Štev. 9.
V Tr«tu, petek 20. aprila 1923.
Leto
Izhaja viak petek opoldne.
Naslov : Trst-Trieste Cesella Centro 37 »li pa: via Raffineria 7/11
Izdaja: agr. inženir }os. Tfusrja
MALI LIST
Tednik za novice in pouk.
Stane: ena številka 20 stotink.
Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire
Odg. urednik: Ivan ffervatin
Žalostna smrt mladega mola.
Gozdni čuval najde truplo.
Št. Peter, 18. apriila. Slučaj, o katerem vam poročam, je sete sedaj precej razjasnjen; to je tu-$ vzrok, da je to poročilo nekoliko zakasnelo.
V Hruševju biva družina Tominc. Oče ima samo par nji vic, zato se bori vse načine, da preživlja svojo družino; v hiši je še pred kratkim ži-^1 domači poročeni sin. Dne ‘20. februarja je oče dal sinu 200 lir, da bi v Matenji vasi kupil prešička. Ko je Prišel sin v Matenjo vas, so ga možje Pregovorili, naj bd šel z njimi čez lilejo na kupčijo. Dejali so mu: Kaj koš z 200 lirami, kaj ti bo prašiček; Fridli, z nami, nakupiš tobaka in dve-lir boš imel dobička, potem ku-Riš prešička in poneseš domu še 200 'lil*.» Tominc se je dal pregovoriti.
Čez mej p,,
Nj, rngoče trditi, da je ta družba r^vn« preveč natančno izpolnila Predpise glede na potovanje v Jugoslavijo. Za malo se jim je zdelo, da ki šli po potni list v Postojno in S a potrjevat jugoslovanskemu konzulu v Trst. Pa čemu tudi tak ovinek iž Matenje vasi v Trst in nazaj; saj je ,T*eja blizu \ 27. februarja se je družba Podala v trdi noči na pot. Po dolgi Puš-poti so dospeli čez mejo; kupčija ,Je bila kmalu sklenjena, Tominc je dal Vseli 200 tir*za tobak: nabasal jc Palirbtnik, kar je mogel. Niti za kruh več limlel. Drugi pa so kupili par v°1oy. isti večer so se vračali.
Proti doma.
• Ponoči je padal sneg. Mraz je pri-kttnjj, Družbo*jo zeblo. Podvizali so da bi mogli biti doma pred svitom I® da hi jim sneg preveč ne nagajal.
Živina je težko stopala, tako močno i® Kneg zapadel. Zato so hiteli, kar se dalo. Ob treh drugega jutra so že Prestopili mojo. Gre trdo, pa vendarle ®*e. Še eno uro je do finančne "konice. To so je treba ogniti.
Tominc opeša.
Tominc vedno težje hodi, dočirn čedalje bolj priganjajo vole, da k* bili prej na varnem. Tominc ne ktore dalje; prosi za krepčila, To-*^inc »e ustavi, vrže od sebe nahrbt-‘hk in sede nanj. Ena minuta pogovo-Oni se ne morejo ustaviti', češ, da ^ mudi zastran volov; Pridi pa za na-?d; sicer pa ti pridemo že nasproti. l*ko so dejali in odšli.
Živina na varnem.
Četverica je vole še bolj maganja-Po dolgi proti, ki jih jo silno uti'udila, so dospeli z živino na var-k°. Legli so k počitku. Ivo so se pre-Milii so se napravili’ na pot proti J?inincu. Iskali so ga uro in ure. ,so ga našli. Kaj je s Tomincem?
' h ki ne zapadli na sum pred fi-JpUcarji, so jih! vprašali, če so vide-’ kiko in tako osebo, ki je napol no~ * gozdu. Piinancarji 90 odgovo-j b «Nikogar nismo srečali«. Morda ' ^omiinci šel v Jugoslavijo, morda t6].?a drugi financarji zajeli? Prija-so se vrnili, toda o vsem tem ni-■ črhnili niti besedice.
Pri Tominčevih.
(jj.^rši in mlada žena so hib že ^ kič pri kosilu, mladega pa še ni Mat ^°m°v. Kje se neki mudi? Saj bii f^ja vaa daleč. 2o sinoči bi tr,. ^ko doma. Če ga nocoj ne bo, .■j vi očo poglodat, tako jo deja-
Male novice
la mlada nevesta. Prišla je noč, legli so v posteljo, toda pravega počitka ni bilo. Niso mogli zaspati. Vse je skrbelo, materi pa kar ni dalo miru. Tema je še bila, ko je' mati vstala, se dobro zavila in jo udarila v Matenjo vas.
Kje je sin?
Tam je reva zvedela, kaj in. kako-Par volov so pripeljali, eden je bil iz Hruševja. Tudi v Hruševju so Tominca iskali. Zaman. Vse je utihnilo. Mati, oče, žena so upali, da se vendarle vrne. Minil je prvi teden, drugi teden, tretji, četrti. Sina ni, moža ni. Okolica je nekaj skrivnostno šepetala, toda gotovega se ni nič znalo. Žalost pa je legla na Tominčevo hišo, globoka žalost. Mati je jokala, žena plakata in tudi oče je točil solzet Kje je sin, ljubljeni sin, ki je bil udan staršem, zvest ženi, skrben za hišo, saj ji je bil on edina opora.
Odkritje.
Petega tega meseca je gospod Širca, ki je čuvaj Windischgratzo-vih gozdov, šel po gozdu in prišel do Debelega kamina- Sneg je bil že skoro popolnoma skopnel. Hodi del j časa. Kar na enkrat zagleda ' paro-bek, pri štoru truplo, ki je ležalo vznak na nahrbtniku. Obraz je bil pofačen. desno oko udrto. Slabo o-blečen. Petnajst korakov naprej pa kapa.
Čuvaj hiti domov. Čez nekaj ur so prišli na .lice mesta' poleg čuvaja postojnski zdravnik KarminČič sodnik Kompana, maršal Jukulano in drugi. Truplo so prepeljali v Po stojno, kjer so ga raztelesili. Želodec je bil popolnoma prazen. Tominc je zmrznil. Dal je bil vseli 200 lir za tobak, niti za kruh mu ni bilo stalo. Zato je bil tudi opešal. Kako da je bila kapa 15 m od! njega? Ali jo je veter odnesel? Ali pa si je opešani revež hote® pomagati do boljšega zatočišča, pa mu je v temi padla kapa in se je priplazil le 15 metrov naprej?
Zadaje slave.
Oblastva niso mo&la ugotoviti, kdo je bil pokojnik, kajti pri njemu niso našli nobenega dokumemta. V žepu ni imel niti vinarja. Ko so truplo spet sešili, so je izpostavili in zadev.o razglasili, da bi čimprej dognali pokojnika. Noka dekla, ki služi v Postojni, in je iz Hruševja, jo pokojnika spoznala. Še tisti večer s,e je ta novica raznesla v Hrušovje.
