3 nć. 6. številka. za petek 14. januvavja (t Trati, v četrtek ivei« dne 13. jiniTarja 1808.) Tečaj XXIII. Un«ja po trikrat na t«">4en » šeatlh l»-Uujto ob tovkill«, 6««r«kll> 'a ^Ct^btAl«. Z jutranje iada.ijr 1» ob 4. nri tjutraj, večerno pa ob 7. un večer. — Obtjio liduje atai«: •a Jeden nstea . (. 1.—. latan ATitrtJa t. 1.50 ■a trt maaor ...».— . , . 4.M a* pol leta ■a vtt lete Splatavati npr^ M »■• MTlillM M spravi M Mira. P^iastičn* t*\mli»« «e dobivajo t pio« 4a;elBi**b ti»h»aa V 1 rnf.ii U otA, htr đb Trts« p» * atc. EDINOST Oflaai aa radna« po tarifa ▼ petit«; ■» ■ulov« i đebellai irkaai te plaČ»,„ prostor, kolikor obsega navadnib trt fv Petlana, otntrtniee in jame t*h«v.'.«, ■«di oglasi Itd. aa računajo po pugvd o Tal depiti naj «a poiiljaj« arednl&tv . slies Caseraa it. 19. Vsako pitao at.t kiti frankoTano. ker «ef ran kova«* t« i •prejemajo. Bokopitl te ne rrataje. Aafedaioo, reklamacije i« oglas« tpr«-je«« upravniitvo ulica Molinn pic-oolo kit. S, II. nadat. laroftnlao la oglat« je pUieTati laco Trat. Odprto reklaata oif« to protte poitaiaa. illmmilm tUvtnaktia pollti«iit|a kaliva mm PpintMk«, Na govor Slovana italijanski odgovor. i. Že B(KC dni j ođliiiio t prlobjenjem ttgi le spisa. Ne po svoji krivdi. Na jedni strani nam je bilo neprestano odbijati bolj ali manj silovite napade spoštovanih »sodrugoV, aa drngi strani pa so se dogodki v vse« javaea Aivljonja Avstrije vrkovatHi in knpićili take nenavadno, da kar nismo ■ogli priti do oddihljeja Jadasmo ssorali — vslie najbolji volji — prezirati ali sanessarjati marsi-kako vprašanje. Tako ae je godilo tndi • ten le spisom. Sedaj pa je skrajni čas, da se oddolžimo. Bilo je dne 9. decembra m. 1. Avstrijska delegacija je imela na Danajn svojo sejo. V raspravi je bil proračan vojne mornariee. To priliko je porabil češki delegat Jan K a f t n n, da je •pregovoril o razmerah v vojnem arzenaln v Pnlja, ali določneje povedano, o pololajn slovanskih delavcev v tem velikem savoda driave avstrijske. Stvar je vsakako velike valooati za vso dr-ftavo, posebno pa za nas Jagoslovane. Od kod jemlje avstrijska vojna mornarica ogromni del svojega materijsla?! A ae le egromni del, ampak ♦odi — Kifeolji 11 Morda najbolji, ako primerjamo vse mornarice sveta 1 Is naiega jugoslovanskega življa, »osebna is kriie Dalmacije 1 Isborsosti tega materijala mora sahvaliti vojaa mornari«* avstrij-aka svoje slavno ime. Slava avstrijske vojne mornarice je aajedno naša slava. Mornariški arsenal v Polji je oskrboval-niča tej slavni mornarici. Kakor hitro pa je. tako, amemo zahtevati, daistemnjagoslovanskemniivljn, ki daje mornarici nje slavo, mornarica privoiča primerno in zasluieno veljavo v svojem velikem aavodn, v arzenaln v Paljn I Ta sakteva pa je če posebej podkrepljena po notorilki resnici, da ja velika večina te driave slovanska, da torej milijoni, potrebni za mornarico ia za nje arzeaal, pri- PODLISTEK. boka*, Poljaki spisal Boleelav Prns. Poslovenil P« dravski. »Laglje je Uiti duhovnikom aa .vlaki*, nego beračem na ogonu. Ko bi jai imel nekoliko več živinu in travnik, ne prosil bi grajščaka ljubavi ter bi celč sej&l deteljo..." Na cesti za reko se je dvigal oblak prahu. Poli ga je opazil ter spoznal, da nekdo, očividno od dvora, jezdmi na konju proti mo»ta. Bila je to posebna ježa. Oblak prahu seje pomikal naprej, l0da včasih se tudi umikal nazaj, csl6 za več korakov. Včasih je apadel toliko, da so kmetove oči mogle sagledati konja ia jezdeea; včasih pa se je povečal toliko ter se motal na cesti, kakor bi na-atajsla nevihta. Polž je uatavil konja, prikril oči z roko ter premišljeval: „Posebna stvar, kako jezdari; kdo je to ? To ni grajščak, niti voznik, bržkone ie katoličan ni, pa tudi ne žid... Žid se zares tako gaga na konja kakor oni; toda žid ne bi anevič izpustil konja tako pogumno. Morda, da je to kak tujec, ali pri-amojenec..." Med tem se je jezdec približal k mostu za toliko, da ga je mogel kmet ogledati bolje. Bil je hajajo po velikem dela iz žepov slovanskega prebivalstva. Zahteva terej, da bodi našemu Življu v ar* zenala v Pnlja primerno spoštovanje in veljava, je povaem opravičena tolike se stališča dolžne hvaležnosti kolikor se stališča najjedooatavneje pravičnosti od strani države