srednješolka - pri nas), v sredo pa se bo predstavila tudi s projekcijo ilustracij in fotografij. O njenem delu in ustvarjalnosti bo spregovorila Karin Lavin. Pripravo knjige za izdajo je podprla in omogočila Osnovna šola Dutovlje. Podaljšan rok natečaja ob 20-letnici Slovenije Mladinska skupina Mladi za Prihodnost ter društvi Virgil Šček in Anton Gregorčič obveščajo višje-šolce, da je termin za oddajo del za literarni natečaj Grmada v pristanu, ob 20. obletnici Republike Slovenije podaljšan za 10 dni iz organizacijskih razlogov. Rok oddaje je torej premeščen na 29. februar 2012. Literarna dela lahko pošljete na email: mladizaprihodnost@slovenska-skupnost.org Petra Majdič v oddaji Važno je sodelovati V četrti oddaji niza Važno je sodelovati, ki bo na sporedu na valovih radia Trst A, v torek, 21. februarja, v sklopu Studia D ob 12.15, ponovitev pa bo na sporedu ob v sredo 22.2. ob 14.10, se bo urednica Vida Valenčič pogovarjala s slovensko tekačico na smučeh Petro Majdič. Oddajo vodi in pripravlja Peter Rustja. Festival tržaške popevke: spletna zmagovalka pesem Riflessi di luna Prvič je letos tudi publika glasovala za najboljšo pesem na festivalu tržaške popevke. Po spletu je svojo preferenco oddalo kar 6855 oseb in to celo iz Avstralije, Argentine in Brazilije. Zmagovalna pesem po spletu je bila Riflessi di luna (2136 glasov), ki sta jo zapela Davide Ardito in Adriano Manteo. Druga je bila CO se diventa ve-ci (1773 glasov), tretja pa No te digo (1036 glasov). www.primorski.eu1 r ■ 6 Nedelja, 19. februarja 2012 TRST / PROSEK - V Kulturnem domu ob prazniku slovenske kulture Poklon Zdravku Kantetu in njegovim proseškim podobam Slavnostna govornica Majda Cibic, razstavo Kantetovih fotografij je predstavil Andrej Furlan Ob prazniku slovenske kulture se je v Kulturnem domu na Proseku domači kraj spomnil in počastil zaslužnega vaš-čana, ki je v svojem življenju veliko prispeval za domačo vas, zlasti za dvig god-benega in glasbenega delovanja. Zdrav-ko Kante (1919-1988) je bil trgovec, v središču Proseka je vodil trgovino z je-stvinami, bil je organist in godbenik, dolgo je bil kapelnik proseške godbe, v medvojnem času je stopil v partizane, kjer mu je stala ob strani tudi glasba, saj je bil član igralske skupine IX. korpusa. Bil pa je tudi strasten fotograf. Ta vidik njegovega ustvarjalnega dela sta želela postaviti v ospredje dramsko društvo Jaka Štoka in Godbeno društvo Prosek z odprtjem fotografske razstave Zdravko Kante -Proseške podobe. »Naj bo praznik slovenske kulture namenjen zlasti tistim, ki so v preteklosti redkokdaj stopali v ospredje, a so kljub temu v življenju veliko ustvarili. Če me torej kdo v teh februarskih s kulturo prepojenih dneh vpraša, kaj mi sploh osebno pomeni dan kulture, bo moj odgovor zelo preprost: to je najprej srčno čutenje in odprtost do bližnjega, navezanost na ma-terni jezik ter pripadnost malemu narodu in domačemu okolju, v katerem sem se rodila, v katerem živim in v katerem delujem,« je med drugim v prodornem slavnostnem nagovoru poudarila prof. Majda Cibic in uokvirila pojem kulture, ki mora z univerzalno razsežnostjo segati najprej do človeškega srca. »Ko bo vsak začutil utrip lastnega bitja in lastne biti, bomo znali prisluhniti vsakomur in takrat bo resnično zaživel praznik kulture, predvsem praznik srčne kulture.« Fotografije združujejo v sebi dva pola: preteklost in sedanjost ter prevzemajo vlogo povezovalca, se je v predstavitvenih besedah uvodoma približal k proseškim podobam etnolog in fotograf Andrej Furlan in z veliko strokovnostjo ter ljubeznijo do te oblike izražanja popeljal polno proseško dvorano v svet neponovljivih trenutkov. Prva velika zasluga Zdravka Kanteta je dokumentiranje naglih družbenih in teritorialnih sprememb v povojnem času. Druga moč fotografije pa je njena več- DSI - Jutri Ekumenski večer z evangeličani Jutrišnji večer v DSI bo posvečen spoznavanju evangeličanske skupnosti v Sloveniji, ki jo bo predstavil škof Geza Er-niš s sodelavci. Evangeličanov v Sloveniji je nekaj manj kot 20 tisoč. Razdeljeni so v 13 cerkvenih občin, glavnina pa jih živi v Prekmurju. Navezujejo se na Primoža Trubarja, čeprav so jih proti-reformacija in Habsburžani popolnoma zatrli. Ohranili so se edinole ponekod v Prekmurju in Porabju. V drugi polovici 18. stoletja je ogrskoslovenski pastor Šte-van Kuzmič izdal prevod svetega pisma v prekmurskem narečju, ki ga še danes uporabljajo pri cerkvenih obredih. V 19. stoletju so nemško govoreči protestantski priseljenci ustanovili nove evangeličanske cerkvene občine v Ljubljani, Celju in Mariboru. Po drugi svetovni vojni evangeličanske dejavnosti v teh mestih niso bile možne; šele v petdesetih letih so jugoslovanske oblasti dovolile ponovno odprtje cerkva v Ljubljani ter v Mariboru. Danes so tamkajšnji evange-ličani večinoma priseljenci iz Prekmur-ja ter njihovi potomci. Današnja evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji se je organizirala na podlagi statuta iz leta 1977 in je članica Svetovne luteranske zveze in Konference evropskih cerkva. Jutrišnje srečanje ob 20.30 v Pe-terlinovi dvorani z evangeličani iz Prek-murja bo vodil Dušan Jakomin. Na odru proseška godba na pihala s slavnostno govornico Majdo Cibic, na panojih pa pogled na razstavo fotografij kroma plastna sporočilnost. Zunanja sporočilnost se zaustavlja pri informacijah, ki jih neposredno dobimo na samem posnetku, obstaja pa še globlja sporočilnost, ki pa jo lahko razkrijejo le neposredni udeleženci na fotografiji ali tisti, ki jih spomin in druge izkušnje še vežejo na določen dogodek. Furlan je podčrtal še en vidik razstave: do nedelje so bile fotografije le del družinskega kroga, razstava pa jih je prinesla v skupno zavest. »Greza enkraten dar, ki ga Zdravko Kante poklanja svoji vasi, a ne pozabimo, da smo dolžni ta spomin zapisat, ohranit.« Zato je Furlan predlagal, da se zabeleži vse podatke o vsebini slik in tudi o občutkih pripadnosti skupnosti, ki jih opazovalcu sporočajo fotografije. V končnem delu predstavitve je Andrej Furlan postavil še dodaten izziv, prečesati vse domove na Pro-seku in Kontovelu, preslikati fotografsko gradivo, ga arhivirati in morda tudi izdati zadevno publikacijo. Večer je z nastopom sooblikovalo Godbeno društvo Prosek pod vodstvom Iva Bašiča, z dvema pesmima je nastopila tudi solopevka Tina Renar, spored pa je povezovala Kim Furlan. SK in ZSKD Delavnica za učinkovito sporočanje Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev prirejata delavnico Kako promovira-mo društveno delovanje - pridobivanje izkušenj pri pisanju in sporočanju v okviru projekta Center mladinske kreativnosti s prispevkom Avtonomne dežele FJK. Delavnica bo v soboto, 3. marca 2012, od 10. do 12. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. San Francesco 20, II. nadstropje. Delavnica je namenjena vsem, ki se v društvih že ukvarjajo s pisanjem člankov in promocijo društvene dejavnosti, kot tudi začetnikom, ki bi se s temi vsebinami želeli prvič seznaniti, ter dijakom in študentom. Predhodno znanje ni potrebno. Vodila jo bo novinarka Poljanka Dolhar. Udeležba je brezplačna. Za informacije in prijave se zainteresirani lahko obrnejo na tržaški urad ZSKD ali po telefonu št. 040-635626 oz. e-mailu in-fo@zskd.org. Vljudno vabljeni! in DOLINA - Otroški vrtci Didaktičnega ravnateljstva Dolina Pojte, pojte drobne ptice ... pozdravite dan slovenske kulture COL - Na osnovni šoli Alojza Gradnika Teden slovenske kulture Ustvarjalne delavnice in kvizi v spomin na Franceta Prešerna - S prispevki kupili nekaj starih izvodov Prešernovih slikanic Na Osnovni šoli Alojza Gradnika na Colu je med 6. in 10. februarjem potekal Teden slovenske kulture, v okviru katerega se je zvrstila vrsta ustvarjalnih delavnic in knjižnih kvizov v počastitev spomina na pesnika Franceta Prešerna. Na šoli so ob tej priložnosti predvajali zanimiv dokumentarec o življenju in delu največjega slovenskega poeta, nato so si učenci v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu ogledali predstavo Ci-fromanija. V Prosvetnem domu na Op-činah so v sklopu pobude Prešerno skupaj, ki jo prirejajo kulturna društva vzhodnega Krasa, prisluhnili še glasbeni pravljici Črni saksofon v izvedbi Glasbene mladine Slovenije. Prav na dan slovenske kulture, 8. februarja, pa so na šolo povabili profesorja za slovenščino in primerjalno književnost na Univerzi v Novi Gorici dr. Zorana Božiča, avtorja obsežne monografije z naslovom Slovenska literatura v šoli in Prešeren. Ugledni gost iz Slovenije je otrokom na razumljiv in poljuden način približal Prešernovo poetiko in jim razkril marsikatero zanimivost o pesnikovem življenju in delu. Poučno srečanje s priznanim predavateljem so sooblikovali tudi učenci z recitacijami in petjem Prešernovih poezij, na koncu pa je seveda zadonela tudi Prešernova Zdravljica. Na Colu so si ob slovenskem kulturnem prazniku z denarjem, zbranim od prostovoljnih prispevkov vaščanov, za šolsko knjižnico kupili nekaj starih izvodov Prešernovih slikanic, ki imajo posebno dragoceno vrednost, saj gre za redke izdaje, ki so že zdavnaj pošle, prizadevni učitelji pa so jih staknili v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani in v knjigarni Libris v Kopru. Te dni so na šoli prejeli v dar tudi koristen delovni pripomoček, fotokopirni stroj, ki jim ga je odstopilo podjetje Koimpex. Omeniti gre tudi, da so repentabr- ski učenci 9. februarja, kot edina šola s slovenskim učnim jezikom v Italiji sodelovali na otroški pevski reviji Canta-bimbo v gledališču Orazio Bobbio v Trstu. Za igrico Alica v čudežni deželi, ki so jo odigrali v lanskem šolskem letu, pa so prejeli priznanje Mladi oder 2011. Nagrado podeljuje Slovenska prosveta, izročili pa so jo v ponedeljek, 13. februarja, na Prešernovi proslavi v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. (IŠ) Z gledališko predstavo gledališča Lalanit Pojte, pojte, drobne ptice so malčki otroških vrtcev Didaktičnega ravnateljstva Dolina v četrtek, 9. februarja, pozdravili slovenski kulturni praznik. Redki so med nami, ki ne poznajo zbirke slovenskih ljudskih otroških pesmic Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice, ki jih je zbrala in uredila Kristina Brenkova. Če ne, pa se prav gotovo vsi spomnimo pesmic, ob katerih smo zrasli: Majhna sem bila, piške sem pasla, Bar-čica po morju plava, Po Koroškem po Kranjskem že ajda zori in druge. Vse bogastvo slovenske otroške kulturne dediščine je v prijetno, dinamično in etnološko bogato gledališko predstavo, pisano na kožo otroškim gledalcem, združila avtorica besedila, dra-maturginja in režiserka Nena Močnik. Mrakovček Premrakovček, godec iz pesniške zbirke Pojte, pojte, drobne ptice, se znajde v veliki zagati, saj je ukradel pero najlepše in najmogočnejše ptice daleč naokoli: Šaraptice. Ta se mu maščuje in njegove ptice zaklene v kletko, ključ pa odvrže v široka ajdova polja. Godec se s pomočjo čarobnega kolesa odpravi na potovanje skozi otroške ljudske pesmice in izštevanke, v katerih v rokah Iune Ornik oživijo Anzej Panzej, Tinčica Minčica in drugi junaki, ki mu pomagajo pri iskanju ključa. Otroci so skozi predstavo spoznali preplet ljudskega izročila in številnih ljudskih likov, pestrost in zvočnost ljudskih glasbil od dud do drumle, za kar je poskrbel Andrej Fon, z zelo sodobno tematiko materialno nenasitnostjo in ošab-nostjo, ki jo v predstavi izvrstno predstavi Iuna Ornik v vlogi Šaraptice. Čeprav gre za prikaz drugega časa in vsebin, ki jih nekateri otroci, ki živijo v povsem sodobnem mestnem okolju sploh ne poznajo več, od žetve na polju, mlinarja in njegovega dela, pa do sejma in njegovega pomena za otroke, pa je glavno sporočilo zelo sodobno: vztrajnost. Z vztrajnostjo lahko premagamo tudi na videz nepremostljive ovire, kot je trud za izpustitev zaprtih ptic in nenazadnje, z vztrajnostjo se lahko naučimo peti brez prevare, kot si je za to prizadevala tudi Šaraptica. Otrokom vrtcev Didaktičnega ravnateljstva v Dolini je predstava zagotovo popestrila kulturni praznik, kar so potrdili s spontanim in bučnim aplavzom ter s sodelovanjem v predstavi, ko so Šarap-tici pomagali, da bi se naučila peti. Obenem bi se otroci in vzgojiteljice želeli zahvaliti Didaktičnemu ravnateljstvu Dolina, ki jim je omogočilo to nepozabno kulturno doživetje. Vzgojiteljica Cvetka Kožlin / TRST Nedelja, 19. februarja 2012 7 ^ KD F. Venturini SLOVENSKI KLUB mm v torek, 21. februarja 2012 PREDSTAVITI z avtorjema Matejem Šurcem in Blažem Zgago se bo pogovarjal Dušan Jelinčič Srečanje bo potekalo v Narodnem domu, ul. Filzi spričetkom ob18h SZ BOR, ŠPORTNA SOLA TRST in SKD ŠKAMPERLE vabijo na Otroško * .pjjts^no rajanje Danes, 19. februarja in torek, 21. februarja 2012 od 15.30 do 19.00 na stadionu Prvega maja. VSTOP PROST za otroke v spremstvu staršev!! TOTEHl™ ANIMACIJA PLES z ANSAMBLOM POPUSTI Včeraj danes SKD J. RAP0TEC - KLUB B.K.B. organizirata danes, 19.2., od 15. do 20. ure v torek, 21.2., od 16. do 20. ure v domu A. Ukmar Miro pri Domju I Zabaval bo ansambel RemiK I * » Vabljeni! • , J 2. PUSTNO ŠAGRO v ogrevanem šotoru v parku v Prebenegu Jutri, 20. februarja 2012 ples s skupino ANDE ČASA DEI Torek, 21. februarja 2012 ples s skupino ROXIE in Dj Smola ŽIVIO PU2T! £ ttpt* C aOTOfll-HALE-OOFtl.] Alfonso Prisco in Alice Di Luca, Alessio Mottica in Anna Cosolo, Werner Sancin in Claudia Derler, Riccardo Tripodi in Ramona Ciro, Bruno Arbanassi in Marianna Lucafo, Paolo Micali in Annarita Baz-zara, Francesco Corsale in Giuseppa Ca-rollo, Andrea Cagnin in Karolina Geci, Michele Kraljevic in Matilde Di Pretorio, Jacques Parisi in Barbara Padoani, Fabio Ferraro in Ivana Semi, Stefan Germani in Michela Novacco, Paolo Serravallo in Jasmine Mauri, Franco Ritossa in Barbara Brun, Roberto Sergi in Monica Dougan. [I] Lekarne Danes, NEDELJA, 19. februarja 2012 JULIJAN Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 17.36 - Dolžina dneva 10.34 - Luna vzide ob 5.17 in zatone ob 15.14 Jutri, PONEDELJEK, 20. februarja 2012 LEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,9 stopinje C, zračni tlak 1024 mb raste, vlaga 75-odstotna, veter 7 km na uro seve-ro-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 6,4 stopinje C. OKLICI: Gianluigi Potenza in Sara Porto-lan, Paolo Marussi in Gabriela Cristina Paunescu, Alberto Meli in Arianna Masci, Alessio Del Fabbro in Lorenza Mamolo, Nedelja, 19. februarja 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costalunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040 630213. Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. februarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Oširek S. Var-dabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1, Kor-zo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 - 040 631661. www.farmacistitrieste.it +* MULTISTAGE EVENT *** NAJVEČJE PUSTOVANJE NA KRASU! i W Ä &RIŠČIKI - 21. FEBRUAR 2D 13 <0" HAPPY DAY * KRAŠKI M UZfKANTJE * ALTER E&O V CRIMINAL TRASH NITE DJ 80H30 * flJ LC3E ■ DDPPIA LIBlDlNE ffiDH AU5GNIA HÜTTE ALYOSHA PARS DJ + ZOAPI S DJ Ä + JANKA VALO ÜJ H'Jibitrpr-'ii ■ ="■ Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 — na ekumensko — srečanje z evangeličanskim škofom v Sloveniji Gezom Ernišo Začetek ob 20. uri 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ......... üb' rtrtimv tiMvict m mir* * Helnekcn AMBASCIATORI - 16.20, 19.00, 21.40 »War Horse«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Iron Lady«. CINECITY - 10.50, 13.05, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Com'e bello far l'amore«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Tre uomini e una pecora«; 15.00, 19.50 »40 Carati«; 11.00, 14.30, 17.05, 19.40, 22.15 »Hugo Cabret«; 21.30 »Millennium - Uomini che odiano le donne«; 17.10, 22.00 »Mission Impossible - Pro-tocollo fantasma«; 14.30, 16.50, 19.10 »Benvenuti al Nord«; 11.00, 15.30, 18.30, 21.30 »War Horse«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 20.00, 22.10 »In time«; 10.55, 12.50 »Alvin Superstar - Si salvi chi puo«. FELLINI - 16.00, 20.00 »The Help«; 18.20, 22.20 »The artist«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.50, 17.50, 19.55, 22.10 »Hugo Cabret«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Paradiso amaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.05, 20.00 »Albert Nobbs«; 22.00 »L'arte di vincere«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 21.00 »Griva-sti vojak«; 19.10 »Izlet«; 16.50, 19.00, 21.10 »Jack in Jill«; 16.20, 21.20 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.50 »Sherlock Holmes: Igra senc«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.15, 11.55, 13.15, 15.15, 16.05, 17.20 »Obuti maček 3D«; 12.55, 14.55, 16.55 »Obuti maček (sinhr.)«; 12.05, 21.00 »Grivasti vojak«; 17.00 »Podzemlje: Prebujenje 3D«; 12.00, 14.20, 19.00, 21.20 »Zaobljuba ljubezni«; 13.55, 18.05, 20.15 »Potovanje v središče zemlje 2 3D«; 15.05, 17.05, 19.05 »Izlet«; 12.20, 14.30, 16.40, 18.50, 21.05 »To je vojna!«; 19.20, 21.30 »Nevidni jezdec 3D«; 18.55, 21.25 »Varna hiša«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Com'e bello far l'amore«; 15.15 »Alvin Superstar 3«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »In time«; 15.15 »Il gatto con gli stivali«; Dvorana 3: 15.30, 18.45, 20.30 »Tre uomini e una pecora«; 18.30 »Benvenuti al Nord«; 15.40, 22.10 »Star wars«; Dvorana 4: 17.10, 22.15 »Jack e Jill«; 18.00, 20.05 »Hugo Cabret 3D«. SUPER - 15.45 »I Muppet«; 17.30, 21.40 »Millenium - Uomini che odiano le don-ne«; 20.00 »40 carati«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 18.00, 20.40 »War Horse«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »In time«; 16.15 »The Muppets«; Dvorana 3: 16.00, 18.15, 20.40 »Hugo Cabret 3D (dig.)«; Dvorana 4: 15.15, 17.30, 20.00, 22.00 »Com'e bello far l'amore«; Dvorana 5: 17.50, 19.50 »Tre uomini e una pecora«; 15.30, 22.10 »Benvenuti al Nord«. 51 Šolske vesti BODOČI VIŠJEŠOLCI, POZOR! Na zavodu Žige Zoisa smo vam na razpolago za morebitna pojasnila v zvezi z vpisi na višjo srednjo šolo. V tajništvu sprejemamo najave na tel. št. 040-54356. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH, sporoča, da bo vpisovanje v prve letnike vrtcev in prve razrede osnovnih šol nadaljevalo do ponedeljka, 20. februarja, od 7.45 do 15.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do ponedeljka, 20. februarja, od 8. do 13. ure, sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Prošnje za vpis dobite na www.didol.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo do ponedeljka, 20. februarja, od 8.00 do 14.30. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da v ponedeljek, 20. februarja, zapade rok za vpisovanje v prve razrede. Vpisne pole so na razpolago na spletni strani www.preseren.it. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole potekalo do ponedeljka, 20. februarja. DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik | Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka. Grudnova hiša v Nabrežini, Nabrežina 158 v četrtek, 23. februarja, v sredo 7. in v torek, 13. marca, od 18. do 20. ure. V sodelovanju z Občino Devin Nabrežina. informacije: teco01@jezik-lingua.eu, tel. 3459703933. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2012/13 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št.: 040-573141. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do srede, 29. februarja, potekala vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 za š.l. 2012/13, medtem ko bo rok vpisovanj v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) sporočen naknadno. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. S Izleti KMEČKA ZVEZA iz Čedada prireja v četrtek, 23. februarja, izlet v Verono na ogled sejma Projekt ogenj - Progetto fuo-co. Vpisovanja in dodatne informacije vsak dan od 8.30 do 12.30 na tel. št.: 0432-703119 (Kmečka zveza). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 26. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Informacije in rezervacije: Vanja 335-5476663. SPDT prireja v nedeljo, 26. februarja, avtobusni smučarski izlet na Gerlitzen. Informacije in prijave na tel. št. 3395000317 ter na mladinski@spdt.org ali smucanje@spdt.org. Vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI organizira od 6. do 9. aprila, izlet v Beograd in okolico. Za informacije in rezervacije lahko pokličete na tel. št. 328-2767663. ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno popotovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). Vpisovanje do druge polovice marca. ZAHVALA Hvala vsem, ki ste nam bili ob strani, ko nas je zapustila naša draga Maria Marc vd. Krizmancic Svojci Bazovica, 19. februarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Prav prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili na zadnje počivališče našo drago teto v Zoro Stancerjevo Hvala tudi nosilkam sveč in cvetja, vsem vaščanom, prijateljem in znancem, še prav posebno pevkam in pevcem za občuteno petje med žalnim obredom. Nečakinji Ines in Magda ter vsa ostala žlahta Bazovica, 19. februarja 2012 Leandro Alberti Pogreb z žaro bo v petek, 24. februarja, ob 12.30 na pokopališču v Boljuncu. Družina t Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš predragi mož, oce in nono Zmago Sedmak Vittorio Žalujoči žena Miranda, hči Elvi z Walterjem, sin Franco z Raffaello ter bratje Ivo, Danilo in Božo z družinami Od našega dragega se bomo poslovili v četrtek, 23. februarja, ob 13. uri iz ulice Costalunga v Križ. Ob 13.30 bo sprevod krenil od vaškega spomenika v cerkev. Posebna zahvala zdravniku Daniju Žer-jalu in Hematološkemu oddelku tržaške bolnice. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Križ, 19. februarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Še zadnji poljubček nonotu Caterina, Elisa in Martina Žalovanju se pridružujejo Carlo, Francesca, George in Sonia Gerlanc Sočustvujeta Graziella in Dario Stricu Zmagotu zadnji pozdrav nečaki Korado, Olaf, Marko in Nataša z družinami Zadnji pozdrav dragemu Zmagotu družini Malalan in Merlak ZAHVALA Albina Godnič vd. Jazbec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Nabrežina, 19. februarja 2012 ZAHVALA Dario Jagodic Iskrena zahvala vsem, ki ste se ga spomnili, ga zadnjič pozdravili in ste nam izrazili sožalje na različne načine. Posebna zahvala gospodu Dušanu Ja-kominu, pevcem MoPZ Vesna in MePZ Rdeča zvezda, Gigiju Abramu in prijateljem, ki ste nam bili vedno blizu v veliko oporo. Vida, Marko, Rado, Andrejka Ob smrti arh. Daria Jagodica izreka iskreno sožalje ženi Vidi ter sinovoma Marku in Radu Društvo Rojanski Marijin dom Ob smrti dragega Daria Jagodica izražamo vsem svojcem iskreno in občuteno sožalje. SKD Barkovlje 8 Nedelja, 19. februarja 2012 TRST / Mladinska vokalna skupina ANAKROUSIS Nižja srednja šola sv. Ciril in Metod SKD Skala-Gropada "Sv.lvanjrst Zveza cerkvenih pevskih zborov vabijo na predstavitev zgoščenke v soboto, 25. februarja, ob 18. uri v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti, 3 v Trstu Vsebinsko bo zgoščenko razčlenil predavatelj zborovodstva na Akademiji za glasbo v Ljubljani prof. Marko Vatovec. Sledil bo nastop vokalne skupine, ki jo vodi Maurizio Marchesidi. H Čestitke Deklica NIKOL MAUREL iz Bo-ljunca praznuje jutri 10. rojstni dan. Vse najboljše in najlepše ji želi Vida. Čestitkam se pridružuje Macri. □ Obvestila ŠC MELANIE KLEIN - prireja v vzgojno didaktičnem centru Otroška hišica, Ul. del-lo Scoglio 14/1 v Trstu, sledeče tečaje: masaža dojenčka od 2. do 7. meseca (16.00-16.45); baby fitness za dojenčke od 1. do 12. meseca (17.15-18.00); shiatsu za otroke od 3. do 5. leta (16.30-17.00) in shiatsu za nosečnice (17.30-18.30); tečaj štikanja ob čaju (18.00-20.00). Prijave ob ponedeljkih in petkih 9.00-13.00; ob sredah 16.00-18.00, Ul. Cicerone 8. Info: 345-7733569, www.melanieklein.org. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo v pustnem času z veselo glasbo obiskalo: danes, 19. februarja, Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik in Praprot; v ponedeljek, 20. februarja, Vižovlje, Medjo vas, Sesljan, Trnovco in Šempolaj; v torek, 21. februarja, Nabrežino. OTROŠKO PUSTOVANJE Združenje staršev Križ prireja danes, 19. februarja, 2. pustovanje v prostorih Ljudskega doma (Bita) v Križu od 16. do 19. ure v sodelovanju z animatorji Hiše Pustotnik: čarodej ob 16.30, slikanje obraza, družabne igre, pesmi in plesi. Toplo vabljeni! PUSTOVANJE KD F. VENTURINI v domu Anton Ukmar - Miro pri Domju: »Otroško pustno rajanje« danes, 19. februarja, od 15. do 20. ure in v torek, 21. februarja, od 16. do 20. ure - ples z ansamblom temix. Toplo vabljeni! ŠZ BOR, ŠPORTNA ŠOLA TRST IN SKD ŠKAMPERLE vabijo na otroško pustno rajanje danes, 19. februarja in v torek, 21. februarja, od 15.30 do 19.00 na Stadionu 1. maj. Vstop prost za otroke v spremstvu staršev. Loterija, animacija, ples z ansamblom Popusti. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. februarja, v Peterlinovo dvorano, eonizettijeva 3, na ekumensko srečanje z evangeličanskim škofom v Sloveniji Gezom Ernišo. Začetek ob 20. uri. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v ponedeljek, 20. februarja, ob 16. uri na otroško pustno rajanje v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). PODROČNI SVET slovenskih vernikov s Trsta in Milj vabi na srečanje z evangeličanskim škofom iz Slovenije Gezo Er-mišo na temo ekumenizma v ponedeljek, 20. februarja, ob 16. uri v Marijinem domu, Ul. tisorta 3. Ob 20.30 pa v društvu slovenskih izobražencev v Ul. eonizetti 3. ¿PogteSno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 20. februarja, v Škerkovo hišo v Šempolaju na pustno fešto z animacijo: od 16. do 18. ure za otroke vrtca in osnovne šole, od 18. do 21. ure za srednješolce. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v organizaciji SKD Primorec bo v torek, 21. februarja, od 15.30 do 18.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Otroke bosta zabavala animator Ernesto in DJ. Na programu bo poleg iger bogata loterija. PUSTNI PLES ZA SREDNJEŠOLCE v organizaciji SKD Primorec bo v torek, 21. februarja, od 20. do 23. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Z najnovejšimi hiti nas bo zabaval DJ. Vstopnina vključuje pijačo oz. košček pizze. SKD JOŽE RAPOTEC IN SKUPINA BKB, organizatorja druge pustne šagre, vabita na otroško pustno rajanje v torek, 21. februarja, v ogrevanem šotoru v Prebe-negu. Živijo pust! SKD TABOR - PUSTNO RAJANJE v torek, 21. februarja, od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Posebni gost animator in igralec Sten Vilar s skupino Netopirji. Na veliko pustno zabavo vabljene male in velike maškare! BOLJUNSKI PUST vabi vse pustarje in cenjeno občinstvo v sredo, 22. februarja, ob 15.30 na G'rico, kjer bo Lovre ponovno vzletel v vesolje z Boljunikom št. 25. Nova G'rico, nova zasedba, nov Lo-vre, stara raketa! Pridite, ne bo vam žal. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in tepentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 22. in 29. februarja: »Izdelava kraguljčkov«, »Ma-skirajmo se«; 24. februarja: »Igre s papirjem, pasto in plastiko«, »Igre z naravnimi barvami«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse veseljake in prijatelje na pepelnico v sredo, 22. februarja, od 18.00 do 20.00 ure v štalco v Šempolaju na skupno slovo od pusta 2012 »Cofkota-Popkota«. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo v petek, 24. februarja, na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu, izročilo tradicionalne Nagrade Mihael Flajban za slovenske univerzitetne študentke in študente iz Furlanije Julijske krajine. Začetek ob 18. uri. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 24. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. TEČAJ ŠTIKANJA - Tečaj je namenjen osebam, ki bi se radi približale svetu šti-kanja. Spoznali bomo osnovne vbode, s katerimi lahko ustvarimo prave umetnine. Srečanja potekajo ob ponedeljkih od 18. do 20.ure. Prvo srečanje v ponedeljek, 5. marca. Prijave sprejema Študijski center M. Klein ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure v ul. Cicerone 8. Tel. 3457733 569, info@melanieklein.org. VADBA QIGONG - Vadba je učinkovita za preprečevanje in zdravljenje bolezni, ohranjanje in krepitev psihofizičnih sposobnosti, preprečevanje prezgodnjega staranja. Spodbuja sproščenost in umirjenost. Primerna je za vse starosti. Vaje so preproste in se izvajajo v manjši skupini. Prvo brezplačno srečanje bo v soboto, 3. marca, od 9.30 do 10.30. Vodi Vesna Klemše. tezervacije na in-fo@melanieklein.org, tel. 345-7733 569. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, vabi v ponedeljek, 27. februarja, na redni občni zbor, ki je letos informativnega značaja. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. DOBRODELNA ZBIRALNA AKCIJA rabljenih zimsko - poletnih oblačil in obutve namenjena mladostnikom od 14 do 20 let bo potekala v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72 , do konca februarja. Rabljena oblačila in obutev bodo vzgojitelji prevzemali v sprejemnici doma, v neposredni bližini administrativnih uradov od 8.00 do 9.30 in od 19.30 do 21.00 vsak dan. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do srede, 29. februarja, (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2011/12, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in bo na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. TI JE VŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni plesni tečaj latin- sko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici športnega centra Zarje. Tečaj se bo začel 29. februarja. Info: 3460192763 (od torka do petka) od 15.30 do 19.00. Pridi z nami, ne bo ti žal! OTVORITEV CICI KNJIŽNICE v organizaciji SKD Primorec ki je bilo najavljeno za soboto, 11. februarja, je preloženo na petek, 2. marca, ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Na programu bo: pevski pozdrav OPZ otroškega vrtca Elvira Kralj in COŠ Pinko Tomažič iz Trebč (dir. Aljoše Saksida), glasbeni pozdrav gojencev Godbeniške šole Viktor Parma iz Trebč, pevski pozdrav OPZ Krasje (dir. Petra Grassi), predstavitev knjige »Tipitapi v rusi kapi« z avtorjema Martino Legiša in Štefanom Turkom, sodeluje Lutkovna skupina Tipi-tapi liceja A. M. Slomšek, nagrajevanje likovnega natečaja na temo »Jaz in knjiga«, slavnostni govor domačina, učitelja Bruna Kralja, Prerez traku. SKD IGO GRU DEN v Nabrežini vabi v petek, 9. marca, ob 18. uri na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tapkanja). Vodila bo Barbara Žetko. KRUT sporoča že prijavljenim in vsem, ki se radi preizkušajo s fotografijo, da prireja tečaj o digitalni fotografiji z mentorico Mirno Viola. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. marca, ob 17.30 na društvenem sedežu. Informacije in prijave v Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »ZDRAV-KO KANTE - PROSEŠKE PODOBE« je na ogled v Kulturnem domu Prosek-Kontovel še danes, 19. februarja, od 18. do 19. ure. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA sporoča, da bo razstava izdelkov Marise Dolce in fotografik Marka Lupinca v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah odprta po sledečem urniku: danes, 19. februarja, 10.00-12.00; v ponedeljek, 20. in v torek, 28. februarja, 10.00-12.00 in 17.00-19.00. Toplo vabljeni! GKD DRUGAMUZIKA sporoča, da bodo skupine Kad bi bio Bjelo dugme, Parni Valjak tribute band, Ansambel Neboj-sega, Red Katrins, Radiowave in Dj Paps prišli k Briščikom v soboto, 25. februarja, ko se bo tudi sklenil zimski del festivala Glasba brez meja 2012. V soboto, 3. marca, bo zaživel praznik Guča na Krasu z nastopom Magnifica in Kočanega Orkestra. V torek, 21. februarja, bodo na svoj račun prišli ljubitelji pusta ob glasbi številnih veseljaških skupin. SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 21. februarja, predstavitev trilogije o preprodaji orožja v Sloveniji »V imenu države«. Z avtorjema Matejem Šurcem in Blažem Zgago se bo pogovarjal Dušan Jelinčič. Srečanje bo potekalo v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT vabimo na »Kavo s knjigo« v sredo, 22. februarja, ob 10. uri. 16-letna Anjel Lavin bo predstavila svoj knjižni prvenec »Poti v peski«. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu priredi v petek, 24. februarja, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu, srečanje v počastitev Dneva slovenske kulture. Nastopa Mladinska gledališka skupina »Tamara Petaros« z Opčin, nekaj misli o pomenu kulture za slovensko narodno skupnost in o svoji knjigi o zgodovinskih običajih pri sv. Ivanu v Trstu, bo podala prof. Neva Zaget. Sledi tradicionalno družabno srečanje. Toplo vabljeni. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na predstavitev zbornika »Brazde s Trmuna - 15 let«. Srečali se bomo s člani študijskega krožka Beseda Slovenske Istre ter z ljudsko glasbo družine Batista v petek, 24. februarja, ob 20. uri v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah. KONCERT MEPZ JACOBUS GALLUS V BAZOVICI Ob praznovanju 150-let cerkve M. Magdalene v Bazovici bo v soboto, 25. februarja, ob 20.30 v cerkvi koncert MePZ Jacobus Gallus iz Trsta. Vljudno vabljeni. PREDSTAVITEV ZGOŠČENKE START Mladinska vokalna skupina Anakrousis, Nižja srednja šola sv.Ciril in Metod - Sv. Ivan, Trst, SKD Skala - Gropada in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabijo na predstavitev zgoščenke »Start« v soboto, 25. februarja, ob 18. uri v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti, 3 v Trstu. Vsebinsko bo zgoščenko razčlenil predavatelj zborovodstva na Akademiji za glasbo v Ljubljani prof. Marko Vatovec. Sledil bo nastop vokalne skupine, ki jo vodi Maurizio Marchesich. PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: sobota, 25. februarja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, koncert Mešanega zbora Cantate No-biscum Železničarskega Kud T. tožanc iz Ljubljane, dirigent Jelka Kovačič, sodeluje Nomos Ensemble; nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni poklon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa. V nedeljo, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 1945-60 v Cankarjevem domu; vpisovanje v nedeljo, 4. marca, v Gropadi. DAN SLOVENSKE KULTURE Dom Jakob Ukmar, PD Kolonkovec, KD Ivan Grbec vabijo na »Dan slovenske kulture« v nedeljo, 26. februarja, ob 16. uri, v dvorano KD I. Grbec, Škedenjska ul. 124. Nastopili bodo: Malčki škedenjska otroškega vrtca in otroci OŠ I. Grbec - Marica Gregorčič Stepančič; MLVS Ana Konsis, vodi Maurizio Marchesich, spremlja Aljoša Starc, pianistka Alenka Cergol. Predstavijo se izolske pesnice z zbirko »Bilka v burji«. Slavnostni govornik Peter Verč. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Glasbeno matico vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 26. februarja. Nastopili bodo pevska in plesna skupina »Stu ledi« ter učenci Glasbene matice. Priložnostno misel bo podal časnikar Ivo Jevnikar. Prireditev bo v Marijinem domu v tojanu (Ul. Cor-daroli, 29) ob 16. uri. Poskrbljeno je za prevoz od rojanske cerkve do doma četrt ure pred pričetkom. S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DRAGE MAMICE, na vašem ali na svojem domu lahko pazim na vašega otroka in mu pomagam pri učenju: dopoldan in popoldan. Tel. št. 347-9933778. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi referencami in z veliko izkušnjami išče delo kot pomočnica za ostarele osebe, tudi ponoči. Tel. 00386-51852892. KUPIM zemljo za vrt. Za razpoložljivost pokliči na tel. št. 338-6985052. PODARIM železni kuhinjski aspirator, širok 90 cm, globok 50 cm in visok 50 cm. Tel. 348-4462664. PODARIM akacijeva drevesa za kole vinogradniku, komur poskrbi za žaganje S Poslovni oglasi NEGO, SPREMSTVO IN SVETOVANJE starejšim, invalidnim in nasploh osebam, ki samo trenutno rabijo pomoč, nudi ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST. Za informacije tel.040-360324, v uradnih urah ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM IŠČE vzgojitelja s specifično izobrazbo za delo v jaslih. Kandidati se lahko telefonsko javijo na št. 040573141 (8.00-16.00) ali po elektronski pošti na naslov: urad@dijaski.it gozda na bazoviški cesti. Tel. št.: 04051175 (ob uri obedov). PRODAJAM na novo prenovljeno stanovanje v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice. Tel. št.: 348-3667766. PRODAM stanovanje v Domju: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, garaža. Tel. št.: 040-280910. STANOVANJE V MAČKOLJAH daje se v najem: dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Tel. št.: 3483667765. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM GRGIČ je odprl PUSTNO OSMICO do torka. Ponujamo tople jedi, narezke ter pristno domačo kapljico. Vabljeni! Padriče 193 - tel.3388804089 [d Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Tel. št.: 040-299453. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906. OSMICO V ŠKEDNJU je odprla družina Debelis. Toči belo in črno vino s prigrizkom. Tel. št. 338-5837604. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Zorko v Dolini. Toči pristno domače vino. Tel. 040-228594. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. RENZO je odprl osmico v Repnu št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št.: 338-3916147. V VIŽOVLJAH je odprl osmico Ivan Per-narčič. Tel. 040-291498. Kam po bencin Loterija 18. februarja 2012 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna cesta. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra) ENI: Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari 28 35 55 52 53 Cagliari 78 81 17 47 74 Firence 77 78 10 9 89 Genova 80 26 88 40 83 Milan 20 45 89 23 84 Neapelj 73 65 50 3 71 Palermo 34 36 69 18 16 Rim 13 39 75 66 33 Turin 11 7 2 62 78 Benetke 16 70 57 9 3 Nazionale 36 17 61 71 10 Super Enalotto Št. 21 8 21 39 56 74 81 jolly 19 Nagradni sklad 3.174.846,31 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 65.009.023,25 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 43.293,36 € 1.612 dobitnikov s 4 točkami 297,33 € 56.826 dobitnikov s 3 točkami 16,81 € Superstar 30 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 11 dobitnikov s 4 točkami 29.733,00 € 203 dobitnikov s 3 točkami 1.681,00 € 3.626 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.300 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 52.728 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 4 Nedelja, 19. februarja 432 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu VILEŠ-RUDA - Smrtna nesreča v gozdiču ob reki Ter Pod težkim drevesom umrl 61-letni upokojenec Ermenegiido Morsut je prijatelju pomagal sekati drevje - Ob prihodu reševalcev zanj ni bilo več pomoči Ermenegildo Morsut IN KRAJ NESREČE bumbaca V gozdiču ob reki Ter med občinama Vileš in Ruda se je včeraj dopoldne smrtno ponesrečil 61-letni upokojenec. Ermenegildo Morsut, ki je bil doma iz Rude v vi-demski pokrajini, je umrl pod težo debelega drevesa, ki je padlo nanj in mu povzročilo hude telesne poškodbe, katerim je podlegel na licu mesta. Nesreča se je zgodila okrog 10. ure na poplavnem pasu reke Ter med občinama Vileš in Ruda, na meji med pokrajinama Gorica in Videm. Ermenegildo Morsut je priskočil na pomoč prijateljem, ki so nameravali posekati gozdič ob bregu reke, nedaleč od sotočja med Terom in Sočo. Dovoljenje za sekanje dreves in očiščenje zemljišča je zasebnikom dala občina Ruda. Okrog 10. ure, ko so bili na delu že nekaj ur, se je pripetila tragedija: Ermenegildo Morsut se je z motorno žago lotil debla debelega drevesa, iz še nepojasnjenih razlogov pa je le-to nepričakovano padlo nanj. 61-letni upokojenec se ni uspel prav-časno izmakniti. Obležal je pod deblom, ki mu je poškodovalo glavo in druge dele telesa. Prijatelji so takoj razumeli, da je 61-let-nik v kritičnem stanju in so nemudoma poklicali na pomoč. Zdravniško osebje rešilne službe 118 je bilo v kratkem na kraju, za 61-letnega moškega pa žal ni bilo več pomoči, saj je kmalu po nesreči podlegel poškodbam. Ob rešilni službi 118 so na kraj prišli goriški gasilci, ki so premaknili deblo drevesa, prizorišče nesreče pa so si ogledali tudi državni tožilec in karabi-njerji poveljstva iz Palmanove, ki bodo poskušali pojasniti, kako in zakaj se je tragična nezgoda pripetila. Novica o smrtni nesreči je včeraj dopoldne boleče odjeknila v Rudi, kjer je Morsut živel skupaj z ženo v Ulici Aquileia. 61-letni upokojenec je bil v občini zelo poznan in priljubljen. Bil je med drugim dolgoletni član krajevne sekcije civilne zaščite. (Ale) GORICA - Nesreča »Pristal« na avtu Previsoka hitrost je bila po vsej verjetnosti vzrok spek-takularne prometne nesreče, ki se je zgodila včeraj zjutraj v Ulici Campagnuzza na Rojcah v Gorici. V bolnišnico so zaradi lažjih poškodb prepeljali 31-letnega Goričana, ki je trčil v drevo in nato s svojim vozilom dobesedno »pristal« na drugem avtomobilu. Nesreča se je zgodila okrog 7. ure. 31-letni B.M. iz Gorice se je z avtomobilom znamke Hyundai peljal po Ulici Campagnuzza v smeri proti Ulici Del-la Barca, nenadoma pa je izgubil nadzor nad vozilom, zapeljal na nasprotno stran ceste in trčil v drevo. »Avtomobil je pri tem dobesedno vzletel in pristal na avtomobilu znamke Peugeot, ki je bil pravilno parkiran ob cesti. V njem ni bilo k sreči nikogar,« so povedali prometni policisti, ki so prišli na prizorišče nesreče skupaj z rešilno službo 118. 31-letnega voznika, ki se ni hudo poškodoval, so z rešilnim vozilom prepeljali v goriško bolnišnico. (Ale) APrimorski ~ dnevnik Nova parkirišča v Štandrežu V kratkem se bodo v Štandrežu končno začela gradbena dela za ureditev okrog 130 novih parkirnih prostorov. Občina je namreč dokončno imenovala podjetje, ki bo izvedlo dela, ki so vredna okrog 650.000 evrov. Nove parkirne prostore bo v Ulicah Abetti, Tabaj, Tri-vigiano, Monte festa, Natisone in Tagliamento uredilo podjetje B.M.B. Costruzioni di Aleandro Moro & C. iz Codroipa, ki je zmagalo dražbo z 9,9-odstotnim popustom na izklicni ceni. Gradbišče, sporočajo z goriške občine, bodo odprli v kratkem, dela pa bodo zaključena pred koncem letošnjega leta. Aretacija zaradi droge Zaradi uvoza in posesti droge ter upiranja javni osebi so policisti goriškega letečega oddelka aretirali 36-letnega iranskega državljana A.P. R.; izsledili so ga v petek popoldne, potem ko je vstopil v Italijo preko nekdanjega mejnega prehoda pri Solkanu. Moški se je najprej skušal znebiti droge, po vsej verjetnosti heroina, nato pa se je s silo upiral aretacijo. Včeraj so mu sodili po hitrem postopku na goriškem sodišču; obsojen je bil na dogovorno štirimesečno zaporno kazen in nato izpuščen na prostost. Čelno trčenje v Gorici Slovenski državljan je bil lažje ranjen v prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj v Ulici Morassi v Gorici. Slovenski državljan se je okrog 12.10 peljal s svojim avtomobilom Citroen saxo po Ulici Trieste, na križišču z Ulico Morassi pa je zavil proti Ulici Terza Arma-ta, saj ni opazil, da je enosmerna. Čelno je trčil v avtomobil Audi A6, ki je pravilno peljal v nasprotni smeri. Rešilna služba je slovenskega voznika, ki se je lažje poškodoval, prepeljala na pregled v goriško bolnišnico. GORICA - Gasilci prejeli sto klicev Požar na Sabotinu vznemiril Goričane Na vrhu Sabotina je včeraj popoldne okrog 16. ure izbruhnil požar, v katerem je zgorelo nekaj hektarov suhe trave in grmičevja. Gost dim, ki se je dvigoval s hriba, so opazili številni Gori-čani, ki so s telefonskimi klici »bombardirali« goriško poveljstvo gasilcev. »V nekaj urah smo prejeli okrog sto klicev,« so povedali gasilci, ki so ogenj ukrotili brez večjih težav v sodelovanju z gozdno stražo, goriško civilno zaščito ter no- Izpod vrha Sabotina se je včeraj popoldne dvigal gost dim bumbaca vogoriškimi gasilci in prostovoljnimi gasilskimi društvi iz Šempetra, Dobrove-ga in Dornberka. Požar se je namreč vnel na slovenski strani meje (možno je, da je bil ogenj podtaknjen ali nenamerno povzročen), zaradi suše pa se je bliskovito razširil proti italijanski karavli na vrhu Sabotina. Stavbi so se ognjeni zublji približali, škode pa niso povzročili. Z delom so gasilci zaključili v večernih urah. (Ale, km) GORICA - Tatovi tudi v Dijaškem domu Izginile tri denarnice Tat je poskusil dvigniti gotovino iz bankomata, kar mu ni uspelo - Istega dne kradli tudi v centru Lenassi Ko ni bilo nikogar na spregled, je vstopil v sobo, odprl tri torbice in jo popihal z denarnicami. Po številnih stanovanjih na Goriškem je bil v prejšnjih dneh tudi goriški Dijaški dom Simon Gregorčič tarča tatvine, do katere je prišlo minuli torek pri belem dnevu. Čeprav so bili v prostorih slovenske ustanove v Sve-togorski ulici takrat prisotni osebje in gojenci, ni tatu - ali tatov - nihče opazil. Neznanec je po vsej verjetnosti stopil v akcijo okrog 14. ure, ko so bili vzgojitelji in otroci pri kosilu v jedilnici. Vstopil je v sprejemnico, kjer je našel torbice treh vzgojiteljic, in iz njih ukradel denarnice, v katerih so lastnice ob gotovini hranile tudi dokumente in bančne kartice. Da so njihove denarnice izginile, so vzgojiteljice ugotovile šele nekaj ur kasneje, ko je ena izmed njih prejela telefonski klic bančnega zavoda, pri katerem ima odprt tekoči račun. Tat se namreč ni zadovoljil z gotovino, ki je bila v denarnicah. Odpeljal se je do ban-komata v Gradišču, za katerega je očitno vedel, da ni nadzorovan s kamero. Iz bankomata je skušal z različnimi karticami dvigniti dodaten denar, poskus pa mu ni uspel, saj ni imel pravih številk. Bankomat mu je zato po več neuspelih poskusih zadržal kartico, banka pa je poklicala lastnico, ki je z ostalima dvema kolegicama ugotovila, da v torbici ni bilo več denarnice. Tatvino so prijavile goriškim kara-binjerjem, ki so prišli v Dijaški dom in vodijo preiskavo. Zanimivo, da je istega dne do tatvine prišlo tudi v občinskem vzgojnem centru Lenassi v Ulici Vittorio Veneto, kjer so prav tako ukradli denarnico enemu izmed uslužbencev. (Ale) Dijaški dom Simon Gregorčič bumbaca GORICA - Projekt Cingolanijeve koalicije Z gojenjem zelenjave sociala in zaščita okolja Socialno vključevanje, ovrednotenje zapuščenih in neizkoriščenih zemljišč, gojenje značilnih pridelkov, ohranjanje biodiverzitete in didaktika. To so cilji in prednosti projekta »Orti goriziani: colti-viamoci la citta«, ki ga namerava v primeru zmage na volitvah uresničiti goriška levosredinska koalicija. Vsebine ino-vativnega projekta, katere temelj je traj-nostni razvoj mesta, je včeraj predstavil županski kandidat Giuseppe Cingolani. »V okviru projekta bi nekatere površine, ki so neizkoriščene, bile na voljo Goriča-nom za gojenje zelenjave. Začeli bi z dvema hektarjema. Cilji so številni: nekatera zemljišča bi lahko bila brezplačno na voljo družinam v stiski ali terapevtskim skupinam, gojenje povrtnin pa bi lahko bilo tudi priložnost srečevanja za ostarele ali vzgojni moment za šolarje,« je povedal Cingolani, ki meni, da bi s projektom ovrednotili tudi značilne dobrote, kot so goriški radič, bezeg, itd. Cingolani je poudaril tudi okoljske cilje projekta (omejevanje novogradenj, manj onesnaževanja,...), ki je v sozvočju s potrebo po snovanju novega in trajnostnega tipa gospodarstva. Na predstavitvi so bili prisotni tudi predstavniki LES Paolo Del Ponte, SKP-Federacije levice Roberto Criscitiello, Italije vrednot Ugo Luterotti, DS Ento Dall'Osto in SSk Julijan Čavdek. 10 Nedelja, 19. februarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Boris Pahor s slovenskimi višješolci Italijani pozabljivi, Slovenci premalo zavedni Globalizacijski procesi ogrožajo zlasti maloštevilne narode im Slovensko višješolsko središče v Ulici Puccini v Gorici je v okviru praznovanja dneva slovenske kulture obiskal Boris Pahor. Tržaškega pisatelja je predstavila Aleksija Antonič, podala je oris njegovih glavnih del in tematik, zatem je besedo prepustila samemu gostu. Večina ljudi enači avtorja s tematiko koncentracijskih taborišč, o katerih je pisatelj spregovoril le proti koncu svojega predavanja, ko je dijakom obrazložil, kako je potekala izdaja Nekropole v Italiji. Pahor se je v svojem posegu osredotočil na številna predavanja, ki jih je imel po šolah v Italiji, in prepričano poudaril, da so italijanski dijaki slabo seznanjeni s fašističnim obdobjem ter z grozotami in zločini, ki so se odvijali v obdobju pred, med in po vojni. Posebno pozornost je namenil izseljevanju Italijanov iz Istre in foj-bam ter s temi dogodki povezanemu datumu, 10. februarju, ko se italijanska država spominja teh grozot in jih enači z genocidom. Spregovoril je tudi o procesu, ki naj bi se odvijal leta 1956 in na katerem naj bi bili sojeni italijanski častniki, ki so po območju današnje Slovenije mučili in zatirali prebivalstvo. Vemo pa, da se ta »italijanski Nuremberg«, kakor ga je definiral Pahor, ni nikoli uresničil iz raznih političnih razlogov. Na tem procesu naj bi se obravnavalo različne vojne zločine, med katere spada italijansko taborišče na otoku Rabu, v katerem je umrlo preko 1.500 Slovencev. Pisatelj je dijake opozoril, da je spomin pomemben, vendar je treba zgodovinske dogodke obravnavati z ozirom na takratne zgodovinske in kulturno-politične okoliščine. Med predavanjem je Pahor razgibano prepletal vojno obdobje z današnjim narodnim in manjšinskim vprašanjem. Tržaški pisatelj je namreč preživel celotno 20. stoletje, v katerem se je spopadel s fašizmom, s komunističnim režimom in nazadnje z globalizacijo. Vsaka država je v zgodovini ciljala na to, da bi postopoma asimilirala narodne manjšine; navedel je težko situacijo na Koroškem, kjer se Slovenci še borijo za lastne pravice, in primer Francije, ki izjavlja, da manjšin ni- Boris Pahor (levo); udeleženci srečanja (zgoraj) bumbaca ma, čeprav je vsem obče znano, da na njenem ozemlju živijo Bretonci, Nemci, Baski in pripadniki drugih manjšinskih jezikovnih skupnosti. V avditoriju je med predavanjem vladala popolna tišina, dijake sta prevzeli postavnost in iskrivost profesorjevega značaja pa tudi teme, ki se jih je dotikal, saj so te del slovenske narodne preteklosti in sedanjosti. Pahor je poudaril, da Slovencem v glo-baliziranem svetu preti asimilacija. To je opazno predvsem med mladino, ki se ne zavzema za lastni narod, jezik in kulturo, pač pa se enači z idejo »prebivalca sveta«. To naj bi bilo opazno v večji meri pri relativno maloštevilnih narodih, ki se za svojo identiteto in jezik ne dovolj zanimajo. »Tudi relativno majhen narod dveh milijonov ljudi je močan, če jemljemo v poštev njegova zgodovinska dejanja,« je prepričano poudaril pisatelj. Kot primer narodne moči Slovencev je profesor Pahor vzel v poštev ne samo literaturo, ampak tudi vse ostale stroke, v katerih so Slovenci uspešni; pri tem je citiral ameriškega pisatelja Edwarda Gobtza, ki je objavil knjigo, v kateri je zapisal, koliko in na kakšen način so Slovenci dali svoj doprinos ameriški državi na raznoraznih področjih. Torej ni izgovora, da bi današnja mladina pozabila na svojo narodno pripadnost, ker naj bi bilo Slovencev premalo, da bi lahko bili vplivni. Nadvse zanimivo srečanje s Pahorjem je zaobjelo kar dve učni uri. Seveda bi ga dijaki poslušali še veliko dlje in o njem ter o zgodovini svojega naroda radi spoznali še marsikaj. Tržaški avtor je kulturnik, a predvsem človek, ki je preživel obdobje 20. stoletja in lahko torej kritično obravnava družbeno-politične dogodke, ki so se v njem zvrstili. Seveda, vsakdo, ob imenu Borisa Pahorja, pomisli na težko obdobje koncentracijskega taborišča, pisatelj pa se kaže tudi kot družbeni kritik in živeča zgodovina slovenskega naroda, iz katere lahko črpamo pristope in kulturne nazore za svojo eksistenco. Za obisk in za nadvse zanimivo predavanje se zato dijaki licejskega pola Trubar- Gregorčič profesorju Pahorju iskreno zahvalju-jej°. Damjan Klanjšček GORICA - V 86. letu starosti Umrl Milko Rener, profesor, ravnatelj in umetnostni kritik V goriški bolnišnici je v četrtek nekaj minut pred polnočjo umrl profesor Milko Rener, bivši ravnatelj klasičnega liceja Primož Trubar, publicist, umetnostni kritik in kulturni delavec. Rodil se je 9. junija leta 1926 v Štjaku v kmečki družini očetu Francu in materi Tereziji Grmek. Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Malem semenišču v Gorici, Castelleriu pri Vidmu in ponovno v Gorici, kjer je maturiral na slovenskem klasičnem liceju. Študiral je na leposlovni smeri filozofske fakultete Tržaške univerze in diplomiral leta 1955 z disertacijo »Razsvetljenstvo na Slovenskem in Valentin Vodnik«. Rener je začetno poučeval na kmetijskem tečaju v Plavjah, od šolskega leta 1956-57 do 1974-75 je bil profesor latinščine, grščine in za krajše obdobje tudi umetnostne zgodovine na klasičnem liceju Primož Trubar v Gorici. S šolskim letom 1976-77 je postal poverjeni ravnatelj, s šolskim letom 1982-83 pa redni ravnatelj klasičnega liceja Primož Trubar, ki mu je ravnate-ljeval do šolskega leta 1995-96. Od leta 1972 je bil član deželnega odbora za katalogizacijo kulturnih dobrin, od leta 1980 do leta 1982 je bil predsednik ZSKD, leta 1981 je bil izvoljen za prvega predsednika upravnega odbora Kulturnega doma v Gorici, ki so ga takrat odprli. Na predsedniškem mestu je ostal še leta 1982. V profesorskemu poklicu se je Rener odlikoval po temeljitem poznavanju klasičnih jezikov in široki humanistični razgledanosti. V slovenščino je leta 1982 prevedel obsežno »Grško književnost« Raf-faeleja Cantarelle, ki je vzbudilo ugoden odmev tudi v osrednjem slovenskem tisku. Iz slovenščine v italijanščino in obratno je večkrat prevajal tudi umetnostnozgodo-vinska oz. kritiška besedila. Naslednje področje Renerjeva dejavnosti je popularizacija kulture, ki se kaže v številnih objavah, predavanjih in vodstvih po razstavah. Z radiom Trst A je sodeloval s cikli predavanj »Slovenski zborovski skladatelji«, »Deželni skladatelji«, »Socialno vprašanje v slovenskem romanu« in »Svetovni romani«. Za isto radijsko postajo je pripravil niz oddaj »Obiskali smo...