Drugo jutro- ko so prvi meščani stopili v kapelico, kjer je bilo truplo izpostavljeno, so zagledali ob mrliškem odru tri sključene postave: stara žena in mlada ženska sta se ob odru zvijali od žalosti in sta jokali, starček pa se je naslanjal ob zid; bil je upaden. To so boli mati Tominčeva, njegova mlada žena in 65 -letni ,oče: prišli so v Postojno, da vzamejo žalostno olovo od ljubega sina in soproga.
Pokojni Tominc je bil komaj 25 let star. Nikdar prej ni tihotapil. Zapeljali so ga. Njega je vlekla želja, da bi hiši pomagal :iz revščine. Zato in samo zato je šel na pot, na kateri pa je opešal, obnemogel in zmrznil. Tako jo ugasnilo mlado življenje v veliko žalost staršev in mlado udov*.
Županska • zveza- naj večja stanov-Županska zveza, naj večja stanovska organizacija in steber naših sledeči
PROTEST.
»Zveza slovenskih županstev v Gorici, legitimna zastopnica naših občin, dviga najocUočnejši protest proti nezaslišanemu dejstvu,-da se hoče izmenjati avstr.-»gr. denar, ki je siljeno naložen onstran mejo bankam, dočim je bilo naše ljudsko zadružništvo brezvestno izdano.
Da se prepreči preteči polam našega ljudskega gospodarstva, zahteva-mo odločno, da se zamenja brezpogojno občinam, zadrugam, in zasebnikom njihov denar v istem razmerju, kakor f?a ja ital. vlada zamenjala vsem drugim.«
Proti polomu.
Posledice dejstva, da so se Jadranski banki izmenjala kroine, zadrugam pa ne, se čutijo po vsej deželi. Upniki tirjajo zadruge, naj jim vrnejo posojila z obrestmi vred. Ako se> ta naval ne ustavi — in ustavi se samo s tem, da se krone izmenjajo —, je polom vseh posojilnic neizbežen. To so posledice grešne politike; naših voditeljev, našega vodilnega! časopisja. Ob enajsti udi kličemo: na delo, popravite, kar ste pokvarili!
Sloga jači, nesloga tlači.
Ta stari pregovor se je zopet enkrat uveljavil pri nas Slovanih, ki žal imamo neslogo kot nekako dedščino. Nesloga je naš izvirni greh. Odtod vse naše gorje- Topot smo prebridko plačali. Nastali sta nekako dve stranki pri vprašanju izmenjave. Eni so želeli, da se iame-nja dienar zadrugam in zasebnikom, drugi so hoteli, da se tem denar ne izmenja, pač pa Jadranski banki. Torej dve stranki. Prvi so hodi-li v Rim, v Belgrad in vpili: dajte zadrugam in privatnikom, ki niso mogli menjati o pravem času; drugi so tekali v Rim in ]Belgrad, in kričali so: Jadranski banki dajte. Razpor, boj, sovraštvo. Konec prepira je bil, da so dali vse milijone banki. Kdo pa trpi? Trpi ljudstvo, tipi narod, ki je bil ogoljufan za 16 milijonov lir. Pomislite, kako bi si oddahnili, ko bi prišlo med narod 16 milijonov! To je strašanska svo-ta. Za Dijaško Matico nabiramo, za Šolsko društvo, pa koliko smo nabrali? Morda deset tisoč. Glejte torej, kako ogromna svota je 16 milijonov lir. Ko bi vsi složno nastopili v korist zadrugam in zasebnikom, bi danes imelo ljudstvo 16 milijonov- Sloga jači, nesloga tlači!
Postojna v Milanu.
Na razstavi, ki se vrši v Milanu, so otvorili poseben paviljon ža Postojno. Razkazujejo znamenitosti postojnske jame. Dva velikanska stebra so pripeljali, ki ju razsvetljuje električna luč. v majhen ribnik so spustili ribice iz Pivke. Razstavljen je zemljevid, ki zaznamuje vse dosedaj znane kraške jame. Za to razstavo ima največ zaslug jamski ravnatelj gospod An drv, Perko iz Postojne.
Francozi
so v Porurju zaprli nad tri tisoč nemških šol. M.inoli teden so izgnali zopet -433 nemških uradnikov.
MIHEC
m
nflllirn, Ponosna blia je Sežana,
iV! lil Lili Zdaj revna je in vsa končana!
UjfCP 1 Vzel’ so ji glavarja,
JHIVLU ■ Nato še komisarja.
y|UC0t I" ko prefekt izgine,
MinCUi Sežanska slava mine.
JAHEC J Glavarstvo daje se na „fet“. MIHEC: Če ga bo hotel le kdo vzet’!
Na trnjevi poti
j;e danes naše zavedno učiteljstvo. No mislimo seve na redke izdaj ic e, ki za dva groša prodajo vse, bar imajo in narod. Učitelj, ki da kaj na svoj značaj, ki ljubi svoje ljudstvo, ki spoštuje pravico in zaničuje krivico, tab učitelj se danes preganja. Si poročen? Dobro, potem te pošljemo v gore, da boš moral bivati daleč od družine. Si bolehen? Dobro, pa te pošljemo v kraje, ki so z malarijo okuženi. Imaš posestvo tu in bi rad ostal tu? Dobro, pa te pošljemo 90 km daleč! Tako delajo oblastva z značajnim učiteljstvom- Toda to »e ne bo uklonilo i» prej ali slej prid* dan spremembe.
Fašis&ovsko vodstvo
opozarja, da hodijo po deželi laži-fa-šisti, ki prodajajo tiskovine v imenu fašijev ali celo nabirajo denar. Vodstvo pravi, naj jih občinstvo naznani bližnjemu oblastvu, da jih aretira.
Nov praznik.
Vlada je odredila, da bo odslej 21. april državni praznik v spomin na ustanovitev Rima. Državni uradi bodo zaprti, le sodnije bodo odprte pa lukamatija bo naprej vozil. Poštno znamke se bodo tudi prodajale, šolskega pouka pa ne bo.
Ta se rosiš drugi se ženi, tretji umira.
V padnjih treh mesecih se je v Trstu rodilo 1368 otrok, med temi 248 nezakonskih: 18%. Največ nezakonskih so imele ženske od 25. do 35. lete, manjkajo pa no 15 letne dekline in tudi ne 45 letne. Porok je bilo 566. En 60 letnik je poročil 30 letno dekle; ena ženska 61 let je razveselila 35 letnega fanta. Umrlo je v tej dobi 825 oseb. Vzroki smrti različni. Za pljučnico je umrlo ITI oseb, za rakom 63, za srčnimi boleznimi 47. Samomorov jo bilo 35, od ■eh 15 pri ženskih.
