Is Mm	-r— Tal'^ ' Sil- M / ti* « J • aflOSSl /7 ■ =.™
	[j/ 11 fl^Flrlm
RUDAR
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA St. 17 — Cena 10 din RUDNIKA LIGNITA VELENJE 16. DECEMBRA 1961
Delo in rezultati ekonomskih enot
V mesecu oktobru je v našem podjetju poslovalo že vseh sedem ekonomskih enot, in ker smo v zadnjem članku z istim naslovom obljubili našim bralcem, da bomo o rezultatih ekonomskih enot še poročali, podajamo v naslednjem nekaj rezultatov za vse ekonomske enote.
Jama-vzbod je v sistemu decentralizacije kot EE dosegla v mesecu oktobru precej ugoden rezultat. Proizvodnja je dosežena na osnovo finančnega plana s 103 %, ker pa je le-ta prevzla določeno število ljudi iz jame zapad je morala odstopiti tej EE 3.120 ton proizvodnje premoga. Tako je dejanski rezultat sledeč:
plan proizvodnje dosežen 101 % plan fin. realizacije	101 %
število zaposlenih	98 %
plan osebnih dohodkov 99 % presežek dohodka 15,578.128 din
Presežek dohodka v mesecu oktobru ni dokončn, ker bo zaradi izpada efektivnih dnin zaradi praznikov v mesecu novembru potrebno ca. 60 % zneska za kritje negativnega rezultata, ker proizvodnja ne bo mogla biti dosežena v isti višini, kot v tem mesecu. Iz samega obračuna pa je razvidno, da je EE zelo dobro poslovala in je dosegla tudi precejšnje znižanje na stroških oz. lastni ceni.
Jama-zapad kot posebna EE pa že v prvem mesecu poslovanja zaradi nastopa višje sile ni mogla doseči po finančnem planu planirane proizvodnje, ker je morala prekiniti z odkopom in več ljudi obdržati na vzdrževanju, nekaj pa jih je odstopila jami-vzhod. Dejanski rezultat je naslednji:
plan proizvodnje	81 %
plan fin. realizacije	81 %
število zaposlenih	89 %
plan osebnih dohodkov 87 % izguba zaradi izpada proizvodnja ca.	9,700.000 din
Ker je negativni finančni rezultat nastopil po višji sili in brez krivde kolektiva, so morale za kritje tega pomagati vse EE iz svojih doseženih rezultatov v tem mesecu in tudi iz prejšnjega obdobja poslovanja. Isti primer bo nastopil verjetno tudi v mesecu novembru.
Klasirnica ustvarja svoj dohodek na osnovi skupne proizvodnje premoga in je dosegla v mesecu oktobru naslednji rezultat: plan proizvodnje	98 %
plan fin. realizacije	98 %
število zaposlenih	96 %
plan osebnih dohodkov 91 % presežek dohodka 6,458.628 din Znesek presežka ni dejanski, ker bo potrebno enako kot to na vseh EE kriti v mesecu novembru izpad proizvodnje zaradi praznikov ob mesečno enakih zneskih stroškov iz obremenitev na amortizaciji, investicijskem vzdrževanju in drugih tako imenovanih fiksnih stroških. V splošnem je ta EE dosegla ugoden rezultat, kar pa izvira iz dejanskega spremljanja stroškov ter znižanja
teh v okviru splošnih smernic.
Elektrostrojni obrat je ponovno v tem mesecu dosegel ugodno realizacijo, zaradi povečanega obsega naročil in del preko rednega delovnega časa. Izpolnitev je naslednja: plan efektivnih delovnih
ur dosežen	130 %
finančni plan (okvirni) 113 % finančni plan za proizvodno uro	138 % število zaposlenih 95 % plan osebnih dohodkov 113 °/o presežek dohodka 1,368.715 din Gradbeni obrat kot ekonomska enota je formiran že s 1. avgustom 1961 in je dosegel v času svojega poslovanja precej ugoden rezultat. Dohodek si ta EE ustvarja na osnovi dejansko izvršenih del v posameznem mesecu, obračunava pa se z določenim faktorjem na neposredne osebne dohodke (vkalkulirane) in deloma ob dejanskih stroških osnovnih elementov (material — usluge).
(Nadaljevanje na nasl. strani)
20 let ljudske armade
Bliža se dan, 22. december, ki nas spominja na rojstvo naše LJUDSKE ARMADE. Letošnje leto je jubilejno, saj bomo praznovali že 20 let njenega obstoja.
Takoj po okupaciji tisočkrat prekletega okupatorja leta 1941 so se pričele zbirati prve skupine naših najboljših sinov po vseh gozdovih naše domovine. Iz dneva v dan so se širile te skupine prvih borcev v čete, kmalu nato v odrede, v bataljone in tako naprej. Revolucionarne sile v borbenih vrstah so se večale, nasprotno pa tudi sovražnik ni miroval. Vse svoje sile je usmeril proti našemu gibanju in dal povod, da so voditelji takratnih partizanskih edinic s tovarišem Titom na čelu prišli do zaključka, da se iz narekovanih potreb ustanovi večja vojaška enota, ki bo po številu in udarni moči močnejša in teže premagljiva.
21. december 1941. leta v kraju Rudo, na tromeji Bosne, Srbije in Črne gore se je pod vodstvom neomajnega borca Josipa Broza Tita iz srbskih in črnogorskih enot ustanovila I. pro-letarska brigada.
V zgodovini našega naroda bo ta dan ostal nepozaben mejnik za vse naše generacije. Slavimo ga kot roj-
stni dan pod vodstvom KP in iz najboljših sinov in hčera ustanovljene nove revolucionarne ljudske armade, rojene v krvi in trpljenju.
Ta svetli primer naše štiriletne krvave ljudske revolucije je edinstven takratne okupirane Evrope, zavite v stran in grozo velikega »nepremagljivega« rajha.
Po vsej naši domovini ise bodo vršile proslave v počastitev tega dneva. Pri Okrajnem ljudskem odboru SZDL, katerega člani so predstavniki vseh vidnejših organizacij, je formiran odbor za proslave JLA, ki bi naj izvedel letošnjo proslavo.
V.središčih občin se bodo 22. decembra oziroma že na predvečer dneva JLA organizirale slavnostne akademije s sodelovanjem »Svobod« in aktivnjh ofocirjev, ki bodo govorili o pomenu in poti, ki jo je prehodila naša armada. Prav tako se bodo proslave vršile po vseh šolah in večjih podjetjih. Okrašeni pa bodo partizanski grobovi in spomeniki borcev in talcev.
