Štajerski TEDNIK Aktualno Slovenija, Podravje z En fizioterapevt skrbi za 200 stanovalcev COLOR CMYK stran 1 V središču Haloze z Na kolesih za izposojo se marsikje nabira pajčevina  Stran 3 Ptuj, torek, 26. julija 2022 torek, 26. 7. 2022  Strani 6 in 7 Letnik LXXV z št. 57 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Podravje, Ptuj z S požarišča gostinske in trgovske dejavnosti Javnih služb Prodaja in strežba jim ne gresta od rok Aktualno Podravje z Vozovnice ugodne, a vožnja do Kopra traja skoraj pol dneva Ptujski škrnicl, trgovinica z izdelki lokalnih pridelovalcev, po dveh letih in pol poslovanja zapira vrata. Razlogi za zaprtje so po pojasnilu lastnika trgovine, Javnih služb Ptuj, slab obisk, nižji prihodki in ustvarjanje izgube. Več na strani 7.  Stran 2 Podjetništvo Ormož z Namakalni sistem: visoki stroški zaradi oporečne vode  Stran 3 Podravje Središče ob Dravi z Starši nezadovoljni s prostori vrtca Kronika Podravje z Delavca po dveh mesecih brez pojasnila ni bilo več v službo torkova izdaja  Stran 5 Hajdina z Gasilska olimpijada z Inšpekcija lastniku zaraščene parcele dala leto dni časa za košnjo PGD Podgorci z bronom, PGD Hajdoše z dvojnim zlatom  Stran 2 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote, do 27. avgusta, brezplačno uživali na morju! Več v notranjosti časopisa.  Stran 11 www.tednik.si  Stran 4 Foto: ČG Simonov zaliv Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 26. julija 2022 Hajdina z Zaraščena in zanemarjena njiva sredi naselja še vedno neurejena Inšpekcija lastniku dala leto dni časa za košnjo Kultura bivanja je iz leta v leto na višji ravni, večina ljudi skrbno ureja okolico svojih domov in skrbi, da je trava pokošena, hiša ocvetličena, drevesa in grmovnice obrezani. Po drugi strani tudi ni malo ljudi, ki za svoje nepremičnine ne skrbijo, zemljišča pustijo zaraščati, kar je lahko v urbanih sredinah zelo neprijetno ali celo nadležno. Na vrata našega uredništva je ponovno potrkal Janez Kozel, starejši možakar s Hajdine, ki je že lani potožil zaradi sosedovega neurejenega zemljišča. Kozelovi stanujejo v samem središču občine, njihova soseda pa je zapuščena, zaraščena in zapleveljena njiva, ki je lastnik niti ne pokosi. Kozel se pritožuje, da z njive na dvorišče in vrt lezejo polži in glodavci (miši, podgane). »Sosed, ki ima njivo tik ob naši hiši, že leta ne kosi. Čeprav živimo v centru občine, nihče ne stori ničesar, da bi bilo to območje bolj urejeno,« je skomignil sogovornik in povedal, da ob meji pokosi še kakšen meter sosedovega zemljišča, drugače bi mu plevel rasel preko ograje. O tem primeru smo v Štajerskem tedniku pisali lani novembra, sedaj zgodbo ponavljamo, saj je situacija popolnoma enaka, če ne Foto: MZ Janez Kozel je vidno nejevoljen zaradi zaraščenega sosedovega zemljišča, na katerem se redijo podgane, miši in polži. še slabša, kot je bila pred letom dni. Že lani je Kozel upal, da mu bodo lahko pomagali na občini ali inšpekciji, a do želenega rezultata (da bi sosed pokosil) tudi na teh naslovih ni prišel. Ukrepanje inšpekcije v minulih petih letih, Slovenija Leto 2017 2018 2019 2020 2021 Število pregledov 2.633 1.563 1.503 1.763 1.214 Vsota izrečenih glob (v €) 11.150 4.120 14.720 1.910 4.540 Vir: MKGP Foto: MZ Pogled na zapleveljeno njivo v središču občine Hajdina Inšpecija lastniku parcele si. Ker rok iz odločbe (21. 9. 2022) še ni pretekel, primer še ni zaključen.