Narodni uvel
Neki učitelj z dežele nam piše, naj povemo, zakaj še nimamo Narodnega sveta. Odgovarjamo, da je Nardini svet politična zadeva; mi pa nismo političen list, naš list ni kot tak naznanjen pri vladi, zato se ne bomo pečali s političnimi vprašanji. Smemo pa informirati čitateljo. Zato se obrnemo do merodajnih gospodov v Trstu in v Gorici, da izvemo, kaj in kako in nato objavimo, kar nam bodo sporočili.
Kraljičina Malalda
se zarodi majnika z belgijskim prestolonaslednikom.
Od 1918 do danes so v Rusiji ustrelili 980 duhovnikov, večinoma vsled tega, ker n j so hoteli oddati cerkvenega premoženja boljše-viški vladi na razpolago.
Fantje v Stndenem
pri Postojni vabijo na prireditev dne 22. aprila t. 1. v gasilnemu domu ob 3. popoldan. Vspored je: T. Goslarica naše ljube Gospe. Igra v 4. dejanjih. 2. Trije snubci. Vesela igra v 3 slikah.
'3. Tombola. Prosta zabava brez plesa.
Občinski svet in vinski davek.
Tržaški občinski svet je razpravljal o domači bilanci 16. aprila. Benvenu-ti in BLasinig sta zahtevala, naj bi se užitnina na vino znižala iin naj bi se davek nalagal sorazmerno z močjo vina. Tako bi se ščitilo domače vino pred konkurenco iz starih dežel. Pa beseda ni meso postala. 1
Tata Mussolini
so povabili na rapprt fašistovskega pošlanca Albanieseta iz Istre, ker je o-stro napadel sedanjo vlado na županskem shodu v Puli. Poslanec se je že predstavil v Rimu tatetu, ki so ga najprej oštelj. Nato je molil Alba-nese «grevengo», ne, molil je£|i.i, zdrdral jo je, samo da je prejel odvezo. Kajpada ta spoved mi bila veljavna, ker ni bilo pravega kesanja, zakaj Albanesc jo prepričan, da je v Puli resnico govoril.
Poslužujte se pri nakupovanju papirnih potrebščin vselej 8tokove trgovine, ki je domača tvrdka.
Lačni so bili, zato so minoli teden v trdi noči udrli v jestvinico nekega trgovca v Podgori, da bi se najedli. Pa dober apetit so imeli in še nekaj za popotnico so vzeli:	dvajset salamov,
tri pršute im nekaj steklenic vina.
Istrski iupani na zborovanju.^ Žalostne razmere v Istri: lakot v hišah.
(Poročilo, ki je bodo s pridom brali tudli Goričani, Notranjcd in Kraševci).
V Puli se je vršilo 9- t. m. veličastno zborovanje. Tržaški listi so prinesli le majhno poročilo, zato smo se ©brnali do prijatelja v Pulo, ki nam je poslal sledeče zanesljivo poročilo.
Na zborovanje je prišla velika večina istrskih županov. Slovenske občine so bile zastopane po g. baronu Rihardu Marenzi-ju, županu v Materiji, po županu Josipu Mežnarju iz Podgrada. Bili so prisotni tudi pulski prefekt, poslanec Albanese in razne vladne osebnosti. Govore podam v izvlečkih, Najbolj značilen je bil govor fašistovskega poslanca Albanese-ta. Rekel je v glavnem tole:
Beda v Istri.
Gospodje, ne delajmo si prevar. V zadnjih časih čutimo, da je postala Istra kolonija italijanske države. Mi poslanci ne moremo nič doseči; naše moči so šibke; saj sem moral čakati dva cela meseca, da sem smel videti obliičje enega ministra, da sem mu dejal, da prede Istri zelo slaba. Le povejte odkrito, kako narašča nezadovoljnost in kako se širi beda po vaseh in mestih. Kdor hodi po Istri, ta se kmalu prepriča, kako ljudje trpajo vsled lakote; še kak mesec, pa bodo u-mirali od glada. Najnovejšil udarec nam je zadalio finančno ministrstvo, ki zahteva takoj vplačanje vseh starih tlavkov in to, da se bo liztirjevanje vršilo po italijanskem sistemu, ki je že tako na slabem glasu. Milijoni, ki jih vlada tir ja, se ne bodo našli. Jaz sem fašist, spadam torej k stranki, ki je na vladi, toda to vem. da moramo zelo Jkničati, če hočemo kaj doseči. Sklepi tega sestanka morajo biti iostri. Kdor pojde k ministru de Stefaniju, ki je (Benečan, kakor mi, in ki se je boril proti Avstriji kakor mi, naj mu pove, da vsled nemarnosti vlado tukaj u-gaša domovinska ljubezen. Treba mu je povedati, da živi naše ljudstvo na meji jugoslovanski in da se zaveda lakote in pada v obup. Kdor gre v Rim, mora reči Mussoliniju, naj si pride sam ogledat naš položaj. Tudi Istra je vredna, da se je dotakne ministrski podplat. Minister Diaz pa bi moral reči Mussoliniju: «Dragi moj, vojno ministrstvo ti vrnem, ako mi pustiš ljudstvo ob meji v takem položaju.» Gospodje, odmev mojih besed pojde preko meje; zato rečem gospodu prefektu, ki ve, da ne govorim tja v en dan. da treba kaj resnega storiti. Gorje, če bi država ravnala z ljudstvom v Piemontu kakor dela v Istri.« Ta govor so odobriti vsi prebivalci Pule, tudi vsi navzoči so čutili, da je govoril gospod Albanese čisto resnico; posebno čuti to resnico naš revni človek nele v Istri, ampak tudi na Krasu.
Drugi govorniki.
Gospod prefekt Giannoni je diejal: «Moja dolžnost je, da sporočim vladi, kar sem tukaj slišal; opozarjam pa, da vlada beda ne le pri nas ampak na vsem svetu. Da se pa z davki tako hudo nastopa, tega jaz nisem dognal. Ce so danes davki visoki, je to dokaz, da so bili prej nekoliko prenizki. Treba pa je zakon nekoliko ublažiti. Sem storil že korake, da bi se davki plačevali v obrokih, počasi.
Rovinjski župan Rocco odobrava govor poslanca Albaneseta in poudarja, da sn brezposelnost čedalje bolj širi in da mora vlada kaj storiti.
Gospod Paladin, pazinski župan je povedal: Občine se ne morejo' odreči dokladam, pač pa naj bi deželna uprava bolj varčevala. Ima preveč u-radnikov, jih predobro plačuje. Deželni avtaomobil se zlorablja. V njem. se vozijo po Istri uradniške družine in v pohujšanje tudi druge ženske. Nevolja ljudstva je že velika. Mnogo je takih družin, ki že cele mesece niso pokusite kruha, jedo sam- krompir kakor za časa vojne. Da se spravi deželna uprava v red, treba deželnih volitev.