Vsem Velenjčanom toplo priporočamo, da se v čim večjem številu udeleže teh svečanosti in izkažejo priznanje naši Ljudski armadi.
Martin Slatinšek
Kdo je krivec?
Klanec ob Glinškovem jašku ...
Včasih so o takem kraju, kjer se je kdo ponesrečil, krožile vesti med ljudmi, 'da tam ponoči straši. Zato so mimoidoči v spomin na ponesrečenca metali imale vejice na mesto, kjer se je zgodila nesreča. To je bil nekak opomin na nevarnost, ki se je pripetila na tem mestu. Če bi se danes na takih nevarnih mestih dotični, ki z motornim vozilom ali s kolesom drvi, ali po klancu navzdol ali navzgor, spomnil na to, da se je samo v letu 1981 ponesrečilo tam 13 delavcev, bi postal bolj previden in bi bilo mnogo manj nesreč.
Naj naštejem samo nekaj takih nesreč, ki so se zgodile pred kratkim.
Tov. Alojz Parfant se je 19. oktobra ob 6. uri zjutraj med potjo na delo zaletel s kolesom v Antona Romiha, ga podrl in tudi sam padel ter se poškodoval po obrazu. Kraj nesreče je bil pod Glinškovim klancem. Tov. Romih si je poškodoval tilnik. Po nesreči ga je Parfant pustil ležati v nezavesti in se odpeljal na delo.
Tov. Jože Časi je pridrvel z motornim kolesom 29. oktobra ob 21,45 po poti iz Šoštanja, verjetno še od kod drugod. Tovariša Karel Jan in Ivan Plazar sta šla z dela proti do-
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Rezultati poslovanja so:
V	mesecu avgustu:
plan realizacije dosežen 87 % plan delovne sile	93 %
plan osebnih dohodkov 84 % presežek dohodka 4,111.209 din
V	mesecu septembru:
plan realizacije	125 %
plan delovne sile	101 %
plan osebnih dohodkov 98 % presežek dohodka 5,043.476 din
V	mesecu oktobru:
plan realizacije dosežen 114 % plan delovne sile	105 %
plan osebnih dohodkov 105 % presežek dohodka 556.769 din
Ta EE je vezana v svojem gospodarjenju na sezonska nihanja in za to mora ustvarjati v času ugodne sezone določene presežke za zimski čas, ko talcih dohodkov ne dosega, kriti pa mora določene stroške in tudi osebne dohodke za stalno delovno silo.
mu. Verjetno bo motorist sam najbolje vedel iz kakšnega vzroka se je zaletel v njiju in ju podrl na tla. Tov. Plazar je dobil hude poškodbe — kompliciran zlom noge in se še danes zdravi v bolnišnici v Celju.
Neznan motorist je podrl ob vrtnariji tovarišico Marijo Uršej.
Ni moj namen raziskovati vzroka nesreče, ker je to že storila prometna milica. Hotel bi samo poudariti, da so ti tovariši zamudili skupno 55 delovnih dni, kar znaša samo 218.000 din izgube narodnega dohodka. Pri tem naj še omenim, da ima tovariš Plazar zmanjšano delovno sposobnost zaradi poškodbe.
Tukaj ni treba posebej poudarjati, koliko stane zdravljenje ponesrečenih v bolnišnici. Imena bi lahko še našteval, vendar sem že zgoraj omenil da je bilo samo v letošnjem letu 13 ponesrečencev.
Ni dovolj, če trdimo, da je cesta kriva. Star slovenski pregovor pravi: »Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor!« Cesto je treba znati pravilno uporabljati v namene za katere je bila napravljena. Ljudje, ki pod vplivom alkohola drvijo po cestah, ne morejo opraviči nezgod, ki jih pri tem povzročajo.
ing. Kajfež
EE avtoparka je v mesecu oktobru dosegla ugodno realizacijo, vendar zaradi porastka nekaterih stroškov in sprejete obveze znižanja lastne cene, ki sovpada v nesezonski čas poslovanja te enote, ni dosegla presežka. Ker pa enako kot gradbeni obrat ustvarja ta enota v času sezone določeni presežek za nesezonske zimske mesece ima kritje za trenutni obračun v ustvarjenem presežku preteklih mesecev. Doseženi rezultati:
plan prevozov in strojnih
del	108 %
finančni plan realizacije 109 % plan delovne sile	100 %
plan osebnih dohodkov 92 % negativni rezultat (izguba)	606.826 din
EE tovarne elektrofiltrskih zidakov »EFE« Šoštanj, ki vključuje tudi obrat betonarne s posebnim obračunom, posluje v okviru sistema EE od 1. 9. 1961 naprej.
Doseženi rezultati na »EFE« Šoštanj so naslednji:
V	mesecu septembru:
plan proizvodnje dosežen 82 % finančni plan	91 %
plan delavne sile	91 %
plan osebnih dohodkov 82 % presežek v poslovanju 402.247 din
V	mesecu oktobru:
plan proizvodnje dosežen 69 % plan fin. realizacije	70 %
plan delovne sile	95 %
plan osebnih dohodkov 71 % izguba v poslovanju 555.622 din
V	tej EE se pojavljajo že znane težave v proizvodnji in tudi prodaji, za kar bo treba še precej preureditev in izboljšav za dosego nemotene proizvodnje.
Približno enako stanje se pojavlja tudi v betonarni, ki je z prevzemom »EFE« Šoštanj nekako trenutno ostala brez naročil v takem obsegu, da bi bilo finančno stanje efektivno.
Ta beleži v mesecu septembru 444.960 din izgube v mesecu oktobru pa ponovno 384.750 din izgube. To izgubo trenutno krije gradbeni obrat s svojim poslovanjem oziroma ustvarjenim presežkom.
Skupni obračun vseh EE izkazuje v mesecu oktobru 21,537.753 din presežka, ki pa ni dokončen zaradi že omenjenih potreb po kritju v mesecu novembru, ko se bo pojavil zaradi praznikov izpad efektivnih dnin in s tem precej nižji dohodki.
Povprečni čisti osebni dohodki na eno dnino, doseženi v mesecu oktobru so:
jama-vzhod	1.597
jama-izapad	1.597
klasirnica	1.208
gradbeni obrat	1.161
elektro strojni obrat	1.198
avtopark	1.156
»EFE« Šoštanj	708
Povprečno vse EE	1.398
Ti skupni čisti osebni prejemki na eno dnino ne dajejo popolne slike in razmerja zaradi večjega ali manjšega števila nadur ali izpolnitev akordov v neevidentiranem delovnem času in tudi terenskega dodatka.
