(j)!£5om V-Y>AND rfuč&ce... Ameriška Domovi ima e WI €/% l^l*™ H O /WB E AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAG€ ONLY SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING. MARCH 7, 1950 LETO LII —VOL. LIL VE STI ■ : 15 BOGOSLOVCEV zaprtih v ki so bili že pred vojno v Slove-Ljubljani. — Iz Rima poroča-jniji znani komunisti, samo red-jo, da je tja pribežal slovenski i ki duhovniki iz kakih osebnih duhovnik in poročal, da je v Ljubljani še vedno v zaporu 15 bogoslovcev. Oblasti so jih vtaknile v zapor samo radi tega, ker so vstopili v bogoslovje. V zaporu zahtevajo od njih izjavo, da izstopajo iz bogoslovja in se bodo posvetili drugemu poklicu. Poleg tega hočejo, da bi se zavezali, da bodo podpirali vla- razlogov in namenov pristopajo v imenovano društvo, da si jih silijo k pristopu s policijskimi pretnjami in sekaturami. Tako je v to društvo pristopil Ivan Ivančič, duhovnik v Slovenskem Primorju, ki se je poročil. Društvo podpira tudi štajerski duhovnik Merc, ki je tudi prosil za dovoljenje za poroko. Duhovnike do. Nekaj mladeničev so izpu- vabijo zastopniki vlade na pogodili, ker so podpisali tako izja-j ste sestanke. Udeležba pri teh vo. Med njimi je eden podpisal sestankih je za vsakega obvezna. tako izjavo zato, da je rešil svojo mater, ki jo je titovska oblast Preganjala radi sina. Tudi njegovo sestro so zaprli, da so izsi-bli izjavo od brata. Titove ohladi se pač polužujejo vseh sredstev v boju proti Cerkvi in verski vzgoji. PO CERKVAH so vohuni taj-Pe policije. — Isti izbegli duho-vftik je povedal, da titovska taj-Pa policija še vedno nadzoruje jp kontrolira vse cerkvene govo-re in poziva radi njih duhovnike pred sodišča, tudi če so govo-H čisto verske vsebine. Da se Proti temu zavarujejo, duhovniki govore v cerkvah samo po besedilu, ki je v naprej odobreno °d škofije. Kljub temu ovadbe Proti duhovnikom ne prenehajo. ,/duhovniki . - - Ludski fronti. — Agencije jugoslovanske vlade in komunisti-epe partije Jugoslavije se zelo Prizadevajo,'da bi napravile čim globlji razdor med duhovščino lp škofi na eni strani in med duhovniki samimi na drugi strani. Maloštevilni duhovniki, ki sim-Patizirajo s komunisti in sode-Mjejo g titovskimi oblastmi so "stanovih sedaj Duhovniško društvo Sv. Cirila in Metoda, ^o društvo deluje brez dovolje-Pja svojih škofov. Namen dru-‘^Va je čisto političen. Z njim PPočejo delati vtis kot da del duhovščine podpira komunisti-cPo vlado v Jugoslaviji. Resni-Ca Je, da poleg treh duhovnikov, Na teh sestankih redno govori delegat vlade. Novo duhovniško društvo je začelo izdajati tudi svoje posebno glasilo “Nova pot.” Ta list je dejansko naslednik lista Bilten, ki ga je bil Vatikan obsodil in zapretil z izključitvijo iz Cerkve za vse tiste duhovnike, ki so list podpirali. Obsodba Vatikana je imela velik učinek tako, da si izdajatelji niso mogli pomagati drugače kot da so list ustavili in sedaj začeli izdajati nov list. WINDS bremenski prerok pravi: v Vetrovno, gorkeje in proti ve-,ei’P dež danes. Jutri bo mrzle-'^e in morda celo sneg. Toplomer 0 danes okrog 55 nad ničlo. Tri na dan in Tore e j premogarji so se borili stradali 9 mesecev, da so y aJ dobili 70 centov na dan več. "sk premogar je izgubil več j/t $1,000 na mezdi v tem času. °liko časa bo vzelo, da bo dobil st° nazaj po 70 centov na dan? nem GROBOVI Eli Perič Ko je bij na obisku pri hčeri v Mentor, O. je nenadoma zbolel in umri Eli Perič, star v Osvoboctiinij73 let, stanujoč ria 1380'E. 47. St. Umrl je v nedeljo zvečer v bolnišnici v Painesville. Bil je vdovec. Zapušča otroke: Mrs. Ana Dodash, Joseph, William, Eli, Mrs. Mary Kuhel, Mrs. Catherine Hoover, vnuke, brata Johna in sorodnike. Rojen je bil v Srbiji. V Ameriki je bil 45 let. Bil je član srbske jed-note. Uslulžben je bil kot pek v Zalarjevi pekariji. Pogreb bo v .sredo zjutraj ob 8:45 ilz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in na Kalvarijo. Anthony J. Bradisk V Lakeside bolnišnici je u-mrl Anthony J. Bradish, sta,-nujoč na 15815 Corsica Ave. Bil je vdovec. Žena Katherine mu je umrla leta 1937. Tukaj zapušča hičeire: Mrs. Katherine Sporcic, Mrs. Mary Peru-sek, Mrs. Ann Braidich) Frances, sina Josipa, 6 vnukov, enega pravnuka in več sorodnikov. Rojen je bij v Brod! Moravicah in v Ameriki 45 let. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev sv. Jeronima ob 9:30 in na Kalvarijo. George Braidich Sinoči je umrl George Braidich, stanujoč na 14211 Wes-tropp Ave. Pogreb ima v oskrbi Že letov pogrebni zavod na 152. cesti. RELIFARJI BODO MORALI ZDAJ DELATI ZA MESTO Mestna administracija v Clevelandu se je namenila, da bo take osebe, ki so zmožne za delo in ki prejemajo relif od mesta določila za'razna mestna dela. Ti relif ar ji ne bodo vzeli nobenemu mestnemu delavcu dela, ker bodo dodeljeni samo takim delom, ki so sicer potrebna, pa zanje mesto nima denarja, da bi plačala redne delavce za taka dela. Sčasoma bo 1000 takih oseb na delu in sicer bodo delal po 4 dni v tednu, po 8 ur na dan. Mesto ima zdaj 4,800 oseb na relifu. Od teh jih je najmanj 1000 sposobnih za kakšno delo. Kdor bo določen za delo in se ne bo zglasil, mu bo odtrgano Msticnh organizacijah. Pri re-od čeka, kolikor bi zaslužil pri pstraciji morajo povedati svoje mestnem delu. Relifni komisar ^ drugo ime, ce g8 imajo. V senat pride kmalu predlog, ki je naperjen proti komunistom Predlog govori, da se koiministi in organizacije morajo registrirati Washington. — Senatni juri-dični odsek je z 9 proti 1 glasu odobril predlog, ki je naperjen v celoti proti komunistom in proti organizacijam, ki so usmerjene komunistično. Predlog je vložil senator Mundt iz South Dakote in govori : 1. Zahteva registracijo vseh ameriških komunistov ter registracijo vseh uradnikov v komu- Pokornv pravi, da bo dobil mestno delo za moške in ženske. Tako delajo v mnogih drugih mestih, god. ril komunist. 4. Noben komunist ne sme de- v °hn Lewis se je malo menil, J/ Premogarj i stradajo s svoji-1 družinami. Njegova plača aPreč znaša $1,000 na TEDEN ■) in vse druge stroške z unijo Plačane posebej. irna 'i' T -T* Msega skupaj je bilo brez dela a ukaz Lewisa 600,000 oseb v ^ ’"eriki. Niti predsednik Zed. "Zav nima moči, da bi kaj take-a izpeljal. Pa pravijo: ubogi Poslanci hočejo Alasko za državo Washington. — Posla nska zbornica je z večino odglasova-la, da postane teritorij Alaska 49. ameriška država. Predlog je zdaj v senatu. Enak predlog je vložen tudi za Havajsko otočje. ------o----- Boj proti najemninski postavi se obeta Washington. — Poslanci obetajo, da bodo skušali odpraviti _ najemninsko postavo. Vlada jo ^eiavec v Ameriki, ki je suženj bo skušala obdržati, pa bodo po-apltaia! slanci menda močnejši. Francoski komunisti so vprizorili stavko, da pokažejo svojo moč Pariz. — Francoski iprista-'liški delavci, vodeni po komu- listih, so vpuzorili v soboto za v]a(jo, ravno tako ne mo-24. ur trajajočo stavko v vseh | re noben komunist debi ti potnih pristaniščih v Franciji in Al- p'stov