PRIMORSKI DNEVNIK
PttStmna plačana v gotovini /i , rA •.
*bb postale i gruppo L,ena 5U lir
Leto XXm. St. 64 (6648)
TRST, petek, 17. marca 1967
GLASOVANJE V POSLANSKI ZBORNICI IN V SENATU
proti
Levica socialistov ni glasovala resoluciji KPI o Federconsorzi
V senatu so odobrili zakon o progresivni obdavčitvi delnic - Ostra razprava o obdavčitvi premoženja Vatikana - Poziv CGIL ostalima sindikalnima organizacijama za razpravo o sindikalni enotnosti
RIM, 16. — V poslanski zbornici se je zaključila razprava ® Federconsorzi, tako da je večina zavrnila resolucijo komunistov s 315 glasovi, za resolucijo pa je glasovalo 226 poslancev.
Vendar ni zanimiv ta rezultat,------------------
~.je bil že predviden, temveč
dejavnosti pa Je minister mnenja, republike in je obiskal papeža, kas-da je bil že narejen osnovni korak neje pa je odpotoval ponovno kot z ustanovitvijo AIMA Glede osta- | gost italijanske države v Neapelj.
1 lega je mogoče, po mnenju demo- j	-----------
dejstvo, da je 14 poslancev PSU Javno izjavilo, da ne bodo glasovali proti resoluciji komuni-Btov, češ da vsebuje iste zahte-Ve> kot so jih vedno postavljali Sooialisti.
Dopoldne se Je sestala namreč Jkupina štirinajstih poslancev, v "tienu katerih je Lombardi poslal predsedniku socialistične skupine jetriju pismeno izjavo, da ne »bo-vo prisostvovali glasovanju o reso-luciji o Federconsorzi«, Ker ni bil ®9rejet predlog, da se glasuje o 6ncialistični resoluciji. Zato ne morejo sprejeti zavezništva s KD in z vesnico v nasprotju s KPI, ki v bistvu ponavlja socialistične zahteve o reformi Federconsorzi, in gle* ye česar se stranka ni obvezala ter Je popolnoma svobodna.
To pismo in stališče štirinajstih Poslancev Je imelo takojšnje posledice. Sestala sta se predsednik so-
lunilllllllllll„llllltlllllllllllllllillllilllllltllmiillllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllll
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Tri smrtne žrtve neurja v Makedoniji
Del Skopijo je v temi zaradi pomanjkanja električnega toka ■ Dve žrtvi prometne ne-Zasuti rudar v premogovniku Kreka
Anglija znižala obrestno mero
kristjanskega ministra, malo napraviti in je treba samo izvajati u-strezne ukrepe v okviru načel petletnega načrta vzporedno z evolucijo kmetijstva in med drugim vključiti nove člane, okrepiti avtonomijo konzorcijev ter rešiti nekatera Vprašanja vodstev in povezanih družb.
V razpravi niso bili komunistični . tijstvo Restiva, ki je ločil celotno , in psiupovski poslanci povsem za- I stotka, tako da znaša sedaj obrest-vprašanje na dva dela. Najprej gre j dovoljnl z izjavo ministra glede j na mera 6 odstotkov. V sedmih za pretekle obveznosti, ki se sedaj | obračunov, češ da Je bil presplo-1 tednih Je to že drugo	znižanje
cialistične stranke Nenni in predsednik poslanske skupine Ferri. Ferri je pozneje izjavil novinarjem, da se bo jutri sestala socialistična poslanska skupina, ki bo razpravljala o tem vprašanju, ki spada v njeno pristojnost.
Razprava o Federconsorzi se je pričela z govorom ministra za kmeti “..............................
ne bodo mogle več ponoviti, ker so j šen in da ni navedel podrobnosti v okviru obveznosti evropskega ■ o načinu izvajanja obračunov. Po-
skupnega tržišča nastali drugačni objektivni pogoji in ni več mogoče govoriti o državnih odkupih. Glede obračunov je ponovil že znane teze o obračunih, ki jih bo izdelalo računsko sodišče, pri čemer pa je skušal dokazati, da ne gre za tako velik obseg, češ da so številne obračune že izdelali.
Glede osnovnega vprašanja demo. kratizacije ustanove in ločevanja Javno koristnih funkcij od zasebne
vsem negativno pa so ocenili drugi del izjave, ki se nanaša na demokratizacijo Federconsorzi.
Renato Colombo je v imenu socialistov napovedal nasprotni glas komunistični resoluciji. Nato je de-
Jdei izfaveP0"° nana^na obm ga stan^ v finanMh ^ogih pa čun. Glede drugega dela ‘pa je mne- ugotavljajo, da ponovno znižanje
Nesoglasja o ESI med SZ in Avstrijo
MOSKVA, 16. - Astrijski kancler Josef Klaus je odpotoval nocoj iz Moskve v Leningrad. Spremlja ga podpredsednik sovjetske vlade Nikolaj Tihonov. Klaus bo obiskal tri Sovjetska mesta. Pred povratkom na Dunaj se bo znova pogovarjal s so vjetskimi voditelji.
V političnih krogih prevladuje vtis, da se stališče Avstrije in Sovjetske zveze glede odnosov med Avstrijo in skupnim tržiščem ni menjalo. Klaus je danes med predavanjem v domu znanstvenikov v Moskvi izjavil, da bo Avstrija nadaljevala pogajanja za sporazum z evropskim skupnim tržiščem. Dodal je: «Skup-no tržišče je politična in gospodarska stvarnost, ki se ne more mimo nje. Zagotavljam vam, da avstrijska vlada ne podcenjuje važnosti avstrijske nevtralnosti in proučili smo vse pravne plati našega sporazuma s skupnim tržiščem v zvezi z nev-tranostjo. Naši pogovori v Bruslju , :,s prav gotovo ne bodo zaključili LONDON, 16. — Angleška banka j neskladno z avstrijsko nevtralnost-je danes javila, da je znižala o-1 ' » Klaus je pripomnil, da je Av-brestno mero za drugega pol od- strija svobodno sprejela nevtralnost
leta 1955 in prevzela odgovornost, da sama tolmači obseg in pomen te trajne nevtralnosti. Gre med drugim za oboroženo nevtralnost in Avstrija zahteva, naj ji države, ki jamčijo njeno nevtralnost, priznajo pravico imeti obrambne izstrelke zem-lja-zrak.
Kosigin pa je v svoji zdravici med kosilom na avstrijskem poslaništvu izjavil, da Sovjetska zveza želi, da Avstrija ostane nevtralna v skladu z državno pogodbo, ter da sovjetska vlada nasprotuje vsem gospodarskim in vojaškim blokom.
obrestne mere. Predstavnik banke je izjavil, da Je šterllng po zadnjem znižanju obrestne mere ohranil svojo trdnost, in to opravičuje nadaljnje znižanje obrestne mere.
Sklep angleške banke so ugodno sprejeli kot znak o koncu izjemne-
obrestne mere še ne pomeni zmanjšanje nadzorstva nad gospodar-
V torek zvečer so prenesli posmrtne ostanke predsednika Kennedyja iz začasne grobnice v novo grobnico na istem pokopališču. Ob tej priložnosti je bil na pokopališču kratek privaten obred, kateremu so prisostvovali predsednik Johnson, Jacqueline Kennedy, senatorja Robert in Edward Kennedy in drugi člani družine. Na sliki: od desne proti levi: Edward Kennedy, Jacqueline, neki funkcionar, Johnson,
Robert Kennedy in njegova žena
sreče
(Od našega dopisnika)
, BEOGRAD, 16. — Posledice velika neurja, ki je predsinočnjim 8*Jelo Makedonijo, še niso odstranjene. Se vedno so mnogi kraji, posebno v zahodnem delu republi-**> brez električnega toka in telefonskih zvez, tako da je onemogo-<eno normalno življenje in delo gospodarskih organizacij. Z elek-'flčnim tokom so redno oskrblje-M samo Bitolj in Prilep, ki dobi-*ejo tok iz Grčije, zatem kraji v p°logu, Resen, Ohrid in Struga, ki *° povezani z električno centralo ^lobočnica. Vsa ostala mesta Ma-"Sdonije dobivajo samo omejene kocine toka iz Srbije, tako da so nekateri deli Skopja v temi Zaradi polomljenih telefonskih Orogov so prekinjene telefonske zve-Skopje-Tirana, Skopje-Debar in "kopje-Ohrid. Zaradi tega ni mo-®°če dobiti prave slike stanja na cestah. Po nepopolnih vesteh je za-**di snežnih zametov neprehodnih cest, med katerimi Gostivar-Mavrovo-Debar, Gostlva-Kičevo m Bltolj-Ohrid. Neurje Je na cestah Mesenetilo več avtomobilov, ki so Obtičali v snegu. Med njimi sta ‘bdi dva avtobusa, ki sta včeraj zJutraj s potniki odpeljala iz Debra ®ceko Mavrova proti Gostivaru. pomoč so poslali enote JLA. Neurje Je v tem kraju zahtevalo Mdi ljudske žrtve. V vasi Bozovce ' tetovskem okraju je snežni plaz * neki kmečki hiši ubil dva otro-in poškodoval dve ženski. Spri-nevarnosti novih snežnih usadov iz najbolj ogroženih hiš prebl-vaistvo preselili.
V hudi prometni nesreči na cesti ®«Ograd-Skopje pri Aleksiču sta iz-Kllbila življenje dva zahodnonemška pavijana iz Stuttgarda, ko je njun *Mercedes» z veliko hitrostjo uda-JfJ ob ograjo mosta. Z njima potujoča tričlanska grška družina je huje poškodovana in so jo prepeljali v bolnišnico v Aleksinac. Iz Kodu Poročajo, da je v jašku Moluhe premogovnika Kreka danes usad premoga zasul rudarja Sadika Bureka. ^JJub takojšnji intervenciji reševal-mh skupin, ki je takoj pričela z Odkopom, je le malo upanja, da J® ponesrečeni še pri življenju.
B. B.
v podnajem jugoslovanskim gostinskim podjetjem in turističnim organizacijam.
lede drugega dela pa je nja, da je minister navedel samo nekatere ukrepe in ne vseh, niti bistvenih, ki jih zahtevajo sociali-1 stvom. sti. Colombo je zaključil, da socia-1
listi ne nameravajo dopustiti, da ...........Iimiiui.m.......liiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniii.milim.....................................................................mi...Umi...........................milim...min.....I.....
se rešitev tega vprašanja zavleče, I	v „
mrrreš?vajnVmebnhr^,nLvTr^ 1	LODGE IZKLJUČUJE SPORAZUM V VIETNAMU	l	NA POBUDO TRŽAŠKIH SLOVENCEV
kupe.
Med zadnjimi je spregovoril še! liberalec Bignardi, ki je sporočil, j da bo njegova skupina glasovala I j proti komunistični resoluciji. Jutri I bo poslanska zbzornica glasovala o | zadnjih treh členih petletnega gospodarskega načrta in bo verjetno tudi odobrila načrt v celoti.
I V senatu se je prav tako z glaso-! vanjem zaključila razprava o zakonskem odloku, katerega so spremenili v zakon, o ponovni uvedbi progresivnega davka na delnice. Za zakon so glasovali socialistični in demokristjanski poslanci, vzdržali so se poslanci KPI in PSIUP, proti pa so glasovali liberalci in misini.
Petnajst obsojenih na procesu «Aspida»
ATENE, 16. — Atensko vojaško sodišče je obsodilo danes 15 grških častnikov na zaporno kazen od dveh do 18 let pod obtožbo prevrata in veleizdaje. Častniki so bili zapleteni v tako imenovano zaroto «Aspida» (ščit), ki je imela namen zrušiti vlado. Drugih 13 častnikov je sodišče oprostilo.
Johnson določil nove ogromne izdatke itai. penkiub in slovenščina
m m	v italijanski televiziji
za nadaljevanje vojne v Vietnamu
Osnovna bitka se je vnela okrog šestega člena, ki predvideva oprostitev plačevanja davka za dobrodelne, vzgojne, znanstvene in sorodne ustanove, pri čemer gre v pretežni meri za premoženje Cerkve. Komunisti so zahtevali popravek, ki pa je bil zavrnjen med tajnim glasovanjem s 158 glasovi proti 96, pri čemer je bila dosežena tako visoka večina s podporo liberalcev in misinov.
Preti je v svoji izjavi obširno razpravljal prav o tem členu in je dejal, da so na osnovi člena 151 enotnega besedila zakona o neposrednih davkih verske ustanove izenačene z dobrodelnimi ustanovami. Glede davkov, ki bi jih moral plačevati Vatikan, pa je ugotovil, da gre za drugo državo in da je treba urediti
Nadaljujejo se spopadi na raznih področjih - Ameriško poveljstvo delno priznava velike izgube
Na razpravi, ki se je bila začela 14 novembra, so zaslišali nad 200 | ^seTv^ikanomJ." Osebnim'Z
konom, katerega so predlozdi parlamentu. Gre torej za dvojno izjemo pri vatikanskem premoženju.
prič. General Grivas in bivši minister za obrambo Garufalias sta sodišču izjavila, da je pri zaroti sodeloval tudi sin bivšega predsednika vlade Andrej Fapandreu. Garufalias je sporočil sodišču tudi načrt, ki je določal, da bi v letu 1985 zarotniki prevzeli oblast in aretirali kralja ter nekatere generale in ministre. Načelnik glavnega štaba oboroženih sil in bivši predsednik vlade Papandreu pa sta izjavila, da je bil sedanji proces »mahinacija)), ki jo je organizirala desnica, zato da udari po pristaših Pa-pandreuja. Večina prič, ki so jih zaslišali, so izjavile, da take zarote sploh nikoli ni bilo.
Parlamentarna komisija za pravosodje je sinoči zavrnila zahtevo, naj se Andreju Papandreju In Paulu Vardinojanisu odvzame parlamentarna imuniteta. Proti odvzemu imunitete so glasovali poslanci zveze centra in poslanci EDA
SAJGON, 16. — Ameriški poslanik v Sajgotnu Cabot Lodge, ki bo v kratkem zapustil Saj gon, je izjavil časnikarjem med drugim: «Oni ne morejo zmagati, mi ne moremo zgubiti, toda nismo še zmagali.« Lodge je izjavil, da odhaja iz Sajgona ((izključno iz osebnih razlogov« in
V tej zvezi je Preti tudi navedel podatek, da so znašale leta 1965 di-\ldende, ki so jih prejele vatikanske družbe, 3 milijard: 262 milijonov lir in da bi torej dosegel davek 30 odstotkov približno milijardo lir.
Danes je dve uri in pol zasedal ministrski svet, ki je razpravljal o številnih manj pomembnih zakonskih načrtih in dekretih, ki so jih predložili ministri Taviani, Colombo, Tremelloni, Gui, Mancini, Resti-vo, Spagnolli, Andreotti, Pastore, Tolloy in Fanfani.
Vsedržavno tajništvo CGIL je pozvalo ostali dve sindikalni organiza ciji, da se nadaljujejo razgovori o sindikalni enotnosti, pri čemer ugotavlja, da ne bo težko priti do te obnovitve, ker je tajništvo CGIL že nekaj podobnega predlagalo.
Švedski kralj je danes zaključil uraden del obiska pri predsedniku
da za sedaj nima nobenega točnega načrta. Nato je izjavil, da zapušča svoje mesto «v popolnem prepričanju, da je ameriška politika v Vietnamu pravilna«. Pripomnil je, da se «stanje stalno boljša, čeprav je treba še mnogo storiti«.
Lodge je tudi izjavil, da je program »pomirjenja na podeželju« še vedno nezadovoljiv, čeprav so ((znatno napredovali«. Glede vojaškega stanja je Lodge izrekel prepričanje, da se vojna ne bo končala s klasično diplomatsko konferenco, temveč s postopnim zmanjšr/njem bojev, dokler ne bo več vojne, temveč samo »teroristična kampanja«.
Ameriški vojaški predstavnik je danes izjavil, da je skupina partizanov napadla neko ameriško enoto. Trdil, je, da so partizani prihajali s kamboškega ozemlja. Deset ur po začetku bojev, so ti še trajali. Ameriški oddelek je prispel s helikopterji in pristal poldrugi kilometer od kamboške meje in tedaj so ga osvobodilne sile napadle.
Ameriški strateški bombniki so preteklo noč izvršili štiri napade na področje na meji med Severnim in Južnim Vietnamom. Po poročilih a. meriškega poveljstva sta bila včeraj sestreljena dva ameriška bombnika med napadi na Severni Vietnam. Včeraj so ameriški bombniki izvršili 92 bombnih napadov na Severni Vietnam.
Ameriško poveljstvo Je sporočilo, da so ameriške sile zgubile v preteklem tednu 1075 mož med mrtvimi, ranjenimi in pogrešanimi. Poročilo pravi, da Je v istem času bilo
v vrstah osvobodilne vojske 1407 mrtvih, v sajgonski vojski pa 262. Med civilnim prebivalstvom so bili 103 mrtvi. Ameriško poveljstvo Je tudi sporočilo, da Je število ameriških vojakov v Vietnamu narastlo na 423.000, t. j. 5 tisoč več kakor prejšnji teden.
Enote osvobodilne vojske so danes obstreljevale s topovi ameriško ladjo «Conqueror», ki Je plula po reki Sajgon, 20 kilometrov jugovzhodno od prestolnice, šest izstrelkov Je zadelo ladjo, ki pa Ji je kljub temu uspelo priplutl v sajgon-sko pristanišče.
Predsednik Johnson Je podpisal danes poseben načrt zakona, ki pooblašča nakazilo izrednega zneska 4.548 milijonov dolarjev za vojno v Vietnamu v tekočem poslovnem letu. Predstavniška zbornica pa je odobrila načrt zakona, ki določa še drugih 12,2 milijona dolarjev za vojno v Vietnamu.
iiiiiiiiiiniiiniHUliiiiimmiiniiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiHiiiiiitiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiii
ŽENEVSKA KONFERENCA
za
Nikezic obišče Belgijo
Fred novim zakonom o najemu stanovanjskih hiš za tujce
BEOGRAD, 18. — Državni tajnik JB zunanje zadeve Marko Nikezlč na vabilo belgijskega zunanjega Ministra Pierra Armella od 4. do " aprila uradno obiskal Belgijo.