Iz vsega tega izhaja, da se vsekakor ob uvedbi obračuna po EE pojavlja boljša zainteresiranost kolektiva za lastno poslovanje in organizacijo in tudi nastanek stroškov.
Po opisanem delu in doseženih rezultatih so EE v našem podjetju dosegle svoj namen in osnovo za nadaljnje poslovanje po tem sistemu z namenom boljšega gospodarjenja, doseganja čim ugodnejših finančnih rezultatov in to vse za dobrobit naših delovnih ljudi.
Delo in rezultati ekonomskih enot
Plan in njegovi negativni pojavi
Leto se bliža h koncu. Zelja vsakega dobrega rudarja je, da bi se zadnji dan v letu pripeljale po transporterjih najljubše tone našega lignita. Tone, ki bi pokazale na tehtnici 2,500.000 ton ali še več.
Naši strokovnjaki se sklanjajo nad načrti in razmišljajo, kako izbaljšati položaj. Nadzorniki se trudijo, kako bi razporedili moštvo, da bi bil uspeh č rn boljši. Prvopisani kopači neprestano trdo delajo in vodijo delo tako, da bi bil dosežek v tonah čim večji. Prav tako kopači na pripravah. Tudi ostali rudarji se trudijo, da bi s svojim delom č'.m več prispevali pri izpolnitvi plana. Vsi ti ljudje tvorijo dolgo fronto, ki se bori za dosego letnega plana. Po tolikih sestankih, ki smo jih imeli na obratu, je vsakomur jasno, kaj pomeni naš plan.
Manda je zelo malo ljudi, ki ne bi vedeli o uspehih v Velenju, kajti RL Velenje uživa tudi preko naših meja velik ugled. Kako bi izgledalo, da naenkrat ne bi izpolnili nalog, ki smo si jih zadali? To bi bil velik udarec. Drug udarec pa bi bil v finančnem pogledu: tako v odvajanju skladov skupnosti, kakor naš notranji finančni problem, ki bi vplival nazadnje tudi na nas kot posameznike.
Kakor sem že prej omenil, se vsi naši dobri tovariši borijo za dDsego plana. Ali so vsi rudarji, ki delajo v našem kolektivu, tudi dobri? Tovariši, tu se pa prične slaba stran nekaterih naših rudarjev.
Če bi potoval po svetu, bi gotovo naletel na dobre in slabe ljudi. Zal je to tudi pri nas. Razprave na sestankih so mi dale misliti, kako delujejo ti naši slabi tovariši na celotne napore naših marljivih rudarjev.
Nekoč sem srečal tovariša, bolje rečeno gospoda, ki je odhajal s kovčkom v roki proti postaji. Navidezno sem ga poznal, zato sem ga pozdravil in vprašal, kam odhaja. »Veš, grem. Prej so mi obljubljali lepo plačo, ko pa sem začel delati, sem takoj uvidel, da tu ni tisto, kar ljudje govorijo. Na čelu so me stalno priganjali, ko sem pa prejel prvo plačo, sem dobil komaj 24.000 din. Ko sem reklamiral, so mi povedali, da sem bil ocenjen le s 65%. Sedaj pa grem, za toliko ne bom več garal.«
Voščil sem mu srečno pot.
Sigurno je bil pripravljen dvigati samo polne kuverte, a na naporno delo ni pomislil. Odšel je naprej, razočaran, da si poišče delo v domovini, a nazadnje morda celo preko meje. Podvomil sem, če je sploh zaslužil tistih 24.000 din. če jih niso zaslužili le njegovi delovni tovariši.
To je samo en primer. Mislim, da se našemu personalnemu osebju ne orosijo oči, ko sličnim tovarišem izdajajo delovne knjižice.
D>bro mi je znano, da začetek ni lahek, niti za kvalifciranega rudarja (ki pride iz drugega rudnika), kaj šele za novinca. Mnogokrat so tudi odnosi tovarišev, ki tu že dalj časa delajo, nepravilni. Zlasti imajo do novincev slab odnos dolgoletni vozači in učni kopači. A nekaj je treba žrtvovati in. ko človek vse to preboli, se začne novo življenje.
Prišla je jesen Sadno drevje se je lomilo pod težo jabolk, hrušk in sliv. Veselili smo se obilne sadne letine. Mars ikdo si je mislil: »Letos bodo tudi moji otroci deležni sadja.« In zgodilo se je. Sadje je dozorelo. Otroci so ugriznili v jabolke, tudi nam starejš m se je utešila želja pa sadju. Msdtem pa se je že znan in zahrbten sovražnik plazil proti našemu obratu in v marsikatero dru-ž no. Kdo je to? Morda alkohol? Seveda, letos je jabalčnik poceni, ker ga je dovolj.
Da, alkohol! Kolko je že povzročil gorja: po cestah, v družinah, na delovnih mestih. Koliko invalidov, smrti, koliko revščine, in letos je podvojil svoj plan razdejanja. Ne bratimo se z njim! Povsod je naš sovražnik. Jemlje nam našo delovno sposobnost, zavest, uničuje naše zdravje, dela razdor v družini, prazni naše žepe, da nazadnje nimam: niti za hrano. Pametnega in dobrega človeka spremeni v najostudnejšo žival, vse to je alkohol, zato proč od njega. Če se mu ne moreš popolnoma odpovedati, spij ga nekaj kozarcev, to ti ne bo toliko škodovalo, a potem beži od njega, da te ne omami. Pomisli na svojo družino in na svojo čast!
Koliko škoduje alkohol izpolnitvi našega plana, je razvidno iz evidence neopravičenih izostankov. To je eno,
a drugo je to, če nekdo pride v pijanem stanju na delo, mar je sposoben izpolnjevati naloge, ki so mu zaupane? Ne, ni! Takšen človek ni sposoben niti fizično, niti ne polaga pažnje na varnost, pravtako ne more hitro ukrepati, kadar je to potrebno. Marsikateri se po pijančevanju zateče k zdravniku. Zdravnik včasih sprevidi prevaro, a vedno tudi ne more. Zato so tudi bolniški izostanki tako številni.
Prepričan sem, da je številu ton, ki primanjkujejo dosegi našega plana, v največji meri kriv alkohol.
Na pjj.zvodnja vplivajo tudi novo-zaposieni tovariši. Vsi ti novi tova-r.š., pa aaj so to nekvalificirani ali .^vau-.c .aru, tvorijo precejšnje šte-v.lo. Vprašanje pa je, ali ti delavci lahko prispevajo toliko kot starejši, ki so že navajeni na to delo. Pri naj-Doljš. voiji ne morejo, ker vsako delo zahteva svojo dobo spoznavanja.