Poslanec Albanese: Gospod prefekt, zakaj se volitve ne razpišejo? Prefekt: Niso še meje določene proti Trstu. Albanese: Kaj govorite o mejah; to bi bilo lahko že urejeno! Dajte nam, če hočete, magari še kako slovensko Bistrico in vzemite nam K,oper, če hočete. Le to zahtevaitio, da se vlada podviza! Morda pa čakate z volitvami zato. ker so Slovenci zdaj na Goriškem še močni? Ali mislite, da jih boste u-krotiili v treh mesecih? Toda z ricinovim oljem in s palicami se ne delajo čudeži:
Drugi, govore o spomenici na vlado, o davkih, nakar pravi Albanese: Ne pošiljajte vladi spomenice, ker te romajo v koš. Sami pojdite v Rim! Glede starih davkov pa naj bi, občine izjavile, da jih ne bodo plačale.
Barbanski župan Malabotti je dejal, naj bi se glledč na osebno dohodnino plačeval davek šele na 6000 lir letnih dohodkov, ne pa na 1500, kakor tir j a vlada; črta pa naj se dohodninski davek od 1915 do 1919. Viodnjanski župan Delton priporoča prefektu u-sodo občinskih tajnikov.
Sklepi.
Na zborovanju se je sprejela naslednja resolucija: 1. Črtajo naj se zastan-ki vseh davkov in doklad od 1915 do 1918. 2. Od 1918 dalje plačevanje v o-brokih vseh državnih davkov. 3. Dohodninski davek naj se plača šele na letni dohodek od 6000 lir naprej. 4. Novi vinski davek naj se upeljo šele
z novo letino 1923. 5. Davek na pivo naj se vzdrži. 6. Izvedejo naj se čim-prej deželne volitve. 7. Gos]X)dje žu-
pani Carvin (Pulte), Pegan (Ix>Vra.n). in Timeus (Oprtalj) ponesejo to spomenico vladi v Bim.
Jadranski banki kruha,
zadrugam škorpijone.
Nedeljska Edinost piše izpod peresa našega poslanca g. dr. VVilfana te besede: »Izmenjava denarja Jadranski banki je po mojem mnenju tudi v korist našega narodnega gospodarstva v Julijski Krajini. > Razume se, da se mi s to izjavo ne moremo strinjati. Zakaj ne? Ker smatramo, da je v večjo korist rešiti 300 kakor samo enega. Mi ne bomo dokazovali z učenimi besedami, s kateri,ni se da narod zmešati, ampak z natančnimi številkami. Te številke pa pravijo, da bo izmenjava samo v prilog banki prinesla smrt vsemu zadružništvu na Primorskem. Evo številke: Kraj posojilnice, hranilnice. Koliko kron ima neizmenjanih?
Trst.
Trst - Trgovska obrtna zadruga	4.028	kron
Trst -	Združeni	čevljarji	15.9.SO	»
Trst -	Trž. pos.	in hranilnica 18.801	»
Trst -	Splošna	hranilnica	1.051	»
Trst -/ Proseška - Kontovelj-ska ]). in hi-.	38.848	»
Trst in okolica imajo neizme-njanih kron	76.678
Na Krasa.
Komen: Okrajna posojilnica 67.134 kron Lokev:	Hranilnica	in	pos.	264.147	»
Nabrežina:	Hranilno društvo	56.159	>
Opatjeselo: Kmečka pos. in hr.	3.137	»
Sežana:	Okrajna hr. in pos.	59.199	»
Tomaj:	Hr;uailnica	in	pos.	409.122	»
Kraške zadruge imajp neiz-menjanih kron	858.898
Notranjska.
hr. in
Či ni vi b:	Kmečka
pos.	12.797	kron
Črni vrh: Kmetijsko društvo 878 Črni vrb: Hranilnica in pos. 416.218 Hrenovice:	Hranilnica	in
pos.	380.712
Hrenovice: Kmetijsko diuštvo 4.000 Idrija:	Ljudska	hran.	in
pos.	369.045
Idrija:	Okrajna	hran.	in
pos.	1.242.970
Idrija: Stavbna in kreditna zadruga Knežak: Kmečka	hran.	in
pos.
Knežak: Hiralnica in pos.
Matenja vas: Kmečka hran. in pos.
Planina: Hranilnica .in pos.
Postojna: Kmečka hran. in P06.
Postojna: Notranjska pos.
Senožeče: Kmečka hran. in
7.076
14.508
234.047
67.5»
91.027
12.812
528.891
pos.
29.350
44.587
146.234
Kmečka
22.280
Hnanil-
Senožeče: Hralnica in. po6.
Spodnja Idrija: Kmečka in del. pos.
Št. Peter na Kr.: hr. in pos.
Št. Peter na Kr.: nica in pos.
Št. Vid pri Vipavi: nica in pos.
Šturje: Hranilnica	in	pos.
Vipava: Hranilnica	in	pos.	2.789.473
Vipart: Kmetijsko	društvo	9.117
Vojsko: Hranilnica	in	pos.	83.130
219.000
Hranil-
420.613
298.809
,Vse notranjske zadruge i-majo torej še noizmenja-nih kron	7.444.934
Slovenski del Istre;.
Boljunec: Hranilnica in pos. 217.387 kron Dekani: Kmečka hranilnica 12.587 Herpelje: Kmečka hranilnica 2.860 Jelšane: Hranilnica in poe. 345.231 Klanec: Kmečka hran.	2.242
Koper: Posojilnica in hr. 11.942
Kozina: Ljudska pos.	57.559
Marezige: Hranilnica in pos. 18.454 Podgrad: Posojilnica in lir. 763.323 Pomjan • Posojilnica in hr. 259.295 Pred/loka: Hranilnica in pos. 36.642 Sv. Anton: Kmečka hran. 137.427 Šmarje: Kmečka hran.	13.299
Zadruge slov. Istre imajo torej neizmenjanih kron še	1
Goriška
Ajdovščina: Posojilnica in hranilnica
Bovec: Okrajna posojilnica
Brje: Kmečka pos. in hran.
Cerkno: Kmečka hran. ih pos.
Cerkno: Hranilnica in pos.
Dornberg: Kmečka hran. in pos.
Gorica: Centralna pos. 1
Kobarid: Okrajna po«.
Lokavec: Kmečka hran. in pos.
Podbrdo: Hranilnica in pos.
IUhenfcerg:	Kmečka hran.
in pos.
Selo: Posojilnica
Skrilje: Hranilnica in pos.
Sv. Križ-Cesta:	Kmečka
pos. in hran.
Tolmin: Hranilnica in pos.
Vrtovin: Kmečka hran. in pos.