. Tuji državljani bodo najverjetneje letos lahko vzeli v dolgoletni jMjem enostanovanjske hiše. To je M*Vost predloga zakona o spre-Mambah in dopolnilih zakona o Mometu s stavbami in zemljo, ki je danes sprejel odbor za ko-Munaina vprašanja zveznega sveta ^zne skupščine. Pravico dajanja fMnovanJskih hiš v najem tujcem b°do imele samo delovne organiza-Mje m družbeno - politične skupiti in to najmanj na pet in naj-"fč na trideset let. Tujci, ki bodo j^ell v najem enostanovanjske hi-bodo lahko v mesecih, ko jih **• bodo uporabljali, dali prostore
Predlogi delegata ZAR protijedrsko pogodbo
Švedska znanstvenika o cčistfo jedrski, bombi
ŽENEVA, 16. — Voditelj egiptovske delegacije je na ženevski konferenci poudaril, da se ZAR zavzema za tako pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, ki naj vsebuje določbe, ki ne bi dopuščale nobenega izbega. Egiptovski predstavnik je naštel glavna načela, na katerih bi morala sloneti pogodba. Ta načela so: 1. Pogodba ne sme potrditi monopola za razvoj energije v miro ljubne namene v rokah velikih držav. 2. Ne sme predstavljati ovire za razvoj nejedrskih držav na sektorju jedrske energije v izključno miroljubne namene. 3. Razvoj jedr ske energij-- v miroljubne namene mora preprečiti vsako širjenje jedrskega orožja.
Kar se tiče spora o jedrskih ekš-plozijah v miroljubne namene. Je egiptovski delegat predlagal, naj po godba določi, da bo mednarodna a gencija za atomsko energijo odgo vorna za nadzorstvo in za uporab
ljanje jedrskih eksplozij za razvoj miroljubnega raziskovanja v vojaško nejedrskih državah. Poleg tega naj pogodba obvezuje jedrske države, da bodo dajale material za te eks plozije nejedrskim državam brez političnih pogojev.
Egiptovski delegat je dalje izjavil, da pogodba ne bi smela biti sama sebi namen, temveč bi morala biti povezana z jedrsko in s splošno razorožitvijo. Poleg tega bi morala jasno določati ravnotežje med obveznostmi jedrskih in nejedrskih dr žav ter določati jasno odgovornost velikih držav, ki bi morale podpisati izjavo, s katero se obvezujejo, da bodo začele postopek za nadzorstvo nad jedrskim orožjem.
STOCKHOLM, 16. - Švedska jedrska znanstvenika Anderson ir) Holmberg sta izjavila, da se jima zdi, da sta odkrila način za zmanjšanji radioaktivnih padavin pri je drskih eksplozijah Pripomnila sta,
da ni moč reči za koliko odstotkov bi se te padavine zmanjšale, toda njuna teorija temelji na kemijskih dejstvih in bi lahko pripeljala do popolne ali skoraj popolne odprave padavin.
Metoda, ki si jo zamišljata Anderson in Holmberg, sloni na uporabljanju posebnih snovi pri izdelovanju jedrske bombe. Anderson je izjavil, da vključitev teh snovi po-izroči, da se radioaktivni ostanki dvigajo, namesto da bi padali na zemljo. Ko prispejo zelo visoko, začenjajo radioaktivni delci padati na zemljo, toda med padanjem zgubijo vso ali skoraj vso radioaktivnost.
PREISKAVA V NEW ORLEANSU
Russa so hipnotizirali mod zasliševanjem
NEW ORLEANS, 16. — Pred o-krožnim sodiščem v New Orleansu se nadaljuje zasliševanje Russa. Na vprašanje branilcev Shawa Je Rus so izjavil, da ga je med zasliševanjem v uradu državnega pravdni-ka Garrisona hipnotiziral dr. Es-mond Fatter. Garrison Je pojasnil, da je Fatter sodelavec v uradu državnega pravdnlka. Russo je Izjavil, da ga Je dr. Fatter hipnotiziral trikrat, toda nikoli med sedanjim zasliševanjem. Pripomnil je: »Dr. Fatter mi Je postavljal vprašanja in me pozval, naj se spomnim nekaterih stvari.« Nato ga je advokat Dymond vprašal, ali mu Je dr. Fatter kaj rekel. Russo je odgovoril: «Rekel mi je, naj se popolnoma sprostim, da ne bom utrujem In naj se nasmehnem«. Zatem mu Je rekel: »Spomnili se boste vsega.« Hipnotiziral ga Je v času od 24 februarja do 13. marca.
Advokat Dymond je Russa dolgo spraševal o sestanku na domu Fer-rieja in o vsem, kar je bil Russo izpovedal, in ga je skušal spraviti v protislovje.
Med današnjo razpravo Je bila tu. di v drugi dvorani razprava v zvezi z atentatom v Dallasu. Na tej razpravi so pozvali pred sodišče advokata Deana Andrewsa ki ga je bil že prej zaslišal Garrison, ter neko drugo osebo z imenom Gor-don Novelle. Državni pravdnik Garrison pa je odredil zaslišanje Jamesa Lewallena, ki Je bil prijatelj Ferrieja.
SOFIJA, 16. — Danes' so Javili, da bo prvi tajnik KP Poljske Go-niulka prišel na uraden obisk v Sofijo, kjer bo podpisal pogodbo
Ljubezniv odgovor na tovariško pi. smo slovenskega centra PEN kluba
Bonn konec junija ali v začetku julija. Von Hase je izjavil, da se bosta Kiesinger in Johnson sestala proti koncu poletja ali v začetku jeseni. Predstavnik ni hotel govo riti o vsebini pisma, ki ga Je John. son poslal v začetku tedna Kiesin-gerju.
Bonska vlada je pred bližnjim sestankom, ki bo v ponedeljek v Wa-shingtonu, v zvezi s stroški za zavezniške čete v Zahodni Nemčiji, sklenila sprejeti velik del ameriških zahtev ali pa predlagati kompromisno rešitev.
Podtajnik za informacije von Ha. se Je izjavil, da bo bonska vlada sporazumno z zvezno banko kupila ameriške zakladne vrednotnice za 500 milijonov dolarjev vrednosti kot jamstvo za financiranje ameriških čet v Zahodni Nemčiji in za olajšanje težav ameriške plačilne bilance. Ameriške čete v Zahodni Nemčiji stanejo približno 700 milijonov dolarjev letno
Kar se tlee plačil Veliki Britaniji, je zahodnonemška vlada pripravljena plačati poleg 250 milijonov mark, ki se je že obvezala še drugi znesek, ki bo verjetno znašal 200 milijonov mark. Britanska vlada pa zahteva, naj Bonn krije vse stroške za vzdrževanje angleških vojakov v Nemčiji, ki znašajo 850 milijonov mark (nad 200 milijonov dolarjev).
LJUBLJANA, 16. — Kot poroča tukajšnje «Delo», se je slovenski center PEN kluba v zvezi z akcijo tržaških Slovencev, da bi kazalo spregovoriti tudi o vsaj minimalnem deležtj. slovenščine v oddajah italijanske te levizije, obrnil v tem smislu s tovariškim pismom na italijanski PEN klub v Rimu. Slovenski center je na to pismo prejel ljubezniv odgovor, v katerem je rečeno, da bo predstavnica rimskega centra PEN na prvi prihodnji seji ustrezne komisije govorila o slovenskem predlogu glede jezika slovenske manjšine v italijanski televiziji. Hkrati so tudi pozitivno sprejeli pobudo za srečanje slovenskih in italijanskih pisateljev in intelektualcev glede siceršnjega širšega dialoga o aktualnih vprašanjih v Ljubljani.
Sukamo
«prcds€dnik brez oblastb
DŽAKARTA, 16. — Indonezijski minister za Informacije je na tiskovni konferenci izjavil, da Sukamo ni več predsednik indonezijske republike, toda vlada ga ima za sedaj za »predsednika brez oblasti«.
Zatem je minister izjavil, da Je
Sukamo prost ter lahko gre v Džakarto ter potuje po državi, če mu bo njegovo zdravstveno stanje to dopuščalo. Sedaj biva Sukano v svoji poletni palači v Bogom (Ve bi hudo obolel in bi potreboval zdravljenje v tujini, ho vlada nosila stroške. Zatem Je izjavil, da je prenos oblasti nepotreben, ker je Sukamo že prepustil zadnjo izvršno oblast generalu Suhartu. Zatem je dodal, da spada vprašanje usode Sukama v Izključno pristojnost začasnega predsednika. Minister je sporočil, da bodo volitve 8. julija 1968. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1948 so bile v Indoneziji volitve samo enkrat, in sicer leta 1955.
iiliiiimiimiiiuiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiMiiiiumiiiiititiiMiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiit
7TT~
DANES
.. . - . ' •. ».
Nixon v Moskvi
MOSKVA, 16, — Nocoj je prišel iz Rima v Moskvo bivši ameriški podpredsednik Nixon. Ob prihodu je izjavil, da Je bila njegova zahteva za sestanek s sovjetskimi voditelji odbita. Na letališču ga je sprejel ameriški poslanik v Moskvi Thompson. Jutri bo Nixon odpotoval v Almo Ato, prestolnico Kazak-stana, in zatem v Taškent, prestolnico Uzbekstana. Od tu bo odpotoval z letalom v Prago.
Kiesinger obišče ZDA
BONN, 16. — Predstavnik bonske Vlade von Hase Je izjavil, da bo kancler Kiesinger obiskal ZDA, po-i tem ko se bo v Bonnu sestal z ge-
•jgSBKffsiss s b sa.-.-sr.-a-!
V	poslanski zbornici so zavrnili tudi z desničarskimi glasovi resolucijo komunistov o Federconsorzi, v kateri se zahtevajo pošteni obračuni za stotine milijard lir, po. rabljenih pri odkupili v preteklih letih in istočasno resna demokratizacija te ustanove, ki je formalno zasebna, dejansko pa je nenadzorovano uporabljala velika javna sredstva. Socialistični poslanci so — sicer z očitno težavo — glasovali proti komunistični resoluciji, vendar ne vsi, saj je skupina štirinajstih poslancev z Lomhardijem na čelu javno povedala, da ne more glasovati proti zahtevam, ki so v bistvu zahteve celotne stranke in zaradi katerih so tudi nastali spori z demokristjani.
V	senatu pa se Je zaključila raz-
prava o uveljavitvi progresivnega obdavčenja dohodkov od delnic, do katerega je prišlo na odločilen pritisk socialistov. Tudi to glasovanje ni šlo povsem gladko, ker so nastali spori glede člena, ki predvideva oprostitev plačevanja davkov za dobrodelne ustanove In torej tudi za cerkveno premoženje, ki je izenačeno z dobrodelnim. Tu ne gre za premoženje V atikana, o čemer bodo razpravljali, ko bo prišel na dnevni red zakon, ki predvideva tudi glede tega vprašanja ureditev odnosov med državo in Vatikanom. V bistvu gre torej za dvakratno oprostitev davščin:	za
oprostitev na osnovi včeraj sprejetega zakona za cerkveno premoženje in. premoženje raznih cerkvenih ustanov in za zakonski predlog, da se v okviru mednarodne pogodbe oprosti plačevanja davkov premoženje, ki ga ima Vatikan kot tuja država v Italiji
Grško vojaško sodišče je včeraj obsodilo 15 grških častnikov na zaporne kazni od 2 do 18 let, češ da so pripravljali prevrat ter s tem zagrešili veleizdajo: hoteli so aretirati kralja in nekatere generale in ministre. Bivši predsednik vlade
Pred referendumom v Francoski Somaliji
NEW YORK, 16. — Pet afriško-azijskih držav v posebnem odboru OZN za dekolonizacijo je predložilo resolucijo, ki poziva Francijo, naj jamči pravičen ln demokratičen potek referenduma v Francoski Somaliji. Resolucijo so podpisali predstavniki Afganistana, Iraka, Sierre Leone, Sirije in ZAR. Resolucija zahteva pravico somatskega ljudstva do samoodločbe in neodvisnosti.
Kakor je znano, bo referendum v Francoski Somaliji 19. marca.
Jordanija izključena iz arabske zveze?
Papandreu je izjavil, da gre za ma. hinacijo desnice, večina prič pa je trdila, da take zarote sploh nikoli ni bilo.
Svetovna javnost še vedno z zanimanjem spremlja obisk avstrijskega kanclerja Klausa v SZ in v političnih krogih prevladuje vtis, da se stališče Avstrije in SZ glede odnosov prve s skupnim tržiščem ni spremenilo. Sam kancler je izjavil, da bo Avstrija pogajanja za sporazum s skupnim tržiščem nadaljevala, ker da je to v skladu z avstrijsko nevtralnostjo. Rekel je
tudi, da je v skladu z nevtralnost-	KATRO IR	_	Pnlltični „Hhnr »vejo. če	bi imela Avstrija obrambne	,	lb	~	pohtiem odboi svfr
izstrelke zemlja-zrak.	, ^ arabske zveze je odobril predlog
Pred okronim sodiščem v New 1 ^ izključitev Jordanije iz zveze. Orleansu, kjer se nadaljuje razpra- ^-ahtevo je predložil predsednik or-va o umoru Kennedyja, pa se do- ganizacije za osvoboditev Palestine gajajo	nove čudne stvari. Zaslišani	Šukeiri.	Da	bo	sklep veljaven, ga
ltusso	je namreč včeraj izjavil, aa	mora še	odobriti	svet arabske zveze
ga je med zasliševanjem v uradu na plenarni seji. Sukeiri poudarja,
i t s ■“ri*. “r !***■*
sodelavec državnega pravdnlka | ovira osvoboditev Palestine, s t in
Medtem pa ni nobenega znana, da se ne prilagodi sklepom arabske bi vojna v Vietnamu popustila. Na- zveze, daljčvalo se je tudi včeraj ameriško bombardiranje Severnega Vietnama in prav tako so se nadaljevali boji v Južnem Vietnamu v več krajih. Sedaj je po uradnih sporočilih v Vietnamu 423.000 ameri- kih Vojakov, ki so imeli v preteklem tednu kar precej .nje izgube, in sicer 1075 mrtvili, ranjenih in pogrešanih. Ameriški poslanik Cabot Lodge, ki je odstopil in se bo v kratkem vrnil v ZDA, pa je dal novinarjem naslednjo značilno izjavo:
»Oni ne morejo zmagati, mi ne moremo zgubiti, toda nismo še zmagali«.
Izjavil je tudi. da se vojna ne bo končala s kakšno klasično diplomatsko konferenco, temveč s postopnim zmanjšanjem bojev, dokler ne bo več vojne, temveč samo »teroristična kampanja*.
Novo zdravilo proti levkemiji
MILAN, 16 — že i..<taj česa preizkušajo novo antibiotično sredstvo z imenom «Daunomtcina», ki bo baje precej učinkovito za zdravljenje levkemije. Raziskava se vodi v laboratorijih zavoda za farmacevtsko raziskovanje «Mario Negri« ob sodelovanju z belgijskimi, nemškimi in holandskimi zavodi.
ANKARA, 16. - Na reki Botan se je prevrnil čoln, pri čemer Je utonilo enajst oseb. Čoln je začel nenadoma puščati in se Je v nekaj minutah potopil.
Vreme včeraj: na J višja temperatura 12.5, najnižja 8.3, ob 19. url 10,3 stopinje, vlaga 46 odst., zračni tlak 1019.9 narašča, veter 6 km severozahodni, nebo 9 desetink pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8.9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes. PETEK, 17. marca
Jerica
Sonce vzide ob 6.15 In zatone ob 18.12. Dolžina dneva 11.57. Luna vzide ob 8.47 in zatone ob 0.00.
Jutri, SOBOTA, 1». marca Edvard
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Pripravljen sklep o ustanovitvi slovenskega strokovnega zavoda
Sklep mora še odobriti občinski svet ■ Korak naprej k ureditvi vprašanja slovenskega šolstva
Občinski odbor je na svoji zadnji seji proučil sklep, ki ga bo nato predložil v odobritev občinskemu svetu, o ustanovitvi v Trstu državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrtništvo s slovenskim učnim jezikom. Predlog sklepa je obrazložila odbornica za šolstvo Faraguna.
Nedavno je šolsko skrbništvo v Trstu odredilo, da mora enotna srednja šola s slovenskim učnim jezikom v Ul. Montor-
sino staviti na razpolago od za---------------
četka prihodnjega šolskega leta
E
štiri učilnice za omenjeni strokovni zavod.
Sklep, o katerem je občinski odbor razpravljal in katerega bo moral odobriti občinski svet, je že na dnevnem redu sedanjega zasedanja občinskega sveta. Ko ;a bodo občinski svetovalci odobri-bo občina poslala po šolskem skrbništvu v Trstu ministrstvu za šolstvo prošnjo za ustanovitev državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrtništvo s slovenskim učnim jezikom. Hkrati pa bo občina sporočilc ministrstvu, da je pripravljena prevzeti v svoje breme vse stroške za vzdrževanje šolskih prostorov, za razsvetljavo, ogrevanje in vodo, ki pa jih že itak občina sedaj plačuje za prostore, ki jih bo enotna srednja šola prepustila omenjenemu zavodu.
Novi strokovni zavod bo imel tri strokovne smeri, in sicer za mehanično industrijo, za električno industrijo in ženski oddelek s triletnimi sekcijami.
Pričakujemo, da bo tržaški občinski svet odobril omenjeni predlog občinskega odbora in da bo tako omogočeno da se novi strokovni zavod za slovensko mladino odpre s prihodnjim šolskim letom. Morda bodo razpravljali že na današnji seji.
Problem ustanovitve strokovnega zavoda za slovensko mladino je zelo pereč, kar smo v številnih člankih v našem listu že prikazali. Tudi o tej zadevi so razpravljali na zadnjem zasedanju mešane italijan-sko-jugoslovanske komisije. Na zahtevo jugoslovanske delegacije je Italijanska delegacija sprejela obveznost za ustanovitev slovenskega strokovnega zavoda. Prav tako pa Je bila ta zahteva vključena v program levega centra v tržaški občini in pokrajini. Za ustanovitev slovenskega strokovnega zavoda so se zavzemale razne stranke in organizacije ter Sindikat slovenske šole, ki je predložil formalno prošnjo s potrebno dokumentacijo.