Drugo je srčnost rudarja. M^sum, da je lj pri vsakem pjutiicu eno najvažnejša vprašanj, ciovek, ki ijuoi svoje delo m ki čuti odgovornost pro-u nesomu za svoje deio, spada v no«; Viam ijuui, jiii ne more po-piacau ueuar. nekateri ijuaje mislijo, ua je, aiio ne^au zna opravljan neKO ueio in ima temu ustrezen izpit, vse v redu. Zal se to mnogo^ra,. drugače opaža. Ce bi bilo tako, potem ne bi bilo med kvalificiranimi rudarji takšne razlike. Prav to se opaža tudi pri dežurnih električar-jih oziroma ključavničarjih, ^eiioc je bil na delovišču zastoj na e. v. t Poslal sem svojega delovnega tovariša, naj poišče Ključavničarja. Le-ia se je izgovarjal, da to m njegovo delo, namreč, da je on odgovoren za zastoje na čelih. Ako bi imel ta.iicu deio na celu, potem bi bilo to razumljivo, a ker je sedel na svojem orodnem zaboju, to nikakor ne more opravičevati njegovga neodgovornega dejanja. Vidite, ni si vzel toliko časa, da bi premislil, da vsaka tona premoga pomeni tudi za njega življenje. To je tisto, kar še niso razčistili mnogi tovariši in kar tudi zelo negativno vpliva na proizvodnjo.
Alojz Sevšek
Čuden odnos
Hvalim lepo Velenje z drugimi vred. Toda odkar sem se preselila v Velenje je zame in za družino problem številka 1 — voda, voda in še enkrat voda... Mislim, da nisem osamljen primer. Živim v čudovitem stanovanju, modernem, toda čez dan ni vode ... zvečer priteče in zjutraj imaš to zlato kapljico... Toda, slišijo se vesti in vidimo, da Komunal no podjetje miga, čeprav počasi, da b izboljšalo stanje s polaganjem de-
belejših cevi. Človek kar rad potrpi. Toda glej ga vraga! Komunalno podjetje je 6. in 7. decembra zaprlo vodo tudi čez noč brez vsakega opozorila! Živela sem namreč v drugem mestu, kjer so opozorili, tudi za eno samo uro, da ne bo vode. Morda sem nekoliko »preveč natančna«, če želim sporočila za dva dni. Tak odno<= i ni pravilen do potrošnika in je Vs< graje vreden.	J. A.

Energo-kemični
kombinat Velenje
milijard dinarjev, če bi ihotela to progo izboljšati in urediti za nemoten prevoz take količine lignita. Toda samo izboljšanje in razširitev proge ne bi zadostovala. Potrebno bi bilo tudi obnoviti železniški vozel na tovorni postaji v Celju, ki je že sedaj ozko grlo in le s težavo sprejema po več vlakov lignita dnevno.
Kot že omenjeno, vsebuje lignit več kot polovico negorljivih snovi in je zaradi tega njegov prevoz po železnici negospodarski. Količina proizvedenega lignita pa bo tolikšna, da je železnica ne bo mogla prepeljati brez velikih vlaganj za ureditev proge in železniških vozlišč. To sta dva zelo važna razloga, ki narekujeta drugačno rešitev vprašanja.
Rešitev-je v predelavi lignita v plin. Z modernimi postopki je mogoče pridobiti iz sušenega lignita plin, ki je istočasno visoko vredno gorivo za industrijo in gospodinjstva in odlična surovina za proizvodnjo amonijaka in za njegovo nadaljnjo predelavo v umetna gnojila, krmila, lepila, plastične mase, umetna tekstilna vlakna in podobno. Z vplinje-vanjem lignita bosta rešeni gospodarsko in prevozno vprašanje. Zato je utemeljena zamisel zamenjave prevoza lignita po železnici z dovodom kakovostnega plina po plinovodih.
Plinovodi bodo dobavljali neposredno potrošniku plin visoke kalorične vrednosti popolnoma očiščen žvepla in ostalih primesi. Postopek vplinjevanja se bo vršil pod pritiskom 23 atmosfer, kar bo omogočilo neposredno dovajanje plina potrošnikom po tlačnih ceveh. Potrošniki bodo lahko plin uporabljali brez kakršnekoli nadaljnje predelave.
Zaradi velike potrebe po plinu in zaradi velikih možnosti kemične predelave plina bo Energo-kemični kombinat rabil velike količine lignita za proizvodnjo plina. Energo-ke-mični kombinat bo prevzel od rudnika povečano količino lignita in s tem bosta za rudnik rešeni obe zgoraj navedeni vprašanji. Iz teh in še drugih razlogov je Rudnik lignita usodno povezan z izgradnjo Energo-kemičnega kombinata in je ta izgradnja za njega življenjskega pomena. Izgradnja Energo-kemičnega kombinata pa ne pomeni samo rešitev zgoraj navedenih vprašanj, ki se deloma že sedaj postavljajo, temveč bo njegova izgradnja temelj nadaljnjega gospodarskega in industrijskega razvoja šaleške doline, kar pa zopet ustvarja boljše življenjske pogoje za delovne ljudi tega kraja.
V. V.
Srečanje z mladimi rudarji
IZ ZAHODNE NEMČIJE
Čim je Rudnik lignita sprejel plan o povečanju proizvodnje lignita od sedanje količine na šest milijonov ton letno, se je nujno postavila pred odgovorne činitelje rudnika izvedba vplinjevanja lignita.
Povprečna kalorična vrednost velenjskega lignita znaša 2.500 kalorij pri 45% vsebine vode in 9% pepela, skupno torej 54% negorljivih snovi.
Pri predvideni proizvodnji šest milijonov ton letno, ki naj bi jo rudnik dosegel v letu 1965, bi bilo potrebno prepeljati iz Velenja po železnici pet milijonov ton lignita, od tega 2,7 milijonov ton negorljivih snovi.
Pri predvidenem prevozu pet milijonov ton lignita po železnici se postavljata dve vprašanji in sicer: gospodarsko in prevozno vprašanje.