za potovanje jz Zed. dr-geriji. Hoteli sol pokazati svo- ^av, jo moč vladi, če bo skušala do-j Predlog govori, da se prestop-bitj oiožje iz Amerike po At- gornjih točk kaznuje z globo lantskem paiklu. Francoski ko- do $5,000 ter dve leti za- munisti so iproti temu, ker je orožje namenjeno, da ustavi ZDRAVNIK TRDI, DA JE BILA ŽENSKA MR TVA PRED INJEKCIJO Manchester, N. H. — Dr. Hermann Sander, ki se zagovarja pred sodnijo, obtožen od države, da je namenoma umo-rli bolnico Mrs. Borroto s tem, da ji je 4. dec. vbrizgal v žile zrak ter s, tem pospešil njeno smrt. Mrs. Borroto je umirala za rakom in prvi zagovor je bil, da je pospešil njeno smrt za nekaj ur namenoma, da bi ji prihranil trpljenje. - Državni tožilec ga obtožuje, da je bil to navaden umor in da ni imel nobene pravice umoriti bolnice, najsi je tudi zapisana smrti. Včeraj je bil poklican k pričevanju sam obtoženec, ki je izjavil, da je bila Mrs. Borroto že mrtva, ko ji je vbrizgal zrak. To ve gotovo, je rekel, ker ji žila ni utripala. Ne ve pa razla-nančno poročilo, kjer morajo'gati, je izjavil zdravnik, kaj ga navesti vse vire za dohodke, ki N6 gnalo k temu, da je to storil. Doktor je . tudi izpovedal, da je študiral v Monako vem na Nemškem od 1932 do 1934. Obravnava traja že enajst dni 2. Vložiti morajo pri vladi fi- kot v New Yorku in dru-jjih imajo rdeče organizacij^ ter [tudi navesti, v kakšne svrhe je šel denar. 3. Vsa pisana in tiskana,; pro- paganda, ki jo komunisti pošlje-1 in mn0«0 Pnč biio že klicanih, jo po pošti mora biti označena!Skoro vse priče P^Povedujejo kot taka. Tudi radijske postaje'vse najboljse 0 zdravniku. Več morajo naznaniti, kdaj bo govo-[f;isoč dolafjev ;so se nabrali za njegovo obrambo. pora. . , , , Ta predlog naravnost označu- sovjetsko Rus-jo, ako bi hote-jje komunigte kot Zarotnike, ki hočejo strmoglaviti ameriško la napasti Izaipadno Evropo. V parlamentu so tudi komunisti izvedli pravcato pobuno v petek, ko je trajalo zasedanje vso noč in v soboto je bi-.o radi nemirov (zasedanje parlamenta prekinjeno, toda so ga pozneje zopet odprli. vlado ter vzpostaviti diktaturo v tej deželi. Avtor predlog pravi, da ta predlog ne bo kaznoval nikogar, če je komunist, ampak bo samo omogočil, da bodo ljudje vedeli, kdo je komunist. Iz raznih naselbin KLEIN, Mont. — Po dolgi bolezni je 11. feb. umrl Peter Jel-lar, star 72 let, doma iz Zadra-ge, fara Spodnje Duple, Gorenjsko, v Ameriki 50 let. Zapušča ženo Mary, hčer, štiri sinove in tri vnuke, v starem kraju pa se stro. HASBROUCK HEIGHTS, N. J. — Dne 16. feb. je tukaj umrla Hanna Primozich, rojena Koršiča, stara 72 let, doma iz Ljubljane. Zapušča moža Franka, tri sinove in hčer Helen, poročena Lampson v Los Angelesu, Gal. ---- Večjega reveža ga ni, kot je kmet v Titovini Bivši slovenski industrijalec, ki sedaj živi v Švici, piše v mesecu februarju: “V Jugoslaviji je vsak dan težje .življenje, pomanjkanje vsega in mnogo družin je primoranih jesti v menzi. Vsak dan morajo matere kljub gospodinjstvu, vsaj pol dneva delati v tovarnah. .Vsi, ki hočejo, da dobe živilske nakaznice morajo delati, pa najsi bodo mladi ali stari. Upokojenci morajo zapustiti stanovanja v mestu in se preseliti na deželo. Nakazila za obleko in obutev dobe le tisti, ki delajo. Poleg tega pa zamore po tej nakaznici dobiti le oni predpisano, ako se izkaže, da je napravil 50 “udarniških” ur brezplačno. Ljudje so obupani in znana gospa, katera je bila pred kratkim v Ljubljani, poroča, da so v mestu sami tuji ljudje in skrajno slabo oblečeni. Industrijalizacija baje dobro napreduje, vendar stoje nove stavbe mnogokrat nedovršene ker ni raznega materijala za inštalacijo. Švicarski listi pišejo, da primanjkuje Jugoslaviji deviz. Kot se piše, leži mnogo tA Jugoslavijo določenega blaga na švicarski meji in čaka, da Jugoslavija odpre akreditive. Brez kritja švicarska industrija ničesar ne dobavi. Da Jugoslaviji primanjkuje švicarskih frankov se vidi tudi iz tega, da Švica kot odškodnino za podržavljeno lastnino v Jugoslaviji še do danes ni prejela prvega obroka, čeravno se je država zavezala vsako leto skozi deset let plačati vsoto 7,500,-000 frankov na ta račun. Baje Razne drobne novice Iz Clevelanda in te okolice Dr. Sv. Vida št. 25 KSKJ— Nocoj ob 7:30 se vrši redna seja v zborovalni dvorani šole sv. Vida. Velik požar— Sinoči je pogorelo poslopje Lombardo Co. na Woodland Ave. in 11. cesta. Tukaj je bila trgovina na debelo in poslopje je bilo v 5 nadstropij. Poklicanih je bilo 23 požarnih bramb, kj poslopja niso mogle rešiti, pač pa so ogenj omejile. Pozdrav iz Floride— Iz Fort Pieice, Florida, pozdravljajo: Ciril Kunstel in žena Mary ter Mrs. Mary Bur-deck iz Detroita. Osma obletnica— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Antona Jerak v spomin 8. obletnice njegove sim rti. Važna seja nocoj— Nocoj ob 7:30 bo važna seja 'podružnice št. 14 SŽZ. Vršila se bo v navadnih prostorih. Po seji bo prigrizek in godovanje. Izredna seja— Jutri zvečer ob 8 bo izredna seja podružnice (št. 15 SŽZ. Seja bo v SND na 80. cesti. Sv. Ana št. 4 vatyi— Jutri večer ob 7:30 bo seja društva sv. Ane št. 4 SDZ. Vršila se bo v navadnih prostorih. Prva obletnica— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša (za pok. Mary Strojin v sipomdn prve obletnice njene smrti. Zbornica je hotela glasovati 1 --———-------—-—------- O predlogu, da se določi loGNJEGASEC JE PRINESEL IZ GOREČE na kazen za vsakega, ki bi sabotiral dovoz ameriškega orož- ja. Tedaj so pa začeli komunistični poslanci razgrajati. — HIŠE DOLIKO, PRAVA DEKLICA UMRLA milo zaječalo Oklahoma City. — Carolyn ke. Otroče je Thompson, stara 2 leti, je mrtva1 ognjegasec je hitel iz hiše. Nastal je pretep, pehanje sem samo po čudnem naključju. Elin tje, zmerjanje in razbijanje. la je sama v postelji, ko je začelo goreti. —o- Igralni stroji so v več državah prepovedani Washington. — .čudne so ameriške postave. V večini držav so igralni stroji prepovedan,, toda vlada pobira vseeno davke od njih. Od vsakega igralnega stroja dobi $100. Lansko leto je dobila teh davkov za $20,000,0-00. Ko je podal materi otroka, je ,pa ta v svojo grozo zapazila, da Prihitela je požarna je ognjegasec rešil punčko ah oranioa m otrokova mati, ki J6,‘‘koliko,” ki je bila skoro prav vpila, naj rešijo njeno hčerko, ,ko ve’lika kot njen otrok in tu-ki je v goreči hiši. |di prav z otroškim glasom je za- Ognjegasec Bob Coley je pla- če jo je kdo prijel v roke. je do sedaj plačala komaj 31,4 milijona. Pogodbe se delajo, drži; Vaja za Pasijon— pa jih nihče ne! Kmetje so skrajno nezadovoljni radi namerjene uvedbe kolhozov. živino, katero so redili, morajo večji del oddati državi po predpisani ceni, za ta denar pa ne morejo ničesar kupiti. Zato je razumljivo, da nimajo interesa skrbeti za to, da pomnože število živine, bodisi goveje ali pa svinj. Glavno, da ima vsak za sebe. To pa zopet ne gre merodajnim činiteljem v račun in zato se kmete kaznuje ali pa pošlje na prisilno delo. nil v hišo in se