Po razpisu natečaja za stalna mesta učiteljev, o katerem smo poročali včeraj, bo tudi ustanovitev slo. venskega strokovnega zavoda korak naprej pri ureditvi vprašanj slovenskega šolstva. Zaradi tega pozdravljamo sklep tržaškega občinskega odbora, v upanju, da bodo
pravočasno rešene vse zadeve in da bo novi strokovni zavod lahko začel delovati s prihodnjim šolskim letom.
Ustanovljen krožek absolventov Slovenske trgovske akademije
V mali dvorani Kulturnega doma so se sinoči srečali profesorji in absolventi Slovenske trgovske akademije, da proslavijo 20-letnico u-stanovitve zavoda.
Na srečanju, ki je poteklo v nadvse prisrčnem vzdušju in ki sta se ga udeležila tudi prvi ravnatelj prof. Perhavc in sedanji ravnatelj dr Turina, so ustanovili krožek ab. solventov Slovenske trgovske akademije (KASTA), ki bo vzdrževal družabne zveze med absolventi in dajal vsestransko pomoč zlasti novim diplomirancem.
O srečanju bomo obširneje poročali v nedeljo.
se zastopniki konzorcija v svojih nadaljnjih Izjavah glede služnosti sklicevali na pogodbo, ki jo je bila SIOT podpisala s konzorcijem. Zastopniki SIOT so obljubili, da je že vse urejeno glede izplačila za vodnjake in vodovodnih napeljav, glede odškodnine za povzročeno škodo na zemljiščih, kjer ima naftovod pravico služnosti pa so zastopniki SIOT obljubili, da bo njihov geometer v najkrajšem času pregledal vse primere in upajo, da bo prišlo do zadovoljive rešit ve. Zastopniki konzorcija so nam reč poudarili, da niso razna pod Jetja po opravljenih delih popra vila povzročene škode. Zato po novno opozarjamo vse člane, naj ne podpišejo izjav, da Je bila vsa škoda popravljena, če ni bilo to resnično napravljeno.
14. t. m. je izšla deveta številka Uradnega vestnika dežele Furlanije-Julijske krajine, ki objavlja razne odloke predsednika deželnega odbora Berzantija, ki se tičejo med drugim spopolnitve odbora goriške trgovinske zbornice.
Seja zgoniškega občinskega sveta
Odobren prispevek za vinsko razstavo
Sinoči je bila v Zgoniku seja ob-činskega sveta, na kateri je župan najprej sporočil, da je vladni komisariat dodelil izredni prispevek 3 milijonov lir za razna dela v občini. Nato je občinski svet odobril pravilnik za pokopališča ter določil nove tarife za občinsko tehtnico na železniški postaji na Proseku. Razen tega je občinski svet odobril prispevek 400.000 lir za občinsko vinsko razstavo, ki bo v Zgoniku 2 , 3. in 4. junija. V ta namen je bil tudi izvoljen pripravljalni odbor, ki bo skrbel za prireditev vinske razstave. Med odgovori na vprašanja občinskih svetovalcev je župan tudi sporočil, da bo občina poskrbela, da bo v kratkem odprta Cesta od avto ceste proti «Celevni» in v «Ceverljanko», ki je bila dolgo časa zaprta.
Urnik trgovin za soboto in nedeljo
Praznovanje sv. Jožefa v soboto namesto v nedeljo je vprašanje izključno liturgične narave; zaradi tega bodo trgovine upoštevale v soboto in nedeljo normalen čas poslovanja. Kljub temu pa bodo v nedeljo izjemoma odprte naslednje trgovine: mlekarne od 7. do 12. ure, slaščičarne od 8. do 21.30 in cvetličarne od 8. do 13. ure. Zaradi praznika, ki sovpada z nedeljo, bodo delodajalci za Jožefovo priznali svo. jim nameščencem dodaten plačani delavniki z vsemi dodatki.
IZ SODNIH DVORAN
Potrjena oprostilna razsodba moštva Lloydove ladje «Aquileia»
Oproščena obtožbe izsiljevanja zaradi pomanjkanja do-kazov - Danes nadaljevanje razprave proti Lutringu
Tržaško prizivno sodišče (predsednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Salimbeni) je včeraj potrdilo razsodbo tržaškega kazenskega sodišča z dne 26. aprila lani, ki je zadevala primer 28 mornarjev motorne ladje Tržaškega Lloyda «A-quileia».
Kot smo že poročali, je bilo svoj čas prijavljeno sodišču celotno moštvo omenjene ladje, češ da so se mornarji uprli svojemu zakonitemu poveljniku in niso hoteli izvršiti njegovih ukazov.
Bilo je 11. julija 1959, ko je bila proglašena po vsej Italiji splošna stavka vseh pomorščakov. Ladja «Aquileia» se je tedaj nahajala v alžirskem pristanišču Oranu. Mornarji so se odzvali pozivu svoje sindikalne organizacije ter niso izvršili poveljnikovih ukazov glede odhoda ladje iz pristanišča.
Tržaško kazensko sodišče je oprostilo vse obtožence upoštevajoč predpise čl. 51 kazenskega zakona. V prvem odstavku tega člena je namreč rečeno, da se ne more kaznovati neka oseba, če je izvajala ne-
..............................................................................................III.................................MIMI
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Sestanek zastopnikov konzorcija razlaščencev na sedežu SIOT
Včeraj so se sestali na sedežu družbe SIOT zastopniki konzorcija, razlanščencev. 2e v jeseni lanskega leta in tudi letos je tajništvo konzorcija zahtevalo sestanek s predstavniki družbe SIOT, da bi rešili še nekatera nerešena vprašanja v zvezi z razlastitvami, odškodnino za vodnjake in vodne napeljave na razlaščenih zemljiščih iz druge skupine, kakor tudi vprašanje še nerešenih zadev glede tretje skupine zemljišč. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje izplačila odškodnin za povzročeno škodo ob gradnji naftovoda, kjer je SIOT dobila pravico sltt»**#it" In'1 ‘žlBšti ‘Sd' 'tUdi vprašanje postavljanja ! zemljišč v prejšnje stanje. Zastopniki konzorcija so se sklicevali v svojih zahtevah na podpisano konvencijo z dne 7.2. lanskega leta, ki je bila objavljena tudi v Primorskem dnevniku in na obveze, ki jih Je SIOT s to konvencijo sprejela. Prav tako so
Nadaljevanje razprave o osnutku za razvoj živinoreje v deželi
Včeraj je spregovorilo šest svetovalcev, danes pa se razprava zaključi
MiiliiiiuiuuiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtinmmiiiiiiiiifiiiiiiimniiiiiiiiiHiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMinm
ZANIMIVO PREDAVANJE V NOVINARSKEM KROŽKU
Energetska politika v Evropi in povezava Trsta s plinovodi
Načrt za zgraditev naprav za upli-njevanje utekočinjenega metana
V prostorih novinarskega krožka je ravnatelj petrolejske čistilnice ing. Vittorio Polverigiani sinoči pre. daval o energetski politiki v Evropi s posebnim poudarkom na najnovejše načrte v zvezi z raztegnitvijo padskega plinovoda na področje dežele Furlanije - Julijske krajine, napovedane raztegnitve sovjetskega plinovoda iz Sibirije do Trsta in v zvezi z drugim načrtom mednarodnih razsežnosti, da bi namreč v našem mestu ali nekje pri Tržiču postavili obrat za ponovno vračanje utekočinjenega metana iz severne Afrike v plinsko stanje, ter za njegovo spravljanje po plinovodu v Južno Nemčijo in v druge srednjeevropske dežele. Predavanju, ki ga je organizirala tukajšnja študijska akademija Cenacolo trlesti-no, Je prisostvovalo večje število strokovnjakov in gospodarstvenikov, med predstavniki oblasti pa je bil prisoten generalni vladni komisar dr. Cappellini.
Govornik ing. Polverigiani se je med svojim zanimivim izvajanjem dotaknil predvsem sedanje porazdelitve potrošnje med posameznimi vrstami razpoložljivih energij ter najnovejšem razvoju mednarodne trgovine v zvezi s proizvodnjo, razdeljevanjem in potrošnjo energetskih virov. Se posebej se je v tem okviru zadržal ob razvoju e-nergetske politike znotraj Evropske gospodarske skupnosti in v Italiji, pri čemer je orisal zlasti prizadevanja potrošniških središč industrije da bi prišli do energetskih virov po najnižji ceni. V spisku teh virov pa je zadnje čase zasedel prvo mesto metan. Za Italijo Je govornik pripomnil, da Je znašala lanska proizvodnja zemeljskega plina 7 5 milijarde kub. m ter da bodo saloge, ki so danes znane, ali za katere samo domnevajo, da obstajajo, izčrpane v kratkem razdobju 15 do 20 let.
Medtem pa se zlasti po odkritju obsežnih ležišč zemeljskega plina v severni Afriki, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, pod Severnim mor. Jem in v Sovjetski zvezi razpoložljivost metana iz leta v leto veča in zahodni Evropi ponujajo zemeljski plin z najrazličnejših strani po konkurenčnih cenah. Sovjetska zveza ki se gospodarsko čedalje bolj približuje zahodni Evropi, je danes najmočnejši proizvajalec zemeljskega plina, ki ga pridobiva iz treh ogromnih bazenov z zelo nizkimi proizvodnimi stroški ter kaže pripravljenost, da prekosi vse konkurente z nizkimi dobavnimi cenami za svoj naravni plin. Z gorivom pritiska zlasti na italijansko tržišče, ker bi rada z njim krila stroške za gradnjo avtomobilske tovarne FIAT in za kemične koncerne, ki Jih gradi s pomočjo Montecatini.
Včeraj se Je v deželnem svetu nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o ukrepih za razvoj živinoreje in za valorizacijo mesnih in mlečnih izdelkov v deželi. V razpravi je spregovorilo šest svetovalcev.
Socialist Volpe je dejal, da obstajam v kmetijstvu poleg materialnih tudi psihološke težave, ki zavirajo njegov razvoj. Zato je treba kmete šele s pametno propagando prepričati o koristnosti nekaterih ukrepov. Zatem je svetovalec razpravljal o nekaterih členih osnutka in o,komisiji za živinorejo. Nato je, (lejed,aa m!dovolj, da se uŠt&n&ži šarilo Šredišče za umetno opleme-njevanje krav, marveč tudi sper-moteka. V akciji za razvoj živinoreje je treba tudi zagotoviti zdravstveno in higiensko zaščito živina. Dejal je tudi, da boluje v deželi mnogo krav za vnetjem vimena (mastitis) ter da bo treba zatirati tudi to bolezen. Kar se zakona tiče, je rekel, da Je dober, seveda če ga bodo tudi pravilno uveljavljali.
Bettoli (PSIUP) je dejal, da so se v zakonu lotili le tehniške ne pa tudi politične plati vprašanja razvoja in napredka živinoreje. Zakon tudi ne omenja načina, kako naj bi se uveljavil, to je kako namerava deželna uprava v tem pogledu ukrepati. Zakon ima dve pomanjkljivosti: predvsem določa premalo prispevka; poleg tega pa skrbi le za izbrano živino, to je plemenjake in plemenice ter se torej tiče le malega odstotka živine. Bettoli je tudi predlagal, naj bi ukinili prvi člen zakonskega osnutka, ki predvideva prispevek za kritje upravnih izdatkov združenj živinorejcev v prvem letu njihovega delovanja, in sicer do 80 odstotkov. Ta člen bi morali vnesti v drug zakonski osnutek, ki bo urejeval delo organizacij, katere bodo skrbele za selekcijo in ozdravitev živine.
Liberalec Trauner Je izrekel glede osnutka nekatere pridržke. Dejal je predvsem, da se ne sme ustvariti vtis, kot da bi bil zakon nekakšna čudežna palica, ki bo rešila vsa vprašanja kmetijstva, kar ni res Glede kmetijstva je treba najti celotne rešitve, doseči določeno ravnovesje in izboljšati predvsem dohodke, da se približajo dohodkom v industriji in trgovini. Dejal je, da favorizira osnutek bolj velika posestva kot majhna. Rekel je tudi, da se ne smejo preveč drobiti razni prispevki, sicer ne bodo imeli mnogo haska.
Svetovalec Bergomas (KPI) je v svojem govoru med drugim zahteval, naj bi nagrade, za razvoj živinoreje, ko gre za posestva, ki jih obdelujejo spolovinarji, šle samo spolovinarjem in ne gospodarjem in ne bi jih smeli deliti v razmerju 58 proti 42 odstotkom, ker gre za nagrade in ne za pridelek. Živino redi dejansko spolovinar; poleg tega pa je treba tudi delovati na tem, da se sistem spolovi-
Nedvomno imajo Rusi velike možnosti v konkurenčnem boju z alžirskim, nizozemskim, libijskim in severnim metanom. Zaradi tega je tudi zelo verjetno, da se bo sovjetski plinovod Sibirija - Trst v resnici in tudi kmau zgradil, še preden se bo konkretizirala zamisel o postavitvi nove postaje za vplinjanje utekočinjenega metana iz severne Afrike, ako bo do tega res prišlo.
Kar se pa tiče napovedane raztegnitve padskega plinovoda na naše področje, so pa že znani datumi, do katerih naj bi se to naredilo: do leta 1968 naj bi plinovod dospel do Vidma in Gorice, naslednje leto pa naj bi ga raztegnili do Trsta.
Napravo za uplinjanje alžirskega in libijskega plina, ki bi ga dovažali s posebnimi ladjami, ki so zgrajene za utekočinjene tovore, bodo postavili na našem področju le v primeru, če bo plinovodu, ki se bo moral nujno od nje odcepiti proti srednji Evropi, zagotovljeno zadostno število potrošnikov. Časovno zaporedje omenjenih načrtov pa bo po vsej verjetnosti naslednje: najprej raztegnitev padskega plinovoda na našo deželo, drugič razte-nitev sovjetskega plinovoda čez rst v Italijo, ter tretjič postavitev omenjene postaje, ki bi pa terjala kakih 35 milijard investicij (mimogrede in za primerjavo je govornik omenil, da cenijo strokovnjaki danes naprave čistilnice Aquila na 40 milijard lir.
.............................................................................
narstva začne postopno ukinjati, pri čemer bi lahjjo dala dežela dober zgled.
Bergomas je tudi zahteval, naj se v deželi ustanovijo sodobne mlečne centrale, tako da se izločijo špekulacije posrednikov in raznih zbiralcev. S tem bi zagotovili živinorejcem boljše odkupne cene, potrošniki bi dobili mleko ceneje: mleko pa bi bilo tudi pristno s higienske in z zdravstvene plati. Na koncu je zahteval ustanovitev zadružnih hlevov za izbrano živino, tako da bi omejili uvoz iz inozemstva na najmanjšo jnerp. Nadalje naj bi izvajali nadzorstvo nad cenami uvožene živine. Poleg tega naj bi ustanovili skupne hleve tudi za bolno živino, kar bi tudi odstranilo špekulacije na škodo živinorejcev.
Del Gobbo (KD) je med drugim dejal, da so zadruge koristna stvar, toda v njih morajo biti včlanjeni predvsem živinorejci, ki so neposredno prizadeti, sicer gredo pozlu. Pohvalil je podpore malim mlekarnam, kar jim bo tudi omogočilo, da se združijo z večjimi. Poudaril je tudi, da v kmetijstvu ni vedno dovolj, da so na razpolago kaplta-li kot v industriji, kajti s samim denarjem se ne dajo rešiti vsa vprašanja.
Svetovalec Cogo (KD) je dejal, da je zakon zelo dober ter je nato analiziral posamezne člene. Kar se selekcije tiče, naj bi skrbele zanjo same organizacije živinorejcev, za kar pa bo treba izglasovati poseben zakon. Glede odstranitve bolnih krav bi morali začeti čimprej z akcijo, saj je v nevarnosti zdravje živinorejcev in potrošnikov. Kar se zadružnih hlevov tiče, bo treba prej ugotoviti, kje se bo to splačalo in kje ne. Drugače bi lahko nekako metali denar skozi okno in bi se potem kesali.
Odbornik za kmetijstvo se navdušuje za izboljšanje planinskih pašnikov in ima prav, saj se sedaj izgubi okrog 1 milijon stotov sena. Svetovalec je tudi pohvalil pobudo za umetno oplojevanje govedi, pri čemer so nam za zgled s svojimi dobrimi rezultati druge države. Seveda Je treba ustanoviti tudi sper-moteko, čemur pa je svetovalec dejal «banka semena«. Strinjal se je s predlogom, naj se male mlekarne združijo z večjimi, saj bodo tako dosegli enotne in boljše proizvode. Prav je tudi, da se poskrbi za prevoz mleka v večja središča.
Danes se bo razprava nadaljevala in zaključila.
Povozil ga je brezvesten šofer
Sinoči se je na pokrajinski cesti med Fameji in blokom pri Škofijah pripetila huda prometna nesre. ča, katere žrtev je postal 59-letni delavec Giuseppe Riccobon iz Ra-bujesa 4. Ko je hodil ob robu ce-
SEJA DEŽELNEGA ODBORA
200 milijonov za javna dela v kmetijstvu in gozdarstvu
Precejšnji del te vsote so prejele občine v Beneški Sloveniji
Deželni odbor je na svoji zadnji seji med drugim odobril na predlog odbornika za kmetijstvo Comellija vrsto sklepov v korist kmetijskega razvoja v deželi. Sklepi zadevajo posege za uresničenje raznih del, ki se tičejo kmetijstva in gozdov ter izboljšanja živinoreje.
Za uresničenje zakona od 18. avgusta 1965, ki predvideva prispevek dežele za javna dela v kmetijstvu in gozdarstvu, je odbor nakazal prvih 200 milijonov lir za gradnjo poljskih poti, vodovodov in električ-nih vodov v gorskih predelih. Med' za neko cesto 26.880.000 lir, družbi
drugim so dali prispevke naslednjim občinam: pontebski občini za vodovod v Lužnici, občini Ahten 10 milijonov 560.000 lir za neko cesto, za cesto Dunja-Zajzera 9.600.000 lir, za ureditev ceste pri Merniku v občini Dolenje 4.800.000 lir, občini Praprotno 14.400.000 Ur za cesto Brdo-Kovačeviča, mlekarni v črnem vr hu 28.800.000 lir, mlekarni v Učji 11 milijonov 424.000 lir, občini Sovodnje v Benečiji 11.520.000 lir, občini Št. Lenart 6.216.000 lir za vodovod v Škrutovem, občini Špeter Slovenov
»Dolina Krnahte* v Viškorši 19 milijonov 200.000 lir za cesto itd.