« dala leto dni časa, da pokosi Občina ni našla junaka, ki Na ministrstvu za kmetijstvo so bi to goščo pokosil povedali, da je njihov inšpektorat primer, o katerem pišemo, obravnaval: »6. septembra 2021 smo prejeli prijavo o neobdelanem kmetijskem zemljišču, 16. septembra opravili nadzor na terenu, na podlagi ugotovitev in izjave zavezanca pa 21. septembra izdali ureditveno odločbo, s katero se je zavezancu naložilo, da v roku enega leta (?!) odstrani plevele ter površine poko- V skladu z Odlokom o javnem redu in miru bi lahko ukrepala lokalna skupnost, a te možnosti ni uporabila. O problemu so obvestili regijsko komunalno inšpekcijo (SOU Spodnje Podravje), ki je primer samo predala kmetijski inšpekciji, pristojni za to področje. Na vodstvo občine smo naslovili vprašanje, zakaj občina ni naroči- la košnje zemljišča, stroške pa bi naložila lastniku. »Razmišljali smo tudi o tem, da bi sami pridobili izvajalca, vendar zaradi težavne komunikacije z lastnikom zemljišča nihče ni bil pripravljen opraviti tega dela. Seveda pa tudi ni pričakovati, da bi občina lahko izterjala stroške opravljene storitve,« so povedali v občinski upravi. V petih letih 8.700 primerov zaraščanja Primerov, da kmetijska inšpekcija ukrepa zaradi zaraščanja kme- tijskih površin, niti ni tako malo. V petih letih jih je bilo 8.700, skupno izdanih glob pa za dobrih 36.000 evrov. Zanimalo nas je, ali katera regija po kršitvah posebej izstopa, vendar ministrstvo evidenc po regijah ne vodi, temveč ima samo skupne podatke za območje celotne države. Če nekdo kmetijsko zemljišče pusti v zaraščanju, ga lahko inšpektor oglobi v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Za fizične osebe se globe gibljejo med sto in 10.000 evri. Mojca Zemljarič Podravje z Z vlakom ali avtobusom za dobre tri evre na Obalo na kavico Vozovnice ugodne, a vožnja do Kopra traja skoraj pol dneva Z javnim potniškim prometom po odločitvi ministrstva za infrastrukturo upokojenci, invalidi in še nekatere druge skupine uporabnikov po Sloveniji potujejo brezplačno, ostali pa ob koncih tedna kar 75 % ceneje. Povratna avtobusna vozovnica med Ptujem in Koprom tako med vikendom stane vsega 6,4 evra, žal pa vozni red in potovalni čas nista tako privlačna kot cena, saj avtobus do morja potrebuje tri ure in pol, vlak pa še vsaj uro več, če ni (nepredvidenih) zastojev. Ministrstvo za infrastrukturo želi s podaljšanjem ugodnosti pri nakupu vozovnic v okviru javnega potniškega prometa do 30. junija prihodnje leto spodbuditi državljane, da se na želeno destinacijo raje kot z avtomobilom odpeljejo z vlakom ali avtobusom. Uvedli so vozovnice po ugodnih cenah za družine z neomejnim številom potovanj tako z vlakom kot avtobusom, ob tem pa še dodatne popuste za vožnje ob koncih tedna. Upokojenci uporabljajo brezplačne vozovnice Od 1. julija 2020 in zaenkrat do 30. junija 2023 pa se lahko v medkrajevnem javnem potniškem prometu brezplačno prevažajo upokojenci oziroma osebe, starejše od 65 let, imetniki invalidske evropske kartice in vojni veterani. Evropsko kartico ugodnosti za invalide je mogoče naročiti na katerikoli UE, kjer nato preverijo pogoje za upra- Naše avtobusne in železniške povezave sto let za Azijo Mateja Mazgan Senegačnik z Bistriškega, mama dveh otrok, je ustvarjalka spletne strani Aktivna družina. Na spletni strani deli izkušnje svoje aktivne družine ter daje ideje drugim, ki iščejo takšne in drugačne ideje za izlete, potovanja, pohodništvo, kolesarjenje, jamarstvo in še mnogo drugih dejavnosti z otroki. O potovanjih z vlakom ali avtobusom je povedala, da se občasno podajo tudi na tovrstne izlete, najraje s Pragerskega do Celja ali Maribora. »Sicer pa so glavna ovira povezave in dolgotrajna vožnja. Šli smo že tudi z vlakom do Ljubljane in nazaj, kar pa traja vsaj enkrat dlje kot z avtomobilom. Skratka, če primerjam trajanje potovanja z vlakom po Sloveniji z npr. Avstrijo, Nemčijo, Azijo, žal ni primerjave.