do srojih narodov. Ali pa je država, ali recimo uprava vojne mornariae ustressla do sedsj tej zaktevi ? t S tem vprašanjem se je bavil delegat Kaftan v seji avstrijske delegacije dne 9. dec. min. leta. In njega govor je izzvenel v odločen — ne I Dokazoval je, la dokazal ne le to, da slovanski živelj nima zaslužene veljave v arzenaln v Pnlja, marvet da se ta Živelj zapostavlja povsodi in skore bi rekli: ostentativno. In zapostavlja se italijanskemu življa I Delegat Kaftan je povdarjal, da ne govori proti Italijanom kakor takim, proti italijsniki narodnosti, ali grajati je morsl, da italijanski delavci prihajajo do višik mest tadi brez posebnih zmožnostij, dočim slovsnski delavci — često tudi najsposob-neji — ne morejo pritirati niti v viši razred delavstva, da-si služijo morda Že po 20 let v arzenaln. Celo v takih oddelkih, v katerih je Slovanov nad 60 od sto, so mesta mojstrov, viših mojstrov in poslovodij popolnjena skero izključno po Italijanih. Slovan na takem mestu je bela vrana. Hrvatski jezik nima veljave v arzenaln; rogajo se mn in nazivljajo ga „ščavo". Vsi razglasi in objave, namenjene delavcem, so pisane sli v nemškem in laškem ali pa celo samo v laškem jezika, da-si je hrvaščina, — kakor že povdarjsna, materini jezik veliki večini mornarjev ia delavcev. Vnebovpijoče pa je, da o občinskih volitvah ti italijanski mojstri in viši mojstri pritiskajo na sla« vanske delavce in jim cel6 groze z odpustom, ako ae bi volili po njih volji. Istotako imajo italijanski delavci predaost o oddajaaju dela v akordih. Hrvatski delavci iz one druge polovice države nimajo v Pulji nikakih političnih pravic, da-si službujejo ua nkupnem zato gospodič majhne raati v bledi opravi, z žametno čspko na glavi. Imel je naočnike na nosu, v ustih papirnato svaltico, pod pazduho pa bič. Vajeti je dršal v obeh rokah, ki ata ma neprestano skakali med konjskim vratom in lastno brado. Z zakrivljenimi nogami se je oklepal sedla tako močno, da so se ma hlače izpodvile do kolen ter je bilo videti belo platno nad dokolenicami. Človek, le nekoliko seznanjen s konji, je mogel uganiti, da jezdec to pot prvič sedi na konju, konj pa prvikrat nosi na sebi takega jezdeca. Včasih sta oba v lepi slogi jezdarila v diru; na-krat pa je jezdec, poskakujč aa sedlo, izgubil ravnotežje, ter je roval vajeti in konj je, rahločuten za vsaki dotikljaj, krenil na stran, ali pa obstal na mestu. V takem slučaju je jezdec jel cmokati in s kolenama gneati vedlo, a vidi, da to nič ne pomaga, trndil se je, da bi dobil bič izpod pazdnhe. Tedaj je konj, damislivši si, za kaj tu gre, začsl teči znovič v dir, vsled česar se je jel jezdec znovič čudno zvijati na konja, da je bil podoben dondi, sešiti is nekolike slabo skrpanih kosov. Včasih pa se je ohapen, dasiravno nežen konj spustil v skok. Tedaj je jezdec na nekak čuden način našel ravnotežje na sedlu, ter se, spodbujan po begu, prepuščal sanjarjenju. Sanjaril je, da ja hapitan konjikov in da na čelu Škadrona jezdari v napad. Toda kmalu so mu roke, neprivajene Še vodu. Občinska uprava v Puljn je izključne italijanska pe zaslugi — vojne mornarice! — Veliko število Slovanov nima v Polju nijedne slovasske ljudske šole. Taka in jednaka dejstva je navajal delegat Kaftan v ilustracijo poljskih razmer in je zahteval potem, da se v Puljn na ukupne stroške zssnuje hrvatska ljudska šola, da se poviša mirovina delavcem, ki v mnogih slučajih pe celih 40 let £po-svečajo državi svoje telesne moči, da bi se takozvana monturua masa - prihranitve mornaijev na montari —, ki leži sedsj mrtva v blagajnak mornarniee in ki znaia sedaj kakih 300.000 gld., naložila koristonosno v peštni hranilnici, tako, da bi vojaki, k; so doslužili popolnoma, dobivali tudi obresti s tem prihranjenim denarjem I Istrani in Dalmatinci morajo biti od srca hvaležni gospodu Kaftanu, da je spregovoril odkrito besedo o odnošajih v Pulju. Kakor povsod drugod se moramo oglašati tudi tu, ako hočemo priti do veljave t Nasprotnikom seveda zveni to jako neprijetno na ušesa; preveč so se že privadili našemu molčanju in trpljenju. Niso bili navajeni do sedaj, da bi morali poslušati slovanske govore. Pričakovati je bilo po takem, da dobimo odgovora v italijanskih glasilih. In zahreščalo je