Na predlog odbornika Comellija je odbor spreiel tudi nekaj sklepov o prispevkih kmetijstvu na podlagi državnih zakonov. Gre za denar, ki ga je dalo na razpolago pristojno ministrstvo in ki je vpisan v deželni proračun. Za izbofjševalna dela so določili 200 milijonov, od katerih so nameniU za izboljšanje krminsko-gradiščanskega polja 82.200.000 lir Za gorska izboljsevalna dela pa 150 milijonov. Končno so nameniU še 100 milijonov za živinorejo.
ko pravico, ki jo predvideva republiška ustava (v tem primeru pravico do stavke).
Proti tej razsodbi se je pritožil javni tožilec, oziroma generalno pravdništvo. Na včerajšnji obravnavi je teze tožilstva zagovarjal namestnik državnega pravdnika dr. Mayer, ki je zahteval, naj sodniki ovržejo obtežilno okoliščino čl. 1106 pomorskega zakona, ki zadeva dejanja, ki so bila zagrešena v krajih, kjer ni mogoč poseg poUcijskih sil ter oprostitev vseh obtožencev, ker so zagrešili dejanje v prepričanju, da gre za izvajanje neke svoje pravice (domnevne).
Obtožene pomorščake je tudi včeraj branil od v. Annoscia, ki je obravnaval strokovno posebno pravno plat vprašanja. Na procesu je bil samo eden izmed obtožencev, in sicer Luigi Bartole.
* * •
Pred tržaškim porotnim sodiščem se je včeraj zaključila obravnava proti 23-letnemu Giorgiu Otti in 26-ietni Carlandi Granzotto, ki sta bila obtožena, da sta izsiljevala pok. Giorgino De Carlo-Vecchiato in Guerrina Wagnerja. Sodniki so priznali Ottu pravico do odpuščenja kazni (Otta je bil tedaj še mladoleten), a Granzottovo so oprostiU zaradi pomanjkanja dokazov.
V bistvu so sodniki upoštevali tožilčeve zahteve. Ta je namreč pripisal glavno odgovornost za izsiljevanje Stelli Rigamonti, ki je baje ve-deževalka ter je menda utegnila odločilno vplivati na ljudi, ki so prišli z njo v stik. Rigamonti jeva ni bila na zatožni klopi, ker se sedaj nahaja v kriminalni bolnišnici.
Odvetnik Catalan, ki je zagovarjal Otta, je dejal, da po njegovem mnenju, dejanja, ki jih pripisujejo njegovemu varovancu, niso v bistvu kazniva. Po odvetnikovem mnenju niso bile grožnje, ki jih je izustil Otta take narave, da bi prlsilUe žrtev, da plača zahtevane vsote. Na kraju svojega govora je odv. Catalan zahteval, naj sodniki oprostijo mladeniča, ker dejanja ni zagrešil, oziroma ker to ni kaznivo, ali pa naj mu v najslabšem primeru priznajo pravico do odpuščanja kazni.
Odv. Stradella, ki je zagovarjal Granzottovo, je dejal, da se njegova varovanka sploh čudi, da so jo poklicali -na zatožno klop. V edinem telefonskem pogovoru z VecchiatOvo ni Granzottova niti grozila in niti
Porotniki so sprejeli, kot smo dejali, tožilčeve zahteve. Posvetovanje glede razsodbe je trajalo malo
več kot eno uro.
• • •
Danes se bo na tržaškem porotnem sodišču nadaljevala obravnava jroti Lucianu Lutringu in Lambertu Venturiju, ki sta obtožena, da sta oropala, oziroma skušala oropati zlatarja Gorlata in njegovo ženo. Kot je znano, je bila obravnava odložena na današnji dan, ker je nenadoma zbolel predsednik Rossi.
Luciano Lutring se nahaja v francoskih zaporih, ker se mora žago varjati pred tamkajšnjimi oblastmi zaradi raznih zločinov, ki jih je za grešil v Franciji. Venturi pa je pri šoten na obravnavi. Njega so nam reč aretirali karabinjerji blizu Čer vinjana ob priliki bega iz Trsta.
Na današnji obravnavi bodo govorili javni tožilec in zagovorniki obtožencev. Predvidevajo, da bo prišlo do razsodbe že v teku dneva.
ste proti Miljam, ga je podrl neznan avtomobilist, ki je privozil za njim s fiatom 1100 svetle barve.
Po nesreči je brezvestni avtomobilist še bolj pognal avto in izginil proti Miljam, ne da bi ponesrečencu priskočil na pomoč. Nesreča se ie pripetila blizu stavbe štev. 10 in fticcobon je prihajal od državne ceste.
Riccobon se je pri nesreči hudo pobil po glavi, se ranil po tilniku, čelu, levi ličnici in si verjetno prebil lobanjo. V predsmrtni nezavesti so ga odpeljali v bolnišnico in ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti o-pravili agenti cestne policije, ki so tudi uvedli preiskavo, da bi zasačili brezsrčnega avtomobilista. Do poznega večera agentom še ni uspelo najti piratskega šoferja.
iiiiiniiiiiuaiiiiiniiiHMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniin
Povozil je dijaka in nato zbežal z avtom
Drugi avtomobilist, ki je prav tako podrl dijaka, pa ga je takoj odpeljal v bolnišnico
zahtevala denarja. Zato je zagovornik menil, da bi jo morali sodniki oprostiti, ker ni zagrešila dejanja, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja do kazov.
Včeraj zjutraj so v bolnišnici dali prvo pomoč 14-letnemu dijaku Duiliu Mahnetu iz Ul. della Fabbri-cal, ki se bo moral zdraviti 10 dni zaradi udarcev po desni nogi. Mahne je malo prej pred šolo v Ul. Do-nadoni postal žrtev prometne nesreče. Ko je prečkal cesto na zebra-stem prehodu, je z avtom 500 privozil neki avtomobilist in Mahneta podrl. Avtomobilist se je po nesreči ustavil, toda kmalu nato se je odpeljal proti Ul. Piccardi, ne da bi ponesrečencu priskočil na pomoč. O zadevi so bili obveščeni karabinjerji s postaje v Ul. Tominz in uvedli so preiskavo.
• • •
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj s prognozo o-krevanja v 8 dneh sprejeli 16-letne-ga dijaka Franca Calio iz Ul. Grandi 1, ki je malo prej v Ul. Braman-te postal žrtev prometne nesreče. Ko je na zebrastei i prehodu blizu bara «Bailo» prečkal cesto, ga je z avtom podrl 22-letni Antonio In-gala iz Ul. Barbato 14, ki je vozil proti Ul. San Giusto. Pri nesreči se je Calio ranil in pobil po obrazu, nosu in leyem stegnu. V bolnišnico je ponesrečenca odpeljal sam Inga-la, ki mu je priskočil na pomoč.
Deželni prispevki športnim društvom
Na predlog odbornika za šport in razvedrilne dejavnosti Cumbata je deželni odbor na zadnji seji odobril porazdelitev izdatkov finančnih let 1966 in 1967 na podlagi člena 2 deželnega zakona štev. 20 v prid športu, ki se tiče prispevkov raznim društvom in ustanovam za športne naprave.
Odbomištvo je prejelo 320 prošenj in jih rešilo 305 za skupno okrog 50 milijonov lir prispevkov. Od teh odpade na tržaško pokrajino 11,650.000 in na goriško 8.950.000. Ker bi izdali, če bi ugodili prošnjam v celoti 150 milijonov, medtem ko Jih je bilo na razpolago samo 50, Je odbor v glavnem podelil prispevke samo v višini ene tretjine maksimalne vsote, ki jo predvideva zakon, po katerem znaša največ pol milijona lir. Tako so ugodili skoraj vsem prošnjam, čeprav le delno.
Pokrajinski tajnik KD o sklepih CIPE
Pokrajinski tajnik KD Botteri Je na zadnji seji pokrajinskega izvršnega odbora poročal o bodoči gradnji tovarne «Grandi Motori Trie-
ste«, o tovarni za mostove in žerjave in o podjetju ((Stabilimenti meccanici triestini«.
Botteri je poudaril, da so se odločili, da bodo «Grandi Motori« zgradili pri Orehu. Za to tovarno bodo razpisali dražbo prihodnjega oktobra, dograjena pa naj bi bila do junija leta 1970. Botteri je nadalje poudaril, da bo sedanje osebje Tovarne strojev predstavljalo jedro bodočega novega podjetja. Zato bo Tovarna strojev prihodnjega Ju-ni j a sprejela v službo 50 novih var jencev, ki so izdelali tečaje pri IFAP v Trstu. Dr. Botteri Je nadalje dejal, da se bosta s časom o-krepili tako tovarna za mostove in žerjave, kot tudi podjetje ((Stabilimenti meccanici triestini«.
Odnesli so mu za 700.000 lir oblačil
Na komisariatu v Barkovljah se ie predvčerajšnjim zglasil 31-letni trgovec Benito De Ros iz Ul. Gal-vani 5 in povedal, da so tatovi ponoči s silo odprli vrata avtofurgo-ne FI 298984, ki ga je bil pustil v Ul. Apiari blizu stavbe štev. 20 in pokradli več oblačil, ki so bila v avtofurgonu. Tatovi so odnesli 100 moških volnenih športnih puloverjev, 300 ženskih majih in 60 moških jopičev v skupni vrednosti nad 700.000 lir. De Ros je obrazložil, da se Je predvčerajšnjim zvečer vrnil zelo pozno domov in zato ni imel časa, da bi blago odnesel v skladišče v Ul. Pratello 5. Agenti so uvedli preiskavo.
V veži ga je našel nezavestnega
V nepojasnjenih okoliščinah se Je včeraj popoldne na delu ponesrečil 21-letni pleskar Francesco Vi-dotto iz Ul. G. Reni 14. Ponesrečenca je v bolnišnico s svojim avtom prepeljal 56-letni delodajalec Cristoforo Bertoli iz Ul. Pisoni 4, ki Je izjavil, da je malo prej prišel v Ul. Fabio Severo 95, da bi si ogledal potek pleskarskih del, ki jih ima v zakupu. Ko je vstopil v vežo omenjene stavbe, je na tleh nezavestnega našel Vidottija. Berto-li domneva, da je Vidotti med delom padel z odra z višine enega metra. Delavec se Je pri padcu pobil po desnem sencu in Izgubil spo. min. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja od 14 do 20 dni.
Obvestilo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata, da 31. marca zapade, kot vsako leto, rok za prijavo dohodkov (Vanoni).
Članom jih bomo izpolnjevali od 10. marca dalje v uradnih urah. S seboj morajo člani prinesti davčne kartele za leto 1966 (ali 1965, če druge nimajo); potrdila delodajalca o plači v letu 1966 (v primeru, da so v službi); podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo ali del, stanovanje ali zemljišče) in osebne podatke družinskih članov.
Prijavo morajo izpolniti vsi, ki so lastniki hiš ali stanovanj, tudi če sicer ne dosegajo njihovi dohodki 960.000 lir letno. Pri tem je po novem treba navesti katastrski dohodek hiše (reddito catastale aggior-nato). Zato morajo vsi lastniki hiš najprej iti z davčnimi kartelami na finančno intendanco (Piazza Evan-gelica, 3. nadstropje, soba št. 124) ali na tehnični urad (Corso Cavour št. 1, 3. nadstropje), da jim povejo, kakšen je nov katastrski dohodek njihove hiše.
letos ne bodo poslali na dom.
■	.......-	-- c. fr 4*0"	- O - :iV-1
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sporočata pridelovalcem oljk, ki so svoj pridelek stisnili v olje pri oljarni VERALDO, da bodo v približno 15 dneh prejeli dodatek 218,75 lir za vsak kilogram olja, ki so ga pridobili od svojih oljk.
Za ureditev formalnosti v zvezi z izplačilom, naj se vsi upravičenci oglasijo pri oljarni VERALDO ob sobotah od 15.30 do 19. ure.
Tajništvi;
K.Z. in Z.M.P.
Tatovi v baru
Neznani tatovi so se predvčerajšnjim ponoči dali zapreti v bar iiRosemarie« na Rotondi del Bo-schetto 3 in komaj se je 53-letni lastnik Valerio Pertot, ki stanuje istotam, oddaljil, so pokradli približno 15.000 lir iz nekega predala točilne mize in 6 steklenic likerjev Tatovi so nato z notranje strani odprli rebračo in se oddaljili. Tatvine se je zavedel sam Pertot, ki je naslednjega jutra prišel odpirat lokal. Odšel je na komisariat v Kolonji, kjer Je tatvino prijavil in povedal, da so mu tatovi povzročili 50.000 lir škode.
Ko Je včeraj okrog poldne stopala navzdol po stopnišču v stavbi v Ul. Ghega 6, kjer Je sedež deželnega odborništva za šolstvo, Je 44-letna uradnica Luisa Zuliani iz Pordenona, Ul. Marconi 42 spodrsnila in tako nerodno padla, da se pobila po levem stegnu in gležnju ter si verjetno poškodovala stegnenico. Ponesrečenko so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnice in sprejeli na ortopedski oddelek prognozo okrevanja od 14 do 60 dni
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
16. marca 1967 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 70-letna Maria Lanzet-ta por. Cossutta, 75-letna A-nna Rava-slrvi por. Braico, 67jletn-i Mario Paoli, 67-letni Ermanno Stopparl, 68-let-na Valeria Steffe, 42-letnl Giuseppe Margon, 67-letni Pletro Parovel, 63-letna Giuseppina Golja vd. Baichin, 84-letna Caterina Ollani, 75-letnl Ste. fano Vitic, 73-letna Francesca Gojca vd. Calzl, 91-Iet-na Giuseppina Gombač vd. Bologna, 724etnl Eugenlo Ta mai, 91-letna Maria Benussi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlPAlabarda, Istrska ul 7; Al Ga-leno Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Glovanni 5; Miz-zan. Trg Venezla 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do >30) Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26 Vielmettl, Borzni trg 12; G. Papo Ul. Felluga 46.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
V soboto, 18. t.m. ob 17. uri in v nedeljo, 19. t. m. ob 16. url
FILIBERT BENEDETIC
NE VEDNO KAKOR LASTOVKE
drama v dveh delih
zadn jižl
LUIGI PIRANDELLO
SAJ NI ZARES
(Ma non č una cosa seria) komedija v treh dejanjih
Prevod: SMILJAN SAMEC
Scenograf: UROŠ VAGAJA
Kostumograf: ANJA DOLENČEVA
Režija:	JOŽE BABIC
V	četrtek, 23. t. m. oh 21. uri (premierski abonma)
V	soboto, 25. t. m. ob 21. uri (abonma prva ponovitev in invalidski)
V	nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri
V	ponedeljek, 27. t.m. ob 16. uri (abonma nedeljski popold. in okoliški)
V	sredo, 29. t. m. ob 20. uri (študentovski abonma)
V	četrtek, 30. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma)
V	nedeljo, 2. aprila ob 16. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ur§ ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po telefonu 734265.
DRAMSKA SKUPINA p. d. «lvan Cankar«
gostuje v soboto, 18. t. m. ob 20.30 v
Finžgarjevem domu na Opčinah Narodna ulica št. 89 Sergej Verč
KOCKE V KOCKI
drama v dveh dejanjih
Gledališča
Verdi
Nadaljuje se pri gledališki blačj1' ni prodaja vstopnic za prvo vo Julije in Romea za abonma A vse rede, ki bo danes ob 20.30.	.
Pri blagajni sprejemajo tudi maje za pomladno simfonično sezon ■ ki se začne 6. aprila in bo St*la e koncertov. Abonenti prejšnje sezo' lahko obnovijo svoj abonma t.m.	,.„r*iobs‘’
Nazlonale 14.30, 21.45 «H dottor go« Metrocolor tz romana Bon Pasternaka. Geraldlne Chaplin« lec Guinness. Omar Sharlf, Trinajsti teden.	.g
Eacelslor 15.30 »Fantasla« Najv*” Walt D!sneyjev film. Technicol°L Fenlce 15.30 «Colpo maestro al 8*V\. zlo dl Sua Maestš Britannlca«T<t nicolor.
Eden 16.00 «Vichy cover glri* *»«■ le Dare, Daniel Gelln, Peter Eyk. Technicolor. Mladini t>°d letom vstop prepovedan.	.
Grattacielo 16,00 «La notte del 6®" rali« Technicolor. Peter 0'T°° j Omar Sharif. Prepovedano nd>° pod 14. letom.
Rltz (Ulica San Francesco	10)	vt
15,30 «Tre uomlnl in fuga« B*r Panavision. — Bourvil De Fu“ Therry Thomas.	en-
Alabarda 16,30 «A Sud Owest dl » nora« Coloiscope. Marlon Br»n Jean Saxon.	,	,
Fllodrammatlco 16.00 «La Cel«1' P... R...« Dal-iah Laavvi, Mariih lo. Prepovedano mladini pod lotom.	/,,il-
Moderno 16.30 «La caduta deli* a<* j le« Technicolor. George PePP*r ' Uršula Andres, James Mason. Crlstallo 16.45 «Cammina non c°" re» Technicolor. Gary Grant. Garibaldi 16.00 »Blanco rosso,	,0
rosa« Anita Ekberg. Prepove^1 mladini pod 18 letom Aurora 16.00 «Malgret a Plgalle"-Capttol 16.30 «Non faccto la faccio 1'amore« Technicolor. caW rine Spaak.	..
Impero 16.30 «Come imparal ad	j
re le donne« Prepovedano mla° pod 14. letom.	1a|.
Vittorio Veneto 15.30 «Modcsty se« Technicolor. Monica VMM, ” Bogarde.	,«|
Ideale 16j00 «Se tutta le donne mondo (Operazione paradiso)« nicolor. Margareto	Lee.	,)
Astoria (Ulica Zorutti, filobus 16.00 «Un mostro e mezzo« F1"®" Francisi, Clcclo Ingrassla.
Astra 16.30 «Arp|vano i Tkani«.	(
Abbazla 16.00 «11	grande impoS<01^
Tony Curtis.