Zaradi velikih količin negorljivih snovi, ki jih vsebuje lignit, se pojavi najprej vprašanje, ali je gospodarsko smotrno prevažati tako velike količine brezvrednih snovi na velike razdalje. To vprašanje bi postalo pereče posebno v primeru ukinitve regresa, ki ga sedaj uživa lignit pri prevozu po železnici. Z uvedbo ekonomskih železniških tarif za lignit bi se neizogibno povečala tudi njegova prodajna cena. Prodajna cena lignita bi se lahko povečala do take mere, da se njegova poraba v industriji in v gospodinjstvu ne bi več izplačala. Nujna posledica tega bi bilo zmanjšanje prodaje lignita in se-t veda tudi zmanjšanje proizvodnje. To pa bi se neposredno odrazilo na nadaljnjem razvoju rudnika, na življenjskem standardu prebivalstva in na osebnih dohodkih zaposlenih delavcev. Odločilem (pogoj povečanja proizvodnje lignita je možnost prodaje proizvedene količine in sicer po taki ceni, ki je sprejemljiva za potrošnika in ki ga ne sili, da išče drugo nadomestno gorivo. Kakovost lignita, vsebina negorljivih snovi in visoki prevozni stroški bi lahko postavili Rudnik lignita v Velenju pred težko vprašanje. To vprašanje pa je možno rešti v doglednem času samo s sušenjem lignita in z njegovim vplinjevanjem.
S predvidenim povečanjem proizvodnje pa se postavlja še eno vprašanje in sicer vprašanje, kako prepeljati po železnici takšne količine lignita. Vprašanje je, ali bi železnica zmogla prepeljati pet milijonov ton premoga po enotirni progi, ki veže Velenje s Celjem in Dravogradom. Tč) prpga je že danes preobremenjena. Železnica bi morala vložiti več
Zveza sindikatov Jugoslavije ni včlanjena v nobeno mednarodno sindikalno organizacijo zaradi blokovskih stališč teh organizacij, vendar imamo mnogo prijateljskih vezi z mnogimi sindikalnimi organizacijami v raznih državah, ne glede na to, kako so te politično usmerjene, odnosno v katero mednarodno sindikalno organizacijo so vključene. V zadnjih letih je Zveza sindikatov Jugoslavije razvila prijateljske zveze in sodelovanje posebno še s posameznimi sindikati v državah Azije, A-frike in Latinske Amerike, kar je v skladu s splošno orientiranostjo naše zunanje politike, ki je usmerjena k aktivnemu sodelovanju vseh naprednih sil v svetu.
Sodelovanje s sindikati v drugih državah se razvija v obliki izmenjave delegacij, študijskih skupin, konferenc in mednarodnih seminarjev, izmenjave predavateljev, člankov, kulturno-umetniških skupin itd.
Sindikat rudarjev, metalurgov in kemikov Jugoslavije, se je pa kot
strokovna organizacija vključil v Mednarodno federacijo rudarjev, v kateri aktivno sodeluje. Cilj sodelovanja rudarskih sindikatov v mednarodni ogranizaciji je skupna borba za pravice delovnega človeka in za pravice sindikalnih organizacij pri upravljanju s proizvajalnimi sredstvi, medsebojno spoznavanje, izmenjava izkušenj, krepitev solidarnosti delavskega razreda in iskanje skupnih stališč do mednarodnih problemov.
V okviru tega sodelovaja se srečajo vsako leto tudi naši rudarji z mladimi rudarji iz Zahodne Nemčije. Letos se je vršil skupen seminar mladih rudarjev iz Zahodne Nemčije in Jugoslavije najprej v mesecu maju v mestu Haltenu v Zahodni Nemčiji, v avgustu pa enak seminar pri nas v Opatiji. Na tem seminarju sem sodeloval tudi jaz kot član sindikata RLV.
Na tem seminarju so se mladi rudarji iz Nemčije spoznali z našo dr-(Nadaljevanje na nasl. strani)
Nekaj o uslužnostnih obrtih v Velenju
S hitrim razvojem naselja v novem Velenju, nastajajo tudi vedno nove in večje potrebe, ki nam narekujejo, da jih pogojeno z možnostmi čim bolj sproti in uspešno rešujemo. S tem v zvezi bi našel pomanjkljivosti uslužnostnih obrti v novem Velenju, za katere mislim, da niso take narave, da jih ne bi bilo mogoče z dobro voljo odpraviti.
Predavsem gre tu za bolj ustrezen obratovalni čas in pa za sam način poslovanja, ki bi uslužnostne dejavnosti bolj približalo potrošnikom, Kakor nam je znano, ima čevljarska delavnica obratovalni čas od 7. do 15. s podaljškom ene ure, v kateri pa stalno zaposleni po odhodu iz službe, po kosilu in pa spričo oddaljenosti do obrata ne morejo koristiti uslug. Poleg tega se ženske pritožujejo, da se boljši ženski čevlji (z visokimi petami) ne popravljajo k >m >1 jfc.no ter da so jih primorane nositi v popravilo v Celje. Skupna želja številnih koristnikov uslug bi bila, da organizira obrat nekje blizu središča manjšo ekspresno popra vi j alnico za čevlje, ki bi spre j e-
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
žavno ureditvijo, socialno politiko, vlogo sindikalnih organizacij pri u-pravljanju v gospodarskih organizacijah in njihovimi nalogami pri vzgoji in krepitvi družbene zavesti svojih članov, posebej pa še s sistemom samoupravljanja v naših podjetjih. Obiskali smo tudi razna podjetja, mladinske organizacije, turistične kraje in druge zanimivosti. Imeli smo tudi več razprav s člani organov delavskega samoupravljanja v raznih podjetjih, tako da so se udeleženci seminarja tudi osebno prepričali o tem, kar so slišali na predavanjih.
Med njimi ni bilo rudarja, ki se ne bi pohvalno izrazil o vsem tem, kar je videl. Dokler se niso seznanili z našo družbeno stvarnostjo, so bili prepričani, da je naš družbeni sistem kopija enakih sistemov v državah vzhodnega bloka. Toda dejstva so bila tako močna, da so morali spoznati svojo zmoto. Predvsem so bili prepričani, da vlada pri nas močna diktatura v strogo centralistično urejenem gospodarskem in političnem sistemu, v katerem se ureja vse izključno z »vrha« in po hierarhični liniji. Mnogi med njimi so spoznali, da je teorija o možnosti uveljavljanja demokratičnih načel edino v večstrankarskem sistemu zmotna. To njihovo spoznanje je za uveljavljanje naših načel o demokraciji in socializmu zelo pomembno.
mala v popravilo ter prav tako tudi izdajala popravljeno v popoldanskem času, t. j. samo od 2. ure naprej, z eventuelnim 10—15% pribit -kom, kakor je marsikje drugod narejeno. Na ta način bi bilo marsikateri želji koristnikov ustreženo, povečala bi s realizacija obrata, izguba med delovnim časom bi se odpravila pri zaposlenih in okrepila bi se obrt socialističnega obrata. Med ženskami se tudi postavlja vprašanje obrata za popravljanje nogavic, ki naj bi bil v kateremkoli lastništvu, samo da bi redno obratoval v takem smislu, kot je mišljeno za čevljarski o-brat. Podobno vprašanje se odpira za sodoben šiviljski obrat. Za kader ne bi bilo težav, ker se že oglašajo interesenti za eventuelno otvoritev obrata. Obstoječa kapaciteta danim potrebam več ne odgovarja, zato bo potrebno razmisliti tudi o tem, da nas v pogledu zagotovitve uslužnostnih obratov spričo rastočega prebivalstva in permanentnih potreb zainteresiranih koristnikov čas ne prehiti.