« vičenost do naročila in kartico po pošti pošljejo na domači naslov. Pogoj je, da si uredijo brezplačno kartico integriranega javnega potniškega prometa. Brezplačne vozovnice za upokojence pozdravljajo tudi v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj. »Ta ugodnost je starejšim na voljo že dve leti. Vsekakor gre za pozitivno zgodbo, saj starejšim omogoča cenejše potovanje, kar je še posebej pomembno zaradi nizkih pokojnin,« je ocenil predsednik Viktor Kokol. Ob tem je izpostavil primer, ko so si upokojenci iz Velenja, Šmartnega ob Paki in Šoštanja za mesto izleta izbrali Ptuj. »Povezali smo se s Slovenskimi železnicami, ki so zagotovile dodatne vagone in prevoz 180 upokojencev. Slednji so si ogledali mesto in okusili lokalno kulinariko, ob tem pa prihranili celoten strošek prevoza.« Cena ni ovira, težavo predstavljajo skromne povezave Ugodnosti je torej na pretek, ob tem imajo Slovenske železnice Foto: Črtomir Goznik oblikovane še svoje popuste, zagotavljajo pa, da potniku ponudijo tisto vozovnico, ki je za njegov primer potovanja najugodnejša. Cena torej ne more biti izgovor ali ovira za uporabo linij javnega potniškega prometa, močan protiargument pa je potovalni čas. Z avtobusnim prevozom skupine Arriva bi za vožnjo od Ptuja do Kopra potrebovali tri ure in pol, s tem da avtobus iz najstarejšega mesta proti Obali odpelje le ob 11. uri, za vrnitev domov pa morajo potniki na avtobus vstopiti nekaj čez 19. uro. Kar praktično pomeni, da bi »enodnevni« izletnik lahko v Kopru preživel le slabih pet uric. V skupini Arriva ugotavljajo, da so v poletnih mesecih avtobusi proti morju bolj polni kot običajno, točnih podatkov nimajo, rezervacija sedežev pa ni mogoča. Povratna vozovnica 8,5 evra Skromne so tudi povezave z vlakom. Ptujčan, ki bi stopil na vlak ob 6.50, bi bil v Kopru ob pol dvanajstih, naslednji vlak proti Primorski je ob sobotah šele malo pred pol tretjo uro popoldne, vožnja pa traja več kot šest ur! Za vrnitev na Ptuj bi se moral na vlak usesti že ob 15.20, kasnejših povezav do Ptuja ni. To pomeni, da bi Ptujčanu za ogled Kopra (in morebitno namakanje v morju) ostale dobre tri urice časa ... Cena povratne vozovnice z vikend popustom v višini 75 % in z dodatkom za vlak InterCity znaša 8,5 evra. Na Slovenskih železnicah pojasnjujejo, da je nakup vozovnic možen na železniških postajah ali na vlaku, če je prodajno mesto zaprto oz. ga ni. »Če vozovnico kupite na vlaku in je v času vstopa na vlak prodajno mesto odprto, je treba plačati še dodatek v višini pet evrov. Na vlaku je nakup vozovnice mogoč le z gotovino, « so dodali. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 26. julija 2022 3 Slovenija, Podravje z Neustrezni kadrovski normativi v domovih upokojencev Ormož z Zamaknili gradnjo namakalnega sistema En fizioterapevt skrbi za 200 starostnikov Visoki stroški zaradi oporečne vode Zastareli in neustrezni kadrovski normativi v domovih upokojencev so velik problem, na katerega socialnovarstveni zavodi opozarjajo že dlje časa. Med drugim bi bilo nujno spremeniti normative za fizioterapevte, ki veljajo od leta 1979. V ptujskem domu, v katerem živi okrog 800 stanovalcev, imajo v vseh petih enotah zaposlenih le pet fizioterapevtov. Težava je tudi precej nizko plačilo, saj so nanje ob zadnjem dvigu plač popolnoma pozabili. Fizioterapija v domovih upokojencev predstavlja izjemno pomemben segment rehabilitacije. Čeprav so v Domu upokojencev Ptuj v vseh petih enotah fizioterapevti zaposleni v skladu