Danes, 17. t. m. ob 20-3° v Gregorčičevi dvorani
S PLANINSKIM
DRUŠTVOM
NA MONT BLANC
Predvajali bomo barvne ozvočene filme. Uvodno besedo h<j imel smučarski učitelj Andrej Mažgon.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV-NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, je treba telefoni, ratl na štev. 90-235.
S V spalnici starčevskega zaveti šča pri nunah «Regina Apostolo-rum« v Ul. Franca 5 je predvše rajšnjim nerodno padla 85-letna u-pokojenka Emilia Medeotti in si pri nesreči zlomila levo stegnenico. Sele včeraj zjutraj so Jo z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo.
LADJE V PRISTANIŠČU R. Lofaro, Valgardena, Magdala, Borea, Ullrla, Lucrino, Sportivo, Marilen, Saipa II, Castello, Lilion, Stelvio, Lazio (It.); Una, Mosor, LJutomir, Gorenjska (Jug); Fellini, Fiesta (Gr.); Alexandros (Cip.); Conrado Benltes (Cu.); Exford (Am.); Hopa, Batman (Tu.); A. Fury (Li.); Audax, Jennifer (Pa.); T. Maru (Jap.); Axel (Hol.); Holma (Sv.).
Prosvetno društvo Pros®^" Kontovel priredi v soboto, marca izlet v Ljubljano h® »kmečko ohcet«. Vabimo vse vaščane, da se polnoštevilno udeleže izleta in tako pri*0' stvujejo največji turistični manifestaciji v Sloveniji.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - Ul. av. Frančl««* *° Telefon 01-79«
Novost:
Iskanje izgubljenega človeka — sodobne novele 420 bf
ZAH NEMČIJA V SLEPI ULICI
Prag
a, V ar šava in Berlin
Strnitev vrst treh socialističnih dežel proti namenom Bonna - Trije pogoji za normalizacijo odnosov: priznanje Vzhodne Nemčije, meja na Odri in Nisi ter odpoved atomski oborožitvi
Ko sta 1. marca letos prvi se-p®tar OK Poljske združene de-avske partije ter predsednik replike, Vladislav Gomulka, in sekretar CK KP Cehoslova-Antonin Novotnjr, podpisala "&jsetletno pogodbo o prijatelj-sodelovanju in medsebojni ^bioči, so se obenem vršile tudi j^nje priprave v zvezi s tem, da
se k tej pogodbi pridružila tudi
P® Nemčija. In tako je prvi sester Enotne socialistične parti-** Nemčije in predsednik državna sveta Nemške demokratične “•Publike, Walter Ulbricht, odpo-rlval v Varšavo in Prago, da bi osebno podpisal pogodbo o ^jateljstvu, sodelovanju in med-^hojni pomoči s Cehoslovaško in Oljsko.
. Pravzaprav bo to zaključno dejale prvega dela skupnega anga-‘*tanja Berlina, Prage in Varšave "Oti Bonnu in njegovi ((vzhodni ™litiki», kakršno je bila napoveva koalicijska vlada Kiesinger-“randt. Bistvo tega skupnega na-“°Pa treh socialističnih sosed ?v«žne republike Nemčije je v "istvu rezultat naporov, da bi Vsadile svoja stališča, v kolikor J0 hi povsem uspelo v okviru *Seh socialističnih dežel niti po “■^Ulstrskem sestanku Varšavskega *Porazuma.
Berlin je zelo občutljiv glede počene pripravljenosti Sofije in V<Umpešte, da bi normalizirali 5v°je odnose z Bonnom. Podpis P°razuma o vzpostavitvi diplomskih odnosov med Romunijo z1 * * * S Zahodno Nemčijo je v Berlinu ™,zročii resno zaskrbljenost, za-:ai prav to je pokazalo, da soli-“artiost vzhodnoevropskih dežel ni postna in zadovoljiva, kadar je
V	ali drugi od teh potrebna ne-** odločitev.
• ^ takšni situaciji pa, potemta-,-'h. Je moralo nekako nujno pri-1 <Jo strnitve vrst tistih vzhodno-?rOpskih dežel, katere niso — kot a°'garija, Romunija in Madžarska ^ Pripravljene relativno brezpo-;°Jno začeti določen dialog z Bon-
.Berlin se je obrnil k Varšavi,
V	postavlja ta Zvezni republiki %nčiji — kot prvi pogoj za nor-^*Hzgeijo odnosov — zahtevo po aflotakljiyosti meje na Odri in I'1*!. Na osnovi skupnega nasto-j z Berlinom, pa Poljska krepi dje lastne pozicije za morebitna Rajanja. Tudi Cehoslovaki po-j&vlJajo kot pogoj za pogajanja , Zahodnimi Nemci zahtevo, da se
Odpovedo monakovskemu spo-l^himu. Povezani, seveda, z Ber-"°iti in Varšavo imajo precej možnosti na uspeh pri uresničenju te zahteve.
Blbrichtova pot in podpis po-‘dbe o pomoči in sodelovanju "dstavljata vsekakor resno opo-t?«lo Bonnu. Ce bo zahodnonem-d vlada še naprej trmoglavo grajala pri svoji današnji polivi. se utegnejo vrata celo določno zapreti. To pa bi pomenilo Jdio upočasnitev vključevanja ?°una v procese pomiritve, ki o-ltr>o prihajajo do izraza po vsej
*ko.
^opi.
"endar pa podpis vzhodnonem-'Poljskega in vzhodno-čehoslo-dkega sporazuma še ne pomeni /dl dokončne zavrnitve pogajanj ^Bonnom. Ce bo ekipa Kiesinger-I dndt pokazala dovolj stvarnosti ‘n odločnosti glede zadovoljitve ">tev Berlina (priznanje vzhodno-®hiške države), Varšave (glede ,eJa na Odri in Nisi) in Prage jJ zvezi z dokončno odpovedjo (“onakovskemu sporazumu), ne tako težko doseči potrebnega /^dsebojnega razumevanja med tednjeevropskimi deželami.
. ^ pa do tega ne bo prišlo, po-"h b0 Evropa ponovno lahko 'hča zaprtja posameznih dežel Javoje lastne okvire, kar na no-JJjh način ne more biti pot, ki j^Bto zagotovi varnost kontinen-
'Valter Ulbricht je pogodbo o ^Ijateljstvu, sodelovanju in medvojni pomoči s Poljsko že pod-"jai, in to, kot Je časopisje že ?°fočalo, za dobo dvajsetih let, "kar se bo podaljšala za drugih “**et let.
Tako Ulbricht kot Gomulka sta ob tej priložnosti poudarila, da bo morala bonska vlada, če hoče normalizirati svoje odnose s socialističnimi deželami, najprej sprejeti naslednje tri pogoje: da prizna Nemško demokratično republiko in meje na Odri in Nisi ter da se odpove atomski oborožitvi. V teh treh pogojih je v kratkem zapopadeno vse, kar je bistvenega v določanju odnosov med Zahodno Nemčijo na eni in Nemško demokratično republiko ter Poljsko na drugi strani. Vzhodnonemška delegacija pa je zdaj, pod vodstvom predsednika državnega sveta, odpotovala še v Prago, kjer bo podpisan podoben sporazum tudi med Vzhodno Nemčijo in Cehoslovaško.
Še en nacistični zločinec oproščen
BRAUNSCHWEIG, 16. - Da so zahodnonemški sodni krogi »velikodušni* do nacističnih zločincev, je znano. Vendar gredo včasih že tako daleč, da človek obnemi. Včeraj je porotno sodišče v Braun-schweigu izpustilo na svobodo bivšega esesovskega podčastnika Franza Bernharda Humkeja, nekdanjega stražarja v taborišču za prisilno delo v Luzku na Poljskem. V tem koncentracijskem taborišču so bili zaprti prvenstveno judovski jetniki. Sodišče je bivšemu esesovskemu zločincu očitalo, da je umoril jetnika, učitelja Wil-helma Ericka, ker je nekoliko zamudil, ko se je vračal z dela. Bilo je to leta 1941.
Državni tožilec je za Franza Bernharda Humkeja zahteval dosmrtno ječo, sodišče pa ga je oprostilo, češ da je bil kvečjemu kriv nenamernega umora, torej kaznivega dejanja, za katerega pregon je v smislu zakona, ki ga je izglasoval pred leti bonski parlament, že zapadlo.
Esesovski podčasnik je bil že pred sodiščem in sicer pred poroto v Hannovru, kjer so ga obsodili na dosmrtno ječo. Toda višje sodišče je to razsodbo razveljavilo zaradi neke formalne napake.

Dirkalno vozilo «Alfa Primo Trionfo« znane italijanske znamke. Na sliki vidimo to vozilo, ki nosi tudi siglo «33», na nekem ovinku v Fleronu. Za volanom je Teodor Zeccoli, glavni kolavdator podjetja
iiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniitniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiN
ZANIMIV OBISK V ARPADOV1 DOMOVINI MADŽARSKI
Prestolnica Budimpešta je središče
zares bogate kulture
Nikoli ponoči v veliko mesto - Pritihotapljeni v parlament Zelo negovani parki - Turistični uradi ne zaslužijo pohvale
Detajl iz atrija madžarskega parlamenta v Budimpešti imimiiiiiiiiiiiiiummiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmunjifiiiniiimiiiiimiimmiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiuiiiiiiiiii
DVfl PROBLEMA UTERATURNflJE CflZETE
CESTNO OMREŽJE IN MOTORIZACIJA
Kriminal je vezan tudi s kulturno ravnjo ljudi
MOSKVA, 16. — Moskovska revija «Literatumaja gazeta« obravnava v svoji zadnji številki dva zelo aktualna problema in sicer problem cest ter problem u-morov v Sovjetski zvezi.
Nikolaj Smeljakov se loteva problema cestnega omrežja v Sovjetski zvezi. Po njegovem mnenju se bo treba tudi v Sovjetski zvez- lotiti tega problema drugače kot doslej. Avtor pravi, da bi morala Sovjetska zveza sedaj, ko se loteva pospešene motorizacije s pogodbama s turinskim podjetjem Fiat in nekim franco-m podobnim podjetjem, začeti reševati tudi problem cestnega omrežja, kajti ta dva problema sta med seboj tesno povezana. Po mnenju avtorja bi bilo treba rešiti problem cest v Sovjetski zvezi po zgledu Združenih držav, ki so prav gotovo glede motorizacije najbolj razvita dežela sveta.
Članek v «Literatumaji gazetivi nadalje poudarja, da se bolj izplača graditi dobre kot pa po-
'""i,.........................................................■MimmiiiiiinH
1OVEN (od 21.3. do 20.4.) Navzlic ?anjšim nevšečnostim bo dan venele pozitiven. Upoštevajte okus “ *deje nekaterih prijateljev.
BlK (od 21.4. do 20.5.) Spretno ?. boste izmotali iz neke zapletene i!lUacije. Utrdite svoje odnose z ne-'"h novim prijateljem.
. BVOJCKA (od 21.5. do 21.6.) Tre-/jjlek je preveč važen, da bi mu ne ^svetili največjo pozornost. Moral-" zadoščenje naj vam pomeni vec ^ gmotnega.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne raču-i aJte preveč na neko pretirano “Sodno obljubo. Delno razočaranje ** hajmlajše.
, Lev (od 23.7. do 22.8.) Skušajte kar se da sproščeni v svojih plovnih stikih. Deležni boste polnega razumevanja od strani družbe.
&EVICA (od 23.8. do 22.9.) Sreča J"hi bo stala ob strani, zakaj obe-
S se vam dokajšnje blagostanje. "Veli boste srečno in v miru sredi ,voje družine.
Tehtnica (od 23.9. do 22.10.)
Nudila se vam bo priložnost, da boste lahko dokazali svojo zvestobo nekemu prijatelju. Nenadoma se boste znašli v okolju, ki vam bo zelo prijalo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zelo pazite na svoje besede, zakaj od njih bo marsikaj odvisno. Uresničili boste svoj davni čustveni sen.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Uspešen dan predvsem v trgovskih poslih. Nekdo vam bo posredoval neko izredno prijetno novico.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Obeta se vam nekaj manjših uspehov, kot tudi lepa zmaga nad nekim nevarnim tekmecem. Nekdo, ki je daleč od vas, se vas bo po dolgem času spomnil.
VODNAR (od 21.1. do 19,2.) Zbirati boste morali med dvema ponudbama, ki bosta obe zelo ugodni. Ne zanemarjajte svojih obveznosti do najmlajših družinskih čl*nov.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nikakor ne dovolite, da bi vas nekdo iizval in zatem kompromitiral. Na či'tve-nem področju skušajte bolj upo.te-vati stvarne možnosti.
vprečne ceste, kajti vsa sredstva, ki se na tem področju vložijo, se dobro obrestujejo, kot to dokar zujejo izkušnje nekaterih razvitih dežel. Avtor članka pravi, da tam, kjer uporabnik plačuje cestnino za avtomobilsko cesto, mu ta omogoča prihranek na gorivu in avtomobilu.
Težko Je, zaključuje Smeljakov, ocenjevati gospodarsko pomembnost avtomobilskih cest. Avtomobilske ceste so namreč izredno pomemben dejavnik v gospodarstvu vsake države. Gradnja dobrih cest je zelo draga, toda koliko milijard rubljev Sovjetska zveza potroši za vzdrževanje slabih cest, se sprašuje avtor, ki nadaljuje: «Ce se ne upošteva to dejstvo, smo v nevarnosti, da veliko grešimo. Ta problem je eden perečih problemov avtomobilskega razvoja Sovjetske zveze«.
V isti številki revije se obravnava tudi problem umorov. Gre za intervju, ki posreduje veliko statističnih podatkov, dejansko gre za študijo, iz katere izhaja predvsem to, da se 30 odstotkov napadov in umorov izvrši «pred Javnostjo«, Iz česar avtor članka sklepa, da bi mogli teh 30 odst. zločinov preprečiti.
Tri četrtine umorov — nadaljuje časopis — se izvrši v pijanem stanju. In vendar — zatrjuje avtor članka, ne smemo niti v tem primeru pripisovati vzroka kriminala alkoholizmu, pač pa je treba iskati vzroke temu pojavu v «omejeni kulturi« morilca:
Moskovski tednik poudarja, da ne gre več za nekakšen odnos med kriminalom in alkoholizmom, ampak za odnos med kriminalom in kulturno ravnjo.
Končno avtor upošteva tudi vprašanje prostega časa, ki ga ima na razpolago sovjetski človek V zvezi s poslednjim, avtor omenja tudi prehod na petdnevni delovni tednik v Sovjetski zvezi, ki Je bil izglasovan pred nedavnim. V zvezi s tem pravi, da petdnevni delovni tednik v tem primeru ne zadeva le ekonomiste in sociologe, pač pa tudi kriminologe. Pb »jegovem mnenju bi zadeva gostega časa mogla imeti tudi nekatere n''prijetne posledice in eicer — povečanje kriminalitet«*
Sem ter tja so kakor klopotci v vinogradu postavljena zadružna posestva. Zanimalo me je, kako gre pri njih zadružništvo, pa tega žal nisem mogel zvedeti. Vprašal sem nekaj delavcev na cesti, ki so se vračali z zadružnega posestva, pa me nihče ni razumel. Samo »Guten Tag!» je vztrajno ponavljal starejši možak v prav takšni delovni obleki, škoda! sem slednjič nemalo razočarano zaključil.
Naravnost osupnila pa nas je bogata letina sončnic. Več kilometrov na obeh straneh ceste nismo videli drugega kakor visoke, zlatorumene sončnice. Res čudo-
• i.	..ir	‘ ‘vir
vito.
V Keszthelyju, mestecu, ki bi se po velikosti lahko merilo s Kranjem, smo si najprej ogledali ogromno cerkev, ki je bila zgrajena v začetku 14. stoletia. Sodeč po cvetju, ki je skoraj zakrivalo veliki oltar, je cerkev lepo oskrbovana. Tudi v klopeh je klečalo precej ljudi, skoraj nenavadno za delavnik.
Slednjič smo zavili še proti mojstrsko negovanemu parku, ki je hkrati bil tudi breg »madžarskemu morju* — Balatonu. Tu je Anja (to je seveda potrebno zapisati) prvič pomočila nogo v jezero in strokovnjaško ugotovila, da voda ni preveč mrzla. No, o tem so nas prepričali številni kopalci, ki so se vneto namakali v moderno urejenem kopališču na drugi strani tlakovanega pomola.
Poleg kopališča so starejše poslopje preuredili v moderno restavracijo. Po nemškem jedilnem listu smo izbrali govedino na har-tobagyerski način. Jed so nam postregli na velikem lesenem pladnju. Zanimivo je, da imajo uveden dvoplačilni sistem. Domačin bi moral za naročeno jed odšteti okoli 13 forintov — 660 S dinarjev, nas pa je veljalo nekaj nad 13 forintov — 820 S dinarjev za porcijo. Za primerjavo: šunka z jajcem velja tu za tujce 650 dinarjev.
«Prestolnica Balatona*, kakor tudi popularno imenujejo Kesz-thely, se lahko pohvali z zelo zanimivim muzejem Blatnega jezera. V turistični poslovalnici so nam tudi povedali, da prirejajo skozi vso sezono mnogo prireditev, predvsem športne in glasbene. Tudi tradicionalne konjske prireditve bojda vedno lepo uspejo.
Popoldne smo se poslovili od prijaznega mesteca ter se po severni strani Balatona odpeljali proti Budimpešti.
Ob Blatnem jezeru se na vsakem koraku opazi močan turističen utrip. Novi luksuzni hoteli vabijo predvsem turiste z zajetnimi denarnicami, pa tudi taki s skromnejšimi prejemki niso odveč.
Tod smo srečavali kar precej tujcev, posebej še iz Češkoslovaške. Pa tudi Nemcev ni bilo malo, posebno tistih z vzhodne strani.
Večerilo se je že, ko smo po čudoviti velemestni vpadnici pripotovali v madžarsko prestolnico.
Na temeljih sedanje Budimpešte je bilo za časa rimske države taborsko mesto Aquincum. V dobi vlade velikega madžarskega renesančnega kralja Matthiasa Corvi-nusa je bila Pešta center tedanjega kulturnega sveta. V 16. in 17. stoletju so Budim in Pešto zasedli Turki. Leta 1873 pa sta se Budim in Pešta združila v novo, prestolno mesto.