« za področje Goriške; dve sezoni je tudi vodil oddajo »Na goriškem valu«. Renerjeva publicistična dejavnost je bila raznovrstna, saj je segala od literature, gledališča do glasbe, še posebej pa se je poglabljal na področju umetnostne zgodovine in likovne kritike, kjer je pri- Milko Rener speval več tehtnih besedil o likovni preteklosti na Primorskem, prav tako o sodobni ustvarjalnosti. Januarja leta 1969 je v Katoliškem domu v Gorici pripravil odmevno razstavo slovenske nabožne ljudske umetnosti in v istoimenskem katalogu napisal uvod, maja istega leta pa v Štandrežu ob praznovanju 100-letnice čitalnice razstavo likovnih del slovenskih umetnikov iz goriških zasebnih zbirk. Kot likovni kritik se je začel pojavljati zlasti po letu 1970, ko se je v Primorskem dnevniku oglasil z oceno razstave del Šantlov v Kromberškem gradu. Zanimal se je predvsem za primorske, zlasti pa še za zamejske umetnike. Rener je redno spremljal vse pomembnejše likovne pobude in prireditve v Furlaniji-Julijski krajini in v Sloveniji. Ob raznih priložnostih je prispeval več strnjenih pregledov umetnostne preteklosti oz. ustvarjalnosti na Goriškem. Prizadeval si je tudi, da bi slovenske umetnike spoznali Italijani, tako je objavil več člankov tudi v raznih italijanskih revijah v Gorici in drugje. V okvir Renerjeve posredniške vloge med sosednjima narodoma sodi tudi prevod prispevkov slovenskih avtorjev v zborniku »Giuseppe Srebrnič parlamentare, antifascista, partigiano«, ki je izšel v Vidmu leta 1987. Z objavami je občasno segal tudi na druga področja, kar dokazujejo nekatere gledališke kritike in prispevki o glasbi; v Zalivu je leta 1973 objavil članek ob stoletnici Mazzinijeve smrti. Milko Rener je bil poročen s profesorico Noemi Glessi; v zakonu so se jima rodili štirje otroci, Marta, Ivo, Peter in Jaki. V zadnjih letih letih je imel Rener precejšnje težave z zdravjem, zaradi tega je živel v goriškem domu za starejše občane Villa Verde. Umrl je v goriški bolnišnici v četrtek le nekaj minut pred polnočjo. Datum in kraj pogreba bosta določena v prihodnjih dneh. GORIŠKA - Pisani sprevodi maškar Pust poživil Gorico, Ronke in Šempeter Posoški pust se je včeraj začel s sprevodom pustnih skupin v Ronkah, kjer je prvo mesto osvojil »Far West Story« iz Romansa. Med udeleženci so bili tudi malčki iz vrtca s slovenskim učnim jezikom iz Ronk na temo »Fantazija«, iz Doberdoba pa je na ronški pust prišla skupina Zorov. Danes popoldne bo v Ronkah že 28. otroško pustno rajanje, ki ga prirejajo v športni palači. Včeraj so svoj mimohod maškar priredili člani društva Amici del Tajeto. Pustarji so se zbrali na Travniku, od koder so korakali na trg Na Kornu, kjer je potekal zaključni praznik. Lep dan je na včerajšnje šempetr-sko pustovanje privabil številne obisko- valce, ki so z navdušenjem spremljali popoldansko povorko enajstih skupin in vozov. Največ simpatij so med občinstvom požele Barbike iz kulturnega društva Šempeter - njihov voz je bil gotovo najbolj izviren, saj se je razprl v pravo Barbie hišo. Žirija pa jim je prisodila drugo mesto, zmagovalci so bili člani prostovoljnega gasilskega društva iz Nove Gorice in Šempetra z lokomotivo Merkozy ekspres. Tretji so bili kmetje iz Orehovelj. Med udeleženci so bili tudi Perujci iz Gabrij, ki so med sprevodom preizkusili plesne koreografije, s katerimi se bodo danes predstavili na 15. Sovodenjskem pustu. (ur, km) Sprevoda v Šempetru so se udeležili tudi Gabrci foto k.m. Pustovanje društva Amici del Tajeto bonaventura / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 19. februarja 2012 1 1 PEVMA - Visok življenjski jubilej Sto svečk za Fanico Oblak Rodila se je v Koprivi na Krasu - Njen letnik je kot zadnji opravil vso osnovno šolo v slovenščini V Pevmi so včeraj praznovali visok jubilej. Častitljivih 100 let je slavila gospa Fanica Oblak vd. Simčič. O gospe Fani-ci smo pred časom že pisali, ko je z možem Angelom junija 2009 praznovala železno poroko, kar pomeni, da sta dočakala 70 let skupnega življenja. Pravzaprav sta dočakala skoraj 71-letnico poroke, kajti Faničin soprog Angel je umrl 9. maja leta 2010. Angel je bil čistokrvni Pevm-čan, včerajšnja slavljenka pa je po rodu iz Koprive na Krasu. Medtem ko je Pev-ma doživela vse strahote prve svetovne vojne, spopadi niso prizadeli kraške Koprive, tako da so Oblakovi vso vojno preživeli doma. Križev pot se je pričel nekaj let kasneje s prihodom fašizma na oblast. Fanica Oblak zna povedati, da je njen letnik 1912 bil zadnji, ki je celotno osnovno šolo opravil še v slovenščini. Kasneje so oblasti postopoma ukinjale pouk v slovenskem jeziku, izselile slovenske učitelje in na njihovo mesto nameščale italijansko učno osebje. Žrtev fašizma so postali tudi Oblakovi. Faničin oče je bil železničar. To pa je bil tudi poklic, ki je bil podvržen pogostim selitvam. Sredi dvajsetih let so Fanica Oblak foto vip Oblaka poslali na službeno mesto v Lom-bardijo. Družina je delila usodo številnih drugih železničarskih in učiteljskih družin, ki so jih oblasti namerno pošiljale daleč od doma, da bi znižale slovensko prisotnost na Primorskem. Fanica se tako še spominja krajev Gallarate, Gavirate in Somma Lombarda v pokrajini Varese. Čim je Faničin oče dočakal upokojitev, se je družina vrnila na Goriško. Oblakovi so si nov dom uredili v Pevmi. Tam se je leta 1939 Fanica omožila z Angelom Sim-čičem, ki je bil dve leti mlajši od nje. Kot rada pove gospa Fanica, sta si večni »da« izrekla pred župnikom Antonom Rutar-jem, ki je nadomestil leto prej umrlega Jožeta Abrama. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, leta 1940 Robert in leta 1946 Boris. Nekaj let je Fanica delala v mestni pralnici, po poroki pa je v glavnem skrbela za družino. Še danes, pri stotih letih, Fanica rada opravi kako hišno opravilo. Rada kuha, lika, pa tudi druga dela ji gredo kar dobro izpod rok. Ko v hiši ni nujnih opravil, se rada zadrži na hišnih vratih in izmenja nekaj besed z mimoidočimi. Po smrti moža, živi Fanica s sinom Borisom, pa tudi sin Robert ne živi daleč stran in pogosto obišče mamo. Pred kakim dnem smo obiskali Fanico tudi mi in smo se prepričali, da je pri svojih letih še zelo čila, le sluh jih povzroča rahle težave. Sto let je včeraj Fanica praznovala v družinskem krogu, voščili pa so ji tudi mnogi domačini. Zato se številnim čestitkam, ki jih je prejela, pridružuje tudi uredništvo našega dnevnika, saj je marsikatera novica iz Pevme, ki jo od časa do časa objavljamo, nastala na osnovi njenih pripovedi in pripovedi njenega pokojnega moža. (vip) Jutri obdukcija na truplu Ceccottija Jutri bodo opravili obdukcijo na truplu Silvana Ceccottija, goriškega psihologa in političnega delavca, ki je umrl v petek v 59. letu starosti, domnevno zaradi srčne kapi. Pogreb naj bi bil v sredo, 22. februarja. Ob njegovi nenadni smrti izraža Slovenska skupnost (SSk) iskreno sožalje družini in sorodnikom. Prav tako gre so-žalje goriškemu krožku Demokratske stranke, v katerem je bil pokojni včlanjen. Z njegovim odhodom je Gorica izgubila pomembno osebnost, ki je lahko v zgled vsem občanom, še posebno pa mladim. SSkse bo Silvana Ceccottija spominjala kot odprtega politika, ki je podpiral prizadevanja Slovencev in Furlanov za uresničevanje njihovih manjšinskih pravic. Pri Ceccottijevem političnem delovanju gre po mnenju predstavnikov SSk izpostaviti zlasti njegova prizadevanja, da bi se med občinami Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba uresničil projekt čezmejnega zdravstva, ki je danes med glavnimi točkami EZTS. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481808074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino Gledališče OPERA V KINU: v tržiškem Kinemaxu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 28. februarja Verdijev »Ernani« iz newyorškega Metropolitana; 13. marca Bolšojski balet iz Moskve s »Class Concert« in »Giselle«; 10. aprila Massenetova »Manon« iz newyor-škega Metropolitana; 17. aprila Verdijeva »Traviata« iz newyorškega Metropolitana. Projekcije bodo ob torkih z začetkom ob 19. uri; informacije po tel. 0481-712020. DRAMSKA SKUPINA F.B. SEDEJ vabi na gledališko predstavo Vinka Moe-derndorferja »Limonada slovenica« danes, 19. februarja, ob 19. uri v Sedeje-vem domu na Trgu Svobode 6 v Šte-verjanu; več na www.sedej.org. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.00 - 22.00 »Paradiso amaro«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 »Hugo Cabret« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »Com'e bello far l'amore«. Dvorana 3: 15.40 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »The Iron Lady«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Paradiso amaro«. Dvorana 2: 17.40 »Hugo Cabret« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »Com'e bello far l'amore«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »Almanya - La mia fa-miglia va in Germania«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 18.00 -20.40 »War Horse«. Dvorana 2: 16.15 »The Muppets«; 18.00 - 20.10 - 22.10 »In Time« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 16.00 - 18.15 - 20.40 »Hugo Cabret« (digital 3D). Dvorana 4: 15.15 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Com'e bello far l'amore«. Dvorana 5: 17.50 - 19.50 »Tre uomini e una pecora; 15.30 - 22.10 »Benvenu-ti al Nord«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.30 »War Horse«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »In Time« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Hugo Cabret« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Com'e bello far l'amore«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »E ora dove andiamo?«. H Šolske vesti DELAVNICI ZA STARŠE v okviru pro-jetka Jezik/Lingua bosta potekali 1. in 15. marca od 18. do 20. ure v osnovni šoli v Romjanu (ul. Capitello 8); informacije in prijave: teco01@jezik-lin-gua.eu ali tel. 345-6303255. VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.00-9.00, ob sredah 14.0016.00, ob četrtkih in petkih 12.3013.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.00- S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško pripravlja tradicionalno praznovanje dneva žena v četrtek, 8. marca, z izletom v Vrbo, v Prešernovo rojstno hišo, in v vas Dosloviče za ogled domačije pisatelja Frana S. Finžgarja ob njegovi 50-letnici smrti. Ogledu Bleda bo sledilo srečanje v restavraciji Avse-nik v Begunjah. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-21361(Ema B.), 3471042156 (Rozina F.), 0481-530661 (Gabrijela V.); na račun 20 evrov. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 10. marca ob dnevu žena enodnevni avtobusni izlet v Istro z ogledom Rovinja, plovbo s panoramsko ladjo po otokih in obiskom Dinjana; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). ¿a Čestitke □ Obvestila Kulturni dom Torek, 21. februarja 2012, od 15. do 18. ure V Kulturnem domu v Gorici ČARODEJ ALEX ples, animacija, šminkanje (Monica in Andrea) 17.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istru-zione.it (link Scuola in chiaro). ANA svoj rojstni dan praznuje, naše srce pa se z njo raduje, tudi iz Trsta spominjamo se, ker prijateljstvo nikoli ne umre! Stegel in Kovačič Sreča se je nasmehnila družini Miklus. Rodil se je mali ALEXANDER in Veronika je dobila bratca. Staršema želimo veliko prespanih noči, malemu novorojenčku pa, da bi bil v življenju srečen, vesel in zdrav. Vsi iz družine Mi-klus in Istinič. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunja-nu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 7., 14., 21. in 28. marec; 4., 11., in 18. april; 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481530927 ali na krut.go@tiscali.it. SPDG vabi člane in prijatelje, da se udeležijo društvenega tekmovanja v veleslalomu, ki bo 26. februarja v kraju Forni di Sopra s pričetkom ob 11.30; vpisovanje do srede 22. februarja po tel. 0481-21417 (Loredana) in 048122164 (Marta). KULTURNO DRUŠTVO PAGLAVEC sklicuje izredni občni zbor v petek, 24. februarja, ob 19.30 na društvenem sedežu v Podgori. KROŽEK KRUT vabi na tečaj z naslovom »Ustvarjanje Mandale«, ki ga bo vodila mentorica Tanja Kralj ob torkih 28. februarja, 6., 13., 20. in 27. marca od 19.30 do 21. ure. Srečanja bodo potekala na sedežu krožka KRUT, Korzo Verdi, 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-530927 (vsak torek in četrtek 9.00-12.00) ali na krut.go@tiscali.it. H Prireditve SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi ženske iz Doberdoba in okolice v petek, 9. marca na družabni večer ob dnevu žena. Ob 20. uri bodo gostili igralke iz Štandreža z novo gledališko predstavo, sledila bo zabava; prijave po tel. 3382127942 (Katja) do 5. marca. PUST V TRŽIČU: danes, 19. februarja, ob 15. uri »Carneval dei putei«, ob 20. uri »Zumba Party«. V torek, 21. februarja v popoldanskih urah sprevod, ki bo ob slabem vremenu prenešen v soboto, 25. februarja. »PARLAR D'AMORE - GOVORITI O LJUBEZNI... 2012« bo danes, 19. februarja, ob 11. uri ob kipu Carla Mic-helstaedterja v Raštelu v Gorici. Lahko sodelujejo vsi s poezijami o ljubezni. Ob slabem vremenu bo prireditev v Grand Hotelu Entourage v palači Strassoldo, na Trgu Sv. Antona 2 v Gorici. SKRD JEZERO, SKD HRAST, PIHALNI ORKESTER KRAS, AŠZ MLADOST IN OK VAL vabijo na pustno rajanje, ki bo v župnijski dvorani v Doberdobu v ponedeljek, 20. februarja, od 15. do 18. ure za vrtec in osnovnošolce, od 18. do 21. ure pa za srednješolce. Organizatorji se bodo veselili vsake domače dobrote, ne prevzemajo pa odgovornosti v primeru nezgod ali poškodb. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici prirejajo ponedeljkova srečanja med 16.30 in 18. uro: 20. februarja bo Annarosa Cappellari govorila o no ni »Sprint«; več na www.gruppiama.4000.it, rispla2@vir-gilio.it in po tel. 328-8381969 (Eleonora). Vstop prost. NA KAVO S KNJIGO V KATOLIŠKI KNJIGARNI: pesnik, prevajalec in urednik pri Novem Matajurju Miha Obit bo spregovoril o svojem ustvarjalnem delu in posredovanju slovenske poezije italijanskemu bralcu v četrtek, 23. februarja, ob 10. uri. Srečanje prireja Katoliška knjigarna v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska, Založbo Mladika in Goriško Mohorjevo družbo. PREDAVANJA 2012 v organizaciji Skupnosti družin Sončnica v Domu Franca Močnika pri cerkvi Sv. Ivana v Gorici: v četrtek, 23. februarja, ob 19.30 Marijan Veternik »Izpoved eksorcista«; informacije po tel. 0481-536455, soncni-ca@libero.it. KD OTON ŽUPANČIČ vabi na društveno Prešernovo proslavo v petek, 24. februarja, ob 20. uri v domu A. Budala v Štandrežu. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽv Gorici vabi v soboto, 25. februarja, ob 20.30 na slavnostno akademijo z naslovom »Teh naših petdeset let«. Na programu »Zlata fanfara« Patricka Quaggiata, slavnostni nagovor predsednice Franke Zgavec, pozdravi gostov, predstavitev likovne razstave »50 Umetnikov za petdeset let«, »Veseli ringaraja« in »Pesem primorske mladine« v izvedbi mladinskih zborov SCGV Emil Komel in Veseljaki, kan-tata za mešani zbor, godalni orkester in pevke »Teh naših petdeset let« v izvedbi zborov Hrast, Lojze Bratuž in F.B. Sedej ter orkestra ArsAteljer. SKRD JEZERO iz Doberdoba v sodelovanju z Glasbeno matico prireja 25. februarja od 15.30 do 17. ure v prostorih društva pravljično urico za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. V sklopu niza »Prauce z varšta« bosta urico vodili pravljičarka Marti- na Šolc in učiteljica glasbe Jana Dra-sič; informacije in vpisovanja po tel. 338-2127942 (Katja). KD STANKO VUK MIREN-OREHOVLJE IN PD ŠTANDREŽ vabita na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Sem dolgo upal in se bal... « v nedeljo, 26. februarja, ob 17.30 v župnijski dvorani v Štandrežu. KD OTON ŽUPANČIČ vabi v Dom A. Bu-dala v Štandrežu na praznovanje dneva žena v soboto, 3. marca; informacije in vpisovanje po tel. 0481-21407 ali 347-2420204 (Marta). S Poslovni oglasi GOSTILNO NA KRASU dajemo v najem. Za informacije tel. +393356686186 e-mail: vida.agencija@gmail.com 0 Mali oglasi GOSPA z dobrimi referencami išče delo kot hišna pomočnica, ali kot negovalka za ostarele osebe, ali kot varuška otrok ali kot pomočnica v kuhinji. Vedno na razpolago. Tel. 335-5966062. ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici pri Sv. Ani (kuhinja, dve sobi, kopalnica in dnevna soba, dve terasi) z dogovorjeno najemnino (»canone concordato«); tel. 366-9340673 od 20. do 21. ure. PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM suha bukova in hrastova drva; tel. 335-293409. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.00, Giuliana Kustrin vd. Faganel iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče. JUTRI V ŠTEVERJANU: 14.00, Marco Hlede (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V KRMINU: 14.00, Redenta Ser-ravalle vd. Gobet (iz goriške splošne bolnišnice) na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Anita Paoletti vd. Tomasi s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče; 11.00, Gianluca Bo-nato (iz Marghere) na pokopališču. JUTRI V ŠTARANCANU: 12.00, Danilo Ferletti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 12 Nedelja, 19. februarja 2012 15. SOVODENJSKI PUST / karnival - Danes vrhunec tridnevnega pustovanja Na 15. Sovodenjskem pustu 1200 razposajenih maškar Zaradi napovedanega poslabšanja vremena bo zadnja beseda o izvedbi sprevoda padla danes dopoldne - Ples bo v vsakem primeru Na današnjem 15. Sovodenjskem pustu pričakujejo 1200 razposajenih maškar, vendar bo zadnja beseda o izvedbi sprevoda padla komaj v dopoldanskih urah. Prireditelje - člane slovenskega pustnega društva Karnival -skrbijo napovedi o poslabšanju vremena, zato se bodo danes dopoldne sestali, pogledali v nebo in nato odločili, ali sprevod speljati do konca ali pa ga odložiti na prihodnjo nedeljo, 26. februarja. Na naši spletni strani bomo zato okrog 11. ure objavili dokončno odločitev prirediteljev glede izvedbe sprevoda. Če se bo vreme usmililo prirediteljev, se bo danes od 14. ure dalje po osrednji sovo-denjski ulici zvrstilo devet skupin, enajst vozov in dve godbi na pihala. Ob zaključku sprevoda bo ob 17. uri pod ogrevanim šotorom ples, ki ga prirejajo ob vsakem vremenu in ne glede na izvedbo sprevoda. Igrala bo skupina Happy Day, tako da razposajenega razpoloženja ne bo manjkalo. Zaradi sprevoda bo Prvomajska ulica od hišne številke 2 do lekarne zaprta že od 11. ure dalje, preostali del ulice do križišča s Štradalto pa od 13. ure do zaključka mimohoda maškar. Prireditelji opozarjajo av-tomobiliste, da bodo imeli na voljo parkirišča ob pokopališču, za županstvom in ob kapelici na začetku vasi. Sovodenjski sprevod bodo danes od 14. ure dalje v živo predvajali na slovenskem televizijskem program Rai 3 bis. Povorko bosta spremljala komentatorja Boris Devetak in Marko Sancin. Ponovitev bo v torek, 21. februarja, po televizijskem dnevniku. Lanski kuhar iz Štmavra Startna listam Godba na pihala Viktor Parma iz Trebč 1. Vrtec Ancelle di Gesu Bambino iz Gorice - Gozd 2. Turistično športno društvo Orehovlje - Orijhowski hmjti 3. Skavti AGESCI Gorica 1 iz župnije Srca Jezusovega - Alica v čudežni deželi 4. Kulturno društvo Briški grič iz Števerjana - Peter Pan v deželi... 5. Društvo žena Vrtojba - Gostilna Pr' Pči 6. Kulturno društvo Skala iz Gabrij -Titikaka 7. Turistično društvo Dren iz Sel na Krasu - Smrkci 8. Združenje staršev otrok OŠ Virgil Šček iz Nabrežine - Smo vsi puhni Pufov 9. Gasilsko društvo Nova Gorica-Šempeter - 2x zamujeni vlak bumbaca ■ ■ ■ 10. Kulturno umetniško društvo Šempeter - Barbike 11. Združenje staršev iz Romjana - Žoge žoge žoge 12. Kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža - No Štandrež, no party 13. Športno kulturno društvo Gas Vrtojba - Motokros Vrtojba Godba Škofja Loka 14. Klub Osmica pri mačku - Osmica je moj dom 15. Pustna klapa iz Križa - Apres-ski party 16. Pustna klapa z Opatjega Sela 17. Kulturno društvo Sovodnje - Hvala... prihajamo... 18. Skupina Prosek - Kontovel - Frito mišto 19. Pustna klapa iz Praprota - Ma ta tunel...? 20. Prosvetno društvo Sabotin iz Štmavra - Trans-genska revolucija ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj F. Ili s.nx. MiloS in Rajmund ŠTANDREŽ - GORICA, ul. A. Gregorčič 24 Tel. EUfU.TliN > Fak&(MSI/2l - M ttttJUMutrhíih^jO 9 JO-iíJO ...i^OV wlfcttv lA'óTtewpOVflkyfí! CREDITO COOPERATIVO ZADRUŽNA BANKA Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Povsod prisotni, nas potrebujete V Sovodnjah Prvomajska 120/a, TeL 0481.882155 Nedelja, 19. februarja 2012 APrimorski r dnevnik nedeljske teme PO ZASKRBLJUJOČEM POROČILU PREDSEDNIKA RAČUNSKEGA SODIŠČA Italijanska politika naj sprejme izziv za korenito prenovo Vojmir Tavčar orupcija vsako leto odvzame gospodarstvu okoli 60 milijard evrov, davčna utraja pa naj bi bila skoraj dvakrat tolikšna, saj ocenjujejo, da se letno suče med 110 in 120 milijardami evrov, katerim je treba dodati še utajo davka na dodano vrednost IVA (36%), potrato javnega denarja in mnoge druge nepravilnosti. Ob odprtju sodnega leta je predsednik računskega sodišča Luigi Giampaolino v svojem poročilu zarisal mračno sliko razmer v Italiji. Resnici na ljubo letošnje poročilo ni nič manj dramatično in zaskrbljujoče od tistih iz prejšnjih let, letos pa so Giampaolinove besede veliko bolj odmevale v medijih, saj je bil uradni začetek sodnega leta računskega sodišča samo en dan pred 20. obletnico (začela se je z aretacijo Maria Chiese, predsednika milanske ustanove za socialno pomoč Pio Albergo Trivulzio) preiskave čiste roke, ki je v začetku devetde- setih let razkrila, kako razširjena in razčlenjena je bila mreža korupcije. Giampaolinovo poročilo jasno kaže, da se v dvajsetih letih razmere v Italiji niso spremenile na bolje, prav nasprotno: korupcija je še bolj razširjena (za primerjavo za časa preiskave čiste roke naj bi korupcija bremenila gospodarstvo za okoli 5 milijard evrov na leto), davčna utaja še večja in tudi potrata javnih sredstev se kljub varčevalnim ukrepov italijanskih vlad ni zmanjšala. Kot so z velikim obžalovanjem ugotovili tudi sodniki, ki so pred 20 leti vodili preiskavo, je takratna represivna akcija obrodila samo kratkotrajne sadove, ni pa spodbudila moralne prenove in novega odnosa do zakonitosti. Tudi zaradi tega se mi zdi vredno povrniti znova k primerjavi današnje Italije s tisto izpred dvajsetih let, čeprav je bil o teh vprašanjih v tem okviru že govor. Preiskava čiste roke je pred dvajsetimi leti dejasnko pomenila konec prve republike, nekatere stranke, ki so bile do takrat nosilni steber politične oblasti v Italiji, kot na primer Krščanska demokraci- ja, so se v nekaj letih razblinile. Druge, ki so bile zaradi mednarodnih razmer obsojene na stalno opozicijo, kot Komunistična partija Italije, so najprej spremenile ime, nato pa doživele tako globoko preobrazbo, da je v njihovih naslednicah komaj zaznavna dediščina predhodnic. Ena od značilnosti prve republike je bila, da so vse vlade imele le kratko življenje, saj nobena od njih ni v poprečju trajala več kot eno leto. Ob krizah se koalicije niso bistveno spremenile, glavna os je bila vselej Krščanska demokracija in partnerji so bili vselej isti. Ko se je os nagnila nekoliko bolj na levo so bili v povezavi socialisti, medtem ko so liberalci ostali v opoziciji, ko se je tehtnica nagnila nekoliko bolj proti desni, ni bilo socialistov, zato pa so bili v navezi liberalci. Občasno, ko ni bilo mogoče uskladiti stališč, so za nekaj časa vodile državo enobarvne vlade KD z zunanjo podporo ostalih partnerjev. Temeljna značilnost druge republike pa naj bi bila bipolarna demokracija, saj naj bi imeli volivci možnost, da na vo- litvah izbirajo med napredno koalicijo in konservativno povezavo. Vendar tudi ta sistem je v italijanski interpretaciji pokazal podobne šibkosti kot prejšnji. Res je sicer, da so se za krmilom države zamenjale različne povezave (konservativna, ki jo je vodil Silvio Berlusconi in napredna, ki jo je vodil Romano Prodi), vendar vsaka od teh koalicij se je izkazala za nepovezano, skoraj vse so se razkrojile preden je potekel mandat. Še najbolj izrazit je primer zadnje desnosredinske vlade, ki jo je do novembra lani vodil Berlusconi. Čeprav je koalicija Ljudstva svobode in Severne lige na volitvah leta 2008 po političnem samomoru leve sredine prepričljivo zmagala in je imela v obeh domovih parlamenta številčno rekordno večino (take ni imela pred njo nobenea druga italijanska vlada), je v nekaj letih zaradi notranjih nasprotij in pomanjkljivega političnega vodstva razpadla, njeno mesto je morala prevzeti vlada Maria Montija. V zadnjih dvajsetih letih se v Italiji ni razširila samo korupcija, ki je dosegla pošasten obseg, ki ga je v četrtek orisal predsednik računskega sodišča Giam-paolino. Prva tako malo uspešna je bila Italija tudi v boju proti organiziranemu kriminalu. Malo potem, ko se je v Milanu začela preiskava čiste roke, se je mo-raja Italija leta 1992 soočiti tudi z ofenzivo organiziranega kriminala. Najprej je pod streli mafijskih morilcev 12. marca padel v Palermu Salvo Lima, ki je bil eden od najvplivnejših sicilijanskih politikov in je bil eden od najpomembnejših zaveznikov večkratnega ministra in predsednika vlade Giulia Andreottija. Nato je bil 23. maja v bombnem napadu pri Capa-ciju ubit sodnik Giovanni Falcone, eden od simbolov boja proti mafiji, niti dva meseca potem pa je prav tako v bombnem napadu umrl sodnik Paolo Borsel-lino, ki je bil kot Falcone eden od simbolov boja proti mafiji in je z življenjem plačal dejstvo, da se je postavil po robu poskusom dogovarjanja med državom in »Coso nostro«. Umora pogumnih sodikov sta izzvala pravi revolt proti mafiji, kazalo je, da bo vendarle prišlo do zasuka, vendar je tudi ta upor postopno razvodenel. Dvajset let potem se razmere niso bistveno spremernile. Res je sicer, da je siciljska mafija videti bolj šibka (vprašanje pa je, ali ne gre samo za strateški umik, ali ni mafija namerno poniknila, da bi lahko v za-kulisju vlekla svopje poteze), zato pa so nedvomno veliko močnejše kot v devetdesetih letih kalabrijska n'drangheta in razne kamoristične združbe v Kampaniji. Dokaz, kako je organiziran kriminal znal vriniti svoje lovke tudi v dežele severne Italije, kaže na primer dejstvo, da je bil zaradi mafijskih infiltracij pred nekaj tedni razpuščen občinski svet ligurske občine Ventimiglia. Prav tako ni skrivnost, da mafijske združbe prodirajo v gospodarstvo, saj so v tem kriznem obdobju edine, ki razpolagajo z znatnimi finančnimi sredstvi. Slika je tudi v boju proti organiziranemu kriminalu porazna kot v primeru korupcije. Možje postave so sicer zabeležili nekaj pomembnih zmag z aretacijo nekaterih vplivnim mafijskih kolovodij, pronicanja mafijskega kapitala v gospodarstvo pa niso zaustavili. Eden od razlogov, da so se razmere tako v boju proti korupciji kot v boju proti organiziranemu kriminalu poslabšale, je dejstvo, da so bili sodniki v teh dveh desetletjih delno razoroženi. Italija ni udejanjila tistih ukrepov, za katere se je zavezala leta 1999 v Svetu Evrope, ko je bil sprejeta konvencija za boj proti korupciji. Prav tako ni uresničila nobenega od tistih 22 priporočil skupine držav za boj proti korupciji Greco. Sodniki, ki so preiskovali korupcijo pa tudi skrivne povezave med politiko in organiziranim kriminalom, so postali v teh letih tarča stalnih napadov (glavni pobudnik so bili Berlusconi in njegovi sodelavci), katerih cilj je bil omejiti sodnike v njihovem poslanstvu varuhov zakonitosti. Navedeni pa so samo formalni razlogi. Če so sodniki delno razoroženi, je to posledica izbir politike, zakonov in novel zakonov, ki jih je odobril parlament, med katerimi ne gre pozabiti tistih številnih zakonov »ad personam«, ki jih je zahteval Berlusconi. Val gneva, s katerim so ljudje v devetdesetih letih spremljali izsledke preiskave čiste roke (na primer met kovancev, s katerimi so protestniki zasuli takratnega socialističnega voditelja Bettina Craxija) se ni spremenil v neko korenito prenovitveno gibanje. Kot je ugotovil zgodovinar Guido Crainz se v osemdesetih letih ni izrodila samo politika, ampak so degeneracije načele tudi družbeno tkivo, povsod je prevladal prezir do pravil skupnega življenja in skupnega dobrega. Na preseganju te stranpoti so gradili le redki, ki niso imeli v javnosti pravega odziva. Rušenje prve republike ni sprostilo samo pozitivnih sil, ampak tudi druge, manj pozitivne, bolj dovzetne za skomine populizma kot je pokazala zmaga Silvia Berlusconija na volitvah leta 1994 in kot so pozneje pokazale uveljavitve sil, ki so nasprotovale prenovitvi, na Siciliji. Z Berlusconijem in njegovimi zavezniki sta prevladala populizem in pro-tipolitika, ki sta ju spremljala prezir do republiške ustave in do bistvenih pravil demokracije. Dodatna tragedija je bila, meni Crainz, dejstvo, da levica v tistih razmerah ni bila sposobna ponuditi neke stvarne alternative, ni znala prenoviti svoje politike, ni bila sposobna vizio-narskih zamisli, ampak je bila vse bolj okostenela (to pa ne velja samo za italijansko levico, ampak za vso evropsko levico kot so pokazali primeri Tonyja Blaira v Veliki Britaniji, francoskih socialistov, nemških socialnih demokratov in Evropske socialistične stranke). Po krizi prve republike je - tako Crainz - mesto nekdanjega sistema strank prevzela njegova žalostna ponaredba »sistem strank brez strank«, ki je podedoval vse stare napake in dodal še nove, obenem pa tudi zavrl poskuse, da bi ubrali nove in bolj transparentne poti. Tako smo soočeni z novo krizo, z agonijo druge republike. Tudi sedaj politika ni bila kos težavam, ni znala voditi države, ki se je zopet znašla na robu prepada. To zahtevno nalogo je morala prepustiti profesorjem, ki jim do pred nedavnim politika in upravljanje države niso bili vsakdanji kruh. Kot pred dvajsetimi leti tudi danes preseneča gluhost strank, njihova nedovzetnost za izzive časa, saj kaže, da niso zaznale nujnosti korenite prenove, pa tudi tega ne, kako nizka je v očeh ljudi njihova verodostojnost. Italijanska družba je izčrpana, zbegana, zelo zaskrbljena in izpostavljena skušnjavi protipolitike, kljub temu pa ima v sebi še vedno tudi pozitivne življenjske energije in željo po prenovi. Komentator Curzio Maltese je nekaj pozitivnih sprememb videl v dejstvu, da v Italiji kljub strogim varčevalnim ukrepom ni prišlo do nasilnih izgredov kot v Grčiji in da se stavke taksistov in tovornjakarjev niso izrodile. Kljub temu, da zahteva od ljudi zategovanje pasu, Monti še vedno uživa znatno podporo javnega mnenja. To je po Maltesejevem mnenju zasluga vlade, obenem pa tudi dejstva, da so po padcu Berlusconijeve vlade ljudje bolje in bolj korektno informnirani. Italijani se spreminjajo, meni Maltese, kar je zaznavno v pogovorih na delovnih mestih, na tramvajih in avtobusih, pred šolami. Teme pogovorov so stvarni problemi, o katerih poročajo mediji. Berlu-skonizem je prav ob svojem koncu pokazal, kako pomembno je obvladati medije, saj se po Maltesejevem mnenju vzdušje v državi spreminja, odkar je pritisk na medije popustil. To so tiste življensjke sile, ki se zavzemajo za korenito prenovo države in jih politika ne sme pustiti zopet na cedilu. Sicer je nevarno, da se uresniči grenka vizija humoristke Ellekappa, po kateri dvajsetletnica tangentopoli ni nič drugega kot najstrožja bonitetna agencija, ki je Italijo degradirala na raven razpuščene frama-zonske lože P2, ki je bila dejansko združba brezvestnih zaslužkarjev. 