plazil v gostem dimu do sobe, kjer je mislil, da| . . ,v . je Carolyn. Res se je priplazil v gorečo hišo m do postelje, tam otipal otroka ven. pravega otroka, ki se Je pa zavitega v odejo in ga vzel v ro- med tem časom ze zadušil. Ognjegasec je planil še enkrat zdaj prinesel Poizvedovalni količek Zajc Stane, Mass House, Abernaut, Aberdare, North Wales, Great Britain, bi rad zvedel za naslove sledečih: Škerl Mici, Škerl Pavla, Škerl Angelca, Naglič Anica in Cunder Marija. Rad bi ž njimi stopil v pisemsko vez. Naj se zglasijo na. gornji naslov. Avto za Predsednika. — Predsednik Truman je dobil novo Lincoln limuzino, ki je piva izmed desetih, ki so naročene za Belo hišo. ~ So te limuzine posebnega izdelka, tako ima vsaka zunaj obkrajne deske, kjer lahko stoje tajni policisti, ki so predsedniku za stražo, in znotiaj pa so delane tako, da imajo dovolj prostora, da bo gospoda tudi v visokih cilindrih komodno sedela. Komunisti v Angliji niso dobili nobenega mandata Washington. — Kakor znano, komunisti v Angliji pri zadnjih volitvah niso dobili nobenega mandata. Tudi tisti zagovorniki komunizma, ki so bili poprej izvoljeni na listah angleške delavske stranke, in jih je ta stranka izključila iz svojih vrst, so pri zadnjih volitvah vsi propadli. Voditelj angleških komunistov Pollit, je v volilnih govorih obetal, da bo komunistična stranka Anglije odklanjala Atlantski pakt, nastopila proti produkciji atomskih bomb in skušala doseči sporazum s sovjetsko vlado. Jugoslovanski komunisti napovedujejo pri volitvah v marcu popolno zmago. Zanesljive vesti iz Jugoslavije pa trdijo, da bi tudi tam komunisti propadli, če bi dovolili svobodo. Nocoj in jutri večer ob 7 bo vaja za Pasijc-n. Vaja bo vselej na odru SND. Pridejo naj vsi igralci. Euclid Rifle klub— Nocoj ob 8 bo seja Euclid Rifle kluba in sicer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pridejo naj po možnosti vsli člani. Maša za 30-dnevnico— Jutri ob 9 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Louis Bavec ob priliki 30-dnev-nice njegove smrti. Seja in predat an je— Nocoj ob 8:30 je važna seja društva sv. Imena fare sv. Vida. Po seji bo predaval o vsakdanjem -predmetu, — Vremenu — Mr. William Tomc, ki je vesčak v tej stroki. Sledijo vprašanje in odgovori. Vsakdo je vabi jan. ki se zanimfci za društvo. Tožba je na vrsti, da se ustavi bingo v Clevelandu Pred sodnijo je tožba, da se v Clevelandu ustavi bingo igre. Tožba trdi, da je igra v nasprotju -z državnimi postavami. Zdaj daje mesto licenco za bingo igre, če gre nekaj dobička v dobrodelne namene. V Clevelandu je 40 prostorov, kjer igrajo bingo in nikjer ne dobijo dobrodelne ustanove več kot 3 odstotke, drugo gre vse v zasebne žepe. Bin-go igre, ki jih igrajo redno vsak dan ponekod, prinesejo na leto do HO milijonov dolarjev. Prebivalstvo v Kanadi narašča Ottawa. — Kanada je stopila v leto 1950 z 13,728,000 prebivalstva. V zadnjih 6 mesech 1949 je naraslo število prebivalstva za 149,000. /Imeri$ka Domovih 'jl1 <11 3 > J r C7; 'l.' <~1 ■ f f ITi'vi'g (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA Za Zed. države $8:50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. MARCH 1950 SUN MON TUE WEDTHU FW SAT 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Entered as second class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. -«»83 No. 46 Tues., March 7, 1950 Sovjetska zveza ogroža našo eksistenco General Carl Spatz, poveljnik ameriških letalskih sil v -zadnji svetovni vojni, objavlja v “News Week” sledeči članek: Bridke izkušnje nam dokazujejo, da silna vojaška ma-šina v rokah diktatorja, pomeni vojno. Naši odgovorni voditelji nam zdaj povedo, da maršal Stalin in Politbiro posedujeta zdaj tako mašino. Vzemite ti dve dejstvi skupaj, pa morate narediti zaključek, da preti miru Zedinjenih držav zdaj največja nevarnost izza dni Berlin-Rim-Tokio osišča. W. Stuart Symington, tajnik za letalstvo, je nedavno objavil sledeče neprijetne fakte: (1) Rusija ima danes večjo in silnejso armado kot so skupne armade Zed. držav in njihovih zaveznikov. (2) Ona ima letalsko silo, ki prekaša skoraj v vseh kategorijah letalsko silo Zed. držav, in ta ruska letalska sila od meseca do meseca narašča. (3) Sovjetska zveza ima največjo flotilo podmornic na svetu, in tudi ta flotila stalno narašča. Tajnik letalstva je nato dodal, da nimajo Zedinjene države nobene “gotove obrambe” proti nenadnemu napadu, kakršen napad Sovjeti danes lahko izve-dejo, ko imajo atomsko bombo in vsa sredstva za prenašanje ali prevažanje teh bomb. “Ako hočejo sovjetski vocjitelji res mir, čemu gradijo potem svoje oborožene sile do tako ogromnih proporcij?” vprašuje letalski tajnik. Na to vprašanje je dvoje možnih odgovorov: da se Sov-. jeti boje napada od strani Zedinjenih držav, ki so danes edina dežela, ki bi bila zmožna takšne agresivnosti, ali pa da se sami pripravljajo na to agresivnost. Toda sovjetski voditelji vedo, če so res tako dobro informirani, kakor bi se moglo soditi po njihovi realistiki, da so, da je agresija od strani Zedinjenih držav nemogoča. Oni vedo, da so Zedinjene države in njihovi zavezniki po drugi svetovni1 vojni reducirali svoje vojaške naprave z demorali-zujočo naglico. Res je, da smo bili do nedavna edini posestniki atomske bombe in da je utegnil biti strah Politbiroja upravičen, doda Baruchov načrt je vseboval iskren predlog, da se mi iznebimo tega nevarnega orožja oziroma, da se to orožje spravi pod učinkovito kontrolo vsega sveta. Torej v očigled tega rekorda se ne more smatrati, da je vedno naraščajoča sila sovjetske armade posledica tega strahu. Zato preostaja samo še druga domneva, da je cilj Sovjetske zveze — obvladanje sveta s pomočjo groženj, ali pa z dejansko vojaško silo! Edino vprašanje, ki še preostane, jc: kdaj bodo Sovjeti spravili to silo v pogon. V tem pogledu je zelo poučljiva zgodovina Nemčije pred izbruhom druge svetovne vojne. Hitler je ustvaril ogromno vojaško mašino, prav tako kakor so jo zgradili in jo še gradijo Sovjeti. Izdelovanje modernega orožja — tankov, letal in drugih vojnih strojev je spravil Hitler na bazo masne produkcije. Ogromen del produktivne sile in zmožnosti nemškega naroda je Hitler odvodi! k produktivnosti vojaške mašine, njenega vzdrževanja in operiranja. In ker se je ves čas zavedal, da postanejo moderna orožja zaradi neprestanih novih iznajdb in izboljšav kmalu zastarela, je udaril, preden bi mu mogla ta zastarelost škodovati. Vojna mašina, Ti jo gradijo Sovjeti, pa polaga veliko večja bremena na rusko ekonomijo, kot jo je polagala Hitlerjeva graditev na nemško ekonomijo. Izdelovanje sovjet-iVh letal zavzema ogromen delež sovjetske produktivne podjetnosti. Sovjetija zgradi po več tisoč letal na leto. Kar .