Današnja Budimpešta se poleg z ostalin lahko pohvali tudi s 25 muzeji, kjer se radovedni popotnik lahko seznani z umetnostjo, zgodovino in življenjem madžarskega ljudstva. Najvažnejši muzej je prav gotovo Madžarski nacionalni muzej, ki je bil zgrajen leta 1846. Tu velja omeniti predvsem stalno razstavo starih novcev. V arheološki knjižnici pa hranijo več kot 60.000 najrazličnejših knjig.
Ob vstopu v mesto smo torej najprej začeli nadlegovati ljudi s preprostim vprašanjem «kje je center?*. Prepričani smo bili, da
ima turistična agencija IBUSZ svoje poslovalnice v centru.
Torej, »kje je turistična agencija?* je bilo spet naše najpogo-stejše vprašanje, ko smo slednjič le našli center. Po mučnem poizvedovanju smo končno našli tudi prostore turistične agencije. Vendar nismo bili mnogo na boljšem. Agencija je imela namreč zaprta vrata.
Navsezadnje smo zvedeli, da je kljub turistični sezoni odprt v vsej prestolnici samo en turistični urad
Po uri čakanja v potovalnem biroju se nas je usmilil mladenič za dolgim pultom. Razložili smo mu, da iščemo dve sobi. Iz predala je vešče potegnil nekaj kartotek ter nam na osnovi le-teh dal naslov nekega možaka, kjer smo kasneje prenočili. Za obe sobi smo plačali dvesto iorintov — okoli enajst tisoč dinarjev. Precej drago.
Prav komično in hkrati tudi neprijetno sceno nam je v istem uradu pripravila srednjeletna blagajničarka, ko smo hoteli zamenjati denar. V imenu in za ime naše skupinice sem se namreč postavil v dolg rep pred blagajno. Ko sem končno le prišel na vrsto, mi je brhka uslužbenka zabrusila, da nima časa za menjavo dinarjev. «šele čez dve uri bom menjala dinarje!* je gospodovalno zaključila
Na težave smo znova naleteli tedaj, ko smo hoteli v naše najnovejše prenočišče. Nekateri policaji, za madžarsko prestolnico so prijazni policaji prava značilnost, so nas na številnih križiščih usmerjali na najrazličnejše strani. Pravo smer pa nam je končno le pokazal mladi redar pri Marget hidu — Margaretinem mostu. Tedaj sem trdno sklenil, da ne bon. v nobeno večje mesto nikoli več pripotoval ponoči.
Naslednji dan smo si ogledali mesto. Številni parki so lepo urejeni, še poseben, skoraj slavnosten poudarek pa jim dado bronasti kipi velikih sinov madžarskega ljudstva, po katerih so ti parki poimenovani. Nehote sem pomislil, da so Madžari pravzaprav boljši in inteligentnejši, kot bi si nepoučen popotnik lahko predstavljal. Gotovo ni mnogo dežel, kjer bi se prebivalci tako enotno postavili za spomenike ljudskih velikanov.
Trgovine so kar prijetno urejene, vendar imajo, sodeč po cenah, rahlo draginjo. Steklenica sortnega tokajca velja 27 forintov — 1250 dinarjev. Nasprotno pa se lahko pohvalijo s cenenimi, a kvalitetnimi sladicami.
Pot na grad se nam žal ni izplačala, ker so grad prav tedaj obnavljali. Več sreče pa smo imeli pred madžarskim parlamentom. Teta Marica je namreč tod opazila večjo skupino ljudi, ki so prav tedaj skozi stranski vhod vstopali v skupščino. Spretno smo se pomešali med bolgarske sindikaliste, vendar so nas pozorni stražniki opazili. Ko smo povedali, da smo iz sosedne Jugoslavije, nas je službujoči častnik spustil na lastno pest. V veličastnem atriju smo se za trenutek ustavili pred velikimi ogrskimi vladarji, ki utelešeni v umetniških kipih, ponosno stojijo na stenskih podstavkih. V tem starodavnem atriju, ki se konča z edinstveno kupolo, znaša višinska razlika 98 metrov. Tudi prostori, ki nam jih je vodič razkazoval kasneje, so tako čudovito opremljeni, da bi človek samo strmel in občudoval.
Skupščinski prostor predstavlja velikansko materialno vrednost, saj je govorniški oder pa tudi lesna stenska obloga prav mojstrsko izrezljana. Predsednik vlade in ministri sede v prvi klopi, ostali poslanci pa v drugih. Naravnost frapantna je maketa skupščine, ki sta jo dva inženirja z nepopisnim potrpljenjem gradila dve leti. Za pravcato mojstrovino sta uporabila okoli sto tisoč paličic.
Naslednji dan smo odrinili proti Češkoslovaški. Ustavili smo se v Gy6ru, enem zadnjih večjih mest
pred mejo. Ostalo nam je še nekaj forintov in smo zato sklenili, da bomo za dedka kupili dve steklenici tokajca. Vendar smo se pošteno ušteli. Prodajalka v neki klasični trgovini nam je zaupala, da ne bomo tod dobili vina v nobeni prodajalni. Samo žganje, ki pa je strahovito drago. Po njenih besedah prodajajo vino v vsei Madžarski le ob Balatonu in v Budimpešti. Preostali denar smo torej porabili za kitajsko mesno malico. Brez šale, prav okusna stvar. Mejni prehod Rajka je bil kmalu pred nami. Pred nami pa so bili tudi številni avtomobili in ker je pregledni ceremonial precej dolgotrajen, smo čakali drugo uro, da smo prišli na vrsto. Imeli smo torej dovolj časa, da smo se še enkrat pogovorili o popotnih vtisih pravkar prepotovane dežele. »Ceste imajo prav dobre,* je glasno pohvalila Anja in še koj dodala »in policaje v Budimpešti tudi!* Prav res, moderne asfaltne ceste, ki jih na Madžarskem niti ni tako malo, bodo nedvomno mnogo pripomogle k večjemu dotoku tujih turistov. Samo z bencinskimi črpalkami so za sedaj še težave. »Meni je pa všeč, da imajo skoraj pred vsako hišico gredico rož!* je resno povedala teta Marica. Najrazličnejše cvetje smo videli v vsakem parku, ob cesti, da, celo pred vsako hišo v vaseh.
Sam pa sem ugotovil, da toliko motoristov že zlepa nisem videl. In niti enega, ki bi bil brez čelade.
Carinik je dvignil zapornico. Zapeljal sem pred carinsko pisarno. Madžarski in češkoslovaški cariniki so družno pregledovali svoje državljane, nam pa so samo dali statistične formularje in zahtevali, da jih moramo izpolnjene izročiti pri izhodu iz ČSSR.
JOSIP JESIH
(Konec)
NOV RAZCVET REZIJANSKE LJUDSKE KULTURE
VESTI IZ
REZIJE
i:::::::::::::::::::::!
V ponedeljek 20. februarja je odpotoval na veliko vsedržavno prireditev ljudskih pesmi in folklornih plesov, ki jo Je organiziral u-metniško prizadevni ((Piccolo Tea-tro» v Milanu od 23. februarja do 5. marca, precej številna rezijanska folklorna skupina, ki se je spet nalašč za to milansko pobudo organizirala v Reziji z malenkostno deželno podporo. V Milanu je nastopilo dvanajst plesalcev, dvoje otrok in trije muzikanti. Oblečeni so v značilne rezijanske noše, ki smo jih imeli priliko občudovati ne samo v Vidmu in na raznih folklornih prireditvah v Furlaniji, Julijski krajini in po beneških deželah, ampak v novejšem času tudi v Piranu in Portorožu. '
Rezijanska folklorna skupina ima za seboj okoli 40 let javnih nastopov. Prvi največji svoj javni uspeh so poželi v Montecatiniju že leta 1930, nekaj let kasneje v Trentu in Roveretu. Tudi v letih po zadnji vojni so mnogokrat nastopili. V zadnjih letih je njihovo delovanje za nekaj časa zamrlo, v najnovejšem času, v zadnjih nekaj mesecih pa spet oživelo, pomlajeno z novimi mladimi močmi.
Dejansko sestavljajo to skupino zavedni, preprosti Rezijani, ki ima-Jo kot dglavo« svojih dopisov prva dva verza rezijanske pesmi o Gori Kaninovi. Korispondenco v italijanščini jim opravlja neki državni uslužbenec, ki je vešč italijanščine. Zdi se, da smo hkrati z renesanso furlarščine, v prepo-rodnem vrenju tudi rezijanščine, ki prihaja do izraba v čvrsti povezanosti in poudarjanju rezijanske jezikovne zavesti in narodne značilnosti tudi na sejah občinskega sveta. Zbiratelji ljudskega blaga, italijanski in slovenski znanstveniki imajo polne roke dela v snemanju ljudskih recitatorjev in pevcev.
Rezija Je dobila zadnje čase tudi svojega novega mladega pesnika, ki poleg številnih čuvarjev, tradicij in zakladov ljudske umetnosti uveljavlja še na posameznem ustvariteljskem področju umetniško rezijansko besedo. Se bomo imeli priložnost poročati bodisi o uspehih na veliki vsedržavni folklorni reviji v Milanu bodisi o novih živih virih rezijanske govorice in ljudske ustvarjalnosti.
Zamotanost rezijske cestne problematike
Olajšave, ki jih je dovolila država Karnijski skupnosti in s tem tudi Reziji, ki spada skupaj s Kanalsko dolino in železnim Kanalom v karnijsko upravno in politično zvezo, zaradi lanskih novembrskih katastrofalnih povodnji, niso kaj prida pomagale Rezijanom. Kako naj pa bi, ko pa Rezija še ni toliko gospodarsko razvita, da bi imela znatne koristi od davčnih znižanj in od prekinitve kreditnih rokov. Rezija ni deležna niti tistih podporic, ki jih daje notranje ministrstvo nadiškim občinam. S tremi milijoni izredne povodenj ske pomoči ni mogla občina ustvariti čudežev.
Po zgledu dr. Pelizza, senatorja in bivšega podtajnika ministrstva za narodno obrambo, Je hotela rezijanska občina licitirati tudi svoje številne dolge, zavite in nerodne ceste obrambnemu ministrstvu za njegove namene, to je da jih popravi in asfaltira, posebno pa tisto, ki pelje v Liščac, Longi-šče in Hoste pod Muzci ter naprej preko sedla Kamice v Učejo. Vojaške oblasti bi to napravile,
toda takšnih obmejnih cest je preveč, da bi jih mogle podpreti vojaške oblasti s svojimi proračunskimi sredstvi. Obljubljale so, da bodo vplivale najprej na pokrajinske in deželne oblasti, da bi se iz delokroga pokrajine ali pa iz deželnega proračuna za javne ceste in turizem popravila in asfaltirala cesta ne zaradi ubogega Li-ščaca, zaradi drvarjev in žena v Hostah, ampak zaradi sedla Kar-nice, ki Je bila nekoč pomembna strateška točka v prvi svetovni vojni in bo zaradi tega taka ostala v vekov veke po golem zakonu ne. premičnosti. V teh obljubah in ilu. zijah so tekla leta, a cesta je bila vsako leto slabša. Vsak se premisli, kdor gre na pot do obeh Liščacov; naprej preko Kamice pa si že redko kdo upa, ker je tista cesta iz prve svetovne vojne pol stoletja doživljala vse visokogorske klimatske ostrine in padavine.
Prebivalstvo Liščacov Je padlo od nekdanjih 200 oseb na 140 in še od teh jih je le malo doma, ker so večinoma nekje v emigraciji. Sicer so družinski poglavarji napisali protestno pismo na občino, da ne bodo plačali občinskih davkov, ker je cesta do Liščacov, tistih 5 kilometrov občinska, toda občine to pismo ni posebno ganilo ali pa vznemirilo. Skoraj Jim Je prav prišlo, da bodo višje vojaške in civilne oblasti videle, aa občina ne more izeoprati denarja in da se bodo morda zganile in premagale tisto medsebojno po. tiskanje drug drugega naprej.
V Reziji na Ravenci še to pravijo , da cav. Martinis pač ni Pelizzo, ki je s svojimi asfaltiranimi cestami prišel že prav gor do vasice Matajur in bo počasi ali s turizmom ali pa s smučarji prilezel prav do vrha Matajurja, medtem ko cav. Martinis skrbi bolj za Karnijske ceste Avoltrija in Fomi do Sopra in prehoda do Sappade kot do Host in Longišča.
Cesta in protesti malih reži te riških vasic so za lokalne politike v Ravenci ponoven dokaz, da je Rezija zapuščena ,da Rezija nima nobenega poslanca in senat )m, ki bi se resnično zavzel za Red jo, da Rezijani sami s svojim trdo prihranjenim denarjem in .»rediti zidajo svoj prvi pomembnejši hotel in si na deželne turistične infrastrukture ne upajo niti misli, ti. Ce bodo hribovci iz Laščanov protestirali, naj kar protestiralo, ker bo to Reziji le pomagalo.
a t.
Tatovi ljubijo glasbo ?
MILAN, 16. — Pred dnevi so tatovi obiskali vilo filmske umetnice Sofie Loren in ji odnesli nekaj dragocenosti, med drugim tudi pozlačen kipec Oscarja, ki ga je dobila za svojo vlogo v filmu »La Cio-ciara*.
Včeraj pa so tatovi presenetili pevko Caterino Caselli, vendar niso obiskali njenega stanovanja, pač pa so si »izposodili* avtomobil njenega bratranca in z njim kitaro in nekaj drugih predmetov, ki so bili last Caterine Caselli. Caterina Caselli je s svojim bratrancem Ivom Callegarijem odšla v neki kinematograf in pustil-, vozilo v Ul. Du-rini. Ko sta se vrnila iz kinematografa, bratrančevega »fiata 2300* ni bilo več in tudi kitara pevke Caselli je z njim izginila. Policija preiskuje okolico, da bi našla vozilo in dragocenosti v njem.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Vokalni ansambli -12.10 Med tržnimi stojnicami -12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Orkester Gianni Safred - 17.25 Radio za šole - 17.45 Zabavali vas bodo
-	18.00 Ne vse, toda o vsem -
18.15	Umetnost in prireditve -
18.30	Iz slov. glasbenega življenja
-	18.50 John Dowland: Thou migh-ty God - 19.00 Lučka Komac: »Bodočnost morskih globin* - 19.15 Orkester Weston - 19.30 Postni govori - 19.45 Plošče, ki so mladim všeč - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Zvočne razglednice - 21.00 Operna glasba -22.00 Zvočna paleta
Trst
12.05 Malo jazza - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.50 F. Tomizza: »Drugi Kras* - 14.00 Operni koncert.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -
10.15	Pesem in ples - 10.45 Turistične beležke - 11.00 Orkester -
11.30	Pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Melodije - 14.00 Popularne skladbe - 15.00 Zbor JLA
-	15.45 Domači ansambli - 16.00 Kulturni zapiski - 16.20 Današnje teme - 16.30 Simf. koncert - 17.40 Današnji gosti - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Mojmir Sepe -
22.15	Orkester James - 22.35 Pianist M. Lipovšek.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 —
PETEK, 17. MARCA
Poročila • 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Suppe, Albeniz, Debussy -10.05 Neapeljske - 10.30 Šola -11.23 Zdravnikovo mnenje - 11.30 Tenorist J. Bioerling - 12.47 Ženske danes - 13.30 Orkester in pesem - 14.40 Glasbeni spored - 16.00 Spored za mladino - 16.30 Operna glasba - 17.15 Lahka glasba • 17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino - 20.20 Simf. koncert - 21.45 Orkestri - 22.30 Folklorna glasba.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.40 Glasbeni profili - 11.42 Pesmi desetletja
14.00	Juke box - 14.45 Za prija tel je plošč - 15.15 Dirigent A Rodžinski - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 16.38 Najnovejše plošče - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 O-peretna glasba - 18.35 Psihologija otroka - 20.00 Giovanni D'Anzi -
21.00	O velikih delih - 21.40 Plesna glasba.
III.	program
18.30	Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert -
20.30	Na meji življenja - 21.00 Portret F. Bertini - 21.45 Orkester Kanton - 22.50 Poezija v svetu.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	— Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 Ljubljanski jazz ansambel -9.40 Dunajski dečki - 10.15 Kajuhove ljubezenske pesmi - 10.35 C. Bedker: Devenina vrata - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Popevke - 12.00 Na današnji dan - 12.10
Pri poljskih ansamblih in orkestrih - 12.30 J. Kregar: Okrasni grmiči za vrt - 12.40 Pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam... -14.05 Popevke - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Napotki za turiste - 15.40 Mladinska oddaja -
16.00	Vsak dan za vas - 17.05 Simfonični koncert - 18.00 Aktualnosti
-	18.15 Zvočni razgledi - 18.50 Kulturni globus - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Angleške ljudske pesmi - 20.20 Zunanje-politični pregled - 20.30 Orkester Marty Gold
-	20.45 Dobimo se z Julko Sever -21.15 Oddaja o morju - 22.10 Mojstri sodobne glasbe: Anton We-bem - 22.50 H. Sederberg: Vox populi - 23.05 Nočni mozaik jazza.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Mezzosopranistka Turner Butler - 19.05 Baleti na Chopinove skladbe - 19.15 Človek in družba - 19.45 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -
21.00	L. Pirandello: »Henrik IV.»
-	23.10 Dnevnik.
II. kanal
18.00	Angleščina - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Zgodovinski dokumenti: Bitka za Anglijo - 22.10 »Giochi in fami-glia*.
Jug. televizija
9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.35 ln 15.50 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.00 Poročila - 17.05 Pionirsko gledališče iz Osijeka - 17.55 TV obzornik • 18.15 Športna oddaja - 18.40 S kamero po svetu - 18.55 V. Hugo: Nesrečniki - 20.00 Dnevnik - 20.37 Ekran na ekranu - 21.35 Glasbena oddaja • 22.05 Dnevnik.