Razpravljali smo tudi o konkretnih problemih v rudarstvu pri njih in pri nas. Pri tem smo videli, da obstaja mnogo sličnih problemov. Tudi pri njih niso plače v skladu oziroma v sorazmerju s plačami v ostalih gospodarskih panogah. Z ozirom na težino dela so rudarske plače še vedno prenizke. S prodajo premoga imajo težave, ker se industrija vse bolj orientira na uporabo tekočih goriv. Te težave jim veča še konkurenčen uvoz premoga iz ZDA. Problem pomanjkanja delovne sile so deloma rešili z uvedbo 40-urnega tednika, ki je urejen tako, da sta sobota in nedelja dela prosta dneva. Posebnost pri njih je tudi v tem, da so rudarji oproščeni služenja vojaškega roka. Vse to so ugodnosti, ki vplivajo na stimulans zaposlitve v rudarstvu.
Med udeleženci seminarja je bilo tudi precej starejših izkušenih rudarjev, kar dokazuje, da se tudi pri njih posveča vzgoji mladih posebna skrb in pomoč s strani njihovih sindikalnih organizacij. Mogoče bi mo-
rali tudi v naši sindikalni organizaciji razpravljati o tem, ali je pomoč članom sindikata zadostna in učinkovita? Vključitev starejših, izkušenih ljudi v mladinske organizacije se je pri njih pokazala pozitivno, kar bi prav gotovo bilo tudi pri nas.
Glede same organizacije seminarja pa sem mnenja, da kraj ni bil najboljše izbran. Namen seminarja ni bil razkazovati naše naravne lepote, s katerimi nas je narava bogato obdarila in smo tudi ponosni nanje, temveč je bil osnovni namen seznaniti naše poklicne kolege iz tujine z uspehi in rezultati naše industrijske izgradnje, ki je viden in otipljiv dokaz pravilnosti socialističnega družbenega sistema. Deloma smo tudi to uspeli, saj smo pokazali udeležencem seminarja med drugimi rafinerijo v Reki, rudnik Raša v Istri in še nekatera manjša podjetja. Razkazovanje teh podjetij pa ni bilo najbolje izbrano, ker se je vse preveč omenjalo, da je bilo to in ono že zgrajeno pod Italijo. Vsekakor bi bilo bolje, da bi jim pokazali naš rudnik ali katerikoli večji rudnik v Jugoslaviji.
Mislim, da je bilo srečanje z mladimi rudarji koristno za njih in za nas. Oni so spoznali, da gradimo pri nas socialistično gospodarstvo na čisto svoj način, neovdisno od vzhoda ali zahoda in da smo dosegli že zavidljive uspehe in da smo uspeli pri tem ne samo obdržati, temveč še okrepiti demokratične svoboščine, pridobljena v krvavi osvobodilni borbi in da smo razvili resnične socialistične družbene odnose, ki dajejo jasne in lepše perspektive slehernemu poštenemu delavcu, ki vse bolj postaja neposredni upravljalec. Po drugi strani pa smo tudi mi spoznali, da imajo naši poklicni kolegi v Nemčiji sicer zadovoljiv standard, da pa se še morajo boriti za demokratične svoboščine in druge pravice delavcev in da morajo vsako pribor-jeno pravico čuvati pred mračnimi silami, ki imajo v rokah gospodarske in politične pozicije in interese, ki so nasprotni interesom delavskega razreda.
Prisrčni odnosi med udeleženci so pa pokazali, da med delovnimi množicami v državah raznih sistemov ni nasprotij in da delovna mladina teži k miru in mednarodnemu sodelovanju.
Hohkraut Jože
Kje bomo silvestrovali ?
O velenjskih skakalnicah
Med mladino v Velenju vlada velijo zanimanje za smučanje. Vsak od teh mladih komaj čaka, da pobeli sneg hrib in dol. Potem si pripne nmučke na noge in odhiti uživati bol o opojnost.
Toda zime v dolinah so zadnja leta zelo nesigume, saj je že kar redek primer, da kakšno leto zapade do kolena snega pa še ta hitro skopni. Zato je seveda močno otežko-ee:i razvoj alpskega smučanja in tekov, kajti obe panogi zahtevata solidno plast snega. Edino skoki se lahko razvijajo tudi ob slabših snežnih razmerah. Seveda je pri tem potrebno več dela, da se nanosi sneg, a vseeno se skakalnica da pripraviti. To je tudi vzrok, da skoki v
Velenju kljub slabim zimam vsako leto bolj napredujejo in si pridobivajo tudi med publiko vedno več pristašev. Posebna ugodnost v Velenju pa je tudi ta, da se skakalnice nahajajo v neposredni bližini centra in v izredno slikovitem okolju. Tovariš dr. Dečman, referent za skoke pri Smučarski zvezi Slovenije, ki pozna skoraj vse pomembnejše skakalnice v Evropi, je preteklo sezono izjavil, da bi bilo tudi v vsej Evropi težko najti skakalnico, ki bi imela lepšo lego, kar je vsekakor lepo priznanje.
Sedaj so zgrajene pod gradom 4 skakalnic^. Najmanjša, 7-metrska skakalnica je namenjena pionirjem-začetnikom, da se skakalnice nava-
dijo in si pridobijo potrebne osnove in stabilnost na smučeh. Cim se počutijo malo bolj sigurni, se že znajdejo na 15-metrski skakalnici, ki zahteva že nekaj več znanja, je pa kljub temu še zelo lahka. Najprimernejša je za trening odriva in va-denje doskoka.