-e tiče številčnosti moštva in tankov, je Sovjetska zveza že v vojni pripravljenosti. Kar se pa tiče letal, podmornic in atomskih bomb, pa Sovjetska zveza po vsej priliki ni še popolnoma pripravljena. Poglavitno vprašanje je zdaj: Kdaj bo sovjetska zveza pripravljena v vseh teh oddelkih in panogah in kdaj bodo njeni voditelji zaključili, da grozi vsemu njihovemu izdelanemu orožju zastarelost. Na podlagi kalkuliranih računov lahko domnevamo, da nam je dana le še kratka doba oddi-ba — recimo dve leti, morda tri. Kako se bomo zoperstavili tej nevarnosti mi sami in z nami vred ves ostali svobodni svet? Idealen odgovor na to °i bil. ustvarjenje silne mednarodne policijske sile z omejeno svetovno vlado v tej ali oni obliki. Toda praktičen odgo-a or pa je samo v izrabi vseh naših učinkovitih in neizčrpnih virov za naše lastno in vseh naših vojaških zaveznikov ekonomsko in vojaško ojačenje. Ptiči enega perja Te dni se je zvedelo, da je pretekli mesec odšla iz Londona delegacija angleških komunistov v Kitajsko ter da je potovala preko Prage. Ali so to delegacijo kitajski komunisti povabili, ali so šli tovariši tja na svojo lastno iniciativo, ni znano. Poizvedovalna in obveščevalna služba naznanja, da bodo ti angleški komunisti delovali kot svetovalci kitajskih komunistov in njihovih odnošajev z zapadom, zlasti z upravljanjem njihove propagande. Delegaciji načeluje Douglas Springhall, organizator angleške komunistične partije. BESEDA IZ NARODA Opazke in pripombe Cleveland, O. — Kdor misli, da smo bili lani ali predlanskim v nevarnosti nove svetovne vojne in da je ta bojazen zdaj splahnela, naj začne prebirati a-meriške časopise ali pa posluša radio in videl bo, da se grdo moti. Zadnje čase je namreč več pisanja o neposredni vojni nevarnosti kakor kdaj poprej. Celo časopisi, ki so se še lani vdajali optimizmu, danes okrito priznavajo, da so izgledi za mir slabši kot kdaj prej izza vojne. Glavni vzrok tiči seveda v dejstvu, da imajo tudi Sovjeti atomsko bombo in pa mrzlično oboroževanje Sovjetske zveze v vseh področjih, na suhem, na morju, pod vodo in v zraku. — “Miroljubni” Sovjeti (kakor so jih do pred nekaj meseci v ekstazi proletarske ljubezni in občudovanja imenovali tudi naši sopotniški listi, zlasti Gardnova Prosveta in clevelandska Enakopravnost) porabljajo 25 odstotkov vseh narodnih dohodkov (65 milijard dolarjev) za oboroževanje in njihova današnja oborožena sila šteje 2 milijona 600 tisoč vojakov, 125 infante-rijskih in paratrupskih divizij, 30 tankovskih divizij, 9 tisoč bojnih letal, 8 tisoč transportnih in drugačnih letal, 127 bojnih ladij in 270 podmornic najmodernejšega tipa. Na drugi strani ima “po vojni hlepeča” Amerika v armadi samo 640 tisoč mož, 9 infariterijskih in paratrupskih divizij, 1 (eno!) tankovsko divizijo, 3,300 bojnih in 5,600 transportnih in drugih letal, 74 podmornic in 164 bojnih ladij; vsi naši stroški oboroževanja predstavljajo samo 6 (šest) odstotkov celotnih narodnih dohodkov (222 milijard). Torej nas Sovjeti s ;,svoj<> oboroženo silo daleč daleč prekašajo v vseh orožjih in edinkah razen v bojnih ladjah, kjer še uživamo premoč, in potrošijo za oboroževanje štirkrat več kot Združene države, katerih letni narodni dohodki (produkcija in trgovina) znašajo več kot trikrat toliko kot sovjetski. Da ne zabijajo Sovjeti teh ogromnih milijard v7 topove, tanke, bojna letala, podmornice in milijonske armade zato, da bi priredili parado, kadar se omoži recim čopec je Ijak se je počehljal za ušesi. trden kmet in se ni prav nic poznalo, če je stopil včasih čeZ cesto k Bonaču na četrt vipavca, ali pa na kos prešuta, kadar so ga pri Bonaču imeli. “Veš,” je važno pripomnil Čo-peč krčmarju, “saj nisem izbir- “Za taka mesta mora imeti prosilec posebno strokovno- izobrazbo.” * * * Zabavnik je prišel iz Ljubljane z novico, da bodo v Titovini po državnozborskih volitvah za- čen čiovek; ampak je že tako, da prli vsa gledališča in ukinili vsejme3a t)rez hrena ne morem, pa pevske zbore. — Ni mogoče! j ne morem. Brez hrena pa ne, so ugovarjali neverni Tomaži. | svinjine že ne.” “Povsem naravno,” je trdil in j “Vidiš,” je povzel Bonač, na-dokazala da se kaj drugega J vihan kakor je bil, “pri meni je sploh ne more zgoditi. Zakaj ' pa ravno narobe, jaz pa hrena vsi igralci in pevci bodo oddali brez mesa ne morem, brez mesa svoje glasove za Tita. mi ne gre. /Iiueriska Domovi m '/%■ /1/1' C RI Cfw iml— HO/W1E’ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Ona se je tam devet let udejs-, pošte in marsikdo se gotovo ču-tvovala kot katehistinja in bol-' dl, da ne dobi odgovora. Naj ničarka. želimo si jo zopet sli- me ima sedaj za zgovorjenega. sati. Spored prosvetnega veče- Vsem bom pa počasi in po vrsti ra sta poživila dva glasbena ko-' odgovoril. Saj nekaj tako ka-mada, vijolina in klavrn Vijo- že, da bom kmalu zopet sposobno je igral g. akademik Ro- ben za “ta velik promet.” man Kramarič, klavir pa gdč. j Končno naj še omenim, da Elizabeth Hajdinjak. Vabilo Slovenska skupina v Batawi priredi dne 10. marca ob 8:30 zvečer v tukajšnji Bata dvorani Slovenski večer s pevskim in telovadnim programom. Vljudno prosimo vse Slovence iz okolice, še prav posebno pa iz Toronto, da nas podprejo 2 udeležbo, kajti naša narodna skupina v Bata vi je majhna. Slovenska pevska in športna skupina v Batavi. h hip smo šii pogledat v Kanado (Nadaljevanje) Pri Hajdinjakovih so nanesli na mizo celo goro telesnih dobrih del, ponižni romarji smo pa posedli pod tisto goro m se je iz vso vnemo lotili. Kaj bom opisoval, kaj vse se je treslo na mizi pred našo ofenzivo. Saj si lahko predstavljate, kar Premore dobra in premožna slovenska družina mora na mi-z° v postrežbo milim gostom. 'b'0 Se pravi, mi sami smo se šteli za mile in dobrodošle, če 80 nas pa tako prijazno spre-leli. Dobri Prekmurci imajo tudi tak običaj kot naši Slo--'enci, da domače ženstvo ne 'Prisede k mizi. Samo na mizo P°si in sili: pa kaj ne boste Več? Seveda, pri nas ne (znamo Kajti mi smo se lotili, kakor se to sipo dobi in če je še tako okusno napravljeno kot znajo Hajdin jakova mama in njih hčerka. Najprej nas je pozdravila pristna slovenska juha z rezanci. Prosim, da ne bo kdo napačno razumel, če rečem rezanci. Na Menišiji se pravi rezanci tistemu, kj zrežemo za krave in vole, tistemu pa, kar pravijo izobraženi ljudje rezanci, pravimo na Menišiji: lizanji. Pravilno je, bi rekel, rezanci, ker se jih zreže. Kaj vem, kje so naši Meniševci pobrali besedo: lizanji. Saj se jih ne liže. Pi’i nas na Menišiji smo jih imeli samo enkrat na leto, to je bilo ob žegnanju, v Ameriki pa vselej, kadar se gospodinj i zljubii, da jih napravi. Je velika razlika, kako jih napravi ena in kako druga. Mnogo boljši so, ako jih gospodinja nareže prav natan- tako kot pri drugih. Potem ^Uora pa gost povedati pravo ^o, da so kotjlo ge svi ene ni -besedo, da nikjer in nikoli ne tako, kot ravno pri njih. Tudi pri Hajdinjakovih se domače ženstvo ni prikazalo drugače kot kadar so prinesle Uovo zalogo. Se reče, saj so biorale dve ali tri jpridno no-5liti, da so nas sproti zalagale. ke. Posebno Primorke jih znajo fine narezati, če bi jih rezal jaz, bi bili vsaj po pol cole široki. Torej pri Hajdinjakovih smo jih dobili take, kot morajo biti napravljeni in zrezani POZOR, SLOVENCI! Za vse informacije, kar se tiče nase- ___ievania v Kanado, pošiljanje denarja ali paketov v stari kraj državljanstvo, P°tne in Ijsfe parobrodne vozne listke ali za avijon se obrnite z vso zm^sljivostjo ! EUROPA PUBLIC SERVICE BUREAU „ OMN-M nAAyav, AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Tel. HE 1-4148 CLEVELAND 3, OHIO POŠILJAMO: Denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena. PRODAJAMO-. Karte za prekomorske kraje in naizaj po originalnih cenah. Imamo zastopstvo tudi za- vse glavne avijonske dr mžb g American Express travel čeke m denarne nakaznice za uporabo v naših državah. Jugoslovanske d znamke m denar. . T . Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka •sama. PREVZEMAMO: Zavitke od rojakov in jih točno odpremi jamo na naslovnike. SPREJEMAMO-. , Naročila za moko in druge že pripravljene (zavitke kakor \ tudi za streptomycin preko družb ADRIATIC, EXPRESS, DOBROVOLJNI ODBOR za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države. POMAGAMO: Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč potnikom. SODELUJEMO: Pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi begunskih zadev. OPRAVLJAMO: notarske posle. v . . Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko AUGUST KOLLANDER po vsieh paragraph kuharske umetnosti. Naš Jimmy, ki bo doma imel je sedel med menoj in Micko. Ga vedno, tako posadiva, če smo kje v gosteh. Tako lahko paziva nanj in ga po potrebi sujeva z nogo, kadar stori kaj napek. V letih, ko sva ga tako dobro zdresirala, da nj treba nobenega ustnega svarila. Sunek s čveljem v njegov šinek vse pove, kako se je treba, taki mladi gospodi obnašati pri mizi, če nismo doma. Pa se je Jimmy obrnil do mene in mi šepnil: “Ata, ali moramo župo po dvakrat?” — Moram povedati, da ti pamži v Ameriki ne vedo, kaj je dobro. Dočim bi jalzi najraje živel ob sami župi, vam je ameriški otrok skoraj ne pokusi. Marsikateri krožnik fine juhe so mi že naši otroci požrli, ker je žena zastran njih raje sku-nala kaj drugega kot pa juho. Samo stejke bi pa porčopse. Zato menda tudi pri nas nimamo tolikokrat juhe kot bi jo, če bi si z Micko sama zase kuhala. Ampak kadar ne morem več strpeti in izprosim juho, tudi Jimmy parkrat dregne vanjo. Joj, če bj jo moral vzeti po dvakrat! Boižjast bi ga zlomila, -strepetal bi in kaj vem kaj še vse. Zato ni čudno, če se je na smrt prestrašil, ko smo mlatili pri Ha j dinj akovih in* če bo moral dvakrat: Prvega pol krožnika je pospravil zastran olike, ampak da bi pa še enkrat, nak, tisto pa ne. ‘ISaj ne bo treba po dvakrat,” sem mu šepnil nazaj. “Boš pa še čikico in drugo, če boš mogel.” ‘‘Onadva čez mizo sta že vsak po dvakrat,” je namignil čez mizo,- kjer sta. sodelovala Bab in Sebanc Naš, ki bo doma imel, je dobil tedaj prvo naznanilo v šinek, kar je pome-nlio toliko kot — tiho! Samo še enkrat je prišlo tako, da se ni mogel premagati. To je bilo takrat, ko sem si jaz že v tretje pomagal do juhe. Takrat je izrekel samo besedo — "‘Daddy!” Izrekel je pa to besedo v takem tonu, kot se za-jdiče svarilo človeku, ki je na tem, da bo nehote stopil na cesti pred avto. Ampak Hajdi-njakova mama so prinesli že drugič tolikšno skledo tiste i-menitne juhe. da sem rekel sam pri sebi: pa magari če me raznese, enkrat bom še zajel! Je vse zastonj, take juhe ne dobite niti iz cesarske kuhinje. Napraviti jo zna prava slovenska kuharica, pa je fertig. Ko sem se enkrat na vse strani dobro podpri, sem začel siliti domov. Prej nisem hotel nič reči. Kaj bom lačen vozil po svetu, vas vprašam. Domači in vsi drugi pa: da ne še, da se bomo še malo pomenili. Silil sem jih, naj bi se peljali z nami, pa se bomo po poti tako lepo razgovarjali, da nikoli tega. že na drugo uro popoldne je šlo, mi pa še 300 milj od doma in zunaj vreme edino za race pripravno. In sem zmagal, da so nas nazadnje le izpustili. Lepo smo se zahvalili domačim za tako gostoljubno postrežbo, se -poslovili od prijalznega dr. Kolariča, od naše pridne Anice Dolneče-ve, od porednega Baha in postrezi j ivega Sebanca in od vseh. Še obojestranska obljuba, da se bomo še videli in odpeljali smo se v dež proti Clevelandu. Saj bi bili radi še ostali med prijaznimi rojaki, Slovencem In Slovenkam v Kanadi sporočamo, da lahko naroče novi roman, ki je pravkar izšel izpod peresa Ivana Jonteza — “JUTRO BREZ SONCA” — pri gdč. Anici Dolenčevi, Ontario Hospital, New Toronto, Ont. Pri nji lahko tudi naročite Koledar Svobodne Slovenije za leto 1950. Naj ne bo Slovenca in Slovenke, ki ne bi imela teh dveh resnično lepih knjig. pa je že tako na svetu, da vsakega kliče dolžnost drugam. Vožnja proti domu je bila dvovrstna. To se pravi, nekaj časa je bilo lepo, nekaj časa nas j e pa pralo. Naj hujše je bilo do Buffalo. Ko smo pa tam o-brnili zapadno proti Clevelandu, je pa samo včasih kanila kakšna kapljica. Domov smo se pripeljali ob devetih zvečer, torej dovolj zgodaj, da smo se čez noč dobro odpočili za delo v ponde-]jek zjutraj. Pa brez Vsake nesreče, nitin en bsnik se nam ni snel. Prijetno je bilo, samo vse prekratko. No, saj bomo še šli obiskat Toronto, to pa prav gotovo! ----—o------- Dopisi in drugo Versko in kulturno delovanje v Torontu Toronto, Ont. —- Po dolgem času molka je zopet pravilno, da se zopet kdo oglasi iz Toronta. Poskušal bom nekoliko opisati naše življenje v kanadskem Clevelandu — Torontu. Gotovo bodo brali ta dopis v našem kanadskem kotičku “Ameriške domovine” še , s posebnim veseljem vsi naši bratje in sestre razkropljeni po širni Kanadi. Saj prihaja ta članek iz Toronta, iz mesta kjer živi največ Slovencev v Kanadi. Seveda če primerjamo število Slovencev tu v Torontu s številom Slovencev v Clevelandu, nas je tu le majhna peščica. čeprav nas ni tu dosti, smo že pokalzali sicer skromne vendar pa Iže lepe uispeh, bodisi v verskem kakor tudi v kulturnem življenju. S svojim verskim, kulturnim in družabnim življenjem, si hočemo vsaj ne-kolkio nadomestiti tisto življenje;, katerega smo bili navajeni v naši dragi domovini. V verskem oziru kar po očetovsko skrbi za nas naš požrtvovalni dušni pastir, preč. g. dr. Kolarič. Njegova je zasluga, da je,naše versko življenje ostalo na tako lepi višini. « V italijanski cerkvi Karmel-ske Matere Božje imamo vsako nedeljo službo božjo s pridigo. Že od Božiča naprej, z velikim zanimanjem poslušamo recitacije, jati verski listič, ki je sicer majhen in skromen po obliki, vendar pa ima plemeniti namen. Ta list ima namen duhovno dru-žti vse Slovence, ki žive v Kanadi in zlasti prinašati božjo besedo tistim Slovencem kateri nimajo prilike poslušati nedeljske pridige v materinem jeziku. Prav zato si je ta mali verski listič nadel ime “Božja beseda,” ki pove, da hoče prinašati v naša srca le božjo besedo", ki nam je v novim in nam tujih razmerah zelo potrebna. Pridno segajmo po “Božji besedi” in se tako krepimo s duhovno hrano, ki nam je tako silno potrebna v današnjem materialističnem