1 4 Nedelja, 19. februarja 2012 45. KRAŠKI PUST / kraški pust - Po razsodbi žirije 45. pustnega sprevoda na Opčinah Tretjič zmagovit voz iz Med skupinami Lego kocke Gropade in Padrič - Na častnih mestih Opčine in Bazovica (vozovi) i i Mob. 338.8313006 - Fax 040.3229547 - Križ, 175 - Trst www.crismanidavid.itinfo@crismanidavid.it 45. kraški pust Zmaga smuknila v tunel in trčila v lego kocke Vrstni red pustnih vozov ... 1. PRAPROT (Ma, ta tunel ...?) - 67 točk 2. OPČINE (riMONTIrjmo Italijo) - 64 točk 3. BAZOVICA (Ritobol) - 63 točk 4. VASI OBČINE ZGONIK (Bogati kradejo revežem) -61 točk 5. MEDJA VSA - ŠTIVAN (Moč narave!!!) - 58 točk 6. SOVODNJE OB SOČI (Hvala, prihajamo ...) - 54 točk 7. ŠTMAVER (Trans-genska revolucija) - 51 točk 8. MERČE (45. rojstni dan) - 43 točk 9. KRIŽ (Apres ski party) - 30 točk Vrstni red pustnih skupin ... 1. LUNA PUHNA PADRIČE-GROPADA (Lego world!) -60 točk 2. BOLJUNEC (Čira Čara) - 54 točk 3. PROSEK-KONTOVEL (Frito mišto) - 48 točk 4. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ IN OV ROMJAN (Žoge, žoge, žoge) - 47 točk 5. TUTTI COL CALES (Igrajmo se z ... mavrico ...) - 41 točk 6. ŠKEDENJ OŠ GRBEC/STEPANČIČ (Šola pod udarom: po Gelminijevi, še uši!) - 40 točk 7. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ VIRGIL ŠČEK IZ NABREŽINE (Smo puhni Puff-ov ?!?) - 34 točk 8. VALMAURA (Puffi ... so vedno prisotni) - 33 točk 9. SOCIALNA ZADRUGA ANFASS (Mare forza Anfass) - 30 točk 10. SKUPINA LALO IZ ŠKEDNJA (Crisi a Trieste: conzadi per le feste) - 29 točk p a n i s c HRR na Opčinah ul. Carsia, 45, nasproti gasilske postaje, tel. 040.213579 info@kralj.it / 45. KRAŠKI PUST Praprota r ■ —";---1 Pust, pust, p ust Pošlji svoje fotografije • na www. primorski.eu ali na naslov elektronske pošte n Boljunec ter Prosek-Kontovel (skupine) L,iskarna@primorskieu EDIL CARSO GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST AluCarso di SKABAR MARCO Proizvodnja in montaža aluminijastih vrat, oken, verand ter železnih delov Proseška ulica 173 - Opčine tel: 3490955671, fax: 040327459, e-mail: alucarso@gmail.com NAIDA HAIRSTYLE UNISEX Proseška ul. 20 OPČINE - 34151 TRST Tel. 04021 1359 BIZJAK BORIS Nabrežina Kamnolomi 63/A • Izkopi - rušenje - kanalizacija • gradbena, gozdna in cestna dela Tri. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.6939992 impresabizjak@spin.it 7_7 muifi ¿ v - POTOVALNI URAD w - Aurora viaggi TRST - ul. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroraviaggi.com BAR - BUFFET - PIZZERIA »RINO« nuova ob nedeljah zaprto KOSILA - VEČERJE PIZZE OPOLDNE ^ .lkll_ IN ZVEČER _ . °PČ'N,f Dunajska c. 11/A _Tel. 040 213821 ecnoutensili Proseška ulica 7, 34151 - Opčine, Trst, tel.: 040 212397 .€11 pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADA sne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA peč na drva OPCINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto 1 6 Nedelja, 19. februarja 2012 NEDELJSKE TEME IZVRŠNI ODBOR KMEČKE ZVEZE Izvajanje sporazuma »Prosecco DOC« • 1 • v 1 • • je pod pričakovanji Pred kratkim se je v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah sestal izvršni odbor Kmečke zveze. Po uvodnem pozdravu je predsednik Franc Fabec poročal o delovanju organizacije, ki je bilo zelo razvejano. V svojem posegu je najprej omenil zeleno omizje na Pokrajini, na katerem je bil govor o problematiki Porsecco DOC in o škodi po divjadi, za katero se je prejšnja uprava obvezala za kritje 80% vrednosti, a jo je sedanja uprava spregledala. Ta škoda žal ni bila poravnana, je podčrtal predsednik, niti v prejšnjih letih. S tem v zvezi je izvršni odbor Kmečke zveze poudaril, da je nasplošno na pokrajinski ravni občutiti zanemarjanje problematik, ki zadevajo kmetijstvo. Iz deželne uprave prihajajo novice, da bo z upravljalnimi načrti Natura 2000 ta uprava sprejela ukrepe, ki bodo naklonjeni kmetijstvu. Na kmetijskih zemljiščih naj bi tudi zamrznila hidrogeološko varstvo, ki predstavlja na Krasu nepotrebno in neopravičeno omejitev uporabe teritorija. V zvezi s škodo, ki jo povzroča kraškemu območju podjetje Terna s postavljenjem okolju in ljudem škodljivih napeljav v zvezi z daljnovodom po sporni trasi, je Fabec seznanil odbor, da bo o tej in drugih temah, ki zadevajo kmetijstvo govor na srečanju s prefektom, za katerega je zveza zaprosila. V nadaljevanju je presednik poročal o spremembah , ki so nastale v Sloveniji po zadnjih volitvah v resorjih, s katerimi ima Kmečka zveza plodne in ustaljene stike. Pri tem je prišlo do novih imenovanj. Z novimi nositelji odgovornosti, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Francem Bogovičem, predsednikom komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru Francem Pukšičem in ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmilo Novak so bili že vspostavljeni prvi stiki, ki jih Kmečka zveza namerava utrditi in poglobiti s srečanji v bližji prihodnosti. Pri tem je Fabec izrazil zahvalo prejšnjim nosilcem omenjenih zadolžitev, predvsem pa kmetijskemu Ministru Dejanu Židanu, za njihovo odprtost in naklonjenost do zamejske organizacije kmetov. Deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bu-kavec je nato poročal o srečanju pri tržaški občinski upravi, ki je žal pozabila na kmetijstvo pri izvedbi osnutka strateškega načrta za razvoj gospodarstva, kar bi bil lahko še en dokaz površnega odnosa Trsta do svojega podeželja in zlasti kmetijstva. Na srečanju je tajnik nakazal potrebo po občinskemu uradu za kmetijstvo in komisije, ki bi sledila kmetijski dejavnosti, za kar je Kmečka zveza dobila pozitiven odziv. Sledil je poseg tajnika Kmečke zveze Erika Mastena, ki je posvetil pozornost novostim, ki zadevajo obdavčevanje v kmetijstvu. Po novi zakonodaji bo žal prišlo do močne davčne obremenitve primarnega sektorja, ki bo zadevala tako kmetijske stavbe kot zemljišča. Izvzeta bodo le zemljišča na goratem območju. Slednja pa na srečo zajemajo večji del tržaške pokrajine. V veljavo bo stopil tudi nov način upravljanja z nevarnimi odpadki, znam pod imenom SISTRI. Novosti prihajajo tudi s področja prodaje kmetijskih pridelkov preprodajalcem, ki bo možna le na podlagi pisnega dogovora med pridelovalcem in kupcem. Omenjene in številne druge obveznosti zahtevajo od članov večje sodelovanje z uradi Kmečke zveze, sicer ne bodo kos eksponencialno rastočim upravnim in davčnim obveznostim. V nadaljevanju je predsednik zveze seznanil prisotne o izvedbi načrta za raz- voj kmetijstva Masterplan s strani LAS-a Kras iz katerega izhaja, da je na tem območju primarni sektor vitalen in perspektiven. Glede izvajanja sporazuma Prosecco DOC je poudaril, da je bilo s strani Dežele nekaj storjenega, čeprav izpod pričakovanj. Bilo bi pa zgrešeno odklonilno stališče do možnih, pa čeprav zaenkrat skromnih oblik pomoči in ukrepov, ki so bili sprejeti in se sprejemajo. Svoj dokument z upravičenimi kritikami in zahtevami za izvajanje sporazuma bi morala na Deželo vložiti Trgovinska zbornica kot nositeljica zahtev vseh kmetijskih komponent tržaške pokrajine. V zvezi z omenjeno tematiko je Fabec dodal, da je o problemu bil seznanjen tudi naslednik tedanjega ministra Luce Zaie nov kmetijski Minister Mario Catania. Ta je na srečanju, do katerega je prišlo na pobudo Konfederacije kmetov Italije CIA, obljubil predsedniku Kmečke zveze svoj poseg v smeri spoštovanja sprejetih obvez njegovega resorja. Omenil je še koristen sestanek, ki ga je organiziral Predsednik rajonskega sveta zapadlega Krasa Roberto Cataruzza na temo Prosecco DOC na katerem, je bila prisotna tudi deželna obornica Federica Se-ganti, ki je obljubila svoje posredovanje v prid izvajanja sporazuma. Sejo je zaključil deželni tajnik Bukavec, ki je seznanil odbor o pripravi načrta za ohranjanje in razvoj Naravnega rezervata Doline Glinščice pri katerem Kmečka zveza plodno sodeluje z upravo dolinske občine in pristojnimi uradi deželne uprave, z namenom, da se v največji možni meri upoštevajo zahteve zainteresiranih lastnikov in kemtov. Vzporedno s tem, je zaključil Bukavec, si Kmečka zveza močno prizadeva za odpravo škodjivega in popolnoma nepravičenega hidrogeolo-škega varstva na Krasu. -mg- NA POBUDO ASS - Srečanje na kmetiji A. Miliča Za visoko kakovost in zdravstveno neoporečno proizvodnjo mesnih izdelkov Pred kratkim se je na pobudo Podjetja za zadravstvene storitve ter v sodelovanju s Kmečko zvezo in Zvezo neposrednih pridelovalcev na kmetiji Andreja Miliča v Zagradcu zbralo lepo število proizvajalcev mesnin. Namen srečanja, ki so ga vodili strokovnjaki omenjenega podjetja, je bilo nudenje navodil za higi-jensko in zdravstveno neoporečno proizvodnjo svežih tipičnih mesnih izdelkov, kot so klobase in salama. Ti izdelki, ki spadajo med živila s kratko prodajno verigo od proizvajalca do potrošnika, so pri slednjem zelo cenjeni. Dolžnost proizvajalca pa je, da izpolni pričakovanja potrošnika, ki si želi pristnost, tipičnost in zdravstveno neoporečnost. Naloga Podjetja za zdravstvene stro-ritve (ASS) pa je ta, da spremlja predelavo mesa v mesne izdelke in preverja njihovo zdravstveno stanje. Na ta način zagotavlja potrošniku pre-hransko gotovost. Uvodne besede je na srečanju podal dr. Maurizio Cocevari, odgovoren za higijensko prehransko varnost živil živalskega izvora pri ome- njenem podjetju, ki je nakazal namembnost in koristnost pobude. Sledil je poseg Marie Rosarie Fero-ne, ki je spregovorila o izkušnjah podjteja na kraških kmetijah, ki so po njeni oceni zelo dobre. V nadaljevanju so strokovnjaki prikazali različne posege pri predelavi mesa v mesnine. Izredno zanimivi in spodbudni so bili rezultati, ki je izpostavila dr.Gabriella Conedera. Ti podatki so zadevali analize, opravljene na primerkih salame izdelanih na 15 kmetijah in prav tolikih kmečkih turizmih. Vsi vzorci so bili zdravstveno neoporečni in so potrdili rezultate, ki jih kot samokontrolo opravljajo proizvajalci sami. Strokovnjaki so se zelo laskavo izrazili o kakovosti salame in drugih mesnin, ki jo potrjujejo odlični kakovostni parametri. V nadaljevanju je univerzitetni profesor Valerio Giaccone opisal proizvajalcem vse posege, ki zadevajo predelavo mesa, od prašičje polovice do izdelave mesnine. Prikaz, ki so mu zbrani rejci sledili zelo pazljivo, je bil izredno poučen in zanimiv. Profesorjevo predavanje je spremljal praktičen prikaz, ki ga je izvedel strokovnjak za tehniko predelave mesa. Pobuda je nadvse uspela, za kar se gre zahvaliti predavateljem, pobudnikom in prijaznemu gostitelju Andreju Miliču. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB STROKOVNI NASVETI Izbira rezil za obrezovanj e Ce se bodo temperature le dvignile na sezonsko povprečje, bomo sedaj, v drugi polovici februarja, obrezovali sadno drevje, trte in okrasne trajnice. Za obrezovanje oljk pas bomo še malo počakali.Preden se lotimo obrezovanja, moramo dobro pregledati rezila in pripomočke, ki jih bomo uporabljali. Kakovost rezila pri obrezovanju je namreč bistvene važnosti. Za obrezovanje potrebujemo sadjarske škarje, oster nož, npr. cepilni nož, žago, žične ščetke, cepilno smolo, lestev. V prodaji dobimo najrazličnejše orodje. Izbirajmo raje orodje znanih znamk, ki je sicer po navadi dražje, a je bolj kakovostno in trajnejše. Po rezi rastlina reagira tako, da se iz rane izcedi smola ali pa iz nje priteče rastlinski sok. Smola oz. rastlinski sok se pozneje posušita in tvorita nepropustno plast, ki brani rano. To se zgodi v relativno kratkem času. Zelo važno je torej, da je rez točno opravljena, ravna in gladka. V nasprotnem primeru je proces zdravljenja rane veliko daljši, rastlina porabi veliko več organskih snovi za zdravljenje in postane šibkejša. Rana je v tem primeru bolj izpostavljena povzročiteljem bolezni in škodljivcem ter neprimernemu vremenu. OBREZOVALNE ŠKARJE - S škarjami režemo mladike in drobnejše veje. Klasične sadjarske škarje delujejo izključno z ročno močjo. V zadnjih desetletjih so začeli v trgovinah nuditi tudi hidravlične, pnevmatske in električne škarje. Slednje delujejo na baterije, ki jih lahko ponovno polnimo. Pnevmatske, hidravlične in električne škarje uporabljamo za rez vej, ki imajo premer do 40 milimetrov, medtem ko z navadnimi škarjami po navadi obrezujemo veje do 20 mm premera. Električne škarje imajo električni motor v ročaju, baterijo pa obrezovalec nosi okrog pasu. Po navadi ima baterija avtonomijo za ves dan dela. Ko delamo s takimi škarjami, moramo zelo paziti, uporabljati jih moramo le z eno roko, druga naj bo oddaljena od njih. Obrezovalne škarje se delijo tudi v enorezne in dvorezne. V prodaji dobimo tudi posebne škarje s podaljšanim ročajem, s katerimi obrezujemo na visokem. Obstajajo tudi škarje, primerne za levičarje. Na splošno pa naj škarje ne bodo prelahke. ŽAG E - Za odstranjevanje debelejših vej, od 2,5 do 20 cm premera, uporabljamo žage. Tudi pri žagah naj bo najpomembnejša kakovost. Največji problem je odžagati velike veje, ki so po navadi težke. Večkrat slednje padejo, še preden jih do konca prežagamo. Lubje na spodnji strani se olupi, les se nalomi, rez ni več ravna, robovi postanejo razcefrani. Zato je priporočljivo, da najprej odžagamo vejo za 1/3 premera veje, od spodaj navzgor. Nato začnemo žagati od zgoraj navz- dol. Žagamo nekoliko bolj proti zunanji strani veje od debla. Veja se odcepi, ne da bi se lubje olupilo. Nazadnje odrežemo štrcelj, ki je po vsej verjetnosti ostal. Ko žagamo, ne smemo pritiskati, drugače je delo bolj težko. Žaga naj bo dobro nabrušena. žage so dveh vrst: navadne iz jekla in pa take, kjer jeklo izpostavijo visokim temperaturam, da je žaga več časa obstojna. Obstajajo tudi male zložljive žepne žage. Večina žag ima ukrivljeno rezilo, da rez bolje prodre v notranjost lesa. MOTORNE ŽAGE - Izjemoma izrezujemo zelo debele veje z motorno žago. Ko uporabljamo motorno žago, bodimo res gotovi, katero vejo hočemo odžagati, zato je potrebno dobro strokovno znanje obrezovanja. Ce pač odžagamo napačno vejo, lahko storimo drevesu veliko večjo škodo, kot če odrežemo tanj-šo vejo. Odstranjevanje debelih vej visoko v krošnji je nevarno opravilo. Zato naj ga opravi le, kdor se zna ustrezno zaščititi in zavarovati ter je dovolj izkušen pri delu s takim strojem. CEPILNI NOŽ ni potreben posebne predstavitve, SADJARSKI NOŽ - KRIVEC pa je na koncu lahko ukrivljen. To ni naš primorski 'fovč'. S krivcem zgladimo večje rane, ki nastanejo pri rezi debelejših vej. Rano zgladimo predvsem ob robu, kjer je kambij. Z no- ži tudi režemo mladike in manjše veje, ali si narežemo cepičev. ŽIČNE ŠČETKE, CEPILNA SMOLA, ROKAVICE, LESTEV - Včasih je treba z debel in ogrodnih vej ostrgati staro lubje, pod katerim se skrivajo in pre-zimujejo razni škodljivci. V ta namen uporabljamo žične ščetke, s katerimi odrgnemo tudi mah in lišaj, ki posebno v vlažnem vremenu obraste bolj zanemarjena in starejša drevesa. Paziti moramo, da ne poškodujemo živega lubja. Cepilno smolo uporabljamo za premazovanje ran, ker pospešuje rast kambija, in s tem celjenje ran. Dobre cepilne smole vsebujejo tudi sredstva, ki preprečujejo razvoj povzročiteljev bolezni. Dobro je tudi, da med obrezovanjem uporabljamo zaščitne rokavice. Lestev naj bo močna in varna, a vendar taka, ki jo z lahkoto premikamo. Vsa rezila, ki jih uporabljamo pri obrezovanju, naj bodo vedno dobro nabrušena in po možnosti jih tudi pred ali po uporabi razkužimo z navadno varekino, da ne bi prenesli morebitnih povzročiteljev bolezni na zdrave rastline. Vse obrezovalno orodje nabrusimo, očistimo in naoljimo pozimi, ko nimamo drugih večjih opravil. Magda Šturman NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. februarja 2012 1 "J ZN: Bolgarija naj prizna Makedonce in Pomake ŠVEDI NA FINSKEM NA BOJNI NOGI PROTI »DVOJEZIČNIM« ŠOLAM S krilatico o dvojezičnosti proti šolam v švedskem jeziku Pod naslovom: dvojezičnost na jezikovno mešanih predelih Finske je popolna Spodaj: skupina udeležencev na manifestaciji v Barceloni yeč kot polovica staršev v finski prestolnici Helsinki je mnenja, da bi bilo primerno, da bi njihovi otroci obiskovali šole, v katerih bi potekal pouk v švedščini in finščini. Jav-nomnenjsko raziskavo je objavil osrednji finski dnevnik Helsingin Sanomat in naravnost presenetljiv je podatek, da bi se kar 67 odstotkov staršev odločilo za dvojezično šolo, če bi zakon tako šolo dovoljeval. Raziskava, ki jo je ta dnevnik objavil, sodi v okvir razprave, ki je v teku na Finskem v zvezi s predlogi za spremembo zakonodaje, ki sedaj dopušča samo enojezične šole. Ti predlogi bte-meljijo na dejanski potrebi mešanih zakonov, ki želijo, da bi njiohovi otroci zahajali v dvojezične šole. Sedaj pa mje postalo jasno, da se za dvojezične šole ogreva tudi veliko jezikovno finskih družin, ki so v Helsinkih številčno večinske. Anketa pa je dejansko temeljila na zgrešeni predpostavki: seveda je pomembno, da se je tako veliklo število staršev odločilo za dvojezični pouk, vendar izhodiščna predpostavka ni bila resnična, saj ni res, da bi zakon prepovedoval ustanavljanje dvojezičnih šol. Res je prav nasprotno, saj je na Finskem veliko šol, v katerih poteka pouk v obeh jezikih, finščini in švedščini. Zakon te možnosti ne ovira, kaj šele, da bi jo prepovedoval. Mimo tega pa je zelo zanimivo dejstvo, da finske družine v okolju, ki je pretežno finsko, želijo, da bi se njihovi otroci naučili tudi švedščine. Prav tako je jasno, da v pretežno švedsko govorečem okolju na zahodu države švedske družine želijo, da bi se njihovi otroci naučili finščine. Vendar tu še ne gre za dvojezične šole, ampak za klasične oblike enojezičnih šol, v katerih bi okrepljeni pouk zajamcil tudi ustrezno znanje drugega jezika. Vendar to ni vse. Anketa, ki jo je izvedel Helsingin Sanomat, vsebuje tudi zelo nevarno past: namreč težnjo, da bi se šole s švedskim učnim jezikom, ki so sedaj na voljo švedsni manjšini, spremenile v nekakšne dvojezične šole, v katerih bi bila po silio razmer šved- ščina dejansko šele drugi jezik. Od staršev ni mogoče pričakovatio, da natančno poznajo zakonodajo, ki omogoča dvojezične šole, seveda pa ja kaj takega dovoljeno pričakovati od največjega finskega dnevnika in od agencije, ki je izvedla javnomnenjsko raziskavo. Osrednji švedski dnevnik v Hel-skinkih Hufvudstadtbladet zato na anketo, ki jo je objavil Helsingin Sanomat, odgovarja s poudarkom, da je za švedsko govoreče prebivalstvo v Helsinkih življenjskega pomena, da ohrani šole s švedskim učnim jezikom. »Švedske mšole morajo ostati švedske, tudi zato, ker številnim družinam jamčijo, da bodo otroci, ki obiskujejo te šole, res obvladali oba jezika,« so zapisali in dodali, da bi bila ukinitev švedskih šol v ko- V Barceloni se je več tisoč Kata-loncev zbralo na protestni manifestaciji in s tem končalo akcijo, v kateri so zbrali kar 100.000 podpisov pod osnutek zakona, ki bi dokončno potrdil model šole v katalonskem jeziku. Od vseh katalonskih strank pa demonstranti zahtevajo, naj nadaljujejo s svojim prizadevanjem za preprečitev namere, da boi v Kataloniji postala španščina učni jezik v nekaterih šolah. Zbor v obrambo katalonske šole se je odvijal pred višjim sodiščem v Barceloni. Pobudo je organiziral Odbor civilne družbe za obrambo šole v kata-lonščini; slednji je tudi sestavil besedilo osnutka zakona, pod katerega so se podpisovali prebivalci. Dejstvu, da so pod to pobudo zbrali 100.000 podpisov je treba dodati tudi politično zelo relevantno okoliščino, da so besedilo zakona podprle vse katalonske politične stranke. Voditeljica organizacije in duša te pobude Merce Escarra je na manifestaciji opozorila, da predstavlja sedanja rist nekakšnih dvojezičnih šol za manjšino izredno velika izguba. Stališče uvodničarja v osrednjem finskem dnevniku, ki je ocenil, da bi bil vpis otrok v dvojezično šolo najbolj naravna izbira za dvojezične družine, je torej po mnenju švedskega časnika popolnoma zgrešeno. Pravilna rešitev bi bila v tem, da bi tudi v finskih šolah zagotovili ustreznejši pouk švedščine, ki bi otrokom omogočil, da ob koncu šolskega ciklusa obvladajo oba jezika. Tu komentator dodaja, da bi bilo morda primerno okrepiti tudi pouk fin-ščine v švedsko govorečem delu države, zaključuje pa z oceno, da na Finskem ne potrebujejo dvojezične šole, ampak samo dober pouk drugega jezika v vseh šolah. /□$£5 í - _ .// PEL C i, —. —' ■. i vlada Ljudske stranke nevarnost za šolo v katalonskem jeziku in je španske politike označila za »sovražnike kata-lonščine«; obtožila jih je, da hočejo marginalizirati domači jezik Katalonije. Od katalonske vlade je zahtevala, naj nadaljuje z dosedanjo politiko in za vsa- »Bolgarsko vlado je treba pohvaliti zaradi številnih zakonov, politike in programov za promocijo ne-diskriminacije in pravic manjšin, vključno romske manjšine.« Kadarkoli se neko uradno mednarodno poročilo začne s takimi besedami, pomeni, da stvari niso v redu. Tokrat gre za poročilo neodvisnega strokovnjaka (ime na dokumentu ni objavljeno), kateremu je urad za človekove pravice Združenih narodov poveril nalogo, da preveri stanje človekovih pravic v Bolgariji, med drugim stanje makedonske manjšine in romske skupnosti. V nadaljevanju uvodnega dela poročila piše, da je bolgarska vlada seznanila strokovnjaka ZN s svojimi prizadevanji za vključevanje Romov na področju izobraževanja, zaposlovanja, pridobivanja stanovanj in zdravstvenih storitev in je predstavila veliko količino zakonodaje na tem področju, vključno z zakonodajo, ki je bila sprejeta v okviru uresničevanja standardov Evropske unije. In tu stoji prva kritična ugotovitev: čeprav so bili nekateri zakoni sprejeti že pred več leti, ostajajo Romi še vedno globoko na dnu socialne lestvice prebivalstva. Proti njim se izvajata diskriminacija in izključevanje na vseh ravneh družbenega življenja, kar jih sili v popolno marginalizacijo in veliko revščino. Strokovnjak Združenih narodov zato poziva Bolgarijo, naj se resneje ukvarja z integracijo Romov, tako kot to svetujejo Evropska unija in številne nevladne organizacije, pri čemer naj vlada zagotavlja ustrezna finančna sredstva, ki so nujno potrebna za izboljšanje življenjske ravni Romov. Sedaj je namreč izvajanje zakonodaje popolnoma nezadostno in pobude, ki jih izvajajo, so zgolj površinske in seveda ne dosegajo ciljev, zaradi katerih so bile načrtovane in sprejete. Kar zadeva verske manjšine je neodvisni strokovnjak ZN sicer ugotovil, da muslimani in druge verske skupnosti, vključno z Judi in Jehovi-mi pričami v glavnem pozitivno uživajo versko svobodo. Vsekakor pa so izrazili zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja, ustrahovanja in skrunitve verskih simbolov ter sovražnega govora uperjenega proti verskim manjšinam; Za tako ravnanje so odgovorni tudi nacionalistični politiki. Vlanskem letu so nacionalističnepo-litične stranke ščuvale proti vernikom manjšinskih vernih skupnosti in organizirale proteste pred mošejo v Sofiji in verskimi objekti v nekaterih drugih mestih; prišlo je do nasilja proti pripadnikom verskih manjšin in ostrih napetosti med pripadniki pra- ko ceno prepreči spremembo šolskega modela v Kataloniji. Merce Escarra je tudi poudarila, da je sedanji katalonski šolski model priznala organizacija ZN za kulturo UNESCO in dodala, da bi predlagana sprememba potisnila katalonsko šolo v voslavne in manjšinskih verskih skupnosti. Kar nekaj odstavkov tega dokumenta zadeva priznanje Makedoncev in Pomakov; Pomaki so slovanski narod islamske veroizpovedi. V dokumentu piše, da 54. člen bolgarske ustave daje vsem državljanom pravico do etnične samoidentifikacije in državi obvezo, da te skupnosti prizna. »Kljub temu vlada zanika obstoj makedonske etnične skupnosti in ne priznava Pomakov, ki jih enostavno naziva Bolgare muslimanske vere; obe skupnosti oblasti enostavno prištevajo k Bolgarom, čeprav se Makedonci in Pomaki identificirajo v ločenih etničnih skupnostih in terjajo zadevno priznanje. Makedonci vztrajajo pri zahtevi po priznanju njihove ločene etnične skupnosti in zavračajo popis prebivalstva, ki njihovo prisotnost omejuje na zelo majhno skupinico. V šolah makedonščine ne poučujejo in Makedonci niso vključeni v državni svet za sodelovanje o etničnih in integracijskih vprašanjih, vladnem posvetovalnem telesu, v katerem naj bi bile zastopane vse manjšinske skupnosti. Prav tako se zaradi diskriminacije pritožujejo Pomaki. Avtor poročila tu priznava, da so se ekscesi, ki so jih zagrešile prejšnje vlade, nekoliko polegli, obstaja še vedno ozračje sumničenja pripadnikov manjšinskih skupnosti, pa tudi dejanja diskriminacije in celo groženj. Poleg tega obema skupnostima ni omogočena kulturna dejavnost, v primeru Pomakov pa tudi aretacije imamov. Odtod tudi sklepni del poročila, ki vsebuje kar nekaj določil v zvezi s priznanjem Makedoncev in Poma-kov. Prvo tako določilo vsebuje zahtevo, naj Bolgarija prizna Makedonce in Pomake kot etnični manjšini; sledi zahteva, naj bo zakonodaja v korist obeh manjšin v skladu z mednarodnimi listinami o človekovih pravicah, med drugim Mednarodne konvencije o državljanskih in političnih pravicah, ki izrecno določa, da je prepovedano odrekati manjšinam uživanje pravic do lastne kulture, vere in jezika. Ob tem je avtor dokumenta opozoril na priporočilo Odbora ZN za preprečevanje rasne diskriminacije, ki vsakomur zagotavlja pravico, da se po lastni izbiri identificira z neko jezikovno skupnostjo. Poleg tega pa bi morala Bolgarija spoštovati razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in dovoliti organizacijam obeh manjšin, da se registrirajo v skladu z veljavno bolgarsko zakonodajo. B.Br. getizacijo. Po njeni oceni bi uvedba šol s španskim jezikom dejansko uzakonila dvojni tir, ki bi otroke delili glede na jezik, ki ga govorijo. Sicer pa se v katalonskih šolah španščina redno poučuje, je dodala. Osnutek zakona, ki ga je podpisalo 100.000 ljudi, spremlja dokument s svarilom, da »nazadnjaške politične in sodne sile španske države vztrajajo pri napadu na katalonščino in na sistem enojezične šole, ki ogroža naš jezik se je že izkazal kot zelo učinkovit.