s kadrovskim normativom oziroma ga celo malenkost presegajo, je jasno, da ta ni ustrezen. Potrebe stanovalcev so bistveno večje od (časovnih) zmožnosti posameznega delavca. Da bi se stanje izboljšalo in da bi se starostnikom lahko bolj posvetili, bi bilo treba nujno posodobiti normative. Pet fizioterapevtov v ptujskih domovih je glede na število stanovalcev v vseh enotah celo nekoliko več, kot bi jim po normativih pripadalo. Zadostovali naj bi približno štirje redno zaposleni in eden za polovični delovni čas. Tako je določeno v splošnem dogovoru za posamezno pogodbeno leto. Normativi so odvisni predvsem od kategorije zdravstvene nege stanovalcev. Za tiste, ki so v kategoriji 1, je v letošnjem dogovoru določeno, da je en fizioterapevt dovolj za 250 postelj, pri tistih, ki so uvrščeni v zdravstveno nego 2 in potrebujejo redno fizioterapijo, jim pripada en delavec na 95 postelj, v tretji kategoriji (nepokretni stanovalci) pa en Ob hudi vročini in suši, ki smo jima priča te dni, in nasploh vse bolj sušnim letom si je praktično nemogoče zamisliti pridelavo zelenjave in nekaterih drugih pridelkov brez namakanja. Zgleden primer urejanja namakalnih sistemov na kmetijskih površinah je občina Ormož, ki namaka že skoraj 870 ha njiv. Pripravljajo pa se na gradnjo sistema še na dodatnih 157 ha površin. Foto: Občina Ormož Zaradi dodatnih stroškov in del je gradnja namakalnega sistema na 157 hektarjih ocenjena na okrog 1,5 milijona evrov. Zgrajen bo na kmetijskih zemljiščih katastrskih občin Senešci, Sodinci, Podgorci, Cvetkovci, Trgovišče in Velika Nedelja. Foto: ČG Kadrovski normativi na področju fizioterapije v domovih upokojencev so potrebni prevetritve. fizioterapevt na 150. Jasno je, da je to veliko premalo, da bi se lahko posvetili vsakemu posamezniku. Fizioterapevti delajo polni delovnik, 40 ur tedensko, delo pa je praviloma razporejeno od ponedeljka do petka, od 7. do 15. ure, Število zaposlenih fizioterapevtov v enotah Doma upokojencev Ptuj Enota Ptuj Muretinci Kidričevo Juršinci Koper Normativ 1,71 0,66 0,4 0,9 0,85 Število zaposlenih 2 0,6 0,4 1 1 Vir: DU Ptuj po potrebi drugače. V enoti so prisotni eno soboto v mesecu. Vsa ta dejstva vplivajo na dostopnost do te storitve, posledica tega pa je, da so posamezniki, ki nujno potrebujejo strokovno pomoč, to pogosto prisiljeni iskati v zasebnih ambulantah, česar pa si številni ne morejo privoščiti. V CSO Ormož en sam fizioterapevt Foto: Revija Jana Razkorak med pričakovanji in zmožnostmi Fizioterapija predstavlja pomemben segment celostne obravnave starostnikov. »Pričakovanja svojcev in stanovalcev so, jasno, visoka. Številni si želijo, da bi fizioterapevt s starostnikom delal vsak dan. Ampak dejstvo je, da je zaposlenih premalo, to je enostavno nemogoče. Da so sploh upravičeni do te storitve, v smislu akutne oblike, pa jo mora predpisati zdravnik,« pojasnjuje direktorica ptujskega doma upokojencev. Glede na potrebe stanovalcev bi nujno potrebovali več zaposlenih. Če bi se normativ povečal in bi lahko dodatno zaposlili vsaj še enega, bi se stanje nekoliko izboljšalo: »Še bolje bi bilo, če bi lahko zaposlili dva dodatna fizioterapevta.