svetu. Pa tudi po verskem listu “Duhovno življenje,” ki ga izdajajo naši bratje v Argentinji, pridno segajmo. Ta list nam je lahko v ponos s svojo globoko in bogato vsebino. Fantje in možje si bogatimo svoje duhovno obzorje z mesečnimi sestanki društva naj sv. Imena. S skromnimi začetki je pričelo društvo delovati, pa se vedno veča in zajema v svoje duhovno okrilje vedno več mož in fantov. Oklenimo se vsi tega verskega društva in odvrzimo vse stare predsodke katere smo nekateri imeli glede verskih društev v domovini. Možje in fantje najsv. Imena imamo tudi vsako drugo nedeljo v mesecu skupno sv. obhajilo, žene in dekleta imajo tudi svojo versko organizacijo z imenom “Marijina kongregacija.” Od Tihe do Cvetne nedelje bomo imeli vsak večer ob 8 uri v cerkvi Karmelske Matere Božje skupno duhovno obnovo. Med vsako pridigo bo tudi prhka za sveto spoved. Govorila bosta dr. Kolarič in dr. Pajk. Pričeli smo resno misliti na zidavo dvorane in cerkve v Torontu. Marsikdo si misli, da je to neizpeljivo, če gleda iz našega stališča. Pa ni tako. Mnogo težjih nalog so se naši predniki v zgodovini lotili, pa so jih tudi izpeljali, pa še v mnogo težjih okoliščanih. Res je za to delo ! potrebno močne volje in žlave vztrajnosti katero so v toliki meri posedovali naši dedje. Tudi mi hodimo po njihovih stopinjah, ter pokažimo tudi tukaj v tujni, kaj zmore slovenski človek v strjenosti in v močni medsebojni povezanosti. Na kulturnem polju smo se začeli tudi udejstvovati. Vsak mesec imamo zvečer v cerkveni dvorani Lurške Matere Božje prosvetni večer. Dvorano nam da vedno brezplačno na razpolago župnik Dr. Mickle. Na prvem prosvetnem večeru je imel predavanje č. g. dr. Kolarič z naslovom “Krščansko pojmovanje zakona in njegovih dolžnosti.” Na drugem prosvetnem večeru je imel predavanje č. g. Vukši-nič. Tema predavanja je bila “Vzgoja volje.” Na tretjem prosvetnem večeru je imel predavanje g. Gyorkcs o “vzgoji otrok v zakonu.” Na sporedu prosvetnih večersv so bile tudi petje in deklama- 12. februarja se je vršil pevski koncert pod vodstvom g. Naceta Križmana. Pevski koncert je bil zelo dobro obiskan. To je znamenje, da si takih prireditev še želimo. Na tem pevskem koncertu je bilo tudi zelo veliko število staronaseljen-cev. V soboto 25. februarja se je vršila igra “župnik iz cvetočega vinograda.” Režiral in vodil jo je g. Stanko Brunšek. je v poročilu “Za hip smo šli pogledat v Kanado” nekaj pomote. Tam piše, da sva z Micko pila dvanajstkrat bratov-ščno. To pa ni res. Pila sva jo le enajstkrat. Torej, jo imava (pravico še enkrat. In to brez dovoljenja starega. Z našo sem pa že tudi naredil sporazum. Torej Micka, ob priliki še en cmok . . Loj’ze A. ♦ ♦ ♦ ob nedeljah globoko zasnovane cjje. Zadnji prostevni večer dr. Kolaričeve pridige o sv. O- pa je bil posvečen našemu veli-čenašu. Udeležba Pri slovenski .kemu misijonarju Frideriku sv. maši je zelo velika, k tje sv. i Baragi. Gospodična Majda Ju maši prihaja tudi mnogo 'Sta- stin nam je podala kratek živ-roslovencev. Pri sv. maši poje Ijenjepis Friderika Barage. — naše lepe cerkvene pesmi pev-' Gdč. Anica Novinc in gdč. A-ski zbor pod vodstvom g. Nace-' niča Naglič sta imeli deklama- ta Križmana. sciji z naslovom “Krščansko obče- Koliko pomeni poslušanje'stvo,” in “Naš svetniški Bara-božje besede v materinem jezi-'ga.” G. ing. Opara je imel recita-ku zna ceniti A tisti, ki v hlad- cijo “Baraga naš učitelj'za živ-ni tujini ni imel eno leto ali parjenje.” Misijonska sestra Maše več prilike poslušati bež j e lija Maršič je imela zanimivo besede v lepem slovenskem je- predavanje o svojem misijons-! ziku. j kem delovanju kot misijonska I Tu v Torontu smo začeli izda- sestra v čautungu na Kitajskem. V nedeljo 26. februrja je pel Zormanove poezije slovenski pevski zbor pod vod-! Novonaseljencem v Zdruiže-stvom č. g. Mirka Renerja na nih državah in Kanadi, ki še radijski postaji CJBC v Toron-j ne poznajo poezije Ivana Zor-tu. Zbor je pel ob 3. uri popold- mana, pesnika ameriških Slone s 15 minutnim programom, vencev, najzmar.jamo, da ima- Lep pozdrav vsemu uredni- mo v zalofri omejeno število iz-štvu Ameriške Domovine, ka- vodov njegovih zadnjih dveh kor tudi vsem Slovencem v Kanadi in Združenih državah. Rudy. ♦ ♦ ♦ Prav luštno je bilo na svatbi Lethbridge, Alta. — Ker večkrat čitam v Ameriški Do-memovini novice iz Kanade in širnega sveta, sem se tudi jaz namenil, da napišem par vrstic iz našega kraja. Tukaj sta IS. februarja stopila pred oltar in si obljubila večno zvestobo mnogim poznana iz begunskega taborišča Sipittaj ob Dravi kot cerkvena pevca Ludvig Pahulje in Danica Petrič. Želim jima obilo božjega blagoslova v novem stanu. Priznati moram, da smo se imeli na svatbi zelo fletno. Pojedina in veselje je bilo v Poljski dvorani. Vsa havla za okusen prigrzek gre kuharicam Ciiki in Angelci in seveda tudi našemu Janezu, ki nam je tako pridno prinašal na mizo ra)zilična okrepčila. Z godbo pa sta nas zabavala brata Hribar zelo ubrano in po-Sjkočino tako, da nam' je vsem .skupaj čas vse prehitro minil. Prav Ippo število Slovencev nas j,e bilo zbranih na tej svtabi, kjer je bilo navzočih tudi par starih slovenskih naseljencev. Ta lepi večer mi bo ostal dolgo v spominu. Drugače pa nam poteka življenje tukaj v Alberti kar po stari navadi. Kar nas je novih naseljencev nas večino čaka zopet sladkorna pesa na spomlad, da zopet plunemo v roke in hajd1 z motiko na rami nadnjo. Ob nedeljah pa se snidemo ,pri maši in po svetem opravilu pa zberemo pred cerkvijo, da se kaj pogovorimo in obujamo stare stpemine. . K sklepu vse slovenske rojake po širnem svetu in vse čitatelje Ameriške Domovine. Begunec Janez. ^ ♦ Hvaležen sem za abiske in tolažbo Malvern, Ont. — Sporočam vam, da sem sedaj zopet doma in se uredništvu prav lepo zahvaljujem za dosedanje pošiljanje lista v bolnišnico. Marsikatero popoldne mi je bilo skrajšano v branju priljubljene Ameriške Domovine. Čigava je “pogruntacija”, da sem list dobival v bolnišnico, ne vem. Naj bo kdor hoče, Bog naj mu povrne! Potrebno se mi zdi, da se ob (priliki zahvalim vsem, ki so me v času bckizni obiskovali v bolnišncii. Zlasti naj moja srčna zahvala velja č. g. dr. Kolariču, mami-dobrotnici ge. Hajdinjakovi in njenemu soprogu te|r g. Franku Mišiču za tako pogoste obiske, zlasti ob večerih, ki so v bolnišnici drugače tako dolgi. Da, res je, v nesreči se spozna pravega prijatelja. Hvala vam! in najboljših pesniških zbirk “Pota ljubezni’ in “Iz Novega sveta”. Obe knjigi sta tiskani na luksuznem papirju, v platno vezani in krasno opremljeni, kakor se spodobi za tako lepe globoke pesmi kakor so njegove.' Samo prisluhnite njegovi poeziji v zaključnih kiticah njegove pesmi “Izseljenec”: Zdaj mu odipeva dvoje domovin m med obema se mu tre življenje, k obema vabi, kliče hrepenenje— v obeh je zemlje sin brez korenin. A naj nestalna, trudna misel roma hlepi izdaj onstran, zdaj tostran morja, bedi spomin ob mladi sliki doma, kot večna luč svetlika v dnu srca. Pesmi