874.24*
861.625 kril* 3.280
118.000
440.105
:186.103
908
.296.205
871.256
66.55»
129.673
108.430
216.098
119.783
30.645
396.695
15.295
Goriške zadruge imajo torej neizmenjanih kron 5.060.640 Skratka:
Neizmenjanih kron imajo
tržaške zadruge	76.67*
k raške	»	858.89*
notranjske »	7.444.934
istrske	»	1.874.24*
goriške	>	5.060.64*
skupaj 15.315.39*
Vrhutega imajo lirvatske istrske zadruge, o katerih bomo drugič poročali, še 2 milijona 125- tisoč kron.
Vse naše zadruge na Primorskem hranijo torej nad sedemnajst milijonov neizmenjanih kron.
Kaj pravijo te številke? Prvič, da pojdejo po večini rakom žvižgat, ako s« jim denar ne .izmenja. Drugič, da spada v norišnico, kdor trdi, da je narodu v k*-rist, ako so se izmenjali milijoni Jadranski banki, zakaj ta bo mogoče dala 2 in pol milijona zadrugam; vse drugo pa hi bilo, ko bi se izmenjal denar rajši zadrugam. Ta polom bo največji gospodarski in narodni udarec našega ljudstva nn Primorskem. Dosedanji voditelji bi se morali — to je povsod drugod v navadi — vsaj začasno odtegniti. Pri teh pa je predrznost in nesramnost neskončna. Ce ni zadosti en koš, pa se porabi sto košev peska, saj ljudstvo je neumno. Tako si misli gospoda. Radovedni smo, ali ho ge-spoda preslepila narod, ali bo narod pognal gospodo.
Da bo živel «Mali lista so dali:	A.
M. iz Barkovelj .1. — E. S. iz Rojana  .60 — A. G. iz Bazovice 3 — Nekdo iz Opčin, ki je popru n tal tržaško gospodo 2. — Pepo iz Koludrovic* namesto venca na grob naših zadrug
3.	— J. B. iz Šemipbkja i.40 — Nekdo, ki vidi bolje, odkar mu je »Mali list* odprl oči 2.50 — J. G. iz Skednja 1.50 — X Y iz Sežane z geslom: «Za naa ni več uganka — tržaška gospoda in Jadranska banka« 3. — Z. Z. iz Postojne: Živel radikalec Kamienarovie, Idi je dal zadrugam za «aro» «kamen» ne kruha 3.20 — Neimenovan zadru-gar 3.80. J. Sr. iz Mirna 1. Skupaj Kr 26.—. Prej 87.50. Skupaj lir 113.50.
m
Nanca: Dobro jetro, Pepca, kej se ta-ku kislo držiš?
Pepca: E. Nanca, de bi ti vedla moje križe; pomisli si:	gospodinja mi je
dala gor, driigii tedn morem žej proč.
Nanca: Pej zakej?
Pepca: Kukr veš, je bla moja šjora dva mesca, u Benetkah pr ujemi. Snu-či je pršla damu,' me oni nejšla jen me je. an cejt, čakala.
Nanca: <v,i pej si hlia?
Pepca:	Sem šla u činetografo,
jojzesa. ma je blo lepu.
Nanca: Pej kej si matasta, zakej nisi šla n ob -cajtti. daifiu, kadr si vedla, de iina prit damu?
Pepca: Ma ke je blo šaldo lepu u oihetografi, za umret, je blo lepu.
Nanca: Kaku je blo pole, povej, ke sini medi.
Pepca: Šjora je čakala an cajt pr Prtinaji jen pole, ku me je zagledla na štejngah, je zacnla kričat name, Uae mi je zrekla. mata, štupeda, makaka. aždna, prou use mi je zrekla. Kadr je stupla u kambru, je še bolj krčala:	Muša, bruta čiča, guarda
kvanto polvere že pr pavemento e šu mobiljo.
Nanca: Pej zakej nisi mobilju obrisala?
Pepca: Sej ju sem. ane dva bota, še več. tri bote, odkar je šla šjora u Benetke. Ma se mi je utragalo prou usa-ki dan brisat.
Nanca: Ma te je pej žinr /ulovila!
Pepca: Ni blo še kome. Pole je šla h uokni, je odprla škure jen pole je kr-ČH,la ku de bi znorela. Je tekla po pr-tanaju jen ji je kazala: guarda ke pr Mineštra no ši vedi olt.ra tanto šporko.
Nanca: Pej kej. nisi uoken umiila?
Pepca: Ne, sm misnla. de se taku f»’špara koltrine.
Nanca: O ti uboga Pepca, ti; kej bos Mtenla?
Pepca: Še ta tedn bom pr njej. Jii-*'I'e grem pogledat gor gaspudi Gošti-,li kašnu sliižbu.
Nanca: Če ne boš neč nejšla. bomo ile vkep jeskat. Ben, zbugam, Pepca!
Pepca: Adijo, Nanca;
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiii
Razprodajalci dobijo prihodnjič ceke. Prosimo, da na hrbtu čekov **»P«ejo kratek račun, zakaj pošljejo dotčno svoto.
Kal nam z dežele pišejo
Posvetovanje kraških županov.
Na sestanku županov gorenjega Krasa se je sklenilo združiti občine Povir, Lokev, Naklo in Bodik v eno samo občino s sedežem v Divači.
Na sestanku županov občin Štorje, Sežana, Tomaj, Dutov.lje, Skopo, Kopriva, Avber, Štjak, Bepentabor, Zgonik, ki se je vršil na belo nedeljo v Dutovljah, se je sklenilo, da se združijo v eno občino občine Tomaj. Dutovlje, Skopo, Kopriva, A v Lei. Sežana hoče ostati sama, Štorje ne vedo kam, Štjak pa se pr’ vseh | »ogovori h in velevažnih sestankih odlikuje z odsotnostjo. Tam imajo še volilne i-menike za leto 1921 in pilijo ljudsko štetje, in čez eno leto, ko bo že prepozno, se bodo zbudili. Žive v u-panju. da po kraljevem dekretu določene meje ne bodo obveljale in da pridtejo pod Videm.
Sklenilo se je tudi vložiti prošnjo, naj bi bil novi vinski davek uveden šele s prihodnjo trgatvijo.
Razgovarjalo se je o županski zvezi v Trstu in o' likvidaciji deželnega odbora goriškega. Storili se niso posebni sklepi, ker potrebujejo posamezni poročevalci še tozadevnih točnih podatkov. Isti dan so se zbrali županje spodnjega Krasa v Komnu, kjer so se poleg zgornjih predmetov pečali tudi z vprašanjem davčnih poslovalnic, katere bi prevzele doiimč* hranilnice, 0 občinskem zdravniku, živinozdravniiku i. t. d. O poteku in sklepih prihodnjič kaj več.
tominje
Nočni vladarji so v noči 12-13 a-prila ukradli posestniku Janezu Jagodniku kravo v vrednosti 1300 lir. Število sodnij odpravljajo, ko bi jih več kot kdaj potrebovali. — Pomlad se vrača z obilnim cvetjem.