res tudi v „PieeoluV Prihodnjič hočemo povedati, kakov je bil italijanski odgovor na slovanski govor I Polltlike vesti. | T TRSTU« dne 18. janavarja 1898. Sacijalnodemokratična zveza predložila I je deželnemu zboru tržaškemu peticijo za avede- !nje splošnega volilnega prava v občinski in deželni zbor. Peticija se glasi: Uvažujč, da čas napreduje, uvažujft kulturo, ; razumnost ljudstva, in njegove pravice kakor j važnega činitelja civilizacij« in blagostanja, naj j veleslavni deželni zbor dovoli splošno in enako častniške stopinje, napravile nekako nepotrebno gibanje, koaj je nakrat obstal in goapedič ga je udaril v vrat z nosom in papirnato svalčico. A vse to ma vendar ni kvarilo dobre volje. Že od detiastva je namreč kopernel po taki ježi na konju in danes je imel prilika, navžiti se je do sitega. Včasih je konj, ke je imel vsjeti svobodne krenil proti vasi, mesto da bi šel naprej. Tedaj je jezdec videl tolpo psov iu etrok, gonečih ga v znamenje zadovoljnosti, in v njegovim demokratičnem srcu se je vzbujala radest. Navzlic koprnenju svojemu po vitažkih vajah, je namreč mladenič strastno ljnbil narod, katerega je poznal le tolike, kakor umetnost, kako je treba držati noge v stremenih. Čas malo časa je vendar preobladal izbrnh ljubezni do naroda ter z velikim trudom je zaobrnil konja nazaj k mostu. Očividno je bil namenjen, da prejezdi dolino povprek. .Ehejt morda je t« grajščakov svak, oni, ki bi imel dospeti iz Varšave', zaklical je sam sebi razveseljeai Poli. „Ženo si je izbral naš gospod zel6 priljudno in celč daleč za njo ni jezda-ril, toda za takim svakom moral je bržkone obhoditi dokaj sveta... V naiih krajih bi človek poprej srečal medveda, nego osebo, ki tako sedi na konja. Še večji bedak je, nego kak pastir, dasiravno je grajščakov svak... Toda ; grajščakov svak je vendar-la !...• (Pride še) ▼ol:lno pravico za mestn zbor! Nadalje volilno pravico v**kemu u žarkemu pnbi-alcu, ki je dosege! 24. leto ia ki najmanj 2 leti stalno bivališče v Trata ali v okolici. Odpravi naj se raz-delitev po volilnih razredih. Vsani okraj uaj b#še zastopan enako in v raznerjn prebivalstva". Socijalno demokratična zveza je doposlala tudi nara jedea iztis te peticije, toda samo v italijanskem jeziku. No, to bi še potrpeli, ker se je peticija tiskala za deielni zbor tržaški. Ali tega ■e moremo ometi, da je tadi dotično, doposlano nam spremljevalno pismo sestavljeno le v laškem jeziku. Socijalni demukratje trde vendar, da so internacionalni. Kakor hitro jim je znano torej, da na* list izhaja v slov. jezika, morali bi govoriti slovenski z nami. In ker niso storili tega, da-si imajo ljudij v svoji sredi, popolnoma veščih našemn jeziku, nikdo ne bi nam mogel šteti v greh, ako bi bih vrgli jednostavno v kol doposlano nam peticijo. No, mi nismo storili tega, ker nam je za stvar in ker se ž*) od nekdaj patezam* za splošoo ia jeloako volilno pravico. Peticija sama je toli valna, da smo v očigled tej važnosti radi pozabili na socijalističko breztaktnost in se radi pridružujemo tej peticiji. Kaj pa „Piccolo" ? On se hvali, da je imel v mislih neko predrogačeoje volilne pravice. Pravi tadi, da bi progresisti in socijalisti lahko delovali ie mnogo skopaj, če bi ne bili zadnji internacijo-nalni. „Piceolo* nam torej slika na steno alejauco ■ed socijalisti in progresisti. Še nekaj druzega iz .Piccftia": „Vsi oni, ki ne znajo pisati in čitati nsj se izključijo od splešne volilne pravice'. Kdo, prašamo ai, je kriv, če dandanes še kdo v tej občini ue zna Jtati in pisati ?! Mar niste imeli vi progreaovci šolstvo v svoji oblasti? Toliko t«, kolikor v Istri, kjer je danes še kakih 20.000 otrok brez pouka 1 Če hočete torej takega zakona, ne moremo si misliti drugače, nego da hočete še dolgo, dolgo odrekati šole, da nočete, da bi v Trsta tako hitro izumrl rod analfabetovi Svet pa naj sodi sedaj, kdo je bolj unet za politiško svobodo: ali mi, ali pa italijanska gospdda — mi, ki se brez* pogojno izjavljamo sa razširjenje volilne pravice, ne meneči se za to, da je želijo nsjhujii nasprotniki naši, socijalisti, ali pa progiessovci, ki bi bili ia splošno volilno pravo le za to plačilo, da se delavci postavijo v službo italijanizaeije 1? Nam je avobodnostno načelo vsikdar