kot gornja so (zaslužile pesniknu Zormanu naziv pesnika ameriške Slovenije, kajti tako, kakor on, nikdo ne pozna ameriškega Slovenca in njegove duše. Knjigi sta po dva dolarja, po pošti 25c več. Obe kjigi po pošti $4.25. Skupaj z romanom “Jutro brez sonca” $7.25, v Kanado $7.50. Denar iz naročilom. Triglav Publishing, 1107 E. 74 St., Cleveland 3, Ohio. ---------------o------- — časnikarska agencija Reuters v Angliji je lansko leto — (1949) obhajala stoletnico obstanka. AH may help through your RED CROSS DELO DOBIJO Mesar dobi delo Dober mesar dobi takoj delo; mora biti trezen in stalen; dobra plača in prilika za napredovanje. Kogar zanima naj pusti svoj naslov v upravi tega lista. (47) MALI OGLASI Stanovanje v najem V najem se da stanovanje 5 opremljenih sob mirni družini. V času, ko sem bil v bolni-, Dobi tudi garažo, če želi. Zgla-snici, se mj je nabralo mnogo 'site se na 833 E. 156. St. KNtwai Q-zims POLOM POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK <*> imuiiisiciuuiiuni To je bil upor, 'ki Se je zdelo, da ga hoče cestno kamenje samo, upor, ki je vz-rastel vsled svojega nepričakovanega in usodnega zmagoslavja in je naposled ob desetih izvečer izročil mestno hišo članom osrednega odbora, ki se niso malo čudili, kako da so prišli vanjo. Kaj pa je ostalo Mauricu jasno v spominu: njegovo nepričakovano srečanje z Jeanom. Ta je bil že tri dni v Parizu. kamor je prišel brez groša, shujšan in oslabljen od mrzlice, ki ga je zadržala v neki bruseljski bolnici dva meseca dni. Ko je našel stotnika Ra-vaud-a, bivšega stotnika pri ■■' „ V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN SKRBNEGA OČETA Anton Kozel ki je zaspal v Gospodu dne 7. marca 1948 Preljubi soprog in dragi oče, ali je res že to mogoče, da že dve leti je minilo, odkar počivaš pod zemljo Sladko spavaj v tihem grobu, rešen trpljenja in skrbi, preljubi soprog in dobri oče, spavaj v grobu zdaj sladko. Večni Bog Ti daj plačilo, ko svetu si že dal slovo, dragi soprog in skrbni oče spavaj v grobu zdaj sladko. Tvoji žalujoči: MARY KOZEL, soproga JEAN JAKOPIČ, FRANCES BELL in ANNA MACKS, hčere ZETJE, VNUKI in VNUKINJE Cleveland, Ohio, 7. marca 1950. * fl< A: . V - LvMV 106. polku, se je dal takoj zapisati v novostavljeno kompa-mjo 124. polka, ki je je Ravaud ptcjveljeval. Zopet je oblekel svojo korporalsko uniformo in tisti večer, ko je s svojim oddelkom pravkar kot zadnji zu-pustil Princa Evgena vojaš-nico, da dospe na levi breg, kjer naj bi 'se po danih ukazih združila vsa armada, je na bulvarju Sainlt-Martin cel val množice ustavil njegovo moštvo. Kričali so in govorili o tem, da bi jih razorožili. On je odgovoril z največ j o pokojnostjo, da naj ga pišejo v uho, vse te reči da njega ne brigajo, ker hoče enoistavno izvršiti svoje povelje in ker noče nikomur nič žalega. Toda začul se je krik presenečenja: Maurice se je bil približal, vrgel se mu okrog vratu in ga bratovsko poljubil. “Kaj, ti si! . . Sestra mi je pisala. Davi 'sem hotel povprašati po tebi na vojaških uradih!” Jeanove oči so se skalile v debelih solzah radosti. “Ah, ubogi mali, kako vesel sem, da te zopet vidim . . Tudi jaz sem te iskal; a kje te naj dobim v tem preklicanem velikem mestu?” Množižica je renčala še vedno, in Maurice se je okrenil nateaj. “Državljani, pustite me vendar govoriti z njim! Vrli ljudje so, jabčini vam zanje!” Prijel je prijatelja za roke in dejal s tišjim gla'som: “Kaj ne, da ostaneš z nami?” Na Jeanovem obrazu' se je izrazilo globoko začudenje. “Z vami? Kako to?” Nato gaje nekaj hipov pd-slušal, kako se je razburjal proti vladi in proti armadi, slpominjal ga prestanega trpljenja in razlagal, da bodo zdaj vendar že enkrat sami gospodje in bodo kaznovali nesposobneže in strahopetce ter oteli republiko. In čim se je trudil razumeti, je njegov mirni obraz neukega kmeta temnel od naraščajoče žalosti. “O ne! Ne, mali moj, če gre za takšno reč, ne ostanem . . . Moj stotnik mj je ukazal iti z mojim moštvom v Vaugirard, in tjakaj pojdem. Pa če bi bila tam sama strela (božja, s V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DOBREGA IN NEPOZABNEGA OČETA John Brinšek ki se je za vedno poslovil od nas 7. marca 1948 Sladko snivaj v grobu tam, pri Bogu pa izprosi nam, da vidimo se nad zvezdami, v kraju večnega miru. Žalujoči ostali: MARY, PAULINE DOLGAN in OLGA MALNAR, hčere Cleveland, O., 7. marca 1950. V BLAG SPOMIN TEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABLJENE SOPROGE IN MATERE Mary Skodlar ki je nas za vedno zapustila dne 7. marca 1943. Seaem let je že poteklo, kar zapustila si svoje drage v naših srcih vlada žalost, ko spomin na Tebe budimo, Večni Bog Ti daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: FRANK, soprog; FRANK in 'EDWARD, sinova; FRANCES, hči. Cleveland, O. 7. marca 1950. vseeno bi šel. To je naravno, sam moraš čutiti.” Zasmejal ise je ® smjejibm, polnim preprostosti, nato je dodal: “Ampak ti pojdeš Izi nami.” Toda Maurice je s kretnjo srditega ogorčenja izpustil njegove roke. In obadva sta stala nekaj trenotkov drug drugemu nasproti, ta ves iz sebe, obseden od blaznosti, ki je tirala s seboj ves Pariz, od te oddaleč zanesene bolezni) teh zlih kali razpada, nastalih pod zadnjo vlado — oni pa krepak v svojem zdravem razumu in svoji nevednosti, in še zdrav, ker je odrastel zase, v deželi dela in varčnosti. In vendar sta bila obadva brata, družila jih je trdna vez, in bilo je, kakor da se je nekaj utrgalo, ko jih je razdružila nenadna gneča. „ “Do svidenja, Maurice!” “Do svidenja, Jean!” Polk pehote, 79. polk, je v sklenjeni masi stopil iz sosednje ulice in vrgel množico na obcestne hodnike. Zopet se je začulo kričanje, toda nihče si ni upal zapirati ceste vojakom, ki so jih častniki bodrili. In tako osvobojen, je mogel niali oddelek 124. polka za njimi; ne da bi ga kldo zadrževal. “Do svidenja, Jean!” “Do svidenja, Maurice!” Pozdravila sta se še z roko; pokoravala sta se nasilnosti usode, ki jih je ločila, srce pa je bilo drugemu drugega polno. Drugo jutro, sredi nenavadnih dogodkov, ki so sledili drug za drugim, Maurice ni več mislil na to. Dne 19. marca še je prebudil Pariz brez vlade, bolj presenečen nego prestrašen, ko je izvedel, kakšna burna panika da je (ponoči pregnala armado, urade in ministre v Versailles; in ker je bilo tisto marčevo nedeljo krasno vreme, se je Pariz mirno podaj na cesto, da si ogleda barikade. Velik bel oglais osrednjega odbora, ki je klical narod k občinskim volitvam se je zdel zelo pameten. Čudili da in zakonitosti, ki je sp se samo, da ga vidijo podpisanega z neznanimi imeni. To je bila zarja komune, Pariz proti Versailles-u, v svojem srdu nad tem, kar je moral pretrpeti, in v svojem sumu, ki ga je mučil brez preneha. Sicer pa je vladala po'polna anarhija, vršila se je borba županov z Osrednjim odborom, župani so ise 'zaman trudili za spravo, odbor pa, ki še ni bil čisto gotov, da ima na svoji strani vso združeno narodno gardo, je še nadalje skromno zahteval