IZ BEŠKE DOLINE.
smo prejeli kasneje še drug dopis o istean predmetu. Dopisnik pravi, da so tatvine umevne v časih, ko ni zaslužka; če pa ga je kaj, se vse zapije. Vračamo se v čase, kakršni so bili pred 50 leti v Bosni, na Liki in. na Turškem. Ponoči si 'nikdo ne upa na pot.
PODGRAD.
Uredništvo je prejelo sledeče pismo iz Podgrada:	«Gospod ured-
nik! Pregarski dopisnik jo je polomi], ko piše v 8. številki o učitelju laščime, češ, da je Lombardo. To ni istina. Piše se Polizzi Salvatore. Toliko v vedenje. Z odličnimi pozdravi Polizzi Salvatore, učitelj — «grozoviti preteipovialec pregarskih ,otrok....» Op. uredništva. Torej kaj jej z resnico?
KOMEN.
Po vsej občini imamo električno razsvetljavo za urade im privatne hiše. Tudi v cerkvi je upeljana. Zaslugo za uvedbo te moderne naprave gre gospodu županu Žigonu lin zlasti njegovemu sinu Joškotu, izvrstnemu tehniku. Vsekakor lep napredek na Krasu!
DOLINA.
Popolo di Trieste, glasilo fašistov-ske stranke, je prinesel pred nekaj dnevi dva neresnična dopisa o občinskem uradu in o šoli v Dolini. Dopis o občinskem uradu, kjer se obrekujejo občinski uradniki, Je nekako' tako sestavljen, da se bere med vrsticami, češ, zapodimo te uradnike in nadomestimo jih s svojimi pristaši. — Dopis o šoli pa se povzpne do krivične trditve, da dolinsko učiteljstvo vzgaja šolske otroke v sovraštvu do Italije. Dolinsko učiteljstvo — o tem smo vsi Dolinčani prepričani — pa se ne bo pustilo kar tako obrekovati. Njegova čast zahteva, da se povzamejo primer-
ni koraki, da se ta neresnica prekliče. V dopisu je tudi rečeno, da smo mi Dolinčani druhal ali tolpa, ki je iskala g. poštarja, da se maščuje nad njim. Ali g. poštar sam zna najbolje, da tukajšnje prebivalstvo ne zasluži tega .lepega naslova. Prihodnjič pa vam1 sporočimo o ‘bogokletnem .načrtu, kako mislijo naš mili slovenski jezik zapoditi iz cerkva v našem Bregu.
GORICA.
Lani se je sešlo 30 mladih fantov, ki so sklenili ustanoviti godbeni krožek. Ti ukaželjni fantje so pod neumornim vodstvom g. Petroviča dosegli zelo lepe uspehe. V tem ža-lostipolnem času je krožek razveseljiv pojav.
POSTOJNA.
Podprefekt je dal pregledati račune naše posojilnice in ker jet ta vsled dejstva, da njene krome vedno niso izmenjane, precej »a slabem, je zahteval, da mora likvidirati. Nia posredovanje g. poslane«. Lavrenčiča in prejšnjega župana, ki sta se sklicevala na garaincijski zakon, se je za enkrat zadeva reSila.
GOSPODMRSTVO.
Istra in Idrija - dva zakladnika Italije.
L V notranjščini Istre koplje družba. »Raša« premog. V pokojni Avstriji, ki je bila zelo bogata s premogom, je bil omenjeni premogokop malega pomena. V Italiji pa, ki je v tem oziru revna dežela, k&r mora vse svoje premogovne potrebščine uvažati iz drugih držav, je premogovnik v Istri prvi in največji. Sedaj kopljejo vsak dan do 500 ton (1 tona je tisoč kilov), a gotovo je, da bo znala Italija zelo dvigniti produktivno silo raškega premogokopa.
2.	S priklojntvijo Idrije, ki je svetovno znano mesto po svojem rudo kopu živega, srebra, je postala Italija najbolj bogata država s to rudo, zakaj ona bo producirala v obeh rudokopih (Idrija in pa gora Amiata v provinci Grosseto) 1800 kvintalov živega srebra na leto.
Naši sejmi.
Dutovlje, 4. aprila.
Prignanih je bilo 278 glav goveje živine, 36 konj ,in pripeljanih 70 prašičev.
.Cene goveje živine za meso do 370 L, za rejo 400—450 L, prešički od 150 L komad in višje.
Kupčija živahna, povpraševanje po blagu veliko, kupcev mnogo.
Sežana, 12. aprila. Prignanih 300 konjev, cena 2000 do 3000 lir. Govedi-
ne 500 glav, ciena 3.50 do 3.70 žive va-ge. Prašičev 100, cena 150 do 200 lir par. Seno 65—70 lir. Na stojnicah je bilo kramarskega bjaga manj kakor marca.
Buje, 28. marca: Volov 220, krav 21, telet 7, konj 21, mul 5, oslov 82, prašičev 167, ovc 27. Gene: volovi 3.50 do 4, krave 2.80—3.20, tefeta 5 žive va#e. Seno 85, slama 35 lir za kvintal.
Pazin, 7. aprila. Volov 189, krar 146, telet 23, konj 17, oslov 49, prašičev 53, ovc 2. Volovi 3.40—4, krave
2.50—3.50, teleta 5.50—6. Osli 250 db 600 lir, prašiči 150—300 lir na glavo. Seno 75—80 iliir za kviintal.
Cene v Istri (zadnjih deset dni).
Belo vino: Novigrad 160—170, Piran 140—160, Izola 190. Buje 180—200.
Črno vino: Novigrad 180—190, Piran 190, Oprtalj 150—180, Izola 200, Buje 200.
Olje: Novigrad 8 ,lir za liter, Piran 7—8, Buje 8—10, Izola 10.
Seno: Buje 60—70, Izola 80, Oprtalj 50—70, Piran 70—85.
Koruza: Izola 96, iBuje 105, Pula U0.
Goveja živina:	Novigrad 2.80—3,
Pula 3.50. Piran 4, Izola 3.50, Buje
3.50—4.
Mleko: Izola 170, Buje 130, Piran 160, Novigrad 160, Pula 140.
Jajca: Buje 45, Izola 70, Krnica 3©, Piran 40—45, Pula 50. •
Drva: Puia 8, Novigrad 12, Piran 11 .lir za kvintal.
Satanski člowek.
**ovest is amerikanskega Življenja.
Za „Mall list" poslovenil Anton Primorec.