drago, ne menć se za vsakdanje borbe, njim pa je tadi najlepše načelo le predmet za strankarsko kupčijo. Iz deželnih zborov. V deželnem zbor« Gorenje Avstrijskem se je stavil predlog, a katerim se poživlja vlada, naj se bavi z vprašanjem a vedenja dvoletne vojaške službe za učence meščanskih, trgovskih ia rokodelskih sol. Zajedno naj bi se vojaški zakon premeuil tako, da v dopolnilno rezervo pridejo vsi mladeniči, katerih poljedelski ali rokodelski peklio zahteva take. Dokler ne stopijo v veljavo take spremembe, pa naj vlada kolikor le možno ustreza prošnjam za odloženje ali za osvobojenje od vojaških vaj. V deželnem iborn Moravskem so stavili Čehi predlogov za pomirjenje med obema narod- Stritar in nova literarna struja. L Lani je napisala gdč. Mdrica v .Edinosti0 nekaj prav pametnih besad v prilog docela nepotrebnemu literarnemu boja, ki divja ie par let po predalih nekaterih slovenskih časopisov. Gdč. MArica, ki je bila včasih sama huda nasprotnica nove literarne smćri, je izprevidela, da bi bilo smešno in kvarno pa tudi brezvspesno zahtevati, naj se drže vsi — tudi mlajši in najmlajši — pisatelji jedne, n. pr. idejalistične smćri; zato je pisala : Vsak piši po svoje, kakor mu veleva srce, kakor ga silijo značaj, temperament in lastno naziraoje o sveta. Kakor amo ljudje različni, jedni optimisti, dragi pesimisti, jedni saugiiniki, dragi koleriki ali flegmatiki, tako morajo biti tudi pisatelji različni po nazorih, po snoveh svojih del, pa slogih in — recimo — po svoji filozofiji. Veseli bodimo, da je pisal Jurčič drugače nego Stritar, da je dr. Tavčar literat drugega obzorja in drugega sloga nego rajni Kersnik! Čestitajmo sami sebi, da Aškerc ne posnema Prešerna niti Lev stika, ampak da hodijo ali so hodili vsi trije svoja peta. Skratka : iivel individualizem I — Živele nostima. Volilni red naj bi se premenil tako, da bi se volilni okraji zaokrožili po naro!no*ti. Nadalje zahtevajo predlogi Čehov, da se jim za-, snuje trgovskih is srelnjfh šol. Nemci pa zahtevajo da se ustvarijo narodne kurije v deželnem zbora, da se ločijo šolsfce oblasti po narodnosti, da se v Brnn zasnuje nemško vseučilišče, da ne pomnoži število dragih nemških šol | in slednjič, da se odpravijo jezikovne naredbe. Važna vest iz tega deželnega zbora je ta, ; da so se poslanci vseh čeških strank združili v jeden k 1 u b, ki je izvalil poal. j dr. Tnčka svojim predsednikom. Fiat applicatio I Afera uličnih napisov t Pragi. Državno sodišče je razsodilo — vsled pritožbe praških Nemcev —, da je mestni zbor praški, oziroma ma-j gistrat kršil ustavno zajamčeno jednakopravnost s tem, da je določil, da so ulična imena lastna j imena, katerih ni smeti prevajati na drage jezike, • da ulični napisi v Pragi morajo torej biti samo-! češki. Drž. sodišče je izreklo, da so ti sklepi nezakoniti. No, dobro, nam je to prav. Kar velja za | Nemce v Pragi, mora veljati tudi sa Slovence ? i Trstu in v Gorici, v Celovcu in v Celji itd. Sklicevanje, ki ni bilo na svojem mestu. Ko smo bili prečitali proglas, katerim so poživljali narod češki ejega prvaki in voditelji, naj se pokaže čuvarjem miru ter naj se vestno izogiblje vsemu, kar bi izgledalo, kakor da se hoče t i ulice ovirati delovanje deželnega zbora, prišel nam je pri tej priči na misel članek, ki ga je bila priobčila poreška ,Istri a proti premeščenju deželnega zbora istrskega iz Poreča v Pulj. Menš, da je povedala Bog ve kaj in da je b tem hkratn izpodbila vse razloge, ki so ae navajali sa pre-meščenje, Italijanom toli neljnbo, zaklicala je v avet vprašanje: „Kaj bi rekli Č-*hi, ako bi jim hoteli prenesti deželni zbor v kako drago mesto na deželi ? 