PRIMORSKI DNEVNIK
Goriško-beneški dnevnik
SEJA OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
Zvišali so neobdavčljivo osnovo družinskega davka na 290.000 lir
Predlog za mejni popravek z občino Doberdob ■ Ureditev ceste na Vrb * Načrt asfaltiranja turističnih cest
V torek zvečer je bila v Sovod-njah seja občinskega sveta, na kateri so sprejeli odločitve o nekaterih pomembnih zadevah za občinsko upravo in prebivalstvo. Najprej so sklenili položiti v vse občinske urade plastične pode iz «tapifleksa», ki so zanje prejeli državni prispevek s pomočjo posredovanja podtajnika Ceccherlnija; delo bo stalo okoli 800.000 lir. Občinsko cesto Vrh - pokrajinska cesta proti Martinščini bodo skušali asfaltirati z deloviščem in občinskim prispevkom. Zato so za prosili ministrstvo za javna dela, da Jim odpre delovišče za 10 de lavcev, ki bi delali 51 dni. S sredstvi, ki jih bodo prejeli za delovišče, bodo plačali delavce in material, nekaj denarja pa bo primaknila še občinska uprava, da bodo to za ..Vrhovce tako važno pot asfaltirali vsaj na tistem kraju, ki le zaradi ovinkov in strmine najbolj podvržena obrabi.
Svetovalci so brez večjih diskusij odobrili zvišanje neobdavčljive osno. ve družinskega davka od 200 na 290 tisoč lir. Zupan Jožef Ceščut, ki je vodil sejo, je pristavil, da bodo davkoplačevalcem poslej odbili za družinskega poglavarja po 290.000 lir, za vsakega člana v breme pa 29.000. S tem se bo precej zvišalo število občanov, ki bodo oproščeni plačevanja davka, ostale pa davčni vijak ne bo tako hudo pritisnil.
Zupan je nato seznanil občinski svet z nedavnim sestankom, na katerem so se predstavniki občin So-vodnje in Doberdoba ter drugih uradov pogovorili o spremembi občinske meje med Vrhom in Poljanami, kjer se ta meja ne sklada s katastrsko razdelitvijo. Večji del ob. močja, ki se razsprostira med tema dvema vasicama, je sedaj pod do-berdobsko občino, ki pa noče po-
pravljati ceste na Vrh, ker jo ra-1 turistične: cesto Sovodnje - Peč -bijo sovodenjski občani. Ker je 3ta-1 Rupa, ki Je dolga 2 km ter bo nje-
fiortca
VERDI. 16.30: «La resa dei conti», Lee Van Cleef in T. Milian; barvni kinemaskopski film.
CORSO. 14.30, 18, 21.30: «11 dr. 21-vago», Omar Sharif, Julie Cristie, v kinemaskopu in barvah, ameriški film.
MODERNISSIMO. 16.30—22.30: «Le stagionl del nostro amore», E.M. Salerno in Anouk Aimeč; čmobe-11 italijanski film, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17—21.30:	«11 tesoro
della montagna rossa», Lee Van Cleef in C. Mathevs; čmobeli film.
V1TTORIA. Danes zaprto. Jutri ob 1715—2i.30: «Gringo, getta 11 fu-cile», J. Richardson in G. Milland; italijansko-španski kooprodukcij-ski film v barvah.
nje nevzdržno, so se sporazumeli, da odpravijo očitno napako, ki j« nastala pri razmejitvi takoj po vojni. Po novem bo sovodenjsko občinsko ozemlje segalo skoraj do prvih hiš na Poljanah. Sejni sklep bo morala potrditi tudi dežela, kar spada v njeno pristojnost.
Odobrili so izplačilo mesečnega stroška 8.000 lir za Marijo Tomšič, ki so jo po višjem nalogu spravili v Sirotišče v Gorici.
Proučili in odobrili so predlog po-krajinske uprave glede ureditve nekaterih turističnih cest. Pokrajinska uprava je namreč sovodenjski poslala načrt turističnih cest, za katere bo dežela prispevala 80 odstotkov, občinska uprava pa 20. V So-vodnjah so tri ceste proglasili za
na ureditev stala 11 milijonov, cesta Vrh - Cotiči - Martinščina, dolga 3,6 km ter bo delo stalo 29 milijonov, ter Rubije - Vrh, en kilometer in 12 milijonov lir stroškov. Od skupnega stroška okoli 50 milijonov bo občina Sovodnje plačala samo deset milijonov. Vse kaže, da bo najprej prišla na vrsto cesta na Peč in v Rupo, ki jo bodo neko. liko razširili. Razširili pa bodo tudi začetni del ceste iz Rubij na Vrh.
Odobrili so stroške za nakup božičnih daril občinskim uslužbencem, sprejeli na znanje obvestilo ministrstva za javna dela, da bo upoštevalo prošnjo za ureditev nekaterih cest, ter prodali nekaj občinskega zemljišča na Vrhu.
NAGRADITEV KRVODAJALCEV V STARANCANU V sredo popoldne so imeli na županstvu v Starancanu svečanost, pri kateri Je župan Zanolla razde-
.......................—.......................n..............
IZPRED OKRAJNEGA SODISCA V GORICI
SINDIKALNE VESTI
Poldnevna stavka občinskih uslužbencev
Stavko bodo izvedli dne 31. t. m.
Sindikat za krajevne ustanove pri CISL je poslal goriškemu županu in občinskemu odboru pismo v zvezi z organskim pravilnikom za občinske uslužbence.
V njem opozarja, da po enem mesecu še vedno čakajo odgovor na pismo od 13. februarja v katerem so predlagali sklicanje mešane komisije za obravnavo tega problema. Zato so sklenili proglasiti poldnevno stavko vseh občinskih uslužbencev, ki naj bi bila v petek 31. t.m.
Stavko bodo preklicali edino le v primeru, če bo občinska uprava med tem časom odgovorila in pokazala svojo pripravljenost za koristne razgovore o tem problemu.
Motor industrijskega hladilnika predmet pritožbe bližnjih stanovalcev
Sodnik je lastnika oprostil ■ Policiji ni hotel izročiti šoferske izkaznice ■ Najel je jugoslovanske zidarje brez dovoljenja
Goriški okrajni sodnik dr. Sartea nega. Vkljub svoji mladosti ima Ce.
trii*
AZZURRO. 17.30—22: «Le piacevoli nottiu, V. Gassman, Gina Lollo-brigida in U. Tognazzi. Kinema-skope v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22: «La contessa dl Hongkong)), S. Loren in M. Brando. Kinemaskope v barvah.
EXCELSIOR. 16—22: «Trenta Win-cester per el diablo», K. Maho-ner. Kinemaskope v barvah.
S. MICHELE. 19—22. «Lancieri al-la rlscossa», R. Cameron.
guerra
K on km
EXCELSIOR. 19-22:	«La
dei topless». Barvni film.
RIO. 19—21.30: «11 teschio maledet-to», R. Cushing ln Cr. Lee. Kinemaskope v barvah.
Je včeraj končno zaključil razpravo v zadevi motorja industrijskega hladilnika, ki je motil nočni počitek sosedov.
Na zatožni klopi je sedel 41-letni trgovski zastopnik Romeo Bacchet-ti iz Gorice, Ul. Virgilio 6, pod obtožbo, da je povzročal pri delu velik šum, v nasprotju z obstoječimi predpisi, ker Je v skladišču za sladkarije v Ul. Nizza 32 namestil industrijski hladilnik z motorjem, čeprav mu je občina zavrnila prošnjo za zadevno dovoljenje. To se nanaša na čas od aprila 1966, ko se je proti temu pritožil avtotak-sist Lodovico Badali, ki stanuje 2 družino v nadstropju nad skladiščem s hladilnikom, ki da Je povzročal močan šum, ki ni dopuščal nočnega spanja in je bil v obratu po 24 ur dnevno.
Bacchetti je povedal, da Je pokrajinski zastopnik s skladiščem za slaščičarske proizvode podjetja Panettonl Alemagna iz Milana in da Je to podjetje namestilo tudi omenjeni hladilnik, vendar s potrebnimi ukrepi, da bi omilili šum ter odpravili nadležne motnje.
V zadevi so imeli razpravo že preteklega decembra, ko je sodnik zaslišal več prič in so takrat odložili njen zaključek, da bi si ogledali naprave na mestu. Pri včerajšnji razpravi Je državni tožilec Karlo Primožič zahteval za obtoženca 40 tisoč lir globe, odvetnik Cossa pa je zahteval njegovo oprostitev, ker dejanje ni kaznivo, odnosno ni zagrešil kaznivega dejanja. Sodnik je ustregel obrambi in obtoženca oprostil, ker ni napravil kaznivega dejanja.
Pri drugi razpravi se Je moral zagovarjati 24-letni Alfredo Ceregio-li, iz Gorice, Ul. Prato 3, to Je tisti, ki Je pred časom vozil tri pustolovske mladince, ki so kradli v Vidmu ter potem pobegnili na Koroško. V obtožnici Je navedeno, da se Je protlvil policiji, ki je od njega zahtevala Izročitev šoferskega dovoljenja, ki so mu ga odvzeli v smislu prefektumega odloka, ker so ga smatrali za družbeno nevar-
regioli na svojem kazenskem listu že 8 obsodb in zato so ga tudi tokrat obsodili na plačilo 6 tisoč lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Branil ga je dr. Primožič.
Dne 18. januarja letos so predstavniki urada za delo kontrolirali pet zidarskih delavcev, ki so delali na Korzu Verdi 93, pri trgovini Martellani. Ugotovili so, da so vsi jugoslovanski državljani, ki so prejšnji dan prišli v Gorico ter so tu opravljali manjša a nujna zidarska dela. Bili so to Alojz Pavšič iz Grgarja, Bruno Štrukelj iz Vrtojbe, Aleksander Blažiča iz Bilj, Benja-rhln Nemec iz Vrtojbe in Viljem Bratkovič iz Bilj. Poklicali so Mar-tellanijevega sina 37-letnega Roberta Martellanija, ki je povedal, da so zaprosili te delavce naj jim opravijo nujna dela, da bi voda ne vdirala v trgovino: dodal Je še, da v Gorici ni mogoče dobiti delavcev za taka občasna dela niti preko urada za delo.
Vse to pa mu ni pomagalo ln prijavili so ga sodišču pod obtožbo, da je najel jugoslovanske delavce brez predhodnega dovoljenja policije in urada za delo.
Sodnik Je obtoženca obsodil na 10 dni zapora pogojno ln brez vpisa. Branil ga Je odv. Mayo.
din iz Podturna 6 ter Liliana Iar-ticchio iz Ul. Torriani 1.
V sredo sta se vrnila in potegnila torbico iz rok 77-letni Catterini Badali ter Ji odnesla 12.500 lir in dokumente, ženska Je odšla takoj na kvesturo, ki Je mobilizirala vse patrulje ln fanta našla čez eno uro v baru «Alla Fortezza». Po krajšem zaslišanju sta dejanje priznala. Kolesa in denar kakor tudi dokumente Badallijeve, ki sta jih odvrgla, so vrnili zakonitim lastnikom.
lil posebne diplome 31 krvodajalcem te občine. Primarij tržiške bol. nišnice dr. ZilU je imel ob tej priliki zanimivo konferenco o krvodajalcih in koristi transfuzije krvi.
Za 600 milijonov menjave v mesecu januarju
V Januarju so v okviru maloobmejne blagovne menjave s tremi dovoljenji uvozili za 15 milijonov lir mleka in mlečnih, izdelkov, s 108 dovoljenji so izvozili za 371 milijonov, «a dogana» pa so uvozili za 236 milijonov.
«A doganai) smo uvozili goveje meso (39 milijonov), sirek (24 mil.), les za kurjavo (34), trd žagan les (29), lesno maso za umetne tkanine (36;.
Z dovoljenji smo izvozili Južno sadje (11), drogerijsko blago 09), umetna gnojila (16), tekstil in predivo (47), gume in zračnice (27), lahke stroje (22), razno plastično blago (26), šasije z motorjem za avtobuse (78) itd.
Saldo konec januarja je znašal 3.282 milijonov lir.
Priprave za akcijo o prometni varnosti
Iz bolnišnice v Tržiču
Aretirana mladoletnika ki sta kradla torbice
Mladoletnika D. N. in V. B., stara 15 let, doma iz Šempetra sta 7. in 15. marca iztrgala iz rok štirih žensk torbice, da bi se polastila denarja. Po četrtem podvigu jih je prijela kriminalna policija, ki Jih je zaprla ter prijavila sodišču za mladoletnike zaradi hude in ponavljajoče se tatvine.
Mladeniča, ki sta ilegalno prešla mejo, sta 7. marca ukradla kolesi ter zvečer v časovni razdalji pol ure iztrgala iz rok torbice trem ženskam, vendar nista imele sreče, ker so napadenke torbice zadržale ali pa so bile brez denarja. Prizadete so Aiice Gullin iz Ul. Brigata Pavia 58, Ludmila Mučič, por. Nar-
Ko se je včeraj vračal iz šole skupaj z drugimi učenci, je nenadoma prečkal cesto 8-letni Claudio Camuf-fo iz Tržiča. Vtem je privozil po cesti mopedist, ki ga je podrl s svojim vozilom, ter tudi sam padel. Deček je šel najprej domov in ker ga je bolela rama, so ga odpeljali malo pozneje v tržiško bolnišnico. Zdravnik mu je ugotovil zlom leve ključnice in pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju.
Ker se ji je zataknil oster predmet v grlo, se je morala zateči v bolnšinico tudi 37-letna Giuseppina Capobianco iz Devina, Ul. Stazione 3. Odvzeli so ji omenjeni predmet ter jo poslali domov. Okrevala bo v nekaj dneh.
Prvo pomoč so nudili tudi 41-letni Mariji Gargi iz Vermeljana, Ulica Monte sei busi 84, ki se je zbodla z ostrim predmetom na stopalu leve noge. Okrevala bo v nekaj dneh.
Ministrstvo za Javna dela je razglasilo vsedržavno akcijo za cestnoprometno varnost med letošnjo pomladjo in poletjem. Kakor med poprejšnjimi tako je tudi za sedanjo akcijo potrebno kar najtesnejše sodelovanje. Goriška prefektura Je v ta namen sklicala za soboto, 18. marca ob 10. uri na prefekturi sestanek vseh pomembnih predstavnikov oblasti in tiska, na katerem bo pojasnjeno, kako bo potekala letošnja akcija.
MEDNARODNI KROS BORA
Že 88 prijavljenih za nedeljski nastop
Prireditelju nedeljskega na-brežinskega mednarodnega krosa v Nabrežini — športnemu združenju Bor — so dospele nove prijave in sicer: Torriana (Gradiška):
Člani — Aldo Ciani Mladinci — Giuseppe Llster. Acegat (Trst)
Člani — Fabio Calligaris, Claudio Sterpln, Alessio Za-valdi, Giuliano Brandolin Naraščajniki —- Gianni Angelino, Max Asselti, Roberto Sumberaz, Silvestro Siciliano, Ugo Biagini, Granco Grauner, Rinaldo Doria.
Mladinci — Paolino Pacchio-ni, Alberto Saba, Gino Ten-tato.
Do včeraj se je prijavilo vsega skupaj 88 tekmovalcev. Od teh Jih Je 6 iz Avstrije, 42 pa iz Slovenije.
V PROMOCIJSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU
Za borovce uradno samo še ena tekma
Trenutno solidno formo so Borovi košarkarji dejansko pokazali proti tržiški peterki POM, ki so jo premagali z neoporečnim rezultatom 66:53. Torej tudi tokrat so slovenski predstavniki dosegli kvoto 60 (proti Arditi prejšnjo nedeljo 69 točk). Nedvomno je najzadovo-
ljivejše dejstvo zadnjih Borovih na. stopov prav sorazmerno visoka reali zatorska moč, realizatorska moč, ki je za promocijsko prvenstvo še kar obilna, kat seveda dobro obeta za prihodnje prvenstvo.
Vseeno pa so plavi tudi v nedeljo doživeli svojo standardno krizo, ki jih je zajela proti koncu prvega polčasa, saj so domačini nadoknadili kar 16 točk. Zares preveč. Zadostovalo bi, da bi borovci zadrževali žogo, se pogosteje poslu, ževali podaj, iskali ugodnejših položajev za mete, pa bi tako za tre-
razumno porazdeliti svoje
nutek strli ritem nasprotnikov. Toda plavi so se ponovno izkazali za
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ NA IGRIŠČU V UL. L SVEVO
8:0 (1:0) za tržaško Ponziano v povratni tekmi z Rovinjem
STRELCI: v 14’ p. p. Barnaba, v 3’ d. p. Furlani, v 20’ Ruan. PONZIANA: Degrassi, Suard, Primi (Gianella), Norbedo, Kodrič, Kirchmayer (Farina), Barnaba (Curci), Fonda, Furlani, Catania, Ruan.
ROVINJ: Veggian, Sbisa, Apollonio, Iskra, Tankonl, Preden, Be-nussi, Knapek, Grževlč (Milil), Jeremič, Drandič.
Sodnik — Urizio; stranska — Decimani in Martucci (vsi iz Trsta). V povratnem prijateljskem sreča-
V nedeljo proslava invalidskega dne
Kolesar se je zaletel v avto
Včeraj ponoči okrog 1. ure se je peljal 37-letni Danilo Bernardotto, ki stanuje v Gorici Ul. Madonnina 15 s kolesom proti domu. Pred njim je vozil po Ul. Aquileiu avto alfa romeo 26-letni Edoardo Mattiroli iz Gorice, Ul. Montesanzo 106, ki je ustavil, da bi vzel v avto nekega znanca. Bernardotto se ni zanesel in se je zaletel s kolesom v avto ter padel. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi udarca na levi nogi in levi roki. Okreval bo v 4 dneh.
V nedeljo 19. marca se po vsem svetu praznuje mednarodni invalidski dan, ki ga bomo v Gorici slavili ob 10. uri z manifestacijo v mali dvorani UGG, kjer bo ob prisotnosti najvišjih oblasti župan Martina imel uradni govor, nakar bodo podelili častna priznanja velikim invalidom, štipendije pa nekaterim otrokom.
Z Goriški župan Je prejšnje dni sprejel predstavnike zveze indu-strijec in avto prevoznikov, ki so mu prikazali nekatere probleme na tem sektorju. Gre predvsem za bencinske bone, ki jih kategorija potrebuje bolj kot drugi lastniki vozil.
Prosvetno društvo »Briški grič* iz 6 te ver,jana bo imelo danes, 17. marca ob 20. uri na sedežu na Va-lerišču občni zbor društva. Predvajali bodo tudi kratkometražnl film o delovanju društva v zadnjih štirih letih.
DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od-prta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija 244, tel. 35-38.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan ln ponoči Je v Ronkah odprta lekarna «All’An-gelo» dr S. Olivetti - Ul. Roma 22 — tel. 72-393.
LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je dežurna lekarna dr. Rismondo, Ul. Toti št. 50 — tel. 72701.
nju je Ponziana gladko odpravila svoje nasprotnike. Ti so prišli do izraza le z nekaterimi zelo močnimi streli iz daljave, ki so povzročali v tržaški obrambi zmedo. Eden izmed teh strelov je tudi zadel prečko. Ponziana Je prevladovala na igrišču in dopustila Rovlnjča-nom le začetni ln končni del Igre. Med belo-modrimi se Je najbolj odlikoval Fonda s točnimi podajami, ki so vsakokrat tvorile priložnost za soigralca. Rovinj pa je pokazal dobre individualnosti Iskre, Jere-mlča in Tankonija. Tudi vratar se je večkrat iskazal z drznimi posegi, nosi pa krivdo za prvi gol dneva. Pripomniti moramo še to, da so gostje nastopili z zastarelo taktično postavo. Igrali so namreč brez prostega igralca, kar se je večkrat opazilo pri izredno hitrih prodorih Tržačanov. Prav iz takega položaja Je prišlo do drugega
neusmiljeno čistila svoj kanzenski prostor. V 42’ še zadnja priložnost za goste, ki pa jo je Knapeh za-streljal visoko.
f. v.
skozi celo srečanje, temveč
vi svojo premoč, šele ko mUJ!« sprotnik dejansko stopi naJtrt-Večkrat pa je prepozno, kajti,*"
nutna zmeda je "lahko za ekip® usodna. Borovci so torej šele v ti fazi: pač — usoda »s
začetniški novincev.	u
Glavno Je, da bodo razumno koristili te izkušnje v prlhoiMjfSJ prvenstvu. Zal pa so prav v dneh borovci zvedeli za pravilo. ju
jim preprečuje nastop na turovi «1. divisione«. Pravilo pravi, , reč, da se košarkar, ki je z®
tri-
;0
krat nastopil v kaki višji kat*? rijl, ne more udeležiti tega tun>* ja. Kot je znano, pa Je skoro v čina plavih že trikrat nastopu* promocijskem prvenstvu. Udeiez,
za Borove košarkarje na tem
tur-
nirju je tako splahnela.
Nedeljski nasprotnik borOJ®*# bo peterka Grada, ki je še na zadnjem mestu v splošni ** j
ODBOJKA
gola, ko Je srednji napadalec Pon-zlane ušel svojemu branilcu ln se
sam predstavil pred vrata ter realiziral.
Tekma je bila zelo hitra in akcije so sl sledile ena za drugo. Orne-
CARLO LEVI
nimo najvažnejše. V prvem polčasu je Rovinj takoj navalil in spravil v zagato tržaško obrambo. Tej Je v 11’ pomagala tudi prečka, katero je zadel zelo močan strel Iskre, ki se Je tudi v nadaljevanju izkazal s svojim izredno močnim strelom. Do gola pa je prišla Ponziana, ki je v protinapadu osvojila kot. Streljal ga je Ruan pred vrata, kjer Je Barnaba prisebno realiziral Vratar Rovinja je ostal med vratnicami namesto, da bi posredoval in skušal odbiti žogo s pestjo. V 30’ je levo krilo Rovinja zapravilo izredno priložnost, ko je po zmešnjavi v kazenskem prostoru zastreljalo visoko mimo praznih vrat. V 38. minuti je prišlo do menjave v vrstah gostov. Igro je zapustil Grževič, na Igrišče pa vstopil Milil. V 45’ še zadnja priložnost prvega polčasa. Ruan je preigral na levi branilca ter je ostro streljal. Vratar Je v plovnem skoku nazaj ubranil zelo nevarno žogo V začetku drugega dela igre )e takoj prazvidno, da Rovinj ne bo kos Ponziani. Ta je podvojila rezultat. Curci je dolgo podal Furla-niju, ki se je znašel sam pred vratarjem, katerega Je izvabil iz vrat in nato dosegel z nizkim strelom drugi gol za svoje barve. Igra je precej izgubila na nivoju, kar je še enkrat izrabila Ponziana. Catania je predložil na sredo prostemu Ruanu, ki je neoviran potrojil rezultat. Sledili so napadi jugoslovanske enajsterice, ki je skušala doseči častni gol. Obramba Ponziane pa je bila vedno na mestu in je
V soboto tekma promocijske lige Corridoni - Sokol
vini. o ve m srečanjem uuuv - r.
uradno zaključili promocijsko v venstvo. Dejansko pa morajo doknaditi še eno tekmo, in 51' proti Libertasu iz Gorice.
Toda ustavimo se pri nedeljš*-nasprotniku — Gradu. Peterka
jansko tehnično in predvsem - ^ sko le malo pomeni tudi v Pr". je cijskem prvenstvu. Vseeno pa s L moštvo izsililo dve zmagi, t0. ,0 zgolj zaradi izkušnje, ki so S1 A Gradežani pridobili v preteklih P . mocijskih prvenstvih. Ekipa J0 namreč asimilirala tisto «®P°.{.“h.
pred
MARANO TICINO, 16. -
Italijanska odbojkarska zveza je javila, da bodo odloženo tekmo ženskega promocijskega prvenstva CORRIDONI — SOKOL odigrali v soboto, 18. t. m. ob 16. uri.
...................................................................
hudobijo«, ki je za Borove stavnike (morda upravičeno) vedno španska vas.
—edson-
KOLESARSTVO
De Rosso je danes zmagal na po Piemontu. Za njim so se z časom uvrstili Ballini, Toro, itd.
mmmm
Zopet poraz tržaške Mivar
V nedeljo so gostovale v Miljah državne košarkarske prvakinJe Recoara iz Vlcenze. Kot je znano, je Recoaro letos prvič nastopal n» turnirju za evropski pokal prvakinj, toda Pausicheva ln druge s° morale že v drugem kolu kloniti tehnično bolj pripravljenim romun-
skim prvakinjam peterke Dinama iz Bukarešte. Torej Recoaro ima že neko mednarodno Izkušnjo za seboj, in gotovo proti takim nasprotnicam so mogle le malo upati tržaške predstavnice Mlvarja, ki so že zdavnaj matematično odločene za izpad v nižjo Ugo. Vsekakor pa so hotele članice Mlvarja dostojno kloniti italijanskim prvakinjam in zato so se morda prvič strogo držale nekaterih trenerjevih navodil.
Tehnični referent Frizzati Je namreč predvidel, da bo možno držati dostojno razliko samo z odločno igro v obrambi, kajti v na padu Je le malo možnosti za prodore v obrambo Recoara. In ta taktika je za celoten prvi del igre uspela. Prvakinje so bile zares v težavah. Prodirale so večkrat, toda Tržačanke so Jih vedno neusmiljeno ustavljale, a so sl pri tem nabrale tudi veliko osebnih napak Na srečo so bile igralke Recoara v
nedeljo v prostih strelih ^rec
manjkljive. Nato pa so odlične <
slchfne podaje Gentilinljevi za. tlnapad popolnoma zmedle
oDramoo; domačinke so Po‘“=" $ Izgubile živce ln ritem ln taK° lc0. nasprotnice v drugem polčasu * |n ro nadvladale Frizzatijevo el?1"°tas-zabeležile razliko, ki gotovo n!!Le. no opravičuje celoten potek te*
ka?»!i, i
akcij sploh nismo "videli. pr"eZ’ril-
redne Igre ln zato pravih
Ekipi gotovo nista PP^^Jpnih
____________ ______ presej
tile pa so nas nekatere posatUeZjg. ce Pnnsichevn ip Ae vpiino h
ce. Pouslcheva je še vedno ‘""jjot nja odlična igralka Sicer Je jei-strelka izgubila učinkovitost ln , je no tudi točnost, toda z leti “.J. pridobila Izredno izkušnjo v Od Tržačank pa bi posebno hvalili Brombaro, ki je v režiji .e veliko pomenila, poleg tega Pa.,i» tud! z razdalje večkrat presene nasprotno obrambo.
RECOARO - MIVAR 85:36	(44:16)
©
BESEDE SO Ml
«Ta zemlja Je bila vedno,* mi Je pripovedoval S., medtem ko se je avtomobil plazil preko zapuščenih gora, «dežela vpadov In osvajanj: vsi osvajalci in zavojevalci so bili tujci in so tukaj ostali Prišli so, zavzeli so jo in se znova vrnili, medtem pa so tod puščali in ustvarjali, da bi upravljali to deželo, svoje predstavnike plemiče, prince, grofe in barone, aristokracijo tujega porekla in ta aristokraoija je bila kakor vse aristokracije seveda v boju z oddaljeno državo; dalje so pustili tudi vojaške sile, ki niso bile sposobne drugega kot da so ohranjevale njeno posest in brzdale barone.
Zato je torej manjkal in bo še vedno manjkal nekakšen posredni razred: toda med podeželskim ljudstvom in tujo državo je bilo vedno nekakšno brezno,, nekakšna velika razpoka; in v njej je skrita mafija. Da bi lahko obšli vso širjavo fevdov, vasi v notranjosti in zemljo, da bi lahko prisilili kmeta, da bi plačal davke, da bi lahko izsesali vse bogastvo dežeie, ki je bilo tako potrebno daljni državi in življenju njenih plemičev ni bilo tukaj nikoli zadovoljivih sil niti m bilo neposrednega sporazuma; celotno življenje otoka je bilo prepuščeno samo sebi. Tako sta nastala financar in poljski čuvaj, rodila se je neka višja sila, ki pa sl m zagotovila samo lastne koristi pri izterjevanju dobrin, temveč je hkrati nadomestila tudi odsotno državo v vseh njenih funkcijah reda in pra-
vice ln ta sila si je postavila svoj zakonik časti namesto tujega in neučinkovitega zakona ter postala tako počasi absolutna in edina oblast, ki je temeljila na prevari in odsotnosti države. Takšen je zgodovinski nastanek mafije: od tod prihaja tudi skrivni osnovni sporazum med njo in državo o njeni ne-kaznivosti. Dokler je država tujec in država se za tujca tudi ima, dokler država ne raste naravnost iz ljudstva in njegove ga vsakdanjega življenja, toliko časa je državi mafija potrebna samo kot sredstvo ohranitve takšnega stanja. In dokler se bo v gozdu pojavljal bandit, ta ljudski uporniški Junak proti državi, toliko časa bo mafija tudi obstajala, koristila mu bo, ga vodila, tako da mu ne bo treba dajati računov za svoje krvave podvige, iz njega sl bo skovala orodje v svoje namene, orodje za svoje neprestano izsiljevanje države in končno, skovala si bo iz njega denar za grožnje in škandale, država pa bo zase hlinila boj in vojno proti banditom in proti mafiji in se tako izogibala edinega načina, ki bi lahko brez krvi prispeval k uničenju mafije in banditizma.
«To je že stara zgodba: vedno je bilo pač bolj ali manj tako. Ali poznaš zgodbo 0 Pippinu u Lombardu, ki je podobna nekdanji zgodbi Pisciotta? Ko sem pred dnevi prelistaval v knjižnici »Storio patrio«*), mi je slučajno prišel pod roke sveženj originalnih aktov o njegovem procesu, ki je bil leta 1860. Don Peppino je bil milanski učitelj, pa se je napotil na Sicilijo, da bi tu opravljal svoj poklic med ljudmi, kjer bi se mu nudila, ker so bili skoraj vsi nepismeni, številna klientela tudi med visokimi uradniki in imovitimi ljudmi. Ko je prišel med nas in stopil v stik z banditi, je le spoznal, da je koristneje združiti se z njimi v skupino kot pa vziti liki zvezda na literarnem področju, in ker ni bil brez sposobnosti, je v kratkem času končal kot vodja njihove bande; bande, ki si je pridobila velik sloves. Zdaj pa je, kot si lahko predstavljaš, prav pretirani sloves, ki prisili policijo, da posreduje pri dejanjih, za katera je bolje, da se ne zanimaš: in tako Je bilo tudi tedaj; komaj je Peppino il Lombardo končal z mnogimi svojimi
pristaši v kaznilnici, so ga že spravili pred sodišče. In prav na tem mestu postajajo papirji zelo zanimivi: na razpravi se
je zares zgodilo, da je Peppino il Lombardo, ker je zaupal svojo rešitev temu Izgovoru ln ni bil (ker je bil tujec) povezan z rokovnjaškimi zakoni, pričel «peti» ne da bi molčal, in odkrival vezi med bando, policijo in oblastmi. Papirji ne pripovedujejo, kako se je zadeva končala: gotovo pa je, da je bil Peppino spretnejši in srečnejši od Pisciotta: ne pripovedujejo o njem, da bi ga zastrupili s kavo; pa tudi besedice ni o povišanjih in časteh, ki naj bi Jih dosegli tisti, ki so imeli zvezo z njim. To je stara zgodba in te lahko zanima samo kot anekdota. Toda v bistvu vprašanja je, ki še vedno ostaja isto vprašanje. Tudi te gore so iste: prav tako fevdi. Gotovo poznaš, vsaj delno, zgodbo o Giulianu. To je res zgledna zgodba. Ce se ne boš dotaknil fevda, če boš ohranjeval bedo, če država ne bo postala država kmetov, bo bandit vedno ostajal tam na tistih gorah (pa tudi v mestu in palačah Palerma) in prav tako bo tudi mafija vedno tam in z njo boš moral računati; mafija bo seveda odločena, da bo ostala zmagovalka in ministri iz Birna bodo morali sklepati pogodbe z njenimi velikim; in malimi predstavniki in pošiljali bodo karabinjerje umirat tako okrutno in nekoristno na ceste. Povojni banditizem bi lahko iztrebili brez slehernega mrtveca in ne bi bilo treba potrošiti niti lire že od časa separatističnih vojn sem. Ali ni bil v tem dovolj preudaren že general Branca, ki je imel odkrit obraz in je tudi jasno govoril o tem v svojem poročilu. Seveda pa ga, razumljivo, v Rimu niso mogli ubogati, kajti ne moreš slu-žiti dvema gospodarjema in hkrati počenjati dveh nasprotujočih si stvari. Tako so zadeve šle svojo pot tako kot so šle tragično in hkrati groteskno in vse to se ti bo zdelo skoraj nerazumljivo v vsej epopeji izgovorov, prevar, laži in napačnih potez, ki bi se vsakomur zdele nesmiselne in nestvarno, če o njih ne bi pričalo toliko krvi in denarja. Ali vidiš tisto hišo? To je hiša nekega duhovna Iz Pioppa. Tam so kot se zdi, ubili Gluliana.
Za trenutek smo se ustavili, da bi si hišo ogledali. je imela eno nadstropje, pobarvana je bila rumeno in vij°liC]a sto z obrobnim barvnim okraskom na robovih zidu in je st8,„
na ovinku tik pred mostičem. Stranske cementne stopnice vodile v prvo nadstropje, ki je imelo na pročelju balkon, okV, šen s črkama N. S., začetnicama Našega Gospoda. Na bali5011
SeJ® P°kazal° dekle s kitami, s črnimi očmi in lepim ob[*
zom, oblečena pa je bila v barvasto obleko; drugo dekle, di to je bilo temno in lepo, pa je stopilo ven in nas medte ko smo odhajali, motrilo.
Vzpenjali smo se in se v kratkih presledkih spuščali slabo obdelanimi polji in skalovjem. 2e leta, so mi pripo^^ vali tovariši, je bila zemlja tukaj popolnoma zapuščena, kme^ je so rajši ostajali v vaseh, ker si niso upali na polja bolj strahu pred očiščevalnimi akcijami policije kot pa pred diti. Peljali smo se mimo hiš Sagane in novi most, kjer J®’ tako so mi pripovedovali, prihajalo do srečanj med Giulian°'a in policijskimi inšpektorji. Od tod se pričenja najbolj grozU1^ in divja soteska, ki kilometre teče med pobočji gore Sig110* na levi in gore Gibilmesi na desni v divji pokrajini, ki na vS ( kem koraku diha past in zasedo in je v svoji bodičasti sam0 prava podoba strahu. Skale nenavadnih mogočnih oblik 60 . miriadah posejane po golih pobočjih; poševne so, skrivenčen in koničaste, kakor da bi rosile z neba in razsejane so Pr“, tam, kot bi jih nalašč razsula zločesta in usodna volja P°° puščavskim soncem.
Zdaj smo se molče spuščali, očarani od te narave, P0*^f neme silovitosti. Na naši desni se je prikazal Montelepre sajr
s polovico rebra svoje ljute gore. Ko smo bili mimo Borge^'
smo bili pred veliko ravnico neštetih vrtov, ki sega tja daljnega morja, prav do Partinice.
*) «Domovinska zgodovina* (op. prev.)
TELEFON 93-808 ln 94 63! - PoStnl predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 II Telefon žiro _ uprava, tbot ttt četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ oosamezna Meviika „ ,»rtn„	ko----"..5..’ “”_„lef0n.33 ?2 UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA
('Nadaljevanje sledi)
naptfj’
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 6, II.,
9 lir - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 60 para (50 starih dinarjev) mesefno 10 din Vi ooir^tarlh^dlnartevr^iptnri	^	št 20 — Telefon 37 338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 ilr ■ vnaPr»a
SFRJ: AD1T, D2S. Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22 207, tekoči račun prt N- ■ „ pank, v Uubl,anl - 501-3-270/1 - (MII.ANI: Ceni o “v Za vlakni »šlrlnleneir Inr«	n „	? dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo trčaškega tiska Trst 11-5374 ' **
pr, „p„„ - „	- U, rn „„,1. pr, .SppI„P	JtZZTS ». “Z"*.	• - ««
Odigrati pa bodo morali tudi odloženo tekmo z goriško Libertas
neizkušene in so kot novinci Pa^ v mrežo domačinov, ki so en0
no izkoristili napake borovcev. N srečo so si nato opomogli z vr’ uspešnih protinapadov in se “ končno oddaljili od tržiških kosa* karjev. Torej po začetniških naPa* so se plavi znali uveljaviti s no odločnostjo: dokaz, da el“(5g pridobiva osebnost, toda še * začetniško. Moštvo namreč ne »‘j
ražiimnn	evnie ***