VI. Kruti starec.
Lord Wašter je medtem prišel na Vrt. Brednova spalna soba se je nahajala v pritličju in njena odprta okna so gledala prav na ta vrt. Lord je porabil ugodno priliko in skočil skoči okno v sobo. V veliki omari je najel lepo obleko, ki mu je dobro prisojala, par rokavic, ovratnik, ovratnico in cilinder.
<)etrt ure pozneje je zapustil sobo kot velik gospod. Srečal ni nobenega, eakaj vsi so bili zaposleni s sprejemom gostov, šel je skozi čakalnico, kjer ga dremajoči sldga niti, zapazil ni, vstopil v široko dvorano in se polnega! med povabljence.
Hip nato je zapustil dvorano. Ker je imel izredno zmožnost, udomačiti se že v tako tuji hi£i, mu ni bilo težko najti pisarno drja. Bredna. Vedel je, da hrani zdravnik v predalu pisalne
mize ključ od blagajne. Deset minut za tem je Lefer odprl blagajno, vtaknil v žep nekoliko tisoč šter.lingov in se vrnil v sprejemno dvorano.
Ostal je tu le mallo časa; odšel je v o-blačilnico. V hipu je našel z bistrim očesom - pripravno suknjo, ukazal slugi, naj mu jo pomaga obleči in zapustil brez zaprek Brednovo hišo.
Ob desetih zvečer je dospel pred hišo štev. 4 v Gosposki idiei, ki mu jo je nesrečnnik v Brednovi kleti označil kot stanovanje njegove sestre:
— Poizkusimo vstopiti brez šuma — je, mrmral slavni tat Lord Wa-šter - Lefer.
Stopil je še par korakov dalje in se ustavil pred malo trgovino. Ozrl se je: nobenega človeka daleč na okoli.
Naglo je vtaknil vetrih v kjučavnico vrat, odprl, zopet zaprl in stopil skozi trgovino do stopnic. Od tu se je po-vspel nad postrešje in skozi njena okna na streho: Bil je to eden pači nov vdreti v hiše, ne da bi ga kdo zapazili.
Kot mačka se je plazil od strehe na streho in ge ustavil na oni hiše štev.
4.	Pristavil je uho na dimnik in poslušal. Sreča mu je bila naklonjena; glasovi, so. prihajali do njega. Posameznih besed ni mogel razločevati, a iz glasu je spoznal, da se nekdo spodaj močno krega.
Slekel je kožuh in odložil cilinder in ju vrgel v neko lino. Nato fee je kot dimnikar spustil po dimniku navzdol. Priplazi® se je na ta način do u-gasle ogromne peči, s širokimi z že-lezjem prepreženimi vratci. Take peči (kamini) so zdaj le spomini na .stare čase, zakaj r vseh amerikanskih hišah je napeljana parna kurjava.
Iz svojega skrivališča je Lefer objel z očesom vso šobo.
Pri mizi, le tri korake od peči, je sedel na usnjatem naslanjaču mrk starec, katerega obraz je bil čudno podoben roparski ptici. Pred njim je na kolenih klečala mlada deklica in prosila z dvignjenimi rokami:
— Ne bodite kruti, ne puščajte mojega brata trpeti v kraju trpljenja! Vrnite mi brata, rotim vas !
— Norcem je dobro v bolnišnici!
— Moj Bog! Če bi moji starši videli iz grobov, kaj se godi z njihovimi o-troci!
— Tvoj oskrbnik sem! Če ne jenjaš tarnati, bom smatral za znorelo tudi tebi in mislim, da ima doktor v svojem zdravilišču še dovolj sob na razpolaganje!
— D&, pošljite me v norišnico, bom vsaj blizu svojega brata in ne bom več gledala ne vas, ne vašega nečaka, ki mi ga hočeti vsiliti za moža. Nikdar, nikdar vas ne bom ubogala!
— Premagal bom tvoj odpori
Tedaj se je deklica1 nenadoma dvignila!
— Nebesa mi bodo pomagala, ker pravica je na moji, strani.
— Požvižgam se iz tvojih nebes!
Deklica je odšla in tudi starec m
je umaknil v sosedno sobo.
Lefer je brez velikih težav izpahnil železje, ki je zapiralo kaminovo odprtino. Brez ropota, s spretnostjo, ki je bila skrivnost njegovih uspehov v nevarnih dogodivščinah, je odprl vrata sobe, kamor je bil vstopil starec.
S&.7'Sph*#' ^
3S flops&j
* creiiderj
e gjkia gararaia.
TRDI OREHI
Sodnik: Pripovedujte, kako je prišle do pretepa.
Obtoženec:	Najprej je prišlo do
zmerjanja.
Sodnik: Kdo pa jo,začel zmerjati? Obtoženec: Sosed Sub&n, nobeden drugi! On mi je rekel «ti osel«, ker »etn ga okloftal.
/
Po širokem svetu.
Pošteni najditelj in pozabljiv zgu-bivec. V neki dunajski gosposki- re-1 stavraciji je neki gospod kosil. Ko je ' odšel, je pozabil vzeti seboj zavojček. ' Gez nekaj ur se je na to spomnil in sc vrnil v restavracijo. Stopil je k garderobi, kjer je bil opoldne odložil suknjo i,n klobuk in, kakor, je mislil, tudi zavojček. Garderobist ni vede! nič. Preplašeni gospod pre v sobano, kjer je bil kosil in popraša natakarje. In čez pol minute prinese natakar iz prvega stopnišča zavojček, ki ga je bil našel na stolici poleg mize. pri kateri je gospod obedoval. Natakar se jc spomnil, da je res ta gospod tisti, ki jo opoldne pozabil paket in zato mu ga je vrnil. Presrečni gospod ni mogel dovolj zahvaliti natakarja. Odprl je zavojček in pokazal tri prekrasne dragocenosti: damske biserne verižice z briljanti, ki jih je bil dal predelati pri zlatarju. Gospod je pogledal denarnico in ko je spričo natakarjev dognal1, da ima pri sebi samo 50 tisoč kron, si je skrbno napisal ime natakarja, ki da ga hoče pošteno nagraditi. Minilo j'e 70 dni, toda o gospodu ni sluha me duha. In vendar je znašala vrednost zavojčka vsaj 400 milijonov kron, to je 140 tisoč lir. Ta je pošteno vrnil, drugi pa nepošteno zarinil. Natakar, ki je mejtem postal brezposeln, zasleduje gospoda.
NAlA POŠTA.
Sicaiola. Pritožbe imamo, da 'naročniki, ki spadajo pod pošto Sicclo-le, ne dobivajo lista. Še danes bomo na primernem mestu spregovorili, zakaj red mora biti ina pošti, &£<mi> p<a so uradniiki platani?
BISTRICA-Nekdo je naročil list ped riiaslovom I. Toimčič,- ni pa obenem naznanil hišne štev. Zato pošta dosledno vrača list. Doti-čnik naj se oglasi.