1" In vendar se dogajajo v Pragi hoji neredi, nego v Poreču — dodalo je poreško glasilo a tako prepoteneo, ki je lastna ljudem sposobnim tndi v to, da utaje tadi aolnce z neba doli. — Mi smo se bili oglasili takoj s posebnim član-| kom, katerim smo opozarjali spoštovano .Istri-o", da je povsem neumestno, ako bi hoteli prispodab^atl Prago s Poreče m. Mimo tega smo tudi pozvali poreško glasilo naj nam pove vendar, kdaj se je še dogodilo v Pragi, da bi ulica ovirala parla-i mentarno delovanje, osiroma, da bi Češka javnost onemogočala nemškim poslancem svobodno j gibanje in delovanje v deželni zbornici ? I Tako ' amo vprašali, da-si smo vedeli, da bodemo zastonj » čakali na adgovor. | Gori omenjeni proglas do češkega naroda pa ; nam šel« kaže, kake velikanska razlika je med 1 Porečem ia Prage, ali da govorimo natančneje: j kolika razlika je med morilno kakavostjo Čeških | voditeljev in r— istrsko gospodo 1 In recimo nadalje, kolika razlika je med zares svobodomiselnim mišljenjem čeških voditeljev in enim psevdoli-, beralizrnom laške gospOde, ki v resnici ni druzega 5 — ako mu malce pogledamo pod frak, glace-; rokavice in cilinder — nego strankarsko tiraustvo | najgrše vrste! I V Pragi svare že češki voditelji, vse literarne struje, naj li že nosijo etiketo „ide-jalistično*, .romantično", .realistično" ali celo „dekadentsko" 1 — Čim več straj imamo, tem rasnovrstnejša in bogatejša je naša literatura, tem več izbora imajo različni okusi I Ne zahtevajmo : Aškerc poj — a Ia Gregorčiči Govćkar piši — k la Pajkovka I — ampak: piši vsak po svoje sa svoje občinstvo 1 Prenehajte torej že vendar z napadanjem, ki ne donaša nobenega haska; delajmo, pišimo več, vzbnjajmo zanimanje za slovstvo, pa zabavljajmo manje ! Tako nekako je pisala gdč. Mirica že lani, žal, zaman; danes je boj še strastnejši ia poatal je celo že zoperno oseben.. Nočem raziskovati, na kateri strani se je bolj grešilo, le to konstatn|em, da nam ta boj ni na Čast. — Kritika slovenska se je izkazala o tej priliki jako čudno; v nas se rabita namreč le dva kritična izraza: .izvrstno* in „docela za niča. Razdeljeni pa bo kritiki v dva toli različna tabora, da je eni stranki prav to iz borno in klasično, kar ja drogi škandalozno in povsem neestatično. Da ostaaeai pri svoji osebi, nsj omenim le par kričečih izgledov t Ke jo isšla v Knezovi knjižnici moja povest tLjabezen in ro doljubje", ni megel A Aškerc (v ,Lj. Zvonu') ko se niti s« ni ničesar dogodilo zn-topnikom naroda lemškcgi, svare 1- v straha, d* bi ae moglo kaj pripetiti — kaj pa se je godilo vse v Poreču hrvatskim poslane*«?! Koliko brutalnosti in pri-ganjanja sn.o morali beležiti od za-iedanja do za*ed*nja, iu vendar so italijanski poslanci ba le mirno molčali k vsemu, smpak so si še zadovoljno meli roke na takih činih svoje fakinaže in italijanski listi so še vapodbujali plačano fakinažo na nadaljevanje divjaštev I!! S kratka : v Pragi i*, vršujejo N^mci svobodno svoje mandate, Hrvatje ▼ Poreču pa niso mogli, ali pa k večerna v spremstva orožnikov in v — senci bajonetov. Slavna „Istria" naj se torej ne sklicuje nikdar »eč na dogodke v Pragi, kajti tam gotovo nn najde analogije poreškim dogodkom! Mestni zbor na Reki — razpuščen! Včeraj zvečer imel je mestni zbor sejo. Na dnevnem redu bila je volitev predsedstva in odgovor vlade aa pogoje, katere je stavil istej bivši župan Maylander, da bi mogel zopet vsprsjeti županstvo. Ontatie so i»tle polne m toii pred mestno hifc bilo je zbranega veliko občiaatva. Vse je pričakovalo nestrpno izida. Seji je predsedoval vicegouveraer G a Al, oblečen v ogerako narodno nešo. Takoj je dal pre* čitati isjavo ministerskega predsednika ogerskega, Banffy-ja, ki sa glasi: Zakon ae dovoljuje, da M se mu protivil kateriaibodi, iupan pa ie eel6 ne ; nvaževaje na dalje, da aa mora smatrati izjava !■• pasa, da vaprejema županstvo le pogojno, kakor direktno isjavo, da ae vsprejme županstva, vabia ta mestni sbor, da prična volitev. Poalanec Wallnsohnig ie protestiral proti tema, da bi volili vnavič, ker to se je zgodilo in predvčerajšnjem. Vendar se je svršila v.dttef. Ke-aultat je bil ta, da je dobil Mayl&ader 43 glasoT, 9 je bilo prašnih listkov, dvoje glasov je dobil Auton Vio. Po proglašenju izida volitve je vskii* kalo občinstvo: Živio Msyittnder 1 Gospe so vihtel* robce. Čim se je poleglo navdušenje, vprašal ji vladni zastopnik šupana, je-li vsprejme županstvo pod vladnimi pogoji ? 