« Dokument tudi opozarja, da številne razsodbe ogrožajo sistem katalonske šole in skušajo na ta način porušiti socialni konsenz glede lastnega jezika, destabi-lizirati šolski jezikovni model, prenesti jezikovno politiko na sodno raven in emarginirati katalonščino kot učni jezik. Barcelonske manifestacije so se udeležili Katalonci vseh generacij, od mladine do upokojencev, kar kaže na posplošeno zavest o pomenu jezika v Kataloniji. Katalonci zbrali 100.000 podpisov za ohranitev svojega šolskega sistema glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Štirinajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 3/VI Dve zlati priznanji na regijskem tekmovanju Na Glasbeni matici je vsako tekmovanje priložnost za praznovanje, saj se učenci redno odlikujejo z visokimi priznanji. Regijske selekcije 41. Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG so tokrat prinesle lepo zadoščenje dvema harfistkama iz razreda prof. Tatiane Donis, ki sta si z odlično uvrstitvijo zagotovili pravico do udeležbe na državnem tekmovanju. Tekmovalci v kategoriji za harfo so nastopili v Novi Gorici, kjer je enajstletna Paola Gregorič prejela 94 točk, dvanajstletna Martina Carecci pa 90 (državnega tekmovanja se lahko udeležijo tisti tekmovalci, ki so na regijskih tekmovanjih dosegli zlato priznanje, t.j. najmanj 90 točk). Žirijo so sestavljali Dalibor Bernatovič (predsednik), Anja Gaberc in Urška Križnik Zupan. Obe mladi harfistki sta se v zadnjih letih, že postavili v ospredje z odličnimi študijskimi in tekmovalnimi dosežki. Trenutno se izpopolnjujeta na mojstrskem tečaju priznane har-fistke Elisabeth Fontaine Binoche in se poglabljata tudi v igranje keltske harfe z obiskovanjem seminarjev in rednim sodelovanjem pri skupini Girotondo d'arpe. Po lepem uspehu v Novi Gorici se harfistki že pripravljata na mednarodna tekmovanja in na nastope v duu. Regijska tekmovanja v raznih krajih Slovenije so se komaj zaključila; državno tekmovanje v vseh predvidenih kategorijah bo sledilo od 12. do 22. marca v Novem mestu, Krškem, Brežicah, Črnomlju, Mariboru in Ljubljani. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi mladi glasbeniki, ki se izobražujejo v glasbenih šolah, srednjih glasbenih šolah, na Akademiji za glasbo v Ljubljani, učenci slovenskih glasbenih šol v zamejstvu in slovenski državljani, ki študirajo na visokih šolah v tujini. Učenci Glasbene matice se redno udeležujejo vsake izvedbe. Letošnje tekmovalne discipline so violina, viola, violončelo, kontrabas, kitara, harfa, orgle, citre, komorne skupine s pihali in solfeggio. Srečanja na domovih za ostarele: veliko več kot običajni koncerti Interni nastopi so zelo koristna preizkušnja, v kateri pa večkrat prevladuje teža šolske dolžnosti, javni nastopi gradijo pot od občutka odgovornosti in skrbi za tehnično dovršenost do vedno večjega obvladanja lastne muzikaličnosti, na Glasbeni matici pa imajo učenci možnost preizkusiti še tretjo zvrst nastopa, v katerem ima zavestna sposobnost komuniciranja glavno vlogo. Profesorji in učenci šole oblikujejo namreč že nekaj let pobudo, ki je nastala s podporo Fundacije CRTrieste in predvideva izvedbo celoletne serije koncertov po tržaških domovih za ostarele. Od začetka leta 2012 so učenci nastopili dvakrat v tem okviru in bodo do konca leta izvedli še enajst koncertov na domovih Mater Dei, Emmaus, Capon, Muggia,F.lli Stupa-rich, Ieralla, San Domenico, ITIS, Gregoretti, Serena in Bartoli. Med profesorji, ki sodelujejo pri pobudi, sta harmonikar Igor Zobin in pianistka Claudia Sedmach, ki sta nam zaupala nekaj vtisov o nizu, v katerem so pedagoški, umetniški in človeški trenutek neločljivo povezani. Igor Zobin - Pobuda je najprej dodatna priložnost za nastopanje, kar je vedno zelo koristno na vseh stopnjah. Bolj sproščeno vzdušje je spodbudno za tiste učence, ki nimajo še veliko izkušnje z igranjem pred publiko, kdor pripravlja izpit ali tekmovanje pa lahko preveri svoje obvladanje programa. Pretok energije je dvostranski; mi skušamo podariti gostom domov sproš-čujoče glasbene trenutke, publika pa nas nagradi z velikim zadoščenjem, ki ga lahko dajejo aktivno prisotni poslušalci. Ne gre za rutinske nastope, ker je vsaka izvedba deležna totalne pozornosti, hkrati pa z našo prisotnostjo izrazimo svojo pozornost do občinstva. Kmalu drugi sklop lekcij seminarja za violončeliste Prihodnji teden bo violončelist Vasja Legiša, ponovno posredoval svoje znanje, dolgoletno umetniško in pedagoško izkušnjo učencem seminarja, ki spada med nove pobude Glasbene matice. Izbira mentorja ni naključna, saj šola s tem projektom stopi v stik z bivšimi učenci, ki so se uveljavili na glasbenem področju v mednarodnem merilu. Legiša je študiral violončelo na tržaški Glasbeni matici in je v času izpopolnjevanja začel iskati nove umetniške spodbude izven domačih meja. Diplomiral je na Visoki šoli za glasbo Win- tretji pa bo sledil 31. marca in 1. aprila. Zainteresirani se lahko prijavijo za vse tri ali za posamezne sklope in lahko sodelujejo kot aktivni ali tudi pasivni tečajniki. Lekcije se odvijajo pretežno individualno in tudi njihovo trajanje se prilagaja različnim nivojem znanja udeležencev. Z mlajšimi ima mentor tudi skupinske tehnične vaje, na katerih se na primer ukvarjajo z držo. Drugi dan vsakega sklopa je namenjen vežbanju s pianistom oz. izvajanju s klavirsko spremljavo. • •• Take pobude te obogatijo, so koncerti z dodatno vrednostjo. CIaudia Sedmach - Na domovih za ostarele so vedno zelo zadovoljni, ko imajo goste, ki jim popestrijo popoldan in mi se potrudimo, da bi jim ponudili spored, ki ni običajni koncert. Vsakič se predstavimo tako, da povemo nekaj o nas, o naši šoli, o programu. Vzdušje mora biti prijateljsko, da se primerno prilagodimo neformalnemu okolju, kjer občinstvo tudi aktivno sodeluje. Spominjam se na primer, da so poslušalci lani po bolj umirjeni skladbi jasno izrazili svojo željo po bolj veselih in živahnih motivih. Večkrat spoznamo tudi osebe, ki so v mladih letih igrale kak inštrument; na enem od koncertov se nam je gospa pridružila pri klavirju, saj se je spominjala številnih skladb. Taki družabni trenutki nastajajo zelo spontano in tudi učenci jih sprejemajo sproščeno kot zanimivo izmenjavo izkušenj. terthur-Zurich in na visoki šoli Roberta Schumanna v Dusseldorfu, v Kolnu, Hamburgu in Tel Avivu pa se je posvetil študiju dirigiranja. Ob mednarodni koncertni dejavnosti je ustanovil mednarodni festival in je vodil veliko mojstrskih tečajev. V šolo, kjer se je kot otrok prvič soočil s strunami violončela, se je Le-giša vrnil kot izkušen glasbenik in pedagog za oblikovanje trodelnega seminarja za violončeliste vseh stopenj. Prvi sklop tečaja se je odvijal na začetku novembra meseca v Doberdobu, drugi bo na sporedu 25. in 26. februarja, napovednik Udeleženci prihajajo iz Italije in Slovenije; znotraj šole sodeluje s svojimi učenci prof. Andrejka Možina, ki spremlja pobudo s pozitivnimi vtisi: "Nekateri učenci se zelo potrudijo, da lahko odnesejo čim več od te izkušnje. Poleg tega, da se tudi mlajši nedvomno naučijo marsikaj novega, je tudi ponavljanje osnovnih navodil zelo koristno, saj jih včasih dojamejo z večjo lahkoto, ko jih nekdo poda na drugačen način. Poleg tega je Vasja dober čelist in ima solidno pedagoško izkušnjo, da lahko v zelo kratkem času vzpostavi lep odnos z učenci." V petek, 24. februarja, ob 20.00 v Domu A.Budal v Štandrežu Sodelovanje pri Prešernovi proslavi KD Župančič V petek, 2. marca, ob 20.00 na sedežu društva v Podgori Sodelovanje pri Prešernovi proslavi KD A.Paglavec V nedeljo, 4. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah Sodelovanje pri prireditvi Sovodenjska poje Pustni nastopi GM Trst Učenci Glasbene matice imajo v pustnem času možnost, da povežejo zahteve redne šolske dejavnosti z željo po zabavi z nastopanjem v pisanih kostumih. Tudi letos se na vseh sedežih odvijajo namreč pustni nastopi, na katerih učenci resno pokažejo svoje sposobnosti v igrivi pustni preobleki. Princeske, klovni, vile, simpatične živalice in pogumni junaki so protagonisti teh glasbenih popoldnevov, med katerimi bo zadnji na sporedu jutri ob 18.30 na sedežu kulturnega društva v Barkovljah. V pestri reviji bodo nastopili učenci harmonike, kitare, violine, klavirja in flavte. Uj-x glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 / NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. februarja 2012 1 "J 2. marca pričetek revije Primorska poje 2012 na gradu Dobrovo Revija Primorska poje že več kot štirideset let dokazuje, da je zborovsko petje daleč najbolj množična kulturna dejavnost med Slovenci in iz leta v leto privablja k sodelovanju čedalje več zborov in pevskih skupin. Na največji pevski manifestaciji v skupnem slovenskem in čezmejnem kulturnem prostoru zbori vsako leto predstavijo občinstvu širok izbor slovenskih umetnih in ljudskih pesmi ter iz svetovne zakladnice zborovske literature vseh zvrsti. Revija ni tekmovalnega značaja, zato je tudi kakovostni nivo pevskih nastopov zelo različen. Nekaterim pevcem in zborom pomeni petje aktivno preživljanje prostega časa, drugi pa so nagnjeni k ambicioznejšim ciljem. Temeljna naloga krovnih kulturnih organizacij je spodbujati, usmerjati in povezovati. Na letošnji reviji bo nastopilo preko dvesto zborov na dvaintridesetih koncertih na Primorskem in v Furlaniji-Julijski krajini. Organizatorji in promoterji revije so Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete. Otvoritveni koncert bo v petek, 2. marca, na gradu Dobrovo s pričetkom ob 20. uri, zaključni pa v nedeljo, 29. aprila ob 15.30, v cerkvi sv. Florjana v Zavarhu. GRAD DOBROVO PETEK, 2.3.2012 OB 20.00 1. VOS JEZERO-DOBERDOB 2. MEPZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV CERKNO 3. LOVSKI PEVSKI ZBOR ZLATOROG 4. MOPZ GOLOBAR-BOVEC 5. VOS UNICA 6. MEPZ HALIAETUM 7. VOS DORNBERŠKI FANTJE TRST, MARIJIN DOM VIA RISORTA 3 PETEK, 2.3.2012 OB 20.30 1. MOPZ UPOKOJENCEV IZ BREGA, DOLINA 2. MEPZ ŽAGA, ŽAGA 3. PS STUDENEC PIVKA 4. MOPZ TABOR, LOKEV 5. ŽEPZ DEVIN 6. VOS CHORUS '97, MIREN GRAD KROMBERK SOBOTA, 3.3.2012 OB 20.00 1. MOŠKA VOS LIG, LIG 2. MEPZ PODGORA 3. BARŠKI OKTET 4. ŽEPZ KORTE 5. MOPZ VASILIJ MIRK 6. KOMORNI ZBOR ISKRA, BOVEC BILJE - DOM KRAJANOV NEDELJA, 4.3.2012 OB 17.00 1. MOPZ POBJE, ČRNI VRH NAD IDRIJO 2. ŽEPZ DEKLETA S ŠKOFIJ 3. MEPZ ANGELSKI SPEV, OTLICA 4. MOPZ LOPAR 5. MEPZ DURI COL 6. VOS ENCIJAN SV. PETER - KULTURNI DOM NEDELJA, 4.3.2012 OB 17.00 1. KVARTET VEMM 2. VOS GRLICA BUDANJE 3. ŽEPZ DU IN DI VEČERNICA 4. MOPZ SV. ŠTEFAN IZ VIPAVE 5. ŽEPZ ZNAMENJE, VOLČE 6. MEPZ ADRIATIC HRVATINI IZOLA - KULTURNI DOM PETEK, 9.3.2012 OB 20.00 1. MEPZ DU AVGUST ŠULIGOJ 2. MOPZ JEZERO-DOBERDOB 3. MOPZ KRAŠKI DOM 4. VOS DEVE 5. VOS POD LIPO 6. MEPZ RADO SIMONITI 7. MEPZ JOŽE SREBRNIČ, DESKLE GRAČIŠČE - DVORANA SOBOTA, 10.3.2012 OB 20.00 1. MEPZ ALOJZ KOCJANČIČ PUČE-KOŠTA-BONA 2. MEPZ STUDENO 3. VOS BORJAČ 4. ŽENSKA PEVSKA SKUPINA STU LEDI 5. VOS HRUŠIŠKI FANTJE 6. MOPZ RAZPOTJE-COL TRST - SV. JAKOB - ŽUPNIŠKA DVORANA SOBOTA, 10.3.2012 OB 20.30 1. ŽENSKA PEVSKA CERKVENA SKUPINA ZGONIK 2. MEPZ POBEGI-ČEŽARJI 3. MOPZ SLAVNIK 4. CERKVENI MEPZ ŽUPNIJE ZAVRATEC 5. ŽUPNIJSKI MEPZ ŠEMPETER 6. MEPZ SENOŽEČE 7. MEPZ POSTOJNA PIVKA - OSNOVNA ŠOLA NEDELJA, 11.3.2012 OB 17.00 1. MEPZ STARŠI ENSEMBLE 2. MOPZ DRAGOTIN KETTE 3. MOPZ LIPA RAVNICA 4. MEPZ FRAN VENTURINI 5. VOS LIPA BAZOVICA 6. MEPZ PLANINSKA ROŽA, KOBARID 7. MEPZ LIPA-BAZOVICA PODBRDO - OSNOVNA ŠOLA NEDELJA, 11.3.2012 OB 17.00 1. VOS ŠMIHEL PRI PIVKI 2. MOPZ LIJAK 1883 VOGRSKO 3. MOPZ JUSTIN KOGOJ, DOLENJA TREBUŠA 4. VOS BAČA, PODBRDO 5. ŽEPZ SPODNJA IDRIJA 6. MEPZ MAČKOLJE ŠTANDREŽ - SV. ANDREJ PETEK, 16.3.2012 OB 20.30 1. NONET PRIMORSKO 2. DUHOVNI MEPZ ANTON MARTIN SLOMŠEK SLOVENSKI DOM 3. CERKVENI MEPZ SV. JERNEJ, OPČINE 4. MEPZ STANKO PREMRL, PODNANOS 5. MEPZ LOJZE BRATUŽ 6. MEPZ HRAST KNEŽAK - OSNOVNA ŠOLA SOBOTA, 17.3.2012 OB 20.00 1. MEPZ TONČKA ČOK, LONJER 2. MOPZ MATAJUR 3. MOPZ ŠTMAVER 4. MOPZ VINOGRAD, VRTOVIN 5. ŽEPZ IVAN RIJAVEC, ČRNI VRH NAD IDRIJO 6. MOPZ POLJUBINJ ŠKOFIJE - ZADRUŽNI DOM NEDELJA, 18.3.2012 OB 17.00 1. MEPZ REČAN, BENEČIJA 2. ŽUPNIJSKI ZBOR SV. URBANA, GODOVIČ 3. ŽEPZ ROŽE, NOVA GORICA 4. MOPZ VESNA, KRIŽ PRI TRSTU 5. MOPZ MIRKO FILEJ, GORICA 6. DEKLIŠKI ZBOR BODEČA NEŽA, VRH SV. MIHAELA GORICA - KULTURNI CENTER L. BRATUŽ NEDELJA, 18.3.2012 OB 17.00 1. ŽEPZ PREM 2. ŽEPZ JUSTIN KOGOJ, DOLENJA TREBUŠA 3. MEPZ KOŠANA, KOŠANA 4. MOPZ SREČKO KUMAR, KOJSKO 5. OKTET BORI, PRESTRANEK 6. MEPZ JACOBUS GALLUS, TRST IDRIJA - OSNOVNA ŠOLA SOBOTA, 24.3.2012 OB 20.00 1. MEPZ KLASJE, BUKOVICA 2. ŽEPZ ŽAREK, ŠENTVIŠKA GORA 3. MOPZ TRIGLAV, TRENTA 4. ŽUPNIJSKI ZBOR MAREZIGE 5. MEPZ CIRIL SILIČ VRTOJBA 6. ŽEAPZ PEDAGOŠKE FAKULTETE KOPER 7. MEPZ ZDRAVKO MUNIH, MOST NA SOČI CERKNO - OSNOVNA ŠOLA NEDELJA, 25.3.2012 OB 17.00 1. VOS JASENSKI PEVCI, JASEN 2. ŽEPZ UNIVERZE ZA 3. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, NOVA GORICA 3. MEPZ AHEC JASEN, ILIRSKA BISTRICA 4. MEPZ SLAVEC, SOLKAN 5. MEPZ TRIGLAV, SPLIT 6. MEPZ FRANČIŠEK LAMPE, ČRNI VRH NAD IDRIJO UKVE - KULTURNI CENTER NEDELJA, 25.3.2012 OB 14.30 1. VOS ANTON KLANČIČ, MIREN 2. PEVSKA SKUPINA AKZENT, AVSTRIJA 3. OKTET ROŽMARIN, KOSTANJEVICA NA KRASU 4. DVOJNI KVINTET SVRŽ, AVSTRIJA 5. MOPZ ANTON KLANČIČ, MIREN 6. MOPZ FOLTEJ HARTMAN, AVSTRIJA 7. OKTET ALJAŽ, KOPER VIPAVA - KULTURNI DOM PETEK, 30.3.2012 OB 20.00 1. MOPZ JAGODJE-DOBRAVA, IZOLA 2. MOPZ FANTJE IZPOD GRMADE, DEVIN 3. VOS KALINA, ILIRSKA BISTRICA 4. MEPZ SKALA-SLOVAN, GROPADA 5. MOPZ SV. JERNEJ, OPČINE 6. MOPZ PIVKA DOMJO - KULTURNI CENTER ANTON UKMAR MIRO PETEK, 30.3.2012 OB 20.30 1. VOS VAL, PIRAN 2. VOS ŽENE IZ DORNBERKA, DORNBERK 3. VOS KRAŠKI ŠOPEK, SEŽANA 4. VOS KANTADORE, GRADIN 5. PEVSKA SKUPINA DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA, ILIRSKA BISTRICA 6. SKUPINA PEVK LJUDSKIH PESMI MADRAČ, KOPER VRTOVIN - OSNOVNA ŠOLA SOBOTA, 31.3.2012 OB 20.00 1. SLOVENSKI LOVSKI PEVSKI ZBOR DOBERDOB 2. MEPZ RUPA-PEČ, SOVODNJE OB SOČI 3. ŽEPZ PROSEK-KONTOVEL 4. MOPZ TABOR, OPČINE 5. MOPZ FRAN VENTURINI DOMJO 6. MEPZ PORTOROŠKI ZBOR 7. MEPZ VRTOJBA JAMLJE - KULTURNI DOM SOBOTA, 31.3.2012 OB 20.30 1. KOŠANSKI OKTET, KOŠANA 2. VOS SLAVNA, SLAVINA 3. MEPZ SLOVENEC SLAVEC 4. VOS SRAKA, ŠTANDREŽ 5. MEPZ SANTA MARIA MAGGIORE, TRST 6. KOMORNI DEKLIŠKI ZBOR VOX ILIRICA, ILIRSKA BISTRICA 7. MEPZ TABOR KALC, KNEŽAK PULA/PULJ - DOM HRVAŠKE VOJSKE (BIVŠI DOM BRANITELJEV) SOBOTA, 31.3.2012 OB 20.00 1. ŽEPZ PRISTAN UNIV. ZA 3. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, KOPER 2. MOPZ KRAS, OPATJE SELO 3. ŽEPZ MARJETICE, COL 4. MEPZ BRNISTRA, KOPER 5. MEPZ PRIMORJE, AJDOVŠČINA 6. VOS KORALA, KOPER POSTOJNA - KULTURNI DOM NEDELJA, 1.4.2012 OB 17.00 1. ŽEPZ CERKLANKE, CERKNO 2. MEPZ MAESTRAL, KOPER 3. VOS ŠUMLJAK, BUDANJE 4. MOPZ PERGULA, SV. PETER 5. MOPZ SKALA, GABRJE 6. VOS RADOST, GODOVIČ 7. MEPZ FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ, ŠTEVERJAN GROPADA - KULTURNI DOM SKALA PETEK, 13.4.2012 OB 20.30 1. MOPZ CIRIL KOSMAČ KOPER 2. MEPZ FAROS, PIRAN 3. MEPZ GORJANSKO, KOMEN 4. DEKLIŠKI ZBOR PLEJADE, AJDOVŠČINA 5. ŽEPZ SOŽITJE, PODMELC 6. VOS UBELJSKO, VELIKO UBELJSKO 7. KOMORNI ZBOR IPAVSKA ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VIDMU SOBOTA, 14.4.2012 OB 20.00 1. ŽEPZ TAMARISKA, IZOLA 2. OKTET GODOVIČ 3. ZDRUŽENI MEPZ REPENTABOR 4. LOVSKI PEVSKI ZBOR DEKANI 5. MOPZ PROVOX, RENČE 6. MEPZ DIVAČA 7. MEPZ OBALA, KOPER BARKOVLJE - CERKEV SV. JERNEJA (sakralni program) SOBOTA, 14.4.2012 OB 20.30 1. MEPZ SV. LUCIJA, PORTOROŽ 2. CERKVENI MEPZ ZVON, ILIRSKA BISTRICA 3. MEPZ CORO TRE VALLI/TRI DOLINE, VIDEM 4. KOMORNI ZBOR GRGAR 5. MOPZ NAPEV, BATUJE 6. ZDRUŽENI ZBOR ZCPZ TRST HRPELJE-KOZINA - KULTURNI DOM NEDELJA, 15.4.2012 OB 17.00 1. ŽEPZ DRUŠTVA INVALIDOV OBČINE PIRAN 2. MOPZ ZGUN, ŠMIHEL 3. MOPZ FRANC ZGONIK, BRANIK 4. MEPZ SLOVENSKI DOM, ZAGREB 5. MEPZ ŠTANDREŽ 6. MEPZ LIPA ŠEMPAS, GROPADA 7. PRIMORSKI AKADEMSKI ZBOR VINKO VODOPIVEC, LJUBLJANA ŠTEVERJAN - KULTURNI DOM PETEK, 20.4.2012 OB 20.30 1. VOS KLAPA ŠKVADRA, KOŠANA 2. VOS LIŠKA DEKLETA, LIG 3. LOVSKI OKTET JAVORNIKI, POSTOJNA 4. FANTJE S'POD VELBA, GOČE 5. ŽEPZ DU IDRIJA 6. MEPZ RDEČA ZVEZDA, ZGONIK DIVAČA - OSNOVNA ŠOLA SOBOTA, 21.4.2012 OB 20.00 1. ŽEPZ SINJI GALEB, IZOLA 2. MOPZ IDRIJSKI OKTET, IDRIJA 3. MEPZ NAŠE VASI, TIPANA 4. MEPZ SEŽANA 5. MEPZ BAZOVICA, REKA 6. MOPZ ŠEMPETER, ŠEMPETER 7. TRŽAŠKI PARTIZANSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ MILJE - OBČINSKO GLEDALIŠČE G. VERDI SOBOTA, 21.4.2012 OB 20.30 1. FANTJE S'POD KARLOVICE, PREGARJE 2. ŽEPZ IVAN GRBEC, ŠKEDENJ 3. MOPZ KROMBERŠKI VODOPIVCI, KROMBERK 4. MOPZ FANTJE IZPOD GRMADE, DEVIN 5. MEPZ COMINUM, KOMEN 6. MEPZ OBAL'CA, KOPER TRENTA - INFO CENTER TNP NEDELJA, 22.4.2012 OB 17.00 1. OKTET PR' FARCI 2. OKTET CASTRUM, AJDOVŠČINA 3. MOPZ VALENTIN VODNIK, DOLINA 4. VOS GOLDINAR, PIVKA 5. MEPZ ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 6. VOS VINIKA, DOBROVO ZAVARH - CERKEV SV. FLORIJANA NEDELJA, 29.4.2012 OB 15.30 1. VOS POBEGI 2. MEPZ IGO GRUDEN, NABREŽINA 3. VOS DANICA SAVODNJE OB SOČI 4. MOPZ KAZIMIR NANUT, KANAL 5. DPZ KRAŠKI SLAVČEK, NABREŽINA 6. MOPZ IZOLA 7. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR MAVRICA, POSTOJNA Sodelujoče zbore opozarjamo naj zaradi morebitnih sprememb sledijo razporedu koncertov, kije objavljen na spletni strani http://www.zpzp.si. / ŠPORT Nedelja, 19. februarja 2012 443 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Vnaprej igrana tekma A-lige rešil neučinkoviti napad Juventus, ne brez težav in z možem manj, premagal Catanio - Odločilen Chiellini Igralec Juventusa Bonucci in vratar Catanie Kosički ansa Lestvica Juventus 23 13 11 0 36:14 49 Milan 23 14 5 4 45:20 47 Lazio 23 12 6 5 37:24 42 Udinese 23 12 5 5 34:20 41 Napoli 24 9 10 5 41:24 37 Inter 24 11 3 1 34:33 36 Roma 23 10 5 8 36:27 35 Palermo 23 9 4 10 33:34 31 Cagliari 23 7 9 7 22:24 30 Genoa 23 9 3 11 31:43 30 Fiorentina 22 7 7 8 23:22 28 Parma 22 7 7 8 27:34 28 Catania 22 6 9 7 28:32 27 Atalanta (-6) 23 8 9 6 26:27 27 Chievo 23 7 6 10 19:30 27 Bologna 22 6 7 9 21:26 25 Siena 22 5 8 9 22:22 23 Lecce 23 4 6 13 22:38 18 Cesena 22 4 4 14 15:34 16 Novara 23 3 7 13 20:42 16 DANES danes ob 12.30 Lecce Siena, ob 15.00 Cesena - Milan Genoa - Chievo, Novara - Atalanta, Roma - Parma, ob 20.45 Udinese - Cagliari, Palermo - Lazio. TURIN - Po dveh zaporednih neodločenih izidih brez golov (Siena in Parma), je Juventus znova osvojil vse tri točke. Tokrat na račun Catanie, ki v letošnji sezoni ne igra slabo. »Stara dama« ostaja po 22 tekmah še nepre-magana. Gostje iz Sicilije so v prvem delu povzročili kar nekaj preglavic Con-tejevim fantom. Z Barrientosom so povedli že v 4. minuti. Pirlo, duša črno-belih, ni zamudil priložnosti in je s prostega strela izenačil pred odhodom v slačilnice. Uvod drugega dela ni bil najbolj spodbuden za gostitelje, ki so ostali z možem manj. Sodnik je Motti pokazal drugi opomin. V ospredje je moral stopiti tudi Buffon, ki je nekajkrat odločilno posegel in rešil Ju-ventusovo mrežo. Turinski napadalci so v zadnjih krogih neučinkoviti. Na pomoč je moral priskočiti branilec Chiellini, ki je premagal vratarja Ko-sičkega. Vratar Catanie je nato precej nerodno posredoval pri tretjem črno-belem golu, ki ga je dosegel Quaglia-rella. Tri točke so odlična doza kisika za Conteja in njegove varovance. V soboto jih namreč čaka zelo pomembna tekma v boju za prvo mesto: v Milanu bodo igrali proti drugouvrščenemu Milanu. GUARDIOLA - Trener nogometašev Barcelone Pep Guardiola si bo vzel še nekaj časa za premislek, preden se bo odločil, ali bo s katalonskim klubom podaljšal pogodbo. Strateg Barcelone je znan po tem, da pogodbe podpisuje le za eno sezono. MARADONA - Nogometni klub Al Wasl iz Združenih arabskih emira-tov je zanikal govorice, da naj bi slavnemu argentinskemu nogometašu in trenerju Diegu Armandu Maradoni v kratkem pokazal vrata. B-LIGA - Izidi 28. kroga: Albino-leffe - Pescara 1:1, Ascoli - Grosseto 0:2, Brescia - Modena 0:0, Juve Stabia - Reggina 2:1, Livorno - Bari 1:2, No-cerina - Cittadella 0:1, Padova - Em-poli 1:1, Sassuolo - Varese 0:0, Verona - Gubbio 1:0, Vicenza - Crotone 1:1. Vrstni red: Sassuolo in Verona 54, Torino 53, Pescara 52, Padova 46, Varese 45, Reggina, Bari in Brescia 39, Sampdoria, Grosseto in Cittadella 37, Juve Stabia 36, Livorno 30, Vicenza 29, Crotone 28, Modena 25, Empoli in Al-binoLeffe 24, Gubbio 23, Ascoli 22, Nocerina 18. LEGHISSA - V polfinalu Euro Beach Soccer Cup v nogometu na mivki je Italija Micheleja Leghisse s 4:1 v Moskvi izgubila proti domači Rusiji, ki bo v današnjem finalu igrala proti Portugalski. Italija bo igrala za 3. mesto proti Švici. Inter: ključen bo Marseille MILAN - Morda le to, da čaka moštvo že v sredo gostovanje Lige prvakov v Marseillu, je Interjevega trenerja Claudia Ranierija, po petkovem polomu proti Bologni (0:3 na San Siru!), rešilo pred odstavitvijo. Toda rimski strokovnjak neomajno trdi, da ne bo odstopil. Kljub novi krizi, ki je več kot očitna in je Ranieri ne zanika (opravičiti se moramo predsedniku Morattiju in navijačem,« je dejal po tekmi), je prepričan, da je še vedno on tisti, ki lahko po-tapljajočo se barko spet krmari v odprto morje. »Položaj je pod nadzorom, vendar je težko popraviti napake, ki jih fantje običajno ne delajo. Z bolj ali manj dobro igro smo dosegli sedem zaporednih zmag. Taktično smo bili kompaktni, zdaj se je kompaktnost spet porazgubila. Zagotovo v Marseillu ne bomo igrali tako slabo,« je še povedal Ranieri. Kot kaže, igralci v petek niso igrali »proti njemu«, kot bi lahko kdo sklepal po rezultatu. Tako vsaj prepričan trdi kapetan Javier Zanetti. Kmalu bo jasno, ali je res tako. Gotovo pa Ranieri prihodnje leto ne bo več trener Interja. Udinese: treba je stisniti zobe VIDEM - »Zdaj je odbil trenutek stiskanja zob.« Trener Udineseja Francesco Guidolin pred današnjim domačim nastopom proti Cagliariju ne skriva zaskrbljenosti. Njegovo ekipo pestijo poškodbe, mnogi igralci so pod pritiskom, igrajo pa vsak tretji dan. »Na Pinzija ne morem računati. Verjetno ga ne bo ne v četrtek v Solunu ne prihodnjič v A-ligi proti Bologni. Nekateri morajo stani igrati, pričakujem, da bodo stisnili zobe. S tega vidika so bili fantje v četrtek proti Paoku vredni pohvale, toda zdaj bomo igrali proti ekipam, ki so v zadnjih petnajstih dneh igrale enkrat, mi pa štirikrat,« je analiziral Guidolin položaj ekipe pred večerno tekmo (ob 20.45) proti Sardincem. Poleg na Pinzija ter na sveže operiranih Isle in Ba-duja, Guidolin še vedno ne more računati niti na Di Na-taleja. »Boli ga, ne more teči, zavirati, udariti žoge,« je ugotovil trener. K sreči se v ekipo vračata Asamoah in Barre-to. »Upam, da bo Asamoah lahko igral, za Barreta ne vem, vem pa, da če se bo končno otresel poškodb, lahko odigra odličen konec sezone,« je še povedal Guidolin. odbojka Mama brez pokalnega finala RIM - Števerjanski odbojkar Loris Mania danes ne bo igral v finalu državnega pokala. Libero ekipe Case Mode-na (Martino 12, Anderson 12) je namreč s svojo ekipo v polfinalu s 3:1 (25:14, 25:18, 22:25, 25:22) izgubil proti Mace-rati. V prvih dveh setih je bila premoč Macerate očitna, Modena je v tretjem setu reagirala in ga osvojila. Četrti set je bil na začetku izenačen, nato sta v ospredje stopila Parodi (21 točk) in Savani (11) in svoji ekipi zagotovila gladko zmago. Mania je sprejel 37 žog s 57-odstotno učinkovitostjo (in tremi napakami). V današnjem finalu (ob 17.30, rai-sport1) se bo Macerata pomerila s Trentom, ki je v drugi polfinalni tekmi s 3:0 (25:19, 25:18, 25:17) premagal Si-sley iz Belluna. MED IZBRANCI - Najboljši slovenski namiznoteniški igralec Bojan To-kic bo zastopal barve reprezentance Evrope v dvoboju z Azijo, ki bo 12. in 13. maja v Tianjinu na Kitajskem. NHL - Hokejisti Detroita s slovenskim reprezentantom Janom Muršakom so v noči na soboto dosegli že 22. zaporedno zmago na domačem igrišču, potem ko so z 2:1 odpravili Nashville. Muršakova strelska statistika je ostala prazna, na ledu pa je prebil devet minut. GRE NA OI - Slovenska strelka Živa Dvoršak (499,0/399) je na evropskem prvenstvu v finskem Vierumakiju z zračno puško zasedla sedmo mesto in se uvrstila na letošnje poletne olimpijske igre v Londonu. Poleg komaj 21-let-ne Dvoršakove imata olimpijsko kvoto še dva slovenska strelca - Rajmond De-bevec in Boštjan Maček. Oba sta jo dosegla na lanskem evropskem prvenstvu z orožjem malega in velika kalibra ter puško šibrenico v Beogradu. VATERPOLO - V moški A2-ligi je tržaški Pallanuoto Trieste izgubil v go-steh proti Veroni z izidom 11:9. OPERACIJA - Karnijskemu nordijskemu kombinatorcu Alessandru Pit-tinu, ki je v petek padel na treningu skoka, so v Nemčiji operirali izpahnjeno ramo. Ni še znano, kdaj bo lahsko spet začel tekmovati. rokomet - Elitna liga Poraz Tržačanov po »srhljivih« minutah Pall. Trieste - Brixen 21:22 (9:11) Pall. Trieste: Modrušan (14 obramb), Za-ro (1); Carpanese, Visintin 4, Lo Duca 1, Di Nardo 1, Sirotic 2, Pernic, Anici 2 (1), Radojkovič 5 (1), Oveglia 4, Čermelj 2, Dapiran. Trener: Bozzola. Brixen: Michaeler (17), Ploner (1); Giuliani 3, Kammerer 4, Kovacs 2, Nikolič Kajc 7 (1), Štefanič 3, Renalter 1, Sader 1, Sonnener 1. Trener: Noessing.. Izključitve: Pall. Trieste 6 min, Brixen 8 min; Rdeč karton: Štefanič v 52.; 7-metrovke: Pall. Ts 6 (2), Brixen 2 (1). Brixen je zadal tržaškim rokometašem šesti prvenstveni poraz in tako Lo Duco in soigralce pahnil na šesto mesto na lestvici. Tudi včeraj je bila usodna Nadohova odsotnost, saj je brez slovenskega aduta igra 17-kratnih italijanskih prvakov preveč predvidljiva. V prvem polčasu je vse do 15. minute bila tekma povsem izenačena, nobena od ekip ni imela več kot dva zadetka prednosti, nato pa so gostje z delnim izidom 5:1 prevzeli pobudo. Z razdalje je nekaj učinkovitih strelov izvedel Slovenec Nikolič Kajc (v vrstah Brixna igra še en Slovenec, Štefanič, ki je v preteklosti vrsto let branil barveGold Cluba iz Hrpelj-Kozine), na mestu krožnega napadalca pa je bila premoč gostov očitna in Kammerer je v bistvu delal, kar je hotel, saj je fizično prekašal Pernica. Le po zaslugi dveh zaporednih zadetkov Anicija, ki je zamenjal do tedaj nekoliko netočnega Oveglio, so Tržačani uspeli nekoliko omejiti goste. Drugo polovico tekme so Tržačani začeli s pravim pristopom. V manj kot treh minutah so bili trikrat uspešni in domača ekipa je že vodila. Jasno je bilo, da so bili varovanci trenerja Bozzole kos nasprotnikom le takrat, ko so lahko poskušali s hitrimi napadi, medtem ko so imeli veliko več težav z izdelanimi napadi, ko je fizično močnejša obramba gstov večkrat zaustavila belordeče. Belordeči so še vodili z 20:18, nato pa so si južni Tirolci z delnim izidom 4:0 priigrali dva gola prednosti. Zadnje minute so bile prava srhljivka. Zgrešene 7-metrovke in obrambe Michaelerja so bile odločilne za zmago