« Čeprav je prispevek fizioterapevtov v postopkih zdravljenja pomemben, so ta poklic v lanskih pogajanjih med sindikati in vlado za izboljšanje položaja zaposlenih v zdravstvu povsem spregledali. Prejšnja vlada, ki je povišala plače številnim zdravstvenim delavcem in s tem priznala zahtevnost ter pomen njihovega dela, tega za fizioterapevte in še za nekaj poklicev ni storila. Posledica tega so velike razlike v plačah, npr. med dipl. medicinsko sestro in dipl. fizioterapevtom od štiri do šest plačnih razredov. Možnosti za študij fizioterapije je v Sloveniji dovolj in poklic je še vedno dovolj zanimiv za mlade, ki pa ob nizkih plačah in neustreznih normativih priložnost za zaposlitev vse pogosteje iščejo v tujini. V Centru za starejše občane (CSO) Ormož, v katerem je 193 stanovalcev, je zaposlen zgolj en fizioterapevt. »Želimo si, da bi imeli vsaj dva. Potrebe so velike. Stanovalci bi potrebovali bistveno več tovrstne obravnave. To je izjemno pomembno področje, ki veliko pripomore k izboljšanju zdravstvenega stanja. Pozitivno vpliva na različne segmente, pokretnim zapolni tudi prosti čas. Enako pomembno dodano vrednost ima delovna terapija,« je prepričana Janja Jurkovič, direktorica CSO Ormož. Meni, da bo to področje treba sistemsko urediti in čim prej spremeniti normative. Pozabljena kategorija tudi pri plačah Direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat poleg omenjene težave, torej dejstva, da je fizioterapevtov premalo glede na število stanovalcev, izpostavlja njihovo nestimulativno plačilo. Ob zaposlitvi so uvrščeni v 31. plačni razred, za katerega osnovna bruto plača znaša 1.428 evrov. Dodatkov, ki jih lahko dobijo drugi delavci (za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, za delo v nedeljo, na dan praznika in v nočni izmeni …), fizioterapevti ne prejemajo, ker do njih niso upravičeni. Le tisti, ki delajo na oddelkih za osebno spremljanje in v varovanih enotah, prejemajo dodatek za neposredno delo z osebami z demenco, ki znaša 12 % urne postavke osnovne plače. V času epidemije so v primeru, da so delali v sivih in rdečih conah, za oddelane ure prejemali z zakonom določene dodatke. Šiplič Horvatova opozarja, da so se plačna nesorazmerja v zadnjem letu le še okrepila – fizioterapevti in delovni terapevti namreč niso napredovali: »Plačna sorazmerja so se še bolj porušila, fizioterapevti in delovni terapevti niso bili deležni dviga ob zadnjem usklajevanju plač. Diplomirane medicinske sestre so napredovale za šest, socialni delavci za štiri plačne razrede, medtem ko so delovne terapevte in fizioterapevte povsem spregledali.« Kljub drugačnim obljubam se to vse do danes ni uredilo. Na občini so gradnjo pete faze namakalnega sistema načrtovali v tem času, a so izvedbo (znova) zamaknili na konec leta oz. v prihodnje leto. Kot je razvidno iz dokumentacije, se niso mogli prijaviti na razpis ministrstva za kmetijstvo za pridobitev nepovratnih sredstev, ker še niso pridobili gradbenega dovoljenja. Zataknilo se je namreč pri ugotovitvah pristojnih državnih služb glede dodatnih analiz vode. Ugotovili so, da je trenutno uporabljena voda za namakanje v namakalnem sistemu Ormož, ki se zajema iz odvodnega kanala Formin, oporečna (odkrita je bila presežena prisotnost bakterije E. Coli). »Zaradi tega smo morali dodatno projektirati čistilno napravo, s katero bomo ustrezno dvignili kakovost vode, ki se bo uporabljala v vseh fazah namakalnih sistemov. Posledično se je povečala tudi ocenjena skupna vrednost investicije. Poleg dodatnih stroškov projektiranja in izgradnje objekta za dezinfekcijo namakalnih voda (ocenjena vrednost je 176.500 evrov brez DDV) bodo še dodatno nastali stroški vzorčenja in preiskav voda, analiz voda glede velikosti delcev in analiz zemlje na območju namakalnega sistema (ocenjena vrednost pribl. 