1 Župan se je zahvalil svetovalcem in je odgovoril zastopniku vlade, da on ostaje pri svoje* sklepu, tudi če bi moral biti voljen dvajsetkrat. Pravice Reke da hoče braniti vedoo. Na to se je dvignit zastopnik vlade, d* is-javi: Uvažujš izid volitev ln lsi*>b dr. Mayl&a< derja, ki je nasprotna vladi, raspuščam mestni sbor! To se je sgodilo na Beki v prvič. Pričakuje se sleherni trenotek, da se imenuje vladni komisar sa vodstvo občinske uprave. Češka sodba o socijalno demokratskih peslaucih Te dni je bil v Chotebof u na Češkem shod, ki ga je sklicalo tamošnje politično društvo. Na tem shodu je govoril tudi drž. posl. Pacak o političnem položaju in o dogodkih v dri. zboru. Ozirom na agitacije socijalnih demokratov je rekel govornik: „Mi hočemo popolno jednakost vseh slojev ljudstva, mi imamo vedoo pred očmi koristi kmetovalcev obrtnikov in tadi delavcev, kajti vsi ti so sinovi oašega naroda, Č4j sam, ae da bi se kaj d >b.lo z»nj. Preskrbljeno je tudi da *e ne bode moglo pro-vzročati škode ali hudomušnega pokvarjenja. D« naiaki prodajalci tibaka sklicali so v nedeljo shod,!na katerem so hoteli protestirati proti nastavljeaju teh aparotov, ali vladni zastopnik je razpasti! shod. Kakor se vidi se ta mi9el gotovo aesniči. Kolikor smotk in cigaret se t»ude pulilo sed*j več, nego bi se jih:sfc<»r, toliko dobička bode to državi, škode pa — člo*»;iitvu. Za boiičnlco podružnice družbe sv. Cirila ia Metoda na Greti ao darovali: gg. „Ne mara nobeden same", Autou Martelanc, Svetko Martelanc, Ščuka Franjo, Jakob Pertot, Brišček Anton, Jakob Ciak in Žoidarčič Josip „za dobro glihango" vsak po eno krono ter zopet Josip Žnidarčič 1 krono, Josip Andrejev Pertot a kroni; Fac* Ferdo l krone, Anton Znideršič 1 krono, L Krauland 1 krono, Josip Straus 30 nvč. Pevsko društvo .Danica« na Kontovslju vabi na osmi občni sbor, ki bode v nedeljo, dne 16. t. m. v gostilni Šroka ob 3i/t uri pop. Pevsko društvo , Zarja" v Rojanu priredi avoje veselico dni 6. f*»>ru»arja in so napro*ena druga društva v meitu in po okolici, da bi poštovala to, kadar določajo dneve svojim predpnxt-nim veselicam. Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju, priredi v sredo, dne 19. pros. t. 1. svoj IV. redni ebčni sbor s sledečim dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika. 1. Č.tauje zapisnika bratskega društva „Triglav." 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo odseka sa ureditev adresne knjige. 6. Poročilo k»ncertuega odseka. Slučajnosti. Locai: Kastnerjeva restavracija „Zum Magistrat.' Začetek ob V«8ih zvečer. Sle* vanski gosti dobro došli 1 Dijsika kuhinja. Od početka letošnjega šol-skega leta do et-dnj smo prijeli tel« d..Tove ia dijaško kuhinjo: Blg. g. Franc Kalister nam je daroval 100 ki,.n, gospa Katarina Gregorič 100 kron, g. pr«.fes. Kaiar, N. N., Ham ia Ivan Tre*«" po lfgld. Pt>*fc«) A., Franjo Valenči«7 I e tel a, IPIevna, »Blaiiia in Klara, Fran Pooikvar, Valino? in Tagrot, jFranjo Kobal. Anton Vatovoc, Peter MaSek, JS. Ribanč, I. Ž., Or«*gor Istinid, Galia, Kadef&vek, Covaeicti, Župančič. G. B.. J. Pertot in N. Valontič vsak po 80 nv<*. Anton Širca in Nečitljiv po 40; Brninatt, dr. An<č tn Katalan Franjo po 30 uvi. I. G. 25 in T. A. 20 nvč. Skupaj 60 gld. 65 nvč. Prej iakazani darovi znašajo 284 , 16 . Do sedaj je torej nabranih skupno 344 gld. 81 nvč. Krasne slovanske raagledno dopisnica, na katerih so Vodnikov kip, bohinjsko jezero in Savice slap in katerih čisti dohodek je namenjen velevažni ftolski družbi sv. Cirila in Metoda, dobivajo se pri eo^pici Ljudmili Roblekovi v Litiji. Na drobno jih prodajajo le: ondi gč. Amalija Jenko v Ljubljani gg. Ivan Bonač in Vaso Petričič in v Sežani g.đčna MaSa Dolenčeva. Slovanako pobratimstvo. Isti poljski naetoik, kateremu so nedavno tean v Pragi prirejali tolike ovacije, da je bila vinemirjena celo slavna policija, isti igralec Že)azow*ki je gostoval te dni v hrvatskem gledališča v Zagreba. Po predstavi dne 11. t. m. zbrala se je velika množica pred gledališčem, da še enkrat pozdravi Jljnbega poljskega gosta. Ko se je Želakoivski prikazal na vratik zaerila je množica: Živio Želakowski, živela Poljska 1" Dijaki pa so dvignili poljskega umetnika na rame in so ga nesli lep del peti ob navdušenem vsklikanja množice. Tako so ga sproveli do hdtela, z oken doli pa so ljudje pozdravljali mahanjem a robci. Pred hotelom je zaklical poljski umetnik, da nikdar ne pozabi hrvatskih bratov! V slovo je vskliknil: Živela Hrvatska I Še leden poljski glaa o prof Jagiftu. Tudi krakovski ,Glas Naroda" ne moresatajiti svojega razočarenja, da se ta Slovan, ki si ni upal povzdigniti svojega glasu