gostov. Ravno vratar Brixna je v zadnji sekundi preusmeril v prečko strel Visintina in tako preprečil dodatno streljanje 7-metrovk. Ostali izidi 16. kroga: Teramo - Bocen 29:31, Ancona - Mezzocorona 32:29, Pressano - Ambra 31:24, Fasano - Conversano 29:26, Noci - Bologna 28:23; Vrstni red: Bocen (16) 40, Conversano (16) 35, Fasano (16) 33, Intini Noci (16) 31, Brixen (16) in Pressano (16) 30,Pall. Trieste (15) 27, Ambra (16) 15, Teramo (15) 13, Ancona (15) 12, Bologna (14) 8, Mezzocorona (15) 5. (v oklepaju št. odigranih tekem) (I.F.) KRIM - Rokometašice Krima Mercatorja so v 3. krogu drugega dela lige prvakinj (skupina 2) v gosteh premagale Metz z 21:20 in se obdržale v boju za polfinale. košarka - Državni pokal Siena se je morala namučiti Odpor Armanija je strla le v zadnji minuti TURIN - Montepaschi Siena se je po pričakovanjih tudi letos uvrstil v finale državnega košarkarskega pokala, v polfinalni tekmi proti milanskemu Armaniju pa se je moral za zmago pošteno namučiti. Končni izid je bil 67:65, začetek pa ni napovedoval tako tesnega konca. V prvi četrtini je bila namreč Siena daleč boljša (21:12), v 14. minuti pa je celo vodila s 30:14. Tedaj pa je 20-letni Gentile s tremi koši prebudil Milano (12:0) in tekma je postala izenačena. Milančani so v 33. minuti tudi prvič povedli po metu za 3 točke Fotsisa (15 točk). Siena se je pod vodstvom McCalleba (13 točk) spet oddaljila (60:56), Milan pa je minuto pred koncem vnovič vodil (60:62), toda Siena je ohranila mirno kri in z bolj preudarno igro obdržala prednost. Izid drugega polfinala: Scavolini Pesaro - Bennet Cantu 64:71. Finale Siena - Cantu danes ob 17.00 (TV, la7). V Sloveniji finale Union Olimpija - Krka Osemnajstkratni zmagovalci Uniona Olimpije so se zanesljivo uvrstili v finale košarkarskega turnirja pokala Spar v Brežicah. V polfina-lu so proti mestnemu tekmecu Geoplinu Slovanu upravičili vlogo favorita, tako da bodo danes ob 17. uri (TV Slovenija 2) igrali v finalu proti Krki, ki je s 68:51 premagala Zlatorog. Tivolčani so v enaindvajsetih izvedbah pokala le enkrat zgrešili uvrstitev v finale, leta 1996, dvakrat pa so zaključno dejanje zapustili sklonjenih glav, 2004, ko je zmagala Pivovarna Laško, ter 2007, ko je Helios osvojil obe domači lovoriki. IZJEMNI LORBEK - Slovenski reprezentant Erazem Lorbek je osrednja figura zaključnega turnirja pokala Španije, ki poteka v Barceloni. V polfinalu proti Caji Laboral (66:57) je odigral svojo najboljšo tekmo v dresu Barcelone. Dosegel je 26 točk ob metu 7:12 za dve točki, 4:7 za tri ter zbral štiri skoke in tri podaje. NBA - Slovenski košarkar Beno Udrih je z ekipo Milwaukee Bucks gostoval pri Orlandu in izgubil s 85:94. Udrih je v 17 minutah dosegel osem točk, tri skoke in dve podaji. Goran Dragic je z raketami gostil Minnesota, klonil z 98:111 ter v 22 minutah zbral dve točki, šest podaj in dva skoka. PETROL LAVORI - Ženska A2-liga: Cervia - Interclub Milje 53:61 (Borroni 27, J. Cergol in Gabrovšek 10). / ŠPORT Nedelja, 19. februarja 2012 21 alpsko smučanje - Moški veleslalom v Bolgariji Hirscher bližji Kostelicu Max Blardone tretjič zapored na stopničkah - Janez Jazbec prismučal Sloveniji prve točke po decembru leta 2009 BANSKO - Veleslalom za svetovni moški pokal v Banskem v Bolgariji je postregel z zelo zanimivim razpletom. Čisto na vrhu sicer ni bilo presenečenj. Svojo sedmo zmago v letošnji sezoni in tretjo veleslalomsko po Adelbodnu in Beaver Creeku si je prismučal Marcel Hirscher. Avstrijec ima že po današnjem slalomu (ob 9.00 in 12.00) priložnost, da se v skupnem seštevku približa vodilnemu Hrvatu Ivici Kosteliču, ki ima 118 točk prednosti, a je kot znano poškodovan in se bo na smučišča v najboljšem primeru vrnil v začetku marca v Kranjski gori. Zelo zadovoljni z včerajšnjim razpletom so bili tudi v italijanskem taboru, saj je drugo mesto, z zaostankom 1,39 sekunde, osvojil Massimiliano Blardone. Na stopničke je v tej disciplini stopil že tretjič zapored. Decembra je zmagal na Gran Risi v Alta Badii, 4. januarja pa je bil tretji v Adelbodnu. Kljub temu, da je odtlej minilo že 42 dni (koledar FIS je na veleslalom očitno »pozabil«), Blardone forme ni izgubil. Zelo je presenetil komaj 21-letni Avstrijec Marcel Mathis, ki je prvo progo presmučal s 26. izidom, nato pa napredoval na tretjio stopničko zmagovalnega odra. Po prvi vožnji je bil najboljši Američan Ted Ligethy, ki pa je na drugi progi naredil večjo napako in nazadoval na 27. mesto. Blardone, Hirscher in Mathis v cilju ansa Janez Jazbec je z uvrstitvijo na 18. mesto (+ 2,78) prismučal Sloveniji prve veleslalomske točke po decembru leta 2009. Jazbec je bil sicer po prvi vožnji celo na devetem mestu, vseeno pa je bil s svojim nastopom zelo zadovoljen. Ena od skrivnosti za visoko uvrstitev je bila tudi boljša startna številka. »Doslej sem imel številko nekje med 53 in 63,« je povedal Jazbec, ki je v Bolgariji startal kot 36. TEKI - Poljska smučarska tekačica Justyna Kowalczyk (28:43,9) je po zmagi v klasičnem teku (10 km) za svetovni pokal na Poljskem prevzela vodstvo v svetovnem pokalu. SKOKI - Na tekmi v poletih za svetovni pokal smučarjev skakalcev v nemškem Oberstdor-fu je najboljši slovenski predstavnik Robi Kranjec osvojil četrto mesto. Za poleta, dolga 198 in 220 metra, je dobil 424 točk. Zmagal je Avstrijec Martin Koch (218 in 221,5 metra; 443,4). Peter Prevc je tekmo končal na osmem mestu. smučanje - Ženske Vonnovi smukaški globus Mazejeva le 12. SOČI - Nemka Maria Hofl Riesch je zmagovalka ženskega smuka za svetovni pokala v ruskem Sočiju, generalke na olimpijski progi za igre čez dve leti. Američanka Lindsay Vonn, ki je za Nemko zaostala 56 stotink sekunde in se uvrstila na tretje mesto (druga je bila Avstrijka Elisabeth Gorgl), pa je osvojila mali kristalni globus za smukaški seštevek svetovnega pokala. Najboljša slovenska smučarka Tina Maze je pristala na 12. mestu (+ 2,06), Maruša Ferk pa je bila 14. (+ 2,31). Na progi Rosa Hutor, ki ima start na višini 1755 m, cilj pa na 965 m, je imela Maze-jeva velike težave že po prihodu v cilj na petkovem treningu, ko jo je poškodoval ruski ka-merman. »Težko sem bila skoncentrirana po vseh včerajšnjih terapijah. Nisem prava, tako kot običajno. Težko se osredotočam, malo me boli glava, vrat, težave sem imela z vidljivostjo. Danes pa je bilo tega še več in je bilo zato prisotnega še nekaj več strahu. Toda gremo naprej, jutri je nov dan,« je dejala Mazejeva, ki se ji je Hofl Riescheva v skupnem seštevku pokala na 2. mestu približala le na 38 točk. Danes bo v Sočiju še tretja in zadnja superkombinacija sezone (smuk ob 80.00, slalom ob 11.00). nogomet - Derbi promocijske lige v Štandrežu Vesna poglobila krizo Juventine Juventina - Vesna 1:3 (0:1) Strelci: Martini v 34.; Tomizza v 51. iz 11-m, Gulič v 66. iz 11-m in A. Marja-novič v 87. min. Juventina: Baldissin, Beltrame, Iansig, Trangoni, Sellan, Stradi, Gulič, Stabile (od 60. Giannotta), Palermo, La Fata (od 65. Ai-roldi), Secli. Trener: G. Tomizza. Vesna: Carli, Cheber, Pin, Gajčanin, Marko Marjanovič, Degrassi, Borelli, Mer-candel (od 86. Rebula), Cano, D. Tomizza, Martini (od 70. Aleksandar Marjanovič). Trener: Massai. Pustna sobota in številni pustni sprevodi so bili očitno bolj zanimivi od tekme v Štandrežu med Juventino in Vesno. Ob igrišču se ni zbralo veliko ljudi. Podpredsednik Bruno Pavio je pri blagajni kimal z glavo: »Gneče ne bo,« je potrdil. Resnici na ljubo odsotni niso zamudili ničesar. Začetek srečanja je bil dolgočasen in prvi resni strel proti vratom smo v beležko zabeležili šele v 23. minuti, ko je Stabile streljal z okrog dvajsetih metrov, Edvin Carli pa je strelu ubranil, čeprav ne brez težav. Dotlej je na igrišču gospodarila Ju-ventina, po pol ure pa so se gostje opogumili. Trener Andrea Massai je Tomizzo z desne strani premaknil na levo. Poteza je bila učinkovita, ker je Daniel visoko podal v kazenski prostor, kjer je bil najvišji Jar Martini. Dolinčan je z glavo preusmeril žogo v mrežo. Pet minut kasneje bi lahko gostje dosegli drugi gol, toda Cano, potem ko se je lepo znebil nasprotnikovega branilca, je z dobre pozicije streljal visoko nad prečko. Edino resno priložnost za izenačenje so gostitelji zgrešili tik pred odmorom: Gulič je bil z glavo skrajno nenatančen. Drugi del je bil bolj pester. V uvodnih minutah obe moštvi nista izkoristili prostih strelov z roba kazenskega prostora: Tomizza je streljal čez prečko, Trango-nijev strel pa je ubranil Carli. V 51. minuti je stranski sodnik opozoril sodnika Boc-calata, da se je branilec Stradi dotaknil žoge z roko v kazenskem prostoru. Z bele točke je bil natančen Tomizza. Gostitelji, ki so tokrat nastopili s črnimi dresi, niso reagirali in Vesna je prevzela pobudo v svoje roke. Nekaj minut se je igra odvijala na sredini igrišča, tako da je bil za gledalce bolj zanimiv vrh Sabotina, ne zaradi napisa »Naš Tito«, ki ni več viden, temveč zaradi požara. Enajstmetrovka (dvomljiva) v 66. minuti, ki jo je uspešno izvedel Gulič, je znova odprla srečanje. Juventina je igrala bolj napadalno. V ospredje je stopil vratar Carli, ki je dvakrat odločilno branil. Tri minute pred koncem tekme je domače navijače »ohladil« Aleksandar Marjanovič, ki je žogo mojstrsko poslal v mrežo s skoraj nemogočega položaja. Juventina je pokazala premalo. Kriza ekipe štandreškega društva se je še poglobila. Trenerju Giovanniju Tomizzi se je resno zamajal stolček. Odborniki Juventi-ne sicer o tem niso želeli dajati izjav. »Go- 1. AL Dragocene za Daniel Tomizza (levo) in Nikola Gajčanin (desno) skušata zaustaviti zveznega igralca Juventine Sašo Guliča. Na sliki spodaj Jar Martini (v skoku), v ozadju Lorenzo Sellan bumbaca Elitna liga: Kras bi lahko bil danes drugi Vse tekme elitne lige, razen med Krasom in Azzanesejem, so odigrali že včeraj. Vodilna Fontanafredda je zmagala, drugi tekmeci Krasa za vrh pa so igrali neodločeno. Z zmago se lahko Kras danes povzpne na drugom mesto. Izidi 21. kroga: Cordovado - Lignano 1:1, San Luigi - Muggia 0:0, Buttrio - Pro Cervignano 0:1, Torviscosa - San Daniele 3:1, Fontanafredda - Tolmezzo 1:0, Manzanese - Monfalcone 1:1, Gemonese - Virtus Corno 2:2, Kras - Azzanese danes ob 15.00 v Repnu. Vrstni red: Fontanafredda 38, Lignano 33, San Luigi in Monfalcone 32, Kras Repen 31, Manzanese 29, Torviscosa in Pro Cervignano 28, Gemonese 27, Virrtusa Corno 24, Tolmezzo 23, Azzanese 22, San Daniele 21, Muggia 18, Cordovado 16, Buttrio 12. (Kras in Azzanese s tekmo manj). vorili bomo v ponedeljek,« je izustil športni vodja Gino Vinti. Zmaga Vesne je bila povsem zaslužena. Ekipa kriškega društva je igrala bolj prepričljivo in homogeno. IZJAVE PO TEKMI: Giovanni Tomizza, trener Ju-ventine: »Vesna je igrala bolje, mi pa zelo slabo.« Saša Gulič, nogometaš Juventine: »V prvem delu smo igrali bolj organizirano in ustvarili smo nekaj priložnosti za gol. Gol Vesne nas je zmedel. V drugem delu so gostje prevzeli pobudo v svoje roke. Čestitati jim moram za zmago.« Andrea Massai, trener Vesne: »Naredili smo velik korak naprej. Ekipa se je izkazala. Pohvaliti moram tudi vratarja Edvina Carlija, ki je bil odločilen.« Jar Martini, napadalec Vesne: »Dobro smo se pripravili na to tekmo. V prvem polčasu je bila boljša Juventina, nato je bila tekma bolj izenačena. Enajstmetrovki? Ne vem, ali sta bili.« (jng) Deželni mladinci: nadaljuje se pozitivna serija Krasa Pro Romans - Kras 0:1 (0:1) Strelec: Bianco Kras: Paolich, Rossone, Simeoni, Cinque, Papapico, Ridolfi, Carli, Vesnaver, Bianco (Kriz-man), La Pasquala, Caselli (Nikolovski). Trener Luigi Cinque. Kras se od tekme do tekme oodaljuje od zadnja mesta na lestvici deželnega mladinskega prvenstva. Tokrat je zaustavil borbenega nasprotnika, ki je bil tretji na lestvici. Krasovci so v go-steh odigrali odlično tekmo. Obramba je bila zelo konkretna in si ni privoščila napak. Bočno sta večkrat prodirala in se vključevala v fazo napada Papapico in Rossone. V napadu pa niso bili dovolj učinkoviti. Zadetek, ki ga je trener opisal kot evrogol po strelu zunaj kazenskega prostora, je vezni igralec Bianco dosegel že v prvem polčasu. Kras je bil v prvem polčasu večkrat nevaren. V drugem polčasu pa je upočasnil ritem in kontroliral rezulat. »Bili smo boljši od nasprotnika. Pro Romans je igral predvsem bočno, po dolgih podajah vezistov« je po tekmi dejal trener. (mip) Sant' Andrea San Vito - Vesna 3:1 (0:0) Strelec za Vesno: Madotto v 60. min. Vesna: M. Vidoni, A. Vidoni, Terzon, A. Kerpan, Bonetta (Tanteri), Hoffer, G. Kerpan, Bub-nich, Viviani (Stancich), Madotto, Zudek (Vascotto). Trener: De Castro. Mladinci Vesne so izgubili, čeprav je bila tekma zelo izenačena. »Neodločen izid bi bil bolj pravičen,« je ocenil športni vodja Paolo Vidoni. Vsi goli so padli v drugem polčasu. Gostitelji so povedli. Vesni je uspelo izenačiti v 60. minuti z Madottom, kar pa ni bilo dovolj. V nadaljevanju je domača ekipa dosegla še dva gola. De Castrovi varovanci pa so zgrešili nekaj zelo dobrih priložnosti. Ostali izidi: Zaule - Audax 1:1, Muggia - TS Calcio 0:2, Ronchi - Ponziana 3:0; jutri ob 18.30 Pro Cervignano - Ufm, Costalunga - San Luigi. Sovodnje Sovodnje - Isontina 1:0 (0:0) Strelec: Visintin v 66. minuti po 11-metrovki Sovodnje: Devetak, Quercio-li, Trampus, E. Kogoj, Visintin, Ga-liussi, Vanzo (Kovic), Komic (Para-van), Portelli, Reščič, Bernardis. Trener: Coceani. Igralci Sovodenj so vknjižili nove tri zelo dragocene točke, s prikazano igro pa tokrat niso prepričali. Izjema je bil uvodni del tekme, v katerem so si domači igralci s Portellijem in Re-ščičem priigrali več priložnosti, vendar nobene niso uspeli konkretizirati. Tudi igra se je v prvih 20. minutah povečini odvijala izključno pred nasprotnikovim golom, tako da je bila prevlada Sovodenjcev očitna. Sledil pa je padec koncentracije: »Igralci so popustili, igra pa se je preselila na sredino igrišča,« je pojasnil predsednik Custrin, ki je igro v nadaljevanju označil za »zelo fizično.« V drugem polčasu se predstava Sovodenjcev ni izboljšala. K sreči jim je sodnik v 66. minuti dosodil 11-metrovko, potem ko so v kazenskem prostoru zrušili Portellija, tako da so domači igralci z Visintinom povedli in pozitivni rezultat uspeli ubraniti do konca. »Isontina zaseda predzadnje mesto, vendar bodo po mojem mnenju dosegli miren obstanek, saj so solidna ekipa. Vseskozi predvajajo zelo fizično igro, kar nam vselej ustvarja težave. Bolje se izražamo proti ekipam, ki igrajo zelo tehnično,« je pojasnil Custrin. Isontina v 90. minutah sploh ni bila nevarna pred Devetakovim golom. Z zmago so Sovodnje na 3. mestu začasno dohitele Cormonese, trebenski Primorec ima na 2. mestu dve točki več, vodilni Isonzo pa tri točke več. VČERAJ ŠE - 2. AL: Villanova - Centro Sedia 4:1, Muglia - Montebello Don Bosco. Jutri Pustni turnir U10 v Sovodnjah ŠD Sovodnje organizira jutri v sodelovanju z ZSŠDI Pustni turnir za starostno kategorijo U10. Nastopilo bo šest goriških ekip, med katerimi tudi Sovodnje, Juventina in Mladost. Turnir se bo začel ob 14.30, končal pa okrog 17.30. 22 Nedelja, 19. februarja 2012 ODBOJKA / moška c-liga - Na gostovanju v San Vitu Olympia prvič uspešna v skupini za napredovanje Za obstanek: Val se je oddolžil Buii - Poraz okrnjene Soče - Sloga: najmlajši zadovoljili Skupina za napredovanje San Vito - Olympia 2:3 (19:25, 25:16, 22:25, 25:15, 13:15) Olympia: Komjanc 19, Terčič 18, P. Vogrič 10, Pavlovič 10, Vizin 6, F. Hlede 2, Čavdek (L), D. Hlede n.v. Trener Andrej Vogrič. V drugem krogu skupine za napredovanje je Olympia dosegla zasluženo zmago, čeprav so tekmo odigrali samo v osmih (edina menjava je bil drugi podajalec). Začeli so koncentrirano in odločno, tako da so prvi niz osvojili, ne da bi nasprotnikom prepustili vodstva. Enake predstave pa niso ponovili v drugem nizu, ko je San Vito, predvsem po zaslugi napak igralcev Olym-pie, izenačil v nizih. Tudi začetek 3. seta ni obetal nič dobrega, saj so gostje zaostajali in nasprotnike ujeli šele na 20. točki. Dva uspešna napada pa sta jima omogočila spreobrnitev rezultata in tudi končno zmago. S tako igro so nadaljevali, v 4. nizu povedli z 11:13, vendar je naposled opešal sprejem, tako da je San Vito povedel, Olympii dopustil le še dve točki in torej izsilil igranje odločilnega petega niza. Prav gostitelji so tudi imeli najboljše izhodišče za končno zmago, saj so že vodili s 13:10, a so servisi Filipa Hledeja otežili gradnjo igre nasprotnikom. Olympie je imela tako na razpolago štiri protinapade, ki jih je uspešno izkoristila, točko pa so jim po napaki podarili nasprotoniki. Ostala izida: Vivilvoley - Volley Club Ts 3:1, VBU - Ferro Alluminio 3:1. Skupina za obstanek Buia - Val Imsa 1:3 (23:25, 22:25, 25:22, 20:25) Val: Ombrato 11, Lavrenčič 20, Sfi-ligoi 6, Masi 10, Vidotto 15, Farfoglia 2, Plesničar (L), Lango 1, Palmieri 1, D. Fa-ganel, n.v. S. Faganel in D. Nanut. Trener Gabriele Berzacola. Igralci Vala so se Buii oddolžili za poraz iz rednega dela, vendar bi zmago lahko dosegli še bolj gladko. Domači igralci so namreč igrali v okrnjeni postavi, večji del tekme celo v sedmih, s tem da je v vlogi podajalca igral skoraj tri nize sam trener, ki je bil priložnostno tudi igralec. »Predvsem koncentracija ni bila na višku,« je priznal pomočnik trenerja Robert Makuc. Med tekmo je bil predvsem sprejem netočen, v napadu pa niso bili dovolj učinkoviti. Šele v zadnjih dveh nizih je v ospredje stopil La-vrenčič, ki je v tem delu dosegel glavnino svojih točk (na koncu 20). Val je v prvih dveh nizih zmagal brez težav, v tretjem so sicer vodili do 16. točke, nato pa je Buia predvsem po zaslugi napak igralcev Vala povedla in tudi prva osvojila 25. točko. V zadnjem nizu pa je Val že povedel z 21:15, nato pa dopustil, da se je Buia približala na 21:19. »K sreči smo se Olympia je v San Vitu dosegla lepo zmago kroma nato spret zbrali in zaključili set v našo korist,« je zaključil Makuc. Reana - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:16, 31:29, 25:21) Soča ZBDS: J. Černic 2, M. Černic 5, Devetak 8, E. Juren 7, Levpušček 7, Škor-janc 7, G. Testen 12, Kragelj (L). Trener Andrej Berdon. Igralci Soče so na gostovanju v Fur-laniji doživeli hladno prho. Treba je povedati, da so se v Reano odpravili v zelo okrnjeni postavi. Zadnjih hip so zmanjkali Braini (poškodba na domu), M. Testen in I. Devetak (bolezen), Matej Juren pa zaradi poškodovanega kolena ne bo mogel igrati najmanj en mesec. Kljub odsotnostim bi morala sinoči Soča pokazati več. »Naši nasprotniki so pokazali več volje,« je priznal predsednik Fa- bio Tommasi. Prvi set je bil popolnoma enosmeren v korist Reane, drugi pa je bil izjemno izenačen. Soča je imela na voljo tri zaključne žoge, žal pa tudi to ni bilo dovolj za uspeh. Dokaj izenačen je bil tudi tretji set, v katerem pa so gostje drago plačali nekatere nepotrebne napake. Sloga - Fincantieri Team Megic Pizza 0:3 (17:25, 21:25, 16:25) Sloga: Cettolo 1, Devetak 2, Dussich 7, Romano 16, Rožac 5, Žerjal 4, Fiorelli (libero), Antoni 0, Sosič 4. Trener Ivan Peterlin Tekmo so (na željo gostov) odigrali že v petek zvečer. Fincantieri je v svoji izločilni skupini osvojil 12 točk, igralci Sloge 7 in ta razlika je bila očitna tudi v tej tekmi. Fincantieri je objektivno boljši od naše mlade ekipe, ki pa, resnici na ljubo, ni igrala na višku svojih moči. Tokrat je pe- moška d-liga - Skupina za obstanek Mladinci Olympie z zbrano igro gladko odpravili skromni Il Pozzo Olympia under 17 - Il Pozzo 3:0 (25:16, 25:22, 25:13) Olympia under 17: S. Princi 3, Corsi 9, Burello 5, Cobel-lo 7, Rossi 11, Righini 1, Bossi 8, Manfreda 0, Čavdek 1, Rigat-ti 1, Leita (L). Mladi odbojkarji Olympie so tokrat zmagali brez večjih težav. Premagali so neizkušenega nasprotnika, ki jim ni bil kos. »Igrali smo dobro in vseskozi zelo zbrano. Koncentracija ni ni- koli padla. Sprejemali smo dobro in tudi v napadu smo si privoščili malo napak,« je ocenil spremljevalec Walter Princi. V prvem in tretjem setu je Olympia gostom prepustila le 16 oziroma 13 točk. Il Pozzo se je nekoliko bolj upiral v drugem setu, ko je dosegel 22 točk. »V vseh treh setih smo stalno vodili za tri-štiri točke. Nasprotnik ni nikoli ogrozil naše zmage,« je še dodal Princi. ženska c-liga - Gladka zmaga združene ekipe na gostovanju v Sacilu Zalet C v težavah le en set Gostiteljice so na začetku tekme že vodile z 19:13, po uspeli reakciji in zmagi naše ekipe, pa je tekma postala enosmerna Durante & Vivan - Zalet C 0:3 (24:26, 17:25, 14:25) Zalet C: Babudri 14, Bukavec 8, Crissani 5, Cvelbar 10, Spangaro 5, Štoka 12, Kapun (libero), Antognolli 0, Balzano 1, Colarich, Grgič 0, Pertot 0. Trener Martin Maver Zalet C se je včeraj že tretjič letos pomeril z ekipo iz Sacileja in tudi tretjič osvojil celotni izkupiček in to v tekmi, ki je bila prav gotovo najvažnejša doslej, saj je v skupini za obstanek seveda vsaka točka izredno pomembna. Ekipa Zaleta je tehnično neprimerno boljša od domače, naše igralke pa so začele nekoliko zakrčeno in živčno, tako da je bil začetek vse prej kot obetajoč. Durante & Vivan je izkoristil vsako napako igralk Zaleta in v prvem setu povedel s 14:7 in že 19:13, ko so naše igralke odločno reagirale. Serija ostrih servisov Anje Grgič je spravila na kolena domači sprejem, direktnih točk sicer ni bilo, vendar gostiteljice niso zmogle izvesti učinkovitih protinapadov in Zaletu je uspelo stanje izenačiti. Domača ekipa pa se ni predala, ponovno prevzela vajeti igre v svoje roke in povedla s 24:22, ko naša ekipa ni naredila več nobene napake in že izgubljeni set obrnila v svojo korist. S tem pa je bilo tekme praktično konec, saj so se igralke Zaleta v nadaljevanju razigrale in nadigrale svoje nasprotnice, kot jasno kaže končni izid. Spretno so izkoristile svoj potencial v napadu, proti kateremu se domača ekipa ni več zmogla upirati, tudi pri visokem vodstvu niso zapadle podcenjevanju in ohranile zbranost vse do konca tekme. (INKA). Ostali izidi: Libertas - Udine 3:0, S. Andrea - Blu Volley 3:0, Latisana -RojalKennedy 3:0. Anja Grgič (levo) je z odličnimi servisi pripomogla k preobratu Zaleta C v prvem setu kroma Domači šport Danes Nedelja, 19. februarja 2012 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Margheri: Giants Marghera - Jadran Qubik Caffè UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran A - Barcolana UNDER 13 - 10.00 v Trstu, Istrska ulica 52: Salesiani A - Kontovel ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Zalet Barich UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Repnu: Sloga Tabor -Pasian di Prato UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Ločniku: Millenium - Soča Terranova UNDER 14 MOŠKI - 11.30 v Tržiču: Fincantieri -Olympia Ferstyle UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 v Tržiču, Ul. Rossini: Fincantieri - Olympia UNDER 13 MEŠANO - 11.00 v Trstu, Trg Papa Giovanni: Azzurra - Sokol NAMIZNI TENIS D1-LIGA - 16.00 v Latisani: Latisana - Kras NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen -Azzanese 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Krminu: Cormonese - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Mariano; 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje -Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Audax Sanrocchese - Mladost NARAŠČAJNIKI - 8.45 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Staranzano; 10.30 v Šlovrencu: Cormonese -Juventina šal predvsem blok (dve sami točki sta res premalo), bolje je šlo igralci Sloge v napadu, tudi ker je bil sprejem kar zadovoljiv. Pozitivno noto predstavlja vsekakor zelo soliden nastop vseh treh najmlajših, Antonija, Cettola in Sosiča, ki iz tekme v tekmo pridobivajo na samozavesti in postajajo vedno bolj polnopravni člani ekipe, čeprav se jim seveda pozna še neizkušenost. Fincantieri je bil v vodstvu domala vso tekmo. V prvem in tretjem setu so igralci Sloge obdržali stik z nasprotnikom le v prvem delu, nekako do enajste točke, nakar so si gostje priigrali prednost, ki so jo nato do konca upravljali. Bolj izenačen je bil drugi set, v katerem je igralcem Sloge uspelo znižati že visoko prednost gostov 20:13, do preobrata pa kljub njihovi dobri volji ni moglo več priti. Ostali izid: CUS Ts - Basiliano 3:1. Jutri Ponedeljek, 20. februarja 2012 KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA - 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Go4Basket UNDER 19 ELITNI - 20.00 v Roraigrandeju: Roraigrande - Jadran ZKB H Obvestila ZSŠDI obvešča, do bo seja košarkarske komisije v torek, 6. marca 2012, ob 20.30, v kulturnem domu »go Gruden v Nabrežini. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 26. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Informacije in rezervacije: Vanja 335-5476663. SPDT prireja v nedeljo 26. februarja avtobusni smučarski izlet na Gerlitzen. Informacije in prijave dobite na tel. 3395000317 in na mladinski@spdt.org ali smucanje@spdt.org. Vabljeni!! ŠPORTEL O balinarjih Gaje V športni oddaji Športel, ki bo šla v eter jutri ob 22.30 po televiziji Koper-Capodistria, bodo gostje balinarji gropajsko-padriške Gaje, ki se borijo za napredovanje v B-li-go. Končnica prvenstva jih čaka prihodnji konec tedna. V studiu bodo Carlo Gabrielli, Dario Calzi, Vla-dimiro Milkovič in načelnik balinarske komisije pri ZSŠDI Eligio Kante. Športelovi sodelavci bodo pripravili prispevke z nogometnih tekem Juventina-Vna in Krasa. Pust, I pust, p ust I Pošlji svoje fotografije na www. primorski.eu • u ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu Pošlji svoje fotografije na www. primorski.eu ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu / ŠPORT Nedelja, 19. februarja 2012 23 košarka - Deželna C-liga Bor Radenska po enem mesecu končno spet zmagal Končno prednost 7 točk si je v Červinjanu priigral šele v zadnjih treh minutah Niko Štokelj (Bor Radenska) Cervignano - Bor Radenska 68:75 (23:14, 35:33, 50:51) Bor: Bole (-, 0:1, -), Madonia 16 (6:8, 5:8, 0:3), Crevatin 6 (3:4, -, 1:2), Štokelj 4 (2:2, 1:1, 0:2), Meden 13 (4:6, 3:4, 1:1), Burni 2 (-, 1:3, 0:4), Zanini 4 (-, 2:2, -), Sosič 17 (3:4, 4:8, 2:4), fumarola 7 (2:4, 1:6, 1:1), Devčič 6 (-, 3:4, 0:2). Trener: Popovič. SON: 20, skoki: 33 (27 v obrambi in 6 v napadu). Bor Radenska je dosegel zmago po več kot mesecu dni, na igrišče pa stopil po enaidvajsetih dneh premora, saj sta bili tekmi v minulih dveh krogih prestavljeni zaradi slabega vremena. Vrnitev na igrišče po tolikih dneh prisiljenega premora pa je bila predvsem v prvi četrtini povsem vidna. Varovanci trenerja Popoviča so namreč bili sprva nepozorni v obrambi, še-pal pa je tudi napad. Nasprotniki so tako po prvih 10 minutah vodili z devetimi točkami prednosti. Spet v igro pa so se igralci Bora vrnili že v drugi četrtini, ko so strnili vrste: z Zaninijem in Štokljem so pobrali veliko število skokov, z nekaj uspešnimi meti iz zunanjih položajev pa so nadoknadili ves zaostanek. Od tretje četrtine dalje sta si ekipi stalno izmenjavali v vodstvu, tako da je bila tekma vse do konca zelo napeta. Končno prednost sedmih točk si je Bor priigral šele v zadnjih treh minutah. Cervignano je vseskozi igral zelo agresivno, hitro se je tudi vračal v obrambo, tako da Popovičevi fantje niso imeli možnosti za igranje protinapadov. Ostali izidi: Santos - Ronchi 44:72, Don Bosco - Libertas Acli 50:81, Ardita -Geatti Basket Time 80:66, UBC - Tarcen-to 83:93, San Vizo Venezia Giulia 72:83. HOKEJ NA ROLERJIH Polet zmagal kar s 25:1 Hokejisti na rolerjih openske ekipe Polet Kwins so v okviru B-lige visoko premagali Corno. Končni izid je bil kar 25:1 (9:0). Največ zadetkov je dosegel Gianlu-ca Cavalieri (5). Krstni nastop pa je naredil mladi slovenski hokejist Martin Gru-sovin, ki se je z dvema goloma vpisal tudi med strelce. »Po spodrsljaju v prejšnjem krogu proti Fiammi (4:4), smo tokrat igrali končno kot je treba, zagrizeno in borbeno. S takim pristopom lahko brez težav premagamo vse nasprotnike,« je ocenil ka-petan Samo Kokorovec. košarka - D-liga Premagali Fogliano in »pustno tradicijo« Fogliano - Kontovel 67:71 (21:12, 38:37, 55:49) Kontovel: Škerl 7 (3:4, 2:4, 0:1), Paoletič 7 (-, 2:2, 1:5), Križman 9 (2:4, 2:3, 1:4), Gantar 10 (1:2, 3:7, 1:5), Starc, Lisjak 17 (7:11, 5:14, 0:1), Šu-šteršič, Zaccaria 9 (3:4, 3:7, -), Regent, Hrovatin 9 (0:2, 3:5, 1:1), Bukavec 2 (-, 1:4, -), trener Bru-men. SON: 20. Kontovelci so v gosteh zasluženo premagali tretjeuvrščeni Fogliano. Igrali so požrtvovalno skozi vso tekmo in v končnih razburljivih minutah ohranili mirno kri ter tako osvojili predrago-ceni točki. Po izenačenem začetku je Kontovel nerodno izgubil nekaj žog, kar so izkoristili gostitelji, da so sklenili prvo četrtino s prednostjo devetih točk. Že v naslednji četrtini je naše moštvo z zvrhano mero požrtvovalnosti nadoknadilo skoraj ves zaostanek. Fogliano si je v tretji četrtini spet priigral vodstvo 5-6 točk. V zadnjem delu tekme so Brumnovi varovanci dali vse od sebe. Poleg odlične obrambe so igrali dobro tudi v napadu in si v zadnjih minutah priigrali vodstvo 3-5 točk, ki so ga obdržali do konca srečanja. »Zasluženo smo premagali močnega nasprotnika in tudi pustno tradicijo, saj smo za pust redno izgubljali. Za to zmago bi pohvalil prav vso ekipo,« je po tekmi zadovoljen dejal Kontovelov spremljevalec Jan Godnič. (lako) košarka - Promocijska liga Podvig Sokola proti Don Boscu Sokol - Don Bosco 94:74 (28:22, 46:40, 55:45) Sokol: Vitez 20, Piccini 10, N. Sos-si 12, Guštin 7, Budin 10, Jevnikar 4, Doljak 26, Rogelja 4, Semolič, Košuta, trener Lazarevski. Sokolovci so zasluženo premagali prvouvrščeni Don Bosco. Na začetku sicer ni stekla obramba, tako da so nasprotniki dosegli kar 22 točk, reakcijo pa so varovanci trenerja Lazarev-skega pokazali že v drugi četrtini, kar jim je posledično omogočilo tudi hitre protinapade in doseganje lahkih košev. Še boljšo predstavo pa so pokazali od drugega dela tretje četrtine dalje, ko so v vseh elementih prekosili nasprotnike. Z lahkoto so zaustavljali njihove napade in tudi uspešno zadevali proste mete. Trener Lazarevski je tako lahko izkoristil čisto vse razpoložljive igralce. »Pohvalo zasluži Niko Sossi, ki je zelo dobro vodil igro. Zbral je 10 asistenc in razigral Denisa Doljaka,« je še pohvalil trener. Sokol je odigral tudi v četrtek prvenstveno tekmo proti Santosu, ki pa jo je zmagal brez boja. Košarkarska zveza mora rezultat sicer še potrditi. Bor Nova Ljubljanska banka - Bar-colana 85:76 (21:13, 44:29, 57:50) Bor: Pertot 14, Manta, Giulio Liccari 13, Peretti 5, Gallocchio 26, Mase 2, Favretto 19, Marco Liccari 6, trener Lucio Martini. Kljub nekaterim odsotnostim je Borova ekipa U21 odigrala zelo dobro tekmo, zlasti v prvih dveh četrtinah, in tako ugnala Barkovljane, ki ravno tako nastopajo v promocijski ligi z dokaj mlado zasedbo. V prvem polčasu so z dobro obrambo domači dovolili gostom le 29 točk, v napadu pa so bili uspešni predvsem s hitrimi koši iz tran-zicije. V nadaljevanju so Martinijevi fantje - kot se večkrat dogaja - vidno popustili na obeh straneh igrišča, nasprotnik pa je to izkoristil in se približal na samih šest točk. Z nasveti s klopi so domači polagoma spet uredili svoje vrste in kmalu ponovno vzpostavili varno prednost. Zelo zrelo je igro borovcev vodil Luca Gallocchio (tudi 26 točk brez forsiranih metov), ugodno pa je presenetil debitant Alberto Favretto (letnik 1993), ki je pre- stopil k Boru iz tabora Pallacanestro Trieste. Vrstni red: Don Bosco 16, Sokol*, Muggia*, Virtus* 14, CUS 10, Libertas in Barcolana* 8, Bor*, Firest* in Santos* 6, Skyscrappers** 0 (* s tekmo in ** z dvema tekmama manj, Don Bosco s tekmo več). Niko Sossi (Sokol) ALPSKO SMUČANJE alpsko smučanje - Pogovor s sestrama Carolino in Sofio Russo Stalno na smučeh Da bi lahko še naprej usklajevali študij in smučanje, sta se sestri Carolina in Sofia Russo iz Trsta, bivši dijakinji li-ceja F. Prešeren odločili, da letošnje šolsko leto nadaljujeta na Trbižu. Izbrali sta športni licej Bachman. Tam študira tudi Repenka Lara Purič. Šola nudi šolanje in tudi nadaljevanje športne dejavnosti na visoki ravni. »Lažje usklajujeva obe dejavnosti,« je potrdila 15-letna Sofia, ki obiskuje drugi razred. »Odločili sva se, da se preseliva, ker sva hoteli nadaljevati smučati,« je še dodala starejša sestra Carolina, kmalu 18-letnica, ki obiskuje četrti razred. Tekmovalki tekmujeta na tekmah višjega ranga FIS, obe sta članici Selle Nevee, prve tekmovalne korake pa sta opravili pri kriškem društvu ŠD Mladina. Najtežje je bilo se prilagoditi na nov ritem in urnik. Na začetku šolskega leta, ko na Trbižu še ni bilo snega, so dijaki in dijakinje trenirali na avstrijskih ledenikih in na Stelviu. »Včasih smo na ledeniku preživeli samo dva dni ob vikendih, včasih pa smo na 14 dni odpotovali za pet dni na treninge,« je pojasnila Carolina. Ko je deželna smučišča končno pobelil sneg, pa so začeli trenirati na domačem terenu. Ponedeljek je sicer dan, ko obe sestri preživita jutra in popoldneve med šolskimi klopmi, od torka do četrtka pa zjutraj smučata, popoldne pa sledita pouku oziroma obratno zjutraj imata pouk, popoldne pa trening, ob petkih nekaj uram pouka sledi trening. Izjemoma pa že ob petkih odpotujeta na prizorišče tekme. Kljub napornemu ritmu, na katerega sta se morali na začetku šele privaditi, sta se zdaj v šolsko-športno dejavnost vživeli. »Lepo je,« sta obe potrdili. Sošolci so večinoma alpski smučarji, ampak tudi deskarji, skakalci, tekači na smučeh in hitrostni drsalci. Vsi trenirajo istočasno, trikrat tedensko pa kondicijo pilijo v šolski telovadnici. Vse Člani in veterani na Zoncolanu, najmlajši tokrat na gimkani Člani in veterani so na pustno soboto tekmovali na Zoncolanu, kjer se je zbralo kar 190 tekmovalcev. Med njimi so bili tudi člani Devina, Mladina in SPDG. Veleslalomsko postavitev je zelo dobro odsmučala Mateja Nanut, članica SPDG, ki je bila med članicami tretja, absolutno pa je zasedla 6. mesto. Na zmagovalni oder pa je stopil tudi master Devina Fabio Coli-vini, ki je v kategoriji A1 2., absolutno pa 33. Tik pod stopničkami se je uvrstil Stojan Sosič: bil je 4. v kategoriji B7. Omeniti velja še 8. mesto člana SPDG Marca Ventina med 22 maldinci . Ostali: mlajši mladinci: 8. Nikolas Semočič, 11. Marco Berte'; mladinci: 20. Federcio Ziani (vsi SPDG); master A2: 7. Alex Pernarčič, A4: odstopil Franco Parmesan; A5: Claudio Škerk; B6: 6. Alessandro Hrovatin; B7: 9. Roberto Greco (vsi Devin). V kraju Forni di Sopra pa se je včeraj nadaljevalo deželno prvenstvo za najmlajše. Babyji in miški so se pomerili v gimkani, ki je bila po mnenju nekaterih trenerjev zahtevna predvsem za najmlajše. SK Devin, ki je nastopil polnoštevilno - z 22 nastopajočimi tekmovalne in predtekmovalne skupine - je osvojil ekipno 2. mesto in zbral dve uvrstitvi na stopničkah. Med najmlajšimi baby 1 je bila najboljša Elena Frandoli, med babyji 2 pa se je na 2. mesto uvrstila Caterina Sinigoi. Ostali tekmovalci, ki navadno zasedajo višja mesta, pa so tokrat zaradi napak, ki so prispevale kazenske točke, zaostali. »Zadovoljen sem s smučanjem najmlajših, od miškov pa sem pričakoval kaj več. Predvsem pristop in koncentracija tokrat nista bila pravilna,« je po tekmi pojasnil Sever, ki je spremljal tudi tekmovalko Brdine. Tekmovalcev Mladine pa tokrat ni bilo na startu. Naj omenimo še prvo mesto Alexa Ostolidija, bivšega člana Brdine, ki tekmuje za Club 70. Danes bo na Zoncolanu še veleslalom. Vrstni red: baby 1 ženske: 1. Elena Frandoli (Devin), baby 1 moški: 5. Maks Škerk, 7. Erik Bordon, 8. Damir Terčon, 10. Francesco Lopreiato (vsi Devin); baby 2 ženske: 2. Caterina Sinigoi, 11. Nicol Bove, 14. Chiara Zonta (vse Devin), 15. Petra Kalc (Brdina); baby 2 moški: 7. Ivan Santagati, 9. Enrico Slavich, 12. Ermanno Catanzaro, 15. Aaron Canziani (vsi Devin); miške 1: 5. Sara Petrič (Devin); miški 1: 4. Stefano Frandoli, 8. Alessandro Deluisa (Devin), 12. Matija Terčon (vsi Devin); miške 2: 6. Irene Lopreiato, 7. Sara Craievich, 10. Petra Udovič, 11. Veronika Bordon (vse Devin); miški 2: 15. Nicholas Ciacc-hi, 18. David Terčon (oba Devin). obveznosti - pouk, trening in suhi trening - se tako zaključijo približno ob 19.30, ko je čas za domače naloge in študij. »Če nisi končal domače naloge, včasih ti profesorji odpustijo, to pa ne velja za kontrolno nalogo. Če si se v razredu zmenil za določen datum, ta velja, ne glede na to, ali si bil cel vikend na tekmah,« je pojasnila Carolina. Nižjim razredom je vsak dan na voljo tudi tutor, ki dijakom pomaga pri učenju in domačih nalogah. Dijaki liceja Bachmann večinoma trenirajo na progi Pressing C, hitre discipline vadijo na Žlebeh, včasih pa na Trbižu tudi prosto smučajo. Potek treninga je sličen klubskim treningom, razlika pa je v kvantiteti, poudarja Sofia. Prav zato sta obe že opazili velik napredek v primerjavi s prejšnjim smučanjem. Carolina opaža to predvsem na treningih, kjer dosega zelo dobre čase, napredka pa še ni uspela pokazati na tekmah. »Ustrašim se,« je priznala 17-le-tnica, ki je najboljša v slalomu, za Sofio pa velja čisto obratno. Na tekmah dosega dobre rezultate predvsem v veleslalomu, čeprav je na treningih manj zagrizena. Prav mlajša sestra ima tudi visoke cilje: »Nekaj bi želela doseči, saj mi je smučanje res zelo všeč in uživam.« Sestri živita skupaj v študentskem domu nasproti šole. Tam jima vse obroke pripravita dva kuharja, ki skrbita, da je na meniju primerna prehrana za športnike. »Umazano perilo nosiva v čistilnico, včasih pa kaj odneseva tudi domov mami,« je povedala Carolina. Zaradi natrpanega urnika se domov vračata zelo poredkoma. S prijateljicami in prijatelji iz Trsta sta v stiku prek faceboo-ka ali telefona. (V.S.) 24 Nedelja, 19. februarja 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 14.00 Prenos 15. pustne povorke iz So- vodenj ob Soči 20.20 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre Canale S 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Variete: Easy Driver 10.00 Variete: Linea verde Orizzonti 10.30 Variete: A Sua immagine 10.55 Sv. maša in Angelus 12.20 Variete: Linea verde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Variete: Domenica in... L'Arena 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - Cosi e la vita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Nan.: Provaci ancora prof. 4 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Speciale Tg1 0.35 Nočni dnevnik 1.00 Variete: Applausi 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 13.40 Resn. show: Grande Fratello 12 10.15 Film: Il segreto del mio successo (kom., ZDA, '87, r. H. Ross, i. M.J. Fox, H. Slater) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Film: Estate sull'isola (rom., Nem., '05, r. K. Meeder, i. A. Brendler) 16.05 Variete: Domenica Cinque (v. F. Panicucci) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.00 Show: Pa-perissima Sprint 21.30 Nan.: CentoVetrine 23.30 Aktualno: Terra! 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.50 Film: Letters from a killer (triler, ZDA, '99, r. D. Carson, i. P. Swayze, G. Carides) O Italia 1 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 11.25 Risanke 10.55 Nan.: Power Rangers Samurai 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: La vera storia di Biancaneve (fant., Kan./ZDA, '01, r. C. Thompson) 6.30 Variete: Lampi di genio in Tv 7.00 Risanke: Cartoon Magic 9.00 Nan.: Grani di pepe 9.25 Nan.: Victorious 10.10 Rubrika: Ragazzi c'e Voyager! 10.50 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Talk show: Quelli che aspettano... 15.40 Variete: Quelli che il calcio 17.05 Dnevnik L.I.S. 17.10 Šport: Rai Sport - Sta-dio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Nan.: Lasko 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Charlie's Angels 22.35 Šport: La Domenica Sportiva 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Variete: Protestantesimo 7.10 Dok.: Geo & Geo 7.30 Nan.: Wind at my back 8.15 Film: 10.000 camere da letto (kom., ZDA, '57, r. R. Thorpe) 10.05 Nan.: Kingdom 10.55 Aktualno: Tgr EstOvest 11.15 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in Tg3 Persone 12.25 1.00 TeleCamere 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Il Capitale di Philippe Daverio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h (v. L. Annunziata) 15.00 Dnevnik - L.I.S. 15.05 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro 17.55 Igra: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: Presadiretta (v. R. Iacona) 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Show: Lilit - In un mondo mi-gliore (v. D. Villa) 0.50 Dnevnik in vremenska napoved (} Rete 4 6.40 Dnevnik 7.30 Nan.: Zorro 8.40 Dok.: Le isole del tesoro 9.10 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Dok.: Donnavventura 15.05 Film: Peggy Sue si e sposata (fant., ZDA, '86, r. F.F. Coppola, i. K. Turner, N. Cage) 17.00 Nan.: Walker Texas Ranger: La strada della vendetta 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: I miserabili (dram., ZDA, '98, r. B. August, i. L. Neeson, U. Thurman) 15.50 Film: Free Willy - Un amico da salvare (pust., ZDA, '93, r. S. Wincer) 18.00 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Le ri-serve (kom., ZDA, '00, r. H. Deutch, i. K. Reeves, i. G. Hackman) 21.30 Variete: Chiambretti Sunday Show - La muzika sta cambiando 0.20 Šport: Controcampo - Linea notte 1.35 Variete: Pokerlmania La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 10.00 Film: Ferragosto in bikini (kom., It., '60, r. M. Girolami, i,. W. Chiari, R. Vianello) 11.45 Aktualno: Ti ci porto io 13.30 Dnevnik 14.05 Talk show: MAMMAmia che domenica 15.25 Nan.: I magnifici sette 16.35 Košarka: Pokal Italija, finale, prenos 19.00 Nan.: Crossing Jordan 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: L'incarico (voh., ZDA, '97, r. C. Duguay, i. A. Quinn, B. Kingsley) 0.00 Dnevnik 0.10 Film: Novecento Atto II (dram., It., '77, r. B. Bertolucci, i. G. Depardieu, S. Sandrelli) 2.50 Aktualno: Bookstore (v. A. Elkann) ^ Tele 4 0.15 Film: La mala educacion (noir, Šp., '04, r. P. Almodovar, i. G.G. Bernai, i. F. Martinez) 1.30 Nočni dnevnik 8.00 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dok.: Luoghi magici della Terra 9.00 Variete: Muk-ko Pallino 9.30 Nad.: Maria Maria 10.30 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 11.30 Dok.: La Cina imperiale 12.05 Šport: Ski magazine 12.45 Dok.: Borgo Italia 13.10 Camper Magazin 13.35 20.30 Rotocalco ADNKronos 13.55 Aktualno: L'aromista 14.00 Variete: Contile Juste 14.15 Variete: A tambur battente 15.15 Dok.: Luoghi magici della ter- ra 15.40 Film: Wolly Boys (kom., i. P. Fonda, K. Carradine) 17.15 Videomotori 17.30 Risanke 19.30 Variete: 80 nostalgia 20.15 Aktualno: Musa Tv 20.50 Dok.: Archeologie 21.00 Dnevnik 21.15 Film: Learning curve (triler, i. S. Davies, M. Dietlein) 23.00 Dnevnik 23.15 Film: La tavola dei poveri (kom., It., '32, i. S. Costa, M. Spada) Jr Slovenija 1 6.30 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (pon.) 7.00 Risanke, risane in igrane nanizanke za otroke 10.55 Sledi 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! (pon.) 15.10 Prvi in drugi 15.25 23.25 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope 16.00 Dok. serija: Z Bruceom Parryjem po Amazoniji 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Mini serija: Šiviljstvo Fontana 21.50 Družinske zgodbe 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Ars 360 23.20 Dok. serija: Edvard Kocbek, Lipicanci 23.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti (pon.) 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.15 Infokanal Jr Slovenija 2 7.10 Skozi čas (pon.) 7.20 Globus (pon.) 7.55 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž), za su-perkomb., prenos iz Sočija 8.55 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 1. vožnja, prenos iz Banskega 10.00 Nordijsko smučanje: SP, skoki, posnetek iz Obersdorfa (pon.) 10.50 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), za super-komb., prenos iz Sočija 11.50 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 2. vožnja, prenos iz Banskega 12.45 Londonski vrtiljak (pon.) 13.15 Športni magazin pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 10.05 Risane serije 10.40 Nan.: Talenti v belem 11.30 Nan.: Razočarane gospodinje 12.20 Nan.: Dobra mačka 12.50 Film: Širna reka (ZDA) 14.40 Kuharska serija: Kuharski mojster 15.35 Resn. serija: Ljubezen ali denar 16.30 Resn. serija: Boš res oblekla tole? 17.05 Film: Skrivnost hiše Pajkovski (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Kremenčkovi (ZDA) 21.40 Film: Helena (ZDA/V.B.) 0.00 Film: Veliki film (ZDA) 1.55 24UR, Novice 2.55 Nočna panorama Kanal A 7.50 Tv prodaja 8.05 Nan.: Robinson Crusoe 8.55 Nan.: 10 razlogov, zakaj te sovražim 9.20 Film: Usodna pošiljka (ZDA) 11.00 ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Nora Pazi, kamera! (zab. serija) 12.30 Nan.: Brata 13.00 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 13.30 0.20 Nad.: Ameriška družina 14.20 Film: Letala, vlaki in avtomobili (ZDA) 16.00 Film: Pustolovščine (ZDA) 17.30 23.50 Fantastična Beekmana (resnič. serija) 18.00 Naj reklame (zab. odd.) 18.30 Magazin Lige prvakov 19.05 ŠKL (mlad. odd.) 20.00 Film: Talec (ZDA) 22.05 Film: Pobesneli vlak (ZDA) 0.15 Raziskovalni junaki (anim. serija) 1.40 Love Tv 3.40 Nočna ptica 13.40 Nordijsko smučanje: SP, skoki, prenos iz Obersdorfa 15.30 Umetnostno drsanje: EP, revija, posnetek iz Shef-fielda (pon.) 16.55 Košarka: finale pokala Spar (m), prenos iz Brežic 18.50 Judo: Grand prix v Dusseldorfu 20.30 Žrebanje lota 20.40 Nad.: Mali širni svet 21.35 Dok. feljton: Kralji ulice (pon.) 22.05 Dok. odd.: Genijeva šibka točka 23.30 Kratki dok. film: Besni prerok 23.50 Zabavni infokanal {p Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 7.30 Svet v besedi in sliki 8.40 Kronika 9.30 15.05, 23.00 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.10 18.15 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs1 19.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.) 21.05 Tedenski izbor iz DZ Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - svet 14.30 Tednik 15.00 »Q« - Trendovska oddaja 15.45 Sredozemlje 16.15 Folkest 2009 17.00 City Folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Jaffa 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Slovenski magazin 23.00 Glasb. odd.: Čarnice 0.10 Čezmejna Tv - TDD RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Brihtni Beno, Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Prvi koncert 18. Revije kraških pihalnih godb (29. januarja v Kulturnem domu na Proseku); 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fon-ti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Ita-liani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Prihajajoči dnevi bodo za vas naporni. Okrepite si imunski sistem, saj vas bo stres izčrpal in na preizkušnjo postavil vašo odpornost. Privoščili si boste nekaj, kar vam bo polepšalo teden. m^l BIK 21.4.-20.5.: Dobra ideja na delovnem mestu vas bo postavila v dobro luč pri vašem nadrejenem, s katerim se zdaj ne razumete najbolje. Vložite več truda v to, da boste ohranjali dobre odnose. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Lahko se zgodi, da boste zaradi lastne napake krivili ljudi okoli sebe. Sprejmite odgovornost za lastna dejanja in se potrudite, da boste naslednjič stvari naredili pravilno. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Ne verjemite ljudem, ki vas za vsako ceno poskušajo prepričati o nečem. Mnenje si ustvarite sami in raje razmišljajte s svojo glavo. Na delovnem mestu ne bodite leni! y^ LEV 23.7.-23.8.: Bodite po-(^^r zorni na svojo finančno stanje. Dobili boste priložnost, da naredite nekaj sprememb, ki vam bodo omogočile svobodo, ki si jo tako želite. Ne dvomite o svojih dejanjih! DEVICA 24.8.-22.9.: Težave ^^ doma bodo kmalu prišle na dan, zato ne dovolite, da bi postale zaradi vaše trme še teže rešljive. Osredotočite se na svoje cilje in več prostega časa namenite za delo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnjem tednu se boste poglobili vase in odprli svoj um, kar vas bo navdalo z novo voljo in energijo. Vaš odnos vam bo omogočil, da boste nekoga izzvali na ustvarjalen način. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Poskušajte ugotoviti, kaj ima vaš sodelavec za bregom. Poslušajte ljudi okoli sebe, saj vam nekaj poskušajo dopovedati. Ne zatiskajte si oči pred očitnim in bodite bolj obzirni do bližnjih. Av STRELEC 23.11.-21.12.:Vod-govorih na partnerjeva resna vprašanja bodite bolj neposredni in se ne skrivajte za nevtralnimi besedami. Odprite se mu in mu dajte vedeti, da mu nič ne skrivate. Zdravje: dobro! KOZOROG 22.12.-20.1.: Srečnejši boste, če svojega življenja ne boste živeli po vnaprej določenih smernicah. Prepustite se čaru odkrivanja novih nepoznanih stvari. Le tako boste okusili pravo srečo. f « VODNAR 21.1 .-19.2.: Čas je, da poskrbite za svoje potrebe in tudi sebi končno privoščite nekaj ugodja, ki si ga zaslužite. Pojdite s prijatelji na krajše potovanje ali izlet, saj se boste tako odpočili. RIBI 20.2.-20.3.: Ne prezrite znakov, ki vam jih pošilja neka oseba. Če ne veste, kako se spopasti z njimi, povprašajte nekoga, ki mu lahko zaupate, ter mu zaupajte tisto, kar vam ne da miru. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 19. februarja 2012 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Senjam beneške piesmi 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre 21.05 Film: The Millionaire (kom., V.B., '08, r. D. Boyle, i. D. Patel) 23.15 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni in deželni dnevnik vremenska napoved 1.05 Aktualno: Fuori orario Cose (mai) viste NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (18. februarja 2012) Vodoravno: pastorka, psi, Anton Ingolič, kainit, osem, lesi, os, ano, srk, vrta-nina, to, renovator, Zabrežec, Evi, ini-cialka, Vic, Damon, ska, jaz, K. S., ca, opeka, E. A., si, Edomiti, Marita Koch, Smederevac, iritabilnost, D.E., Avari, Nan, šeri, realist, Anam, Oto, Alan, Tr-žačan, Nola; na sliki: Zabrežec. 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Dnevnik L.I.S. 8.00 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: I Tg della Storia 9.30 Dnevnik Flash 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La pro-va del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Dnevnik Focus 14.10 Variete: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik -Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Provaci ancora prof. 4 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.05 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.25 Aktualno: Qui Radio Londra 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS Roma - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Il commissario Cordier - Legami di sangue (krim., Fr., '04) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Te-was Ranger 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.20 Resničnostni show: L'isola dei famosi 9 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Aktualno: Cerimonia d'inaugurazione dell'An-no Giudiziario della Corte dei Conti 12.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nan.: Hawaii Squadra Cinque Zero 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Resničnostni show: L'isola dei famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager - indagare per conoscere (v. R. Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Nan.: L'ispettore Co-liandro 1.15 Dnevnik Parlament 1.30 Aktualno: Protestantesimo 6.00 Dnevnik7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongior-no Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Talk show: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ri-dere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: Gran Torino (dram., ZDA, '08, r.-i. C. Eastwood) 23.45 Film: Ispettore Callaghan: Il caso Scorpio e tuo! (krim., ZDA, '71, r. D. Siegel, i. C. Eastwood 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande Fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uo-mini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.30 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hun-ziker) 21.10 Film: Cado dalle nubi (kom., It., '09, r. G. Nunziante, i. C. Zalone) 23.40 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Risanka: Dragon Ball 15.30 Nan.: Camera Cafe ristretto, sledi Camera Cafe 16.20 Nan.: The Middle 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 19.50 Risanka: Simpsonovi 20.20 Nan.: CSI: Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - New York 23.00 Film: Chiamata da uno sconosciuto (triler, ZDA'06, r. S. West, i. C. Belle) 0.50 Nan.: The Shield La 7 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.30 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Halifax 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.20 1.30 Variete: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: InnovatiON 0.20 Dnevnik 0.30 Aktualno: (ah)iPiroso ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 19.00 Dok.: Picco-la grande Italia 8.00 14.10 Dok.: Italia da scoprire 8.55 Dok.: Malesia 9.35 Nan.: Maria Maria 10.30 Nan.: The F.B.I. 12.10 Camper Magazine 13.00 Variete: Videomotori 13.15 Dok.: Archeologie 13.30 Dnevnik 14.35 Aktualno: Mukko Pallino 15.30 Dok.: Luoghi magici della terra 16.00 Šport: Ski magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.30 Dnevnik 20.00 Variete: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Šport: Sportivamente 22.00 Košarka: Pallacanestro Trieste - Pallacanestro Co.Mark Treviglio 23.32 Nočni dnevnik 23.55 Koncert: Voci dal Ghetto (t Slovenija 1 6.10 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 18.25 Risanke 10.40 Iz popotne torbe (pon.) 11.00 Igr. nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.30 Sprehodi v naravo 12.0015.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope (pon.) 13.55 Na lepše (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Prvi in drugi (pon.) 16.00 Družinske zgodbe (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.10 Duhovni utrip 17.40 Pogled na... 17.55 Nan.: Se zgodi 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.05 Podoba podobe 23.35 Dok. serija: Emil Filipčič, Izlet v naravo 23.40 Glasbeni večer 0.25 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Lutkovna predstava: Moj dežnik je lahko balon 7.30 Pesmice za otroke (pon.) 7.35 Otr. nan.: Ribič Pepe 7.55 Anim. otr. odd.: Abecednik zaljubljene krastače 8.00 Film: Grimmove pravljice, Pogumni krojaček (pon.) 9.00 Film: Grimmove pravljice, Žabji kralj (pon.) 9.55 Dok. serija: Kako živijo slovenski gradovi - Turn pri Preddvoru 10.25 Dok. serija: Veliki tektonski jarek - Divje srce Afrike (pon.) 11.10 Dobro jutro (pon.) 14.15 Glasb. dok.: Rock Otočec - 30 let (pon.) 15.05 Sobotno popoldne (pon.) 16.30 Hum. nan.: Pri Pearsonovih 16.50 Ars 360 (pon.) 17.05 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 17.20 Dober dan, Koroška (pon.) 17.55 Smučarska odd.: Gremo na smuči 18.25 Izob. dok. serija: Od njive do mize 19.00 23.20 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Dok. odd.: Dediščina Evrope 22.00 Na utrip srca (pon.) 0.10 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 10.30, 12.30, 16.00 Poročila Tvs1 11.05 20.40 Na tretjem... 