30-metrska skakalnica naj bi omogočila mlademu skakalcu, da se počasi privadi na vedno daljše skoke. Grajena je tako (ima namreč nizek most in profil doskočišča izdelan prav do mosta), da lahko začetnik na tej skakalnici, ki vzame prav kratek zalet, tudi kratek skok lepo izvede. Z večanjem zaleta in izboljšavo stila se daljšajo tudi skoki. Skakalec, ki na tej skakalnici dosega v lepem stilu skoke čez 20 metrov, že pri tem zbira korajžo, da bi enkrat preizkusil »ta veliko« 45-metrsko skakalnico. Ta ima most visok čez 20 m in dolg zalet, ki daje skakalcu na mostu že precejšnjo hitrost. Zato je za skakanje na tej skakalnici potrebno precej znanja in poguma.
Naš klub je imel preteklo sezono že 12 skakalcev, ki so na tej skakalnici še kar zanesljivo skakali, med njimi sta bila dva, ki sta ob ugodnih snežnih razmerah dosegala skoke čez 40 m. Ta skakalnica služi našim skakalcem kot osnova za prehod na še večje skakalnice.
Letošnjo jesen so bile prenovljene 15-. 30- in 45-metrska skakalnica. Posebna skrb je bila posvečena 45-metrski skakalnici, ki sedaj omogoča rutiniranim skakalcem zanesljive skoke tudi čez 45 m.
Skakalnica je usposobljena tudi za mednarodne nrireditve. za katere se Miao v bodoče potegovali, če nam bo le zima naklonjena. Vsekakor 'mnmo sedaj lepe izglede, da bomo "1(*r!ali slroke nMih najboljših ska-'-ffcev Jemca. Šlibarja, Pečarja itd. ter ino7omski>i mojstrov, kar bo za vf^enis^o nubliko vsekakor svojevrsten ŠDortni užitek.
Omeniti ie treba še to, da je bila letos dokončana gradnja 26-metrske skakalnice pri planinski koči na Kozjaku, ki bo omogočila našim ska-va'cem trening v pred- in po sezoni, ko je v dolini še premalo snega. Razen tega bo možna na Kozjaku izvedba raznih tekmovanj in tečajev. Gradnja te skakalnice je zahtevala od kluba izredno dosti napora. Vsa dela so bila izvršena prostovoljno! Vendar sta že dve tekmovanji, ki sta bili izvedeni preteklo sezono na še nedograjeni skakalnici, pokazali, da je bila zamisel zgraditi to skakalnico, pravilna in da se bo storjeno delo obrestovalo.
Glede na ves trud in prizadevanje, ki je bilo vloženo v gradnjo vseh teh skakalnic, poziva klub vse Velenj-čane, predvsem pa mladino, da po svoji strani doprinese k čuvanju teh objektov, t. j., da ne hodi in se ne drsa po skakalnicah.
ing. Jevšenak Lojze
NA CESTI
»Na cesti nisi sam!« je že stara parola, ki se je pa moramo vedno bolj zavedati, posebno v velenjskih prilikah, ko še naša »cestna kultura« ni na zavidni višini.
Da bi se pa nekako tudi mi vživeli v ta cestni vrvež, nameravamo občasno v našem časopisi; omeniti poedine probleme iz ponašanja na cesti, da bi s tem pripomogli k pravilnemu ponašanju na cesti.
Danes bi se dotaknili enega od kočljivih vprašanj, to je ponašanje vseh motoriziranih na križiščih, ker ravno križišča so često vsled nepazljivosti in nespretnosti pa tudi neznanja vozačev mesto prometnih nesreč. Spomnimo se samo našega križišča pri Rudarskem domu.
Na splošno drži načelo, da križišče mora biti vedno čim bolj prazno, na njem ne sme priti do gneče. Zato velja za ponašanje na križiščih več pravil. Za usmerjanje prometa v križiščih že imamo semaforje in prometne miličnike, kar tudi ni naš namen, da bi jih obravnavali, kajti naš namen je obravnava ponašanja kolesarjev in mopedistov v križiščih, ker le-teh je na naših celstah še vedno inajveč. Torej obdelati hočemo »zavijanje na levo«.
Naši kolesarji, mopedisti in motoristi so se lepo naučili nakazovati smer, ko hočejo zaviti na levo, samo nečesa se še ne pridržujejo, kar je pa ravno tako važno kot nakazovanje smeri v levo, a to je pred križiščem (tik pred križiščem ne pridejo na sredino cestišča, marveč se vseskozi do križišča peljejo po desni strani in šele tik pred križiščem kreneajo v levo, s čimer pa spravljajo sebe v nevarnost, kajti tisti, ki se vozi za njimi, a hoče na-ljevati vožnjo, se lahko zaleti vanj. Da do tega ne bi prišlo, mora o-prezni kolesar celo iz kolesa stopiti. Drugačen je primer, če kolesar o-krog 20 metrov pred križiščem, ko je začel nakazovati menjanje smeri, krene v levo, tako da tik prek križiščem pride na sredino cestišča. Kaj je kolesar — mopedist s tem dosegel? Tisti, ki vozi za njim, a nadaljuje vožnjo naravnost, lahko po desni strani nadaljuje vožnjo, a s tistim, ki vozi kolesarju nasproti po svoji desni strani, se bost« že
NISI SAM!
sporazumela glede na smer vožnje in hitrost vozila. Pri takem ponašanju se tudi občutiš sigurnega v križišču.
Torej tik pred križiščem mora biti kolesar, mopedist, motorist oziroma vsak koristnik prevoznega sredstva, ki hoče zaviti v levo, na sredi cestišča. Ko ima prost prehod, mora čim prej čez križišče, čimprej zopet na svojo desno stran ter nadaljevati vožnjo. To pravilo nam mora priti v kri, vemo, da ga že mnogi poznajo, ali ga zaradi nepažnje ne upoštevajo. Če bomo upoštevali to pravilo, bomo v križišču sigurni in prometnih nesreč bo manj.
In kje pride v Velenju to pravilo največ do izraza? — pred Rudarskim domom, pri Gorjanovem klancu, v starem Velenju pri pekarni in seveda na Novem jašku, ko zavijamo iz glavne ceste v prostore rudnika.
Želel bi, da bi ta članek res doprinesel k boljšemu ponašanju na križiščih.
Nekaj o košarki
Košarka je šport, ki ima zelo kratko zgodovino. Prvi začetki so bili v ZDA. Košarka se je razvila iz sorodnega športa — rugbyja. Povod za to je dal trener rugbyja Džems Najšmit, ki jo je uporabljal kot zimski trening za rugby v dvorani. Košarka se je zelo hitro izpopolnjevala in se v kratkem času razvila v hitro dinamično igro. V Sloveniji se je začela razvijati šele po vojni in to v Ljubljani.