proti žaljivi manifestaciji svojih tovarišev na vseučilišču dunajskem, sedaj klanja Mommsenu; da še sedaj, po vsem divjanju obstrukcijonistov v državnem zbora, goji prepričanje, ,da bi bilo na škodo slovaintva, ako bi nehalo smatrati Nemce za avoje nčitelje14. Ni čuda, da je Mommsen na tako pismo, katerega se morajo sramovati vsi Slovani, mogel odgovorili Ja-gidu, da med njima dvema vlada popolno spora-sumljenje. Rečeni poljski list obžaluje, da je to Jagičevo pi-mo prišlo v javnost. Bolje bi bilo obče, da se ta izjava niti n« bi spominjala javnosti. Nagla smrt. Karol Marini iz ulico San Sil-vestro št. 5, stanoval je zadnji čas pri svoji hčeri poročeni Kariž. Ker je bil zbolel, odločil ae je iti v bolnišnico. Dopevšemu v bolnišnico pa mn je prišlo tako hudo, da je omnhoil ter so ga morali postreščeki posesti na naslonjač. Poklcali so takoj zdravnika, ali koje ta doSel. bil je bolnik že mrtev. Vesslju sledi žalost. Več delavcev v svobodni luki se je včeraj skrivoma pošteno nasrkovalo italijanskega vina tako, da so bili veseli. Okolu 4. are pop. pa sta se spričkala Ivan Bait z ulice Solitario, pa še neki drugi. Ta«oj sta se tudi pograbila tudi. Ta drugi, ki še nepoznan, naaahal je Buita tako hudo, da je ta obležal v krvi in se ga morali prenesti v bolnišnico, ter jo je pobrisal. Vsakdo ne sms imeti aove suknje Nekega Jo?ipa P. iz Trsta dobili mu v poseHti nuve suknje. Ker ae je to zdelo čudno ljudem, odveli so stražarji srečnega posestnika nove suknje na policijski kemisarijat, da naznani tamkaj kje je dobil sukujo. Ker te?* ni znal in ui botel povedat", «o ga zaprli, pa menda — brez nove suknje. Obiak, ko ni bilo nikogar doma. Joti p Vekjet iz Sv. M. Magd. spodnj« st. 222 vračal ae j* domov. Na poti je sreča! Ivana Vekjet, in ta «u je javil, da so vrata njegove delavnice odprta in da je čuti tata nek ropot, bržkone <1m so t»tje notri. J. Vekjet je hitra tekel domov, in res je bilo take. Vekjet je zaprl vrata tih* in dva tička bla »ta v kletki. Hitro je poslal pa stražarje. Ti ao pričli in so odpeljali seboj nepovabljena goata. Bil* »ta io Alojzij Vekjet in Josip Vekjet ii TrsU Na po- l*»Hti;lk lici j i r* eta izrekla, prišla da sta ned -lina, kar da sta v biao Je a tem šamanom, da tamkaj prenočita; na kradnja da aiti mislila siata. Verjeli pa jima niso na policiji. jjj Hosrečs. Vsled megle is vlage je bilo te dni tako opolzlo po triatikih ulicah, da je trebalo rea skrajne previdnosti. Bilo je tadi res veegaearei. Včeraj n. pr. so padli na ulici ia se poškadovali; 541etni P. Carapana, flSletni Rudolf Mazzoni. 11 »taa Angelina Cortese, 13letni RadolfBartel in 341etni Jakob Novak. Darovi Sv. Očeta e priliki jabilsja. Darovi, ki jih je debil Sv. Oče do sedaj, zcaSajo že nad 6 milijonov frankov. Darovali so: vojvoda N«rfol-ski ček za 200 tisoč frankov, kraljica španjska 100 tisoč frankov v zlatu, nemški cesar 50 tisoč mark v zlatu, avstrijski episkopat 100 tisoč goldinarjev v zlatu, knez-primaa ogerski 100 tisoč gld. v zlatu, car ruski krasen prstan, carica jedno zlato škri-njico za relikvije udelanimi rabini in brilanti, gospć Sv. Križa jeden rožni vesec, katerega Ave Marija je sestavljeua is zlatov po 50 frankov, orenaš is zlate v po 50 frankov, križ pa je iz 6 zlatov po 100 frankov. Razven teh daril so tndi jako lepa in velike vrednosti darila: avstrijskegs cesarja, amerikanskega episkopata, bivše kraljice španjske, sultana in predsednika francoske republike. — Krščanska dmitva, samostani in posamični duhovniki so darovali 73 zlatih rečij. Samo te se vredne nad milijon fraukov. Najdražji časopis je gotovo „Kendike Moraing Post" v Dawson City v Ameriki. Naročnina znaša letno [900 gld; possmične številke pa 18 gld. ] Mesto, kjer izhaja ta list, zgradilo se je pred kratkim in sicer od tedaj, ko so tam našli zlatih rudnikov. Tudi najpotrebnejših stvarij je dobiti le težavno. Zgodilo se je, da je amrl gladu kopač zlata, čeravno je imel pri sebi polno vrečo te dragocene kovine. _ Najnovejie vesti. Praga 13. (Deželni ibor.) Poslanca Bouquoi in Schlesinger, ki naj bi bila utemeljila svoja predloga, nista dosla v sejo in sta se opravičila z boleznijo. Zbornica je prešla potem na dnevni red in sicer v razpravo o vladni predlogi radi osvo-bojenja osebne dohodarine od deželnih doklad. Madrid 13 V provinciji Valencia so poplave. Nekoliko vasi je pod vodo. V Sanlucaru in Ba-radfmn so brezpolselni lmdje napadli prodajalnice kiuba. Oblasti so zaprli več njih. Madrid 13. Glasom poročil se je položaj na Kubi zoolišal Vojni minister je odredil, da se odpošlje še 6000 miž na Kubo. -u a«bavaa 1.8. Ji Uriavni dolg * papirju „ „ ■» »rebra avstrijska rentu, » ilatu „ m v urona" Kreditne akcije . . London lOLst. . . Napoleoni..... 