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.05 Tedenski pregled kronike 17.00 Tedenski napovednik 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Glasb. odd.: Čarnice 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.25 Športna mreža 18.20 23.15 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Mala Nell 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisio-ne Magazin - pripravila Martina Gamboz 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.50 Čezmejna Tv - TDD ci vrtov v zasedi 9.30 Resn. serija: Boš res oblekla tole? 10.35 Resn. serija: Ljubezen ali denar 12.05 17.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Nad.: Pola 14.55 Nad.: Moji dve ljubezni 15.50 Nad.: Eva luna 16.45 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Snežni psi (ZDA) 21.50 24UR zvečer 22.20 Nan.: Nepremagljivi dvojec 23.15 Nan.: Chuck 0.10 Nan.: Nevarna igra 1.10 24UR (pon.) 2.10 Nočna panorama A Kanal A 7.10 Družina za umret (hum. nan.) 7.35 Svet, povečava 8.00 Magazin Lige prvakov (pon.) 8.30 Zgodbe Toma in Jerryja (ris. serija) 9.00 Jekleni Max (ris. serija) 9.25 Požeruh (ris. serija) 9.5016.10 Nan.: Teksaški mož postave (pon.) 10.40 Astro TV 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci (pon.) 12.55 Tv prodaja 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 13.55 Film: Vse moje bivše 15.45 Pa me ustreli! (hum. nan.) 17.05 Nan.: Na kraju zločina: New York 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Sanjsko moštvo (ZDA) 21.45 Nan.: Kriva pota (ZDA) 22.40 Film: Pravičen denar (ZDA) 0.45 Top Gear (avtomob. serija) 1.45 Love TV 3.45 Nočna ptica pop Pop TV 6.30 8.50, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 Risane serije 9.05 Resn. serija: Opremljeval- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Alenka Florenin in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček, pripr. Marko Stabej; 17.30 Odprta knjiga: Drago Jančar - To noč sem jo videl - 10. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica s koncerta Dua Baldo v Trstu; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.40 Anteprima clas-sifica; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.30-22.30 Glocal; 23.00 Os-servatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.10 Te- ren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.40 Ime tedna: razglasitev, vprašanja poslušalcev, pogovor z zmagovalcem; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twit na i; 16.45 Srečno ločene smeti; 17.10 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Lon-domat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 19. februarja 2012 DNEVNE NOVICE / italija - Na skupščini Forexa v Parmi prvi javni nastop guvernerja Banke Italije Za Visca je Monti začel pot, ki prej ne bi bila mogoča Uradna potrditev, da bomo letos v recesiji - Do stabilizacije razmer je še daleč PARMA - Prvi mož italijanske centralne banke je včeraj tudi uradno potrdil, da bo letos leto recesije. Bruto domači proizvod se bo znižal za 1,5 odstotka, izboljšanje pa lahko pričakujemo šele prihodnje leto, in še to le pod pogojem, da se mednarodne razmere ne poslabšajo in da Italiji uspe izvesti prepotrebne strukturne reforme. Kriza namreč še niti približno ni presežena, ravnovesja so krhka in se lahko hitro spet pokvarijo, je guverner Banke Italije Ignazio Visco opozoril na včerajšnjem letnem zborovanju italijanske finančne skupnosti Forex v Parmi. Na svojem prvem javnem nastopu Visco ni prihranil kritike bančnemu sistemu, ki je sicer v težavah, a je pretirano zavrl financiranje gospodarstva. Po guvernerjevem mnenju je v tej fazi ključnega pomena preprečiti zadušitev kreditne dejavnosti. Sicer pa se Visco ni ustavil pri analizi razmer, ampak je nakazal tudi smer izhoda: banke so sposobne opraviti svojo nalogo, vlada pa je s svojo ekonomsko politiko naredila »napredek, ki si ga prej ne bi mogli predstavljati«. Prihodnje leto je torej oživitev gospodarske rasti mogoča, je bilo Viscovo sporočilo. Optimizem seveda ne pomeni, da je kriza presežena. Izhod je tesno povezan z odločitvami, ki jih morata sprejeti Italija in EU, te pa morajo imeti za prioriteto vrnitev gospodarstva k rasti. Kajti tveganja ostajajo, začenši z nervozo na finančnih trgih, z nestabilnim gibanjem italijanskih državnih obveznic, okrog katerih se je napetost nekoliko umirila, a ne odpravila. V takem scenariju je nujno nadaljevati strukturne reforme, prav tako kot je treba nadaljevati z gradnjo »evropske konstrukcije« in z iskanjem rešitve za Grčijo. Visco tako povezuje strukturne reforme, gospodarsko rast in finančno ravnovesje. Za premagovanje krize sta potrebni ustrezna ekonomska politika in odločitve na področju mednarodnih pravil in realnega gospodarstva. Ob tem se Visco ni izognil jasne ocene o Montijevi vladi: »Pot je bila začeta s pravimi nameni, kar priznava tudi mednarodna javnost, zdaj pa jo je treba nadaljevati z vztrajnostjo in odločnostjo,« je dejal in pri tem omenil, da je treba reforme hitro dokončati in jim zagotoviti operativnost. »Četudi bodo posamezni ukrepi pokazali svoje učinke postopno, lahko organski načrt širokega dosega že v zelo kratkem času ugodno vpliva na pričakovanja, to pa pomeni rast povpraševanja in zagon investicijskega ciklusa,« je ocenil guverner. Guverner Banke Italije Ignazio Visco govori na zborovanju italijanske finančne skupnosti Forex v Parmi ansa V ■ i % + Hi * i' Y 1 ■ j rr \\ I rr 1 ¡F, i I rl öl CONQRESSD ASSIÛM F0SEX vatikan - Papež Benedikt XVI. jih je umestil včeraj Še 22 novih kardinalov Kardinalski zbor jih šteje zdaj 214, volilno pravico za izbiro papeža pa jih ima le 125 pod 80. letom VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je med konzistorijem v vatikanski baziliki sv. Petra včeraj umestil 22 novih kardinalov in s tem kardinalski zbor povečal na 214 članov. 18 novih kardinalov je mlajših od 80 let, kar pomeni, da imajo, dokler ne dopolnijo 80 let, pravico voliti novega papeža. Nove "prince Cerkve", ki bodo odslej nosili škrlatna ogrinjala in pokrivala ter zlate prstane, je 84-letni papež pozval, naj Cerkvi služijo »z ljubeznijo in močjo, z jasnostjo in modrostjo mojstrov, energijo in moralno silo pastorjev ter vero in pogumom mučenikov«. Papež je konzistorij, ki so se ga udeležile številne ugledne osebnosti, vodil s premičnega odra, nosil pa je zlato-rdeče ogrinjalo. Obred imenovanja kardinalov se bo sicer zaključil danes, ko se bo celoten kardinalski zbor udeležil zahvalne maše v baziliki sv. Petra. Kardinali so po papežu najvišji predstavniki Rimskokatoliške cerkve in so po izročilu papeževi svetovalci pri vodenju Cerkve. Papež kardinale imenuje svobodno po lastni presoji izmed duhovnikov, kot zbor pa s papežem sodelujejo na rednih ali izrednih konzistorijih. Funkcija kardinala je dosmrtna. Papež Benedikt XVI. je doslej na štirih konzistorijih umestil 63 kardinalov, njegov predhodnik, papež Janez Pavel II., pa jih je v svoji karieri umestil 62. Z novimi imenovanji je sedaj kardinalov, ki imajo pravico voliti papeža, skupaj 125. Med novimi kardinali je 16 Evropejcev, od tega sedem Italijanov, poleg njih pa še dva Američana, Kanadčan, Brazilec, Indijec, in hong- konški Kitajec. Med drugim je papež danes v kardinala povzdignil tudi nekdanjega apostolskega nuncija v Sloveniji Santosa Abrila y Castelloja. Rimskokatoliška cerkev se zaradi sestave kardinalskega zbora sicer sooča s kritikami na račun t.i. evro-centrizma. Tudi med 125 kardinali, ki bodo volili novega papeža, jih je namreč 67 iz Evrope, od tega 30 iz Italije. Iz Južne Amerike jih prihaja zgolj 22, iz Severne Amerike 15, 11 jih je iz Afrike, 10 pa iz Azije ter območja Tihega oceana. Papež je ob koncu včerajšnje slovesnosti napovedal, da bo 21. oktobra razglasil sedem novih svetnikov - Gia-coma Berthieuja, Pedra Calungsoda, Giovannija Battisto Piamarto, Mario del Monte Carmelo, Mario Anno Cope, Caterino Tekakwitha in Anno Schaeffer. Davčna kontrola doletela tudi Courmayeur RIM - Po Cortini, Rimu, Milanu, Neaplju in Sanremu so se žarometi davčne uprave včeraj prižgali v Courmayeur-ju, mondenem središču Doline Aosta. Ob 10.30 je nekaj deset davčnih inšpektorjev s smučmi prišlo na zasnežene in sončne proge, kjer se je trlo »zelo pomembnih oseb«, tako imenovanih VIP. Najprej so pod kontrolo vzeli gostinske lokale, medtem ko so se njihovi kolegi (vseh inšpektorjev je bilo približno 60) osredotočili na središče Courmayeurja v dolini. V njihovo mrežo se je zapletlo kakih 30 restavracij, barov in trgovin. Način kontrol je bil enak kot v Cortini, kar pomeni, da so se inšpektorji pomešali med goste ali kupce in opazovali, ali so bili izdani računi. Rezultati kontrolne akcije bodo znani v ponedeljek. Sledi kokaina na laseh kapitana Schettina? RIM - Rezultati preizkav urina in las, ki ju je moral opraviti kapitan ponesrečene ladje Costa Concordia, kažejo, da ta med nesrečo ni bil pod vplivom mamil. A rezultati so povzročili nekaj zmede, saj so preiskovalci na vzorcu njegovih las, ne pa tudi v samem lasu, našli sledi kokaina. Da 52-letni Francesco Schettino med nesrečo ni bil pod vplivom mamil, sta pokazala testa vzorcev njegovega urina in las, odvzeta 17. januarja. Po drugi strani pa so preiskovalci sledi kokaina odkrili na površini Schettinovih las in v ovojnici z vzorcem las, česar si za zdaj ne znajo pojasniti, ampak le pravijo, da so izvidi »zelo nenavadni«. Da bi razjasnili dvome, je družba za zaščito potrošnikov Codacons zaprosila tožilstvo, naj odredi nov test Schettinovih las. Italijansko zmagoslavje na berlinskem festivalu BERLIN - V nemški prestolnici so sinoči podelili nagrade 62. mednarodnega filmskega festivala. O dobitnikih nagrad je odločala mednarodna žirija, ki ji je predsedoval britanski režiser Mike Leigh. Zlatega medveda sta osvojila brata Paolo in Vittorio Taviani s filmom »Cesare deve morire« (Cezar mora umreti). Posnela sta ga v rimskem zaporu Rebibbia, zato sta nagrado posvetila zapornikom. Nagrada občinstva je romala v roke mlajšega italijanskega režiserja Danieleja Vicarija. Njegov film »Diaz. Non pulite questo sangue«, ki je posvečen genovskemu vrhu G8, je slavil v sekciji Panorama, kjer so bile predvidene samo nagrade občinstva; preostali nagradi občinstva sta prejela film Parada Srdjana Dragojeviča in brazilski film Xingu Caa Hamburgerja. sanremo - Včeraj se je končal 62. festival Med mladimi slavil Alessandro Casillo SANREMO - Ponoči se je končal 62. festival italijanske popevke. V petek zvečer so razglasili zmagovalca v kategoriji mladih, v kateri je slavil Alessandro Casillo (na posnetku Ansa) s pesmijo »E' vero (che ci sei)«. Drugouvrščena Erica Mou je s pesmijo »Nella vasca da bagno del tempo« prepričala tako akreditirane novinarje kot strokovno komisijo, ki ji je podelila nagrado Mia Martini. Zaključni večer se je začel v znamenju ljubezni s koreografijo na pesem All You Need is Love, ki so jo Beatlesi napisali za prvi program v Mondoviziji. Na odru so se zvrstili uveljavljeni pevci in gostje Giannija Morandija, največ pričakovanja pa je bilo za Adriana Celentana, ki je nadaljeval polemiko s katoliškim tiskom in razlagal svojo versko vizijo. Občinstvo se je razdelilo in iz dvorane je bilo kar nekaj žvižgov in vzklikov naj neha. Publika se je zedinila v aplavzu le, ko je Celentano zapel. nemčija Ugibanja o kandidatih za predsednika BERLIN - Hannovrsko tožilstvo je včeraj sprožilo preiskovalni postopek proti Christianu Wulffu, ki je v petek odstopil s položaja nemškega predsednika in ga tako ne ščiti več imuniteta. Po Wulffovem odstopu je funkcijo zveznega predsednika začasno prevzel predsednik bundesrata Horst Seehofer, ki jo bo opravljal največ 30 dni. V tem roku mora predsednik bundestaga sklicati zvezno volilno skupščino, ki bo volila novega predsednika. Vladajoča črno-rumena koalicija CDU, CSU in liberalcev pod vodstvom kanclerke Angele Merkel je že začela s pogajanji o kandidatu. Kot najverjetnejša omenjajo predsednika bundestaga Norberta Lammerta (CDU) in nekdanjega evangeličanskega škofa Wolfganga Huberja. Opozicijski SPD in Zelenih pa se nagibajo k Joachimu Gauc-ku, nekdanjemu vzhodnonemške-mu aktivistu za človekove pravice, ki je že leta 2010 kandidiral proti Wulffu. (STA) sirija - Demonstracije tudi v Damasku Asadove sile spet obstreljevale Homs DAMASK - Sile sirskega predsednika Bašarja al Asada nadaljujejo obstreljevanje Homsa, žarišča protivladnih protestov. Nad Sirijo naj bi že krožila ameriška brez-pilotna izvidniška letala. Kitajska pa je vse strani v Siriji pozvala h koncu nasilja, mednarodno skupnost pa k spoštovanju sirske suverenosti. Sirske varnostne sile so v obstreljevanju regije Baba Amr v provinci Homs zadele stanovanjsko zgradbo. V nasilju so umrli najmanj trije ljudje, več pa je ranjenih. Nasilje je včeraj zajelo tudi Damask, kjer so sile režima s streljanjem in solzivcem skušale razgnati preko 15.000 ljudi, ki so se udeležili pogreba treh žrtev petkovega nasilja nad protirežimskimi demonstranti. Procesija se je po posredovanju Asadovih sil sprevrgla v enega največjih protirežimskih protestov v Damasku od začetka upora marca lani. Napade sirskih varnostnih sil na civilna naselja naj bi po poročanju ameriške televizije NBC opazovala ameriška brezpilotna izvidniška letala. Letala naj bi prestrezala tudi komunikacijo med sirsko vojsko in vlado, a naj ne bi šlo za predpriprave na ameriško vojaško posredovanje v Siriji. Odločno je proti mednarodnemu vojaškemu posredovanju v Siriji še vedno Kitajska. Ta je skupaj z Rusijo že dvakrat z vetom preprečila sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Siriji, kjer je nasilje vladnih sil nad civilnim prebivalstvom v zadnjih 11 mesecih terjalo preko 6000 življenj. V Sredozemlje vpluli iranski vojaški ladji TEHERAN - V Sredozemsko morje sta včeraj skozi Sueški prekop vpluli iranski vojaški ladji. Kot je dejal poveljnik iranske mornarice, admiral Habibola Sajari, želi Teheran z vplutjem, šele drugim po islamski revoluciji leta 1979, »pokazati svojo veličino«. Kot je dodal admiral Sajari, pa gre tudi za »sporočilo miru in prijateljstva«. Do vplutja prihaja v času, ko se krepijo napetosti zaradi iranskega jedrskega programa in postajajo vse glasnejša ugibanja, da bi lahko Izrael napadel iranske jedrske zmogljivosti. Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva je sporočil, da bodo »podrobno spremljali« gibanje iranskih ladij in preverili, »da se ne približujeta izraelskim obalam«. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 19. februarja 2012 27 turizem - Deželni odbornik Elio De Anna na sejmu BIT v Milanu Vlaganje v kulturo se splača, ker pomaga ustvarjati boljšo družbo Na novinarski konferenci o koledarju velikih prireditev v Furlaniji-Julijski krajini MILAN - »Ne verjamem, da katera od italijanskih dežel - če izključimo objekte - vlaga v kulturo 40 milijonov evrov, drugih deset pa namenja športu, kot to dela Dežela Furlanija-Julijska krajina. Verjamemo namreč, da se vlaganje v kulturo obrestuje, saj pomaga ustvarjati boljšo družbo in prispeva k promociji ozemlja,« je včeraj na novinarski konferenci v stan-du Furlanije-Julijske krajine na milanski turistični borzi BIT 2012 ocenil deželni odbornik za kulturo, šport in mednarodne odnose Elio De Anna. Srečanje z novinarji je bilo namenjeno predstavitvi velikih dogodkov in prireditev, ki se bodo v deželi zvrstili na področju kulture in športa. De Anna je priložnost izrabil, da je »kvalificiranemu občinstvu« sporočil, da »denar iz turizma ne more služiti za zaprtje bilance neke kulturne ali športne prireditve, ker za take dogodke manjkajo sredstva«. »Denar, ki ga daje turizem, mora služiti za turistično proizvodnjo, za promocijo in za privabljanje čim več ljudi na kulturne in športne prireditve,« je prepričan odbornik. Ko je govoril o izstopajočih prireditvah v deželi, so se odborniku pridružili predsednik Mittelfesta Antonio De-vetag, komisar Ville Manin Enzo Caine-ro, videmski občinski odbornik za kulturo Luigi Reitani, umetniški vodja Por-denonelegge Gian Mario Villalta in predsednik pordenonske trgovinske zbornice Giovanni Pavan. Poleg prireditev, ki jih na Videmskem letos posvečajo Tiepolu, so na novinarski konferenci govorili o poletnem »teatru mode« oziroma razstavi kostumov, ki so si jih zamislili najboljši italijanski kreatorji in ki jih bodo nosile »izredne ženske«. Od 23. marca do 8. julija pa bo v vili Manin na ogled razstava o socialističnem realizmu, ki jo bodo odprli v navzočnosti pomembnih predstavnikov čeških oblasti. Glede Mittelfesta je bilo rečeno, da bo letos v znamenju »emotivne črte, ki prečka Evropo od Baltika do Črnega morja, od Talina do Berlina, od Prage do Beograda«, medtem ko bo literarni festival Pordenonelegge nadaljeval svojo tradicijo »možganskega foruma«. Na BIT v Milanu so predstavili velike prireditve v Furlaniji-Julijski krajini dežela fjk milan - Vzporedno s predstavitvijo Devina-Nabrežine na turistični borzi Razstava o krvavih bojih na Grmadi Prireditelji razočarani zaradi neudeležbe predstavnikov milanskih javnih uprav - Načrti za ureditev tematskega parka MILAN - Glasovi vojne v času miru (Voci di guerra in tempo di pace) je naslov razstave o prvi svetovni vojni na Grmadi, ki so jo v petek zvečer odprli dvorani Guicciardini v Milanu. Gre za pobudo milanske pokrajinske uprave in Občine Devin-Nabrežina, ki je tako dopolnila svojo udeležbo na turistični borzi. V sicer zakotni ulici milanskega središča bo tako do petka, 24. februarja na ogled nekaj zanimivih eksponatov in vrsta lepih fotografij z enega najbolj krutih bojišč prve svetovne vojne. Na Grmadi, katere ozemlje sodi večinoma v občino Devin-Nabrežina, so potekali kruti, večinoma nesmiselni boji prve svetovne vojne. Celotno območje bo predmet preureditve in vključitve v Poti miru in v projekt Kras 2014, ki naj bi zaživel ob stoletnici velike vojne. Razstavo, ki sta jo uredila športno društvo Ajser 2000 in skupina Ermada in ki smo jo lahko že videli na Devin-skem gradu, so odprli v petek zvečer ob popolni odsotnosti milanskih oblasti. Predstavitev razstave Glasovi vojne v času miru v Milanu aw Pokrajino Milan je namreč predstavljal le Claudio Martino, direktor kulturnega oddelka te ustanove, medtem ko ni bilo sledu ne o pristojnem odborniku ne o kakem svetniku, kot tudi ni bilo napovedanih »uglednih lombardskih gostov«. Razočaranje med predstavniki naših oblasti je bilo kar veliko. Več uspeha bi panoji gotovo doživeli na turistični borzi, tako da je sicer dobra poteza devinsko-nabrežinske uprave skoraj popolnoma zvodenela. Podpredsednik tržaške pokrajinske uprave Igor Dolenc (ki je pozdravil tudi v slovenščini) je izpostavil pomen uravnovešenega spomina na dogajanja v prvi svetovni vojni, pravi tragediji za vse vpletene narode. Podpora predsednikov Napolitana in Turka projektu Poti miru daje stoletnici prve vojne pravo dimenzijo. Pri tem je omenil tudi sodelovanje s Slovenijo, predvsem z občino Komen (s katero so na BIT predstvavili tudi adute kraške narave), in skupne pobude za ovrednotenje ozemlja. Podobne so bile misli devinsko-nabrežinskega župana Giorgia Reta, medtem ko so Martino, Romita in avtor postavitve Aureliano Barnaba predstavili razstavo. Dober del ozemlja pod Grmado je v lasti skupine Pahor Group in njenega podjetja Tenuta Nobile Castelduino. Fabio Pahor je nakazal načrt ovrednotenja celotnega ozemlja Grmade in predvsem Ko-hišča, kjer bo nastalo središče tematskega parka, ki ga pripravljajo v sodelovanju s tržaško pokrajino. (AW) ljubljana Polemika po odpovedi univerzijade LJUBLJANA - Novi minister za šport Žiga Turk se je na blogu odzval na petkove izjave bivšega ministra za šport Igorja Lukšiča, ki je novi vladi očital, da je z odpovedjo univerzijade prekoračila svoja pooblastila in s tem posredno državno blagajno oškodovala za tri milijone kotizacije, ter vse te trditve zavrnil. »Igor Lukšič v zvezi z univer-zijado išče prepir,« začenja minister Turk, ki zavrača trditev, da je vlada odpovedala univerzijado in dodaja, da je le ugotovila, da sredstev za ta projekt v proračunu ni. Poudarja še, da organizator ne more računati na drugačno rešitev v rebalansu proračuna. Turk ugotavlja, da omenjenih sredstev ni zagotovil nekdanji minister Lukšič in pravi: »Mimogrede, luknja, ki sta mi jo pustila ministra Lukšič in Žekš je težka 185.000.000 evrov. Povedano drugače, ob sedanji dinamiki porabe imam denarja v proračunu za učitelje, umetnike, kulturnike, znanstvenike do sredine novembra.« Minister priznava, da bi vlado k financiranju projekta z zakonom res lahko prisilil državni zbor, a tega ni storil, že v prejšnji sestavi pa bi DZ z amandmaji k proračunu lahko zagotovil sredstva za projekt, a jih ni. Turk izpostavlja tudi, da bo morda treba ugotavljati odgovornost ministra Luk-šiča, ki je iz državne blagajne dal denar za nerazumno visoko kotizacijo za projekt in priznal, da bo Slovenska športna univerzitetna zveza glede na prihodke omenjene tri milijone težko vrnila. Ministru Lukšiču ob tem očita, da je odobril kotizacijo za projekt na podlagi neresnih finančnih načrtov za izvedbo tekmovanja, kot je to ugotovilo računsko sodišče. Turk še ocenjuje, da je »Luk-šičevo izgovarjanje na razpis, ki ga je objavil za Stožice, češ, to bi bilo lahko tudi za Univerzijado, žalitev inteligence neumnih ljudi.« Minister slovenskim organizatorjem predlaga, da od Fisu izterjajo nazaj omenjene tri milijone evrov in dodaja, da bi se »za ta denar, tako mi pravijo, na obstoječih prizoriščih v Sloveniji in s sodelovanjem študentov slovenskih univerz dalo organizirati študentske igre, seveda brez VIP šotorov in zdravljenja kompleksov, da smo za olimpijske igre premajhni.« komen - Holding Alukomen v velikih težavah Ogroženih je 75 delovnih mest Zaposleni stavkajo že od 6. februarja - Družba se je znašla v finančnem krču, ker ministrstvo za zdravje še ni plačalo opravljenega dela KOMEN - V ponedeljek, 6. februarja, je 75 zaposlenih v Holdingu Alukomen (holding) pričelo stavkati, ker jim vodstvo še ni izplačalo plač za november in december. Zaposleni, večinoma domačini, so do zdaj potrpežljivo prenašali razmere, po treh mesecih pa odločili, da tako ne gre več naprej. »Preživljamo se z ženino plačo. Vsak izdatek moramo premisliti, saj se ni ravno enostavno prebiti iz meseca v mesec,« je povedal Evgen Suban, ki v podjetju dela že 23 let. »Stanje med zaposlenimi je težko, posebej hudo je za tiste družine, iz katerih sta dva člana zaposlena v podjetju,« je še dodal glavni sindikalist v družbi Pavel Vrabec. Zato bodo stavko nadaljevali do konca meseca oziroma do izplačila prve plače. »Vodstvu smo dali pogoj, da nam izplača novembrsko plačo do 29. februarja.« Glavni vzrok, da se je družba znašla v finančnem krču, je, da ministrstvo za zdravje (MZ) še ni plačalo opravljenega dela v poslovno-stanovanjski soseski Dunajski kristali v Ljubljani. Komenskemu proizvajalcu stavbnega pohištva že več kot eno leto dolguje preko dva milijona evrov. Zaradi razmer se je sestal Upravni odbor družbe in sklenil, da uprava do konca marca pripravi poročilo o finančnem položaju in načrt finančnega prestrukturiranja, z bankami pa naj se skušajo dogovorit za najem kredita. Solastnik in direktor holdinga Branko Terčon za pojasnila novinarjem ni bil razpoložen, v pisnem sporočilu pa je zapisal, da je »v tem trenutku zaradi relativno dobrega poslovanja v preteklosti zagotovljena kapitalska ustreznost, vendar je potrebno takoj pristopiti k izvedbi sanacijskega načrta, ki bo omogočil uravnoteženo poslovanje družbe. Seveda bodo napeli vse moči, da bi tudi MZ poravnalo svoj dolg. »Družba mora kar najhitreje pridobiti sveža likvidna sredstva. V primeru neuspeha bodo sledile aktivnosti v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju.« Sicer pa v Komnu niso sami. MZ je opeharilo še pet drugih podizvajalcev, Almont, Marmor Hotavlje, Kovinotehno MKI, Elmont in Sauter Automatiko, ki so za glavno investitorico družbo Mabra, ta je v lasti liechtensteinskega podjetja David Construction Company, opravili dela v skupni vrednsoti 13,4 milijona evrov. Mabra je z MZ sklenila menjalno pogodbo, po kateri bi ministrstvo dobilo dva stolpiča, Mabra pa prostore Inštituta za varovanje zdravja na Prešernovem trgu v Ljubljani. Potem pa je vlada od tega posla odstopila, konec preteklega leta je zavrnila tudi me-diacijo, in podizvajalci so se znašli v pasti. Da bi zavarovali svoje interese, so ustanovili družbo D-Kri-stali in nanjo prenesli lastništvo dveh stolpičev. Komu ju bodo lahko prodali, ne vedo, saj sta bila grajena namensko. »Zakaj je prejšnja vlada tako ravnala, ne razumem,« je povedala direktorica družbe D-Kri-stali Marija Jurekič. »Gre za podjetja, ki so priznana doma in na tujem. Posledica tega je, da je eden od podizvajalcev že v prisilni poravnavi, v Komnu so razmere tudi zelo kritične, za druge pa ni jasno, kako dolgo bomo lahko vzdržali. Upajmo, da se bo nova vla- da problema lotila drugače, saj je neposredno ogroženih 750 delovnih mest.« Po besedah generalnega sekretarja Sindikata kovinske in elektro industrije za notranjsko, kraško in obalno regijo Saše Rističa bodo tudi sindikati po svojih vzvodih pritisnili na vlado. »V tem trenutku je poplačilo ključno, dolgoročno pa bo potrebno prestrukturiranje.« Kaj pa v primeru črnega scenarija. »Velikih zaposlitvenih možnosti za delavce ne bo,« je prepričan Evgen Suban. »Veliko nas je štipendistov nekdanje družbe Aluminij, ki smo se za to delo izšolali, in smo v podjetju že veliko let. Iskati delo drugod bo težavno, razen če bo zaposloval kateri od manjših zasebnikov.« Če pade holding bo pod sabo verjetno pokopal tudi svojo hčerinsko družbo Alukomen. Slednjo pa so pred kratkim komaj uspeli finančno okrepiti. Pred koncem preteklega leta je namreč vodstvo družbe s predstavniki ministrstva za finance in bank podpisalo pogodbo o poroštvu za najem kredita v višini 951.000 evrov. Obenem pa so za ohranitev delovnih mest, trženjskih aktivnosti in naložbe prejeli še 411.000 evrov državne subvencije. Z denarjem bodo lahko poplačali obveznosti za nazaj, obenem pa nakupili tudi nekaj nove opreme. Pred nekaj dnevi pa so iz družbe sporočili, da Alukomen ne glede na težave holdinga posluje v skladu z zastavljenim poslovnim načrtom za leto 2012. Uspeli so razviti pomembne mednarodne trženjske povezave in imajo zagotovljene preko polovice realizacije prodaje za letošnje leto. Irena Cunja 28 Nedelja, 19. februarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središča a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika o GRADEC -4/9 <5 CELOVEC O -4/6 /S, TOLMEČ O -1/7 ,-n VIDEM o (_2) D/8 O PORDENON 1/l TRBIŽ O -2/3 ČEDAD O 1/7 O -i/I KRANJSKA G. ^o -s/S S. GRADEC o TRŽIČ -2/S O KRANJ CELJE -2/B MARIBOR o-3/10 PTUJ O M. SOBOTA O-2/11 O rr^ LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA -1/7 N. MESTO -7/9 GO O ■,/„ POSTOJNA o O-2/5 XX, KOČEVJE . O ČRNOMELJ ZAGREB -5/8 O 1/n REKA 0/7 N NAPOVED ZA DANES Od obale do predalp bo čez dan povečana vlažnost, povečini bo oblačno z možnimi meglicami. Popoldan bo na vzhodu možen rahel dež. V Karniji in na območju Trbiža bo zjutraj možna manjša oblačnost. Ponoči se bo vreme povsod poslabšalo, v nižini in ob morju bo rahlo do zmerno deževalo, v gorah bo snežilo, sneženje pa bo pojenjalo proti dolini. Danes bo na severovzhodu države še delno jasno, drugod pa pretežno oblačno. Ponekod v zahodni in južni Sloveniji bo rahlo deževalo, nad okoli 700 metri nad morjem pa rahlo snežilo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 2 do 8, v vzhodnih krajih okoli 10 stopinj C. Danes se bodo nad deželo v nižjih slojih začeli stekati vlažni jugozahodni tokovi, ponoči pa bo naše kraje dosegla hitra fronta iz Nemčije. Jutri bo nad Italijo nastalo ci-klonsko območje,