Ko pa je bilo zgrajeno košarkarsko igrišče tudi v Velenju, so začeli s tem športom predvsem študentje. Pri »Partizanu« se je tudi ustanovila košarkarska sekcija. Sedaj so včlanjeni predvsem študentje in nekaj mladincev IRS. Želeli pa bi, da bi se za ta šport zanimala vsa mladina in v večjem številu pristopala v košarkaško sekcijo.
V letošnji sezoni so naši košar-kaši tekmovali v celjski podzvezi. Člani so dosegli tretje mesto, medtem ko so članice dosegle prvo mesto. Tekmovali smo tudi z žensko mladinsko ekipo, ki je postala okrajni prvak.
Moški: Žalec 10 točk, Celje 8 točk, Velenje 8 točk.
Z e ii s k e : Velenje 8 točk, Žalec 6 točk, Celje 4 točke.
Splošno telesnovzgojno DRUŠTVO »PARTIZAN-RUDAR« Velenje obvešča vse svoje člane, da se je pričela vadba in treningi v telovadnici II. osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda z naslednjim razporedom:
PONEDELJEK:
od 18,30 do 20. ure — telovadba (mladinci) od 20. do 22. ure — telovadba (člani) TOREK:
od 19. do 20,30 — judo od 20,30 do 22. ure — odbojka SREDA:
od 18,30 do 20. ure — orodna telovadba (člani in mladinci) od 20. do 21. ure — košarka (mladinke) od 21. do 22. ure — košarka (člani) ČETRTEK:
od 18,30 do 20. ure — telovadba (mladinci) od 20. do 22. ure — telovadba (člani) PETEK:
od 19. do 20,30 — judo od 20,30 do 22. ure — odbojka SOBOTA:
od 16,30 do 18,30 — telovadba (pionirke) od 18,30 do 20. ure — telovadba (mladinke) od 20. do 22. ure — košarka NEDELJA:
od 8,30 do 10. ure — telovadba (pionirji) od 10. do 12. ure — eventuelna tekmovanja
V MESECU OKTOBRU IN
NOVEMBRU SO BILI SPREJETI V
SLUŽBO PRI RLV NASLEDNJI:
V jamo:
Viktor Podgoršek, kvalificiran kopač; Anton Plavše, nekvalificiran kopač; Jurij Koželjnik, nekvalificiran kopač; Cvetko Meh, nekvalificiran kopač; Alojz Klevže, kvalificiran ključavničar; Milan Kolarič, kvalificiran kopač; Mirko Jezernik, visokokvalifi-ciran električar; inž. Franjo Kljun, strojni inženir; Franc Bračko, polkva-lificiran ključavničar; Vinko Gostenč-nik, strojni tehnik; Štefan Krajnc, nekvalificiran kopač.
Gradbeni obrat:
Janez Emeršič, kvalificiran zidar; Tomo Jesenovič, polkvalificiran zidar
V MESECU OKTOBRU IN NOVEMBRU SO ODŠLI IZ PODJETJA
Josip Mezda, na lastno željo; Ratko Trbojevič, poizkušnja; Ejub Musič, poizkušnja; Alojz Romih, po odpovedi podjetja; Lovrenc Mihelak, sporazumno,- Maks Slemenšek, samovoljno; Jože Tlaker, poizkušnja; Alojzija Kegl sporazumno; Silvester Višič, poizkušnja.
V JLA sta odšla:
Franc Borovnik, nekvalific. gradbeni delavec in Joso Komljenovič, nekvalificiran gradbeni delavec.
Umrl je:
Rok Javornik, gradbeni delavec.
NOVE KNJIGE... WYE KNJIGE...
Avro Manhattan: VATIKAN IN XX. STOLETJE
Ta knjiga kritično prikazuje politiko katoliške cerkev v prvi polovici našega stoletja in njen vpliv na razgibano dogajanje polpreteklega časa Pisec posebno osvetli vatikanske odnose z Mussolinijem, homatije v Špa-
niji, politiko cerkve v tretji francoski republiki, v Avstriji, Češkoslovaški, Poljski in Belgiji ter vatikansko stali-lišče do nacistične zasedbe teh držav dalje vezi in prepire med cerkvijo in nacizmom, zadržanje vatikana med drugo svetovno vojno in v prvem povojnem času. Zaradi svoje zanimivosti in dokumentarne vrednosti je ta
UREDNIŠTVO ČASOPISA »RUDAR« razpisuje
NATEČAJ za novo glavo našega časopisa ki bi naj vsebovala naslednje besedilo:
RUDAR — glasilo delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje Štev. 1 — Leto III — Cena 20 din Datum izdan j a
I. nagrada	5.000 din
II. nagrada	4.000 din
III. nagrada	3.000 din
Osutek mora biti izdelan v širini 260mm in višini 60 mm ter enobarven. Osnutek pošljite najkasneje do 25. XII. 1%1 uredništvu časopisa »Rudar«.
UREDNIŠTVO BRALCEM
Vse bralce obveščamo, da bo z novim letom časopis »Rudar« izhajal v večji obliki in bo cena 20 dinarjev. Časopis bomo kot običajno dostavili vraltarju na novi-jašek, vratarju na direkciji, tov. Pečniku na stari jašek, tov. Sašku za gradbeni obrat, tov. Otu Mravljaku za avtopark, tov. Kom-panu za obrat EFE in tov. ing. Mali ju za IRŠ.
Prosimo vse uslužbence RLV, da vzamejo saimo po en izvod, ker bodo s tem omogočili, da bo lahko vsak dobil časopis.
PREKLIC
Obžalujem in preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel zoper nadzornika Lber Jožeta ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Drev Anton, učni kopač pri RLV.
IZGUBIL
se je lovski pes — resasti jazbečar — sliši na ime Taki. Prosim najditelja, da ga izroči lastniku Taušič Francu, učluž-bencu RLV._
knjiga doživela več izdaj in prevodov tako na Vzhodu kakor na Zahodu, čeprav sicer ni brez vsake pomanjkljivosti. Ker v slovenščini še nimamo nobenega zaokroženega zgodovinskega spisa o polpreteklem dogajanju po svetu, zlasti o času med oibema vojnama, bo zato ta knjiga vsaj nekoliko odpomogla tudi tej naši potrebi. Knjiga ima 445 strani, je vezana in stane 2000 dinarjev.
KINO
Od 20. do 21. decembra: . »AKCIJA« slovenski film Od 22. do 25. decembra: »KAVBOJ« ameriški film Od 27. do 28. decembra:
»20.000 MILJ POD MORJEM« ameriški film Od 29. do 30. decembra: »MLADI LEVI« ameriški film