samo občinskih svoboščin. Streli, ki so padli na udeležence mirne manifestacije na Vendomskem trgu, in tistih par žrtev, ki so s svojo krvjo pordečile tlak, je vrglo po mestu prvi drget strahovlade. In dočim so zmagovali uporniki zaključno zasedali vsa mini-sterstva in javne urade, je vladal v Versailles-u sila velik srd in strah. Vlada je hitela zbirati zadostnih vojaških sil, da ražena ob slehernem spopadu s Prusi — našla svoj pogum, šele takrat, ko je bilo treba premagati Pariz. Nemške čete so stale še vedno v bližini, od Pariza do Charentona, ter so prisostvovale tej krasni igri narodovega pogina. In v mrklem popadu besne uničevalnosti, ki ga je zagrabila, je odobraval vse prve nasilnosti: zgradbo barikad, zapirajočih ceste in trge, aretacijo talnikov, nadškofa, duhovnikov in bivših uradnikov. Že so se pričenjale okrutnosti na obeh straneh: Versailles1 je streljal jetnike, Pariz pa je velel, da za glavo slehernega svojih bojevnikov Vzame tri glave svojih talnikov. In tisto malce razuma, ki je ostajalo Mauricu po tolikih prestresljivih dogodkih in tolikem uničevanju, je izginilo v burji gneva, ki je vejal od vseh strani. Komuna se mu je zdela maščevalka pretrpljene sramote, osvoboditeljica, in ogenj v* v *,■*-*** . inr DJL CIIILLJLC, A/OVVJ bi mogla odbiti bližnji napad, j prinašajoča železo ki se ga je nadejala. V na-j očiščenja. Vse to mu ni stalo bogvekako jasno pred duhom; učeni človke v njem si je budil samo klasične spomine o svobodnih, zmagovitih mestih in o Thomas Flower Shop CVETLICE za v*e prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Protect Against VITAMIN DEFICIENCY With ONE a DAY MULTIPLE VITAMIN CAPSULES Each One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule furnishes the full basic daily quantity of five vitamins whose requirements in human nutrition have been established. You can't buy better vitamins no matter what you pay for them. One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules are guaranteed to be full potency, as shown on the label. Make One-A-Day your Buy Word for vitamins. Get them at your drug store. » MILES LABORATORIES, INC. Elkhart, Indiana glici je pozvala najboljše čete severne in loirske armade, in deset dni je zadoščalo, da se je zbralo blizu osemdeset tisoč mož, in zuapanje se je vrnilo tako naglo, da sta dne 2. aprila dve diviziji otvorili sovražnosti in vzeli zaveznikom Puteaux in Courbevoje. In šele drugi dan, ko je Maurice s svojim bataljonom odhajal na zavzetje Versailles-a, je v mrzlici svojih burnih spominov zagledal pred seboj žalostno sliko Jeana, ko mu je klical “Do svidenja” Napad: Versaillcčv je navdal narodno gardo z osuplostjo in ogorčenjem. Tri kolone, svojih petdeset tisoč mož, so se usule zarana preko Bougivala in Meu-dona, da se polaste monarhi-stovskega narodnega zbora in morilca Thiersa. To je bil tisti hudourni izpad, ki so ga tako goreče zahtevali za časa ob-lege, in Maurice še je vpraševal, kje bo videl Jeana, če ne morda med mrtvimi tam doli na bojišču. Toda nered je prišel prekmalu; njegov bataljon je jedva prihajal na planoto Des Bergeres, po Rueilski cesti, ko so nenadoma udarile granate, izstreljene na Mont-Valerien-u. Vse je ostrmelo; nekateri so menili, da je utrdba zasekana od tovarišev, drugi so pravili, da se je poveljnik zavezal, da ne bo streljal. In blazna groza se je polastila moštva, batalijoni 'so se zmedi-li ter se v galopu vrnili v Pa-rilzi, dočim je bil prvi del kolone v Rueli zajet in obkoljen od generala Vinoy- a ter pobit do zadnjega. .Maurice, ki je ušel klanju, ves drhteč od bojne razburjenosti, je čutil odslej le še sovraštvo do te* lažnive vlade re- ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVaiihoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Česen Painting and Decorating 1075 E. 61 St. Cleveland 3, Ohio NOTRANJE IN ZUNANJE BARVANJE HIŠ AUGUST ČESEN: EN 1-2268 JOHN ČESEN: EN 1-6968 Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio ČE KUPUJETE ALI PRODAJATE zemljišče ali trgovino, se zglasite pri nas Tisovec Realty Realtor 1366 Marquette Rd. ENdicott 1-4936 (Tue.— f Berile roman, ki vzbuja zanimanje povsod, kjer žive Slovenci! “TA ROMAN BI MORALI BRATI VSI SLOVENCI!” soglašajo narodni voditelji kot škof dr. Rožman, pesnik Ivan Zorman, pisatelj Karel Mauser in drugi odlični možje, pa tudi preprosti čitatelji Knjiga obsega 274 strani, je trdo vezana z lepo naslovno sliko (na levi) in stane $3.00, po pošti $3.25, po pošti izven mej U-S.A. $3.50. Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri: AMERIŠKA DOMOVINA ali IVAN JONTEZ, 6117 St. Clair Ave. 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O. Cleveland 3, O. Naprodaj tudi pri tvrdkah: GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair Ave. A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave. STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio V Milwaukee, Wis., pri OBZOR PUBL. CO., 830 So. 5th St. zavezništvih bogatih dežel, ki so vsiljevale! svetu svoje zakone. (Dalje prihodnjič). ---------o------- j Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči )/ Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLQVENSKA KATOLIŠKA JEDKOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 56. leto Članstvo 42,000 Premoženje nad §7,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94% Če SiočeJ &obm *eM Ja src j; m thasiai. jiavarsl se pri tiajfcoljži. v*-iteaJ ta nadsoJventnt podporni organlsccijli, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL Ejer se lahko savsroješ as startnine, rasi* poškodb*, ©»eraeite. nrt>U bolezni in onetaorlostL K. S. K. JEDNOTA sprsjenm meške in ženske od 16. do SO. leta: otroke pa takoj po rojstva in do 16. 5eta pod svoje okrilje. K. S. K. .TED NOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od S256.89 do 85.066.9«. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot, če še nisi ilai ail članicr. te mojco&no tu bogate katoliške podporne organizacije, po-trudi se In pristopi takoj. S« pojasnila o zavarovanj* in ra vse dmge podrobnosti se »brail« na Kladnike In uradnice krajevnih draitev K. S. K. Jedaote, »11 n* na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111, 1888 1848 V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI DRAGE SOPROGE IN SKRBNE MATERE Mary Lach ki je zaspala v Gospodu dne 6. marca 1948. Dve leti v hladnem grobu Večni Bog Ti daj plačilo draga mati in soproga spiš pa sladko spi in se spočij Z Bogom! nam srce ponavlja, za vse kav storila si za nas, kjer počivaš tamkaj Ti. tam v grobu na Kalvariji. Bog daj ,da enkrat na desni se vsi skupaj snidemo: ko bo konec vseh bridkosti, ko napočil bo vstajenja dan. Žalujoči ostali: ' , V* JOHN LACH. ST., soprog; JOHN ML., sin; SOPHIE, poročena BARAGA, AGNES in MARY, hčere; STANLEY BARAGA, zet; VNUKINJE. Cleveland. O., 7. marca 1950. ~ 1 .-MmA K' . ' - 7 -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride OR ONE HOUR'S r INSTRUCTION FROM ' iNSTTRUCrOR kio.4-.