10 auk . . 100 itali. , . . dtuiet včeraj 102.30 102.80 121.75 102.70 358 — 120 05 ».53 11.7« 4640 102.36 102.30 121.70 102.70 856.— lJK).— 9.14 11.76 46.40 Tvgowlakake breojuvli* ln v isil. Ph^m nn 4Mjesen 9 43 9'45 Piunio«. -a spomlad '-<«8 11.93 do 11.94 Ove* /.a spomlad 6 34—S.8?» Hi « »pomlad 8.49. 8 71 Koru** maj-jnni H»r. 5 30 6.32 rw a aor« .. J 73 kH. f. :3 05 -13.15 jI 7: , ito 13 20 13 26 v' 80 kil f. 13.30—I t i»., k- f. 1S.30 13 35 » - ... i,r. _._. 5-80 S.— ^o*. 6 15 rteniea ponudbe ia povpraie»anjrt jak» 9labe. — Prodaja lUOOO m. »t. Vrem« : lepo Harfe. Ka*a Sant*. goo>i » dos. 87,— sa april 87.60 Odvetniškega koncipijenta, zmožnega poslovanju t slovenskem, italijjin skem in nemškem jeziku nprejnic tilkoj pod-ugodnimi poboji d" Gustav Gregorin. odvetnik v Trstu, Tla Molino plccolo it. S. Zvežbanega pisarja, z lepo pisavo, zmožnega prepisovanju v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku sprejme takoj DR Gustav Gregorin, odvetnik vr Trstu, vin Udolino plooolo ftt. S« Plača po dogovoru. Josipa Hatzenik & Karola Aite MMnait.5 Via S. Catterina SL 5 vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladek tok um jamči. Popravljanja v tej stroki izvrinjajo ae točno in natanjčno. Prodaja pripadkov. — Lastna peč za nikiliranje. Kdor £«11 asa BOŽIČNIDAR imeti kaj koristnega in vrednostnega, naj ne zamudi prilike nakupa in sicer: 1 amerik. budilnica v fine poliranom oko?u ii nikla regulirana stane samo ....*. gld. 1 dunajska zidna ura i nihalom, bije vsake '/, are v lepi orehovi omarici ....... „ 1 dunajska »dna t godbo vsako uro igraje . . „ 1 žepna ura za gospode, remontoir anker, nikel z rezlanem okrovom.......... 1 žepna ura sistem Koskopf s inamko Eklipo „ 1 n „ Ronknpf Patent........ 1 n n Remontoir 2 pokrova, srebrna, 10 ka- menov, delo prve vrste .... „ 1 a „za dame, 2 pok., srebrna 10 kainenov „ 1 n » „14 karatov zlata ... „ 1 srebrna verižica za dame, trivrstna z lepim Srivezkom ............. ma verižica za gospode, lep nzorec. težka ,. Vse aro so natančno regulirane, srebrne in zlato ure in verižice od c. kr. urada puncirane. MT- lluatrovan cenik ae pošilja gratla In franko. Nobedea naj ne opusti te ugodne prilike, dokler so v zalogi goTi navedene ure in verižice. Dobiva ae ud eksportne hiše za ure na debelo Jakob Ufanderor — Krakovo, Stradom štev. I. 1.&S 5.60 7.60 1.86 3.40 6.76 5.20 4.90 11.75 1.60 1.85 Srečke spomenika princa Evgena Glavni dobitek: 75.000 KRON. ročajo: Giuseppe Bolaffio, Alea. Levi, Mandel k C i IANJE ŽRE] 11. febru varj a Srečke po 60 nč.| II Merourio Triestino, Ig. Neumann, M. Nigris, Enr. Schiffmann. [ .m* I ^Oilr^i oooooooooooooooooooooooooooocoroooooooodoooo^ol Tiskarna Gutenberg flljal ka cen. kpalj. universltetne tiaknrne „«tyrt»" 13 Sackstra8se — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVAKNA ZA OBRTNE 1\ COVTO-KNJIGI zistem „Patent Workm«nn Ohicafcn" RskEtrlrnl uvod — Knjlgoventvo. priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelevanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakate« cenlkav, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zrvitkov z napisom, naslovnih listkov Jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-kn|lg, Saldi-Cantl, Faktur* Debitoren, Credltoren, Caaaa- knjig, Strazza, Memorlale, laurnalov. Prima-note, odpravnih, menjičnlh časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanepi papirja. Conto-Corrent. avilenega papirja za kopiranje, llatov Iz kavčeka za kopiranje, akledlo Ir cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti s* je do glavnega zastopnika Trst, Via delle Acque 5 - ARNOLDO COEN - Trst, Via delle Acqne 5 ___K oooooooooooot keiMvrtiij iiatji .Edinosf. [aiiavatnJj in ertiravorm t-in : Gednik. — Tinkamr-