Cene oglasov: za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratra objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od sto, pri 52 kratni 30 od sl,o popusta.
Tisk. 8. Spaml r Trstu.
Pozor* gospodinje l
Dnevno sveža žgana kava se dobi v trgovini
R. Nardin • Gorica
Via S. Giovanni 10 Razpošilja se po pošti. Najboljše vrste.
Ertms 5h ^o-dma-tja plačujem vtd-no dve,- stotinki dražje nego drugi kupci. Kupujem tudi zlato, srebro in : lati n- — Trst. Via Pondares 6. I.
Peienko Fcrd. Trii —Soala Belve. dere 1, priporoča svojo staroznanc žganj arij o. Ima na razpolago maj boljše likerje.
Eai • EvJIc-i ex Mart', Ri\ia'Grumu-la 2, tik jugoslov. konzulata, priporoča svoja najboljša vina, Drcherjevc pivo in mrzla jedila.
zlato in brilante pl .6 ^ več kot * vsak dru«i: PERTOT, via S. Francesco 15 drugo nadstropje.
RIIFFFT (ex stP!’u) v Tps,u v|« xxx ot-
UUI I L. I tobra 19 najboljša vina, pivo, vsak čas mrzla in gorka jedila.
IVAN MICHEUC9CH
Trst via S. Francesco 10.
kupuje staro železo, lito železo, medenino, beker in druge kovine, stare nerabljive stroje in kotle in vse plačuje po višjih cenah kot vsak drugi grosist.
Kakor v pravljicah.
18. aprila si dal na Dunaju za kilo govedine 26.000 kron, za kilo svinjine 36.000; za 1 jajca 5000 kron, za i kg krompirja 700, 1 kg zelja 2900, i kg hrena 12.000, 1 kg jabolk 2000, 1 kg rozin 42.000, 1 kg masla 70—80.000, 1 kg moke 6800, 1 kg fižola 5000 kron.
Vinska razstava se bo vršila v i Gurihu od 2. do 10, junija- Obsegala bo deset oddelkov za italijanska vi-wa; od teti, je eden pridržan za tirolska vina. Tirolski kmetje, ki se nahajajo v istilhj razmerah kot naši, »e udeležijo v velikem obsegu razstave. To jim jei omogočila njih trdna Kmetska zveza.
Kmečka sveža za Tirole je poslala osem: članov na vinski teden, v Milan (16. — 21. aprila). In pri nas? Vinogradniki, organizirajte se, dokler je čas! V vsaki občini naj se ustanovi skupina Kmetske •zveze.
Cene v Gorici.
Maslo 16—18 lir, mleko 1.20—1.40, jajca 40—50 stot.; šparglji 4—5 lir kilo, Česnik 0.80—1.20, broklji 0.30-0.40, čebula 0.60—0.80, navaden fižol 1.80 do 2, koks 3—3.20, krompir 0.60—0.70, nori. grah 3.20—3.40, peteršilj 0.60 do 0.80, špinača 0,30—0.40; jabolka 1.20 do 2.40, orehi 2.40—3.20. suhe češplje 3.20—3.60.
Valuta.
Dne 18. t. m si v Trstu dobil ali diaJ:
za 100 avstrijskih kron stot 2.80 do stot 3.10
za 100 dinarjev 20^-21 lir za 100 neinškilh! mark 9 stot. m 100 čeških kron 60^ lir, za 100 franc, frankov 133-134 lir, aa 100 švicarskih frankov 368 lir. 2a 1 dolar 20-2034 lir, ut - angleško šterlino 9334 lir. .
Urejuje Domen. — Oreh št. 14
		R	0	n	5	e	
N	0	v	a	k	i		\
.		Č	e	P	0	v	a n
		B	r	a	n	i	c a
	P	0	v	i	r		
			C	e	r	k	n o
R	i	h	e	n	b	e	r k
Š	t	j	a	k			
		M	e	d	a	n	a
V	i	P	0	1	ž	e	
D	r	e	ž	n	i	c	a
	P	r	O	s	e	k	
	K	a	t	i	n	a	r a
Po vseh teh			vaseh		pričakujejo		
vršitev Mussolinijevih besed. Kakšnih? Nagrada 8 lir.
Oreh št. 12 se bero počez in navzdol: Ščinkovec, Barkovlje, polovnjak Strlo ga je 12 oreharjev. Izžrebani Franc Hvalič na Vogrskem pri Gorici dobi po pošti 10 lir.
Rešitev ugank v 8. številki. 1. Med rojstvom in smrtjo. 2. Nobenega več
3.	Ce oblečeš levo rokavico na dame' roko. 4. Če jih večkrat pelješ.
Uvozna in izvozna tvrdka
Oeliisio S tenis
Skladišča: TRST, V. Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje
opozarja na novodošle velike partije steklenine, porcelane, emailirane kuhinjske posode, najrazličnejše šipe v originalnih zabojih in opletene češke steklenice
po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora.
Hafvsčia Zaloga Pohištva na Goriškem
Anton Breščak
Sorica,Via Carčuccl 14. 'ViaC. Pavetti 3.
SOLIDNA KOMPLETNA SPALNA SOBA ZA LIR 1000
V zalogi ima v veliki izberi železne postelje z žimnicami vred po zelo nizki eeni — Prvovrstno blago BLAZINE (volnene, žimnate in i* morske trave) od L. 60 dalje. Sloveča tvrdka — poštene cene. CENE BREZ KONKURENCE.
Poljedeljci,
če hočete dobro obdelati vaša polja, kupite:
plug št.	5 težak 70	kg	za	.-310 lir
„	„	6	„	76	„	„	350 „
„	„	7	»	84	»	„	870 „
»	y>	8	„	94	„	„	395 „
Ing. RIGHI & VIDOVICH, TRST (8) Via Sanita 8 (vogal v. Porporella)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiinii
KONC. ZOBOTENNIK
R. COVACICH
prejema od 9-13 in od 13-19
Trst, Via Valdirivo 33
(nasproti kavarne „$toma“)
Občutni poviški cen žveplenastega olja, ki so nastali vsled velikih nakupov v Ameriki, so povzročili, da je sedaj cena mila VCfC&G PUPO enaka oni znanega rumenega mila „Superior‘‘.
Vsled tega priporočamo našim odjemalcem in ▼ prvi vrsti VSeill pefiCa!1% dat rabijo toliko za pranje kakor tudi za vsako domačo rabo razven mila Verde Puro tudi naše rUfflGnO milO SlipeHOr.
Superior Tenderl
P ] ^iniiiiMiMiMrwwBramBnnMmniinirriiii iiiiiiiib uh m n mi mn mtm ■■■■■■ m im ■■
je zajamčeno pristno milo, ki Giadkri $11$ S neoporečno vsako drugo milo.