11.000 evrov),« so pojasnili. Vrednost investicije se je tako s prejšnjega malo več kot 1,3 milijona dvignila na 1,5 milijona evrov, predvideni rok za končanje del pa so zamaknili na konec maja prihodnje leto. Na občini predvidevajo, da bo investicija v celoti financirana z nepovratnim evropskim in državnim denarjem. Ob potrditvi noveliranega dokumenta na junijski seji je enega izmed svetnikov zanimalo, ali bi jih ugotovljena oporečnost voda morala skrbeti. Župan Danijel Vrbnjak je to zanikal in dejal, da je šlo »le za manjše povišanje«. MH Ptuj z Na koncu Kraigherjeve ulice Nekaj dodatnih parkirišč Zelenica na koncu Kraigherjeve ulice, na kateri so v prejšnjem mandatu nameravali graditi novi večstanovanjski stavbi, a se je načrt izjalovil, bo namenjena parkiranju. Parkirnih mest v blokovskih naseljih je bistveno premalo, zato je to vsekakor smiselna odločitev. Iskanje delavcev je postalo zahtevna naloga Šiplič Horvatova pravi, da s pridobivanjem kadra na področju fizioterapije niso imeli večjih težav, a tudi razpisov za to delovno mesto je zelo malo. »Sicer pa, kar se tiče kadra, imamo precej težav, največji problem je s srednjimi medicinskimi sestrami in bolničarji, oskrbovalke in negovalke sicer dobimo, a se jih na razpis prijavi malo, le dva, trije za posamezno delovno mesto. Včasih smo lahko izbirali, zdaj smo zadovoljni, da sploh dobimo kader.« Dženana Kmetec Foto: ČG Vsako dodatno parkirno mesto je dobrodošlo. »Poleg obstoječega parkirišča bomo uredili dodatno utrjeno nasutje ter tako povečali površine za parkiranje. S preureditvijo križišča Kraigherjeve ulice in Ulice 5. prekomorske parkiranje na pločniku ne bo več možno, zato bomo te površine nadomestili z izvedbo dodatnega nasutja,« so odločitev, da se lotijo te investicije, argumentirali na ptujski občini. Z izkopom zemljine so začeli prejšnji teden, sledi gramoziranje in utrjevanje površine. V blokovskih naseljih na Ptuju imajo veliko problemov s parkirnimi mesti. Majhen del zelene površine tokrat namenjajo izboljšanju te problematike, celostna ureditev pa bo terjala še precej dela in sredstev. DK Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 torek z 26. julija 2022 Majšperk z Muzej volne in gobelinov Središče ob Dravi z Starši nezadovoljni s prostori vrtca Gobelini še vedno naprodaj Zastarel in premajhen vrtec Tam, kjer je nekoč stala Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, je danes muzej volne in gobelinov, ki prikazuje obrt, ki je v Sloveniji skoraj povsem zamrla, ter spominja na nekoč cvetočo tekstilno industrijo v Podravju. Foto: Mojca Vtič Muzej volne in gobelinov ohranja spomin na nekoč cvetočo tekstilno industrijo v Podravju. Muzej je odprt za obiskovalce po predhodni najavi ali dogovoru z občinsko upravo občine Majšperk oziroma Turističnim društvom Ptujska Gora. Zgodbo muzeja in razstavnih eksponatov pripoveduje Klavdija Jeza, zaposlena v trgovinici z volno in gobelini. V muzeju je mogoče videti stroje, ki so bili srce tekstilne tovarne, vzorce blaga, sitotisk, s katerim so nekdaj tiskali gobeline, pa številne druge ostaline, ki spominjajo na uspešno preteklost tekstilne industrije na Bregu. Pomembno vlogo v razlagi vsebine muzeja ter razvoja kraja ima tudi Marija Kubricht, rojena Novak, ki je živela življenje podjetnice, umetnice, lovke ter botre otrok zaposlenih delavk. Na družino Kubricht, ki je povzdignila kraj Breg v industrijsko središče Podravja, poleg fotografij v muzeju spominjajo še osamljeni dvorec Hamre nasproti muzeja ter ostanki industrijske cone, ki z leti dobiva novo podobo in drugo vsebino. Vstopnina v muzej volne in gobelinov Odrasli Študentje, dijaki, upokojenci, invalidi Osnovnošolci, predšolski otroci Družinska vstopnica (2 odrasla + otroci) Cena 4€ 2€ 1€ 8€ Vir: Občina Majšperk Gobelini iz Majšperka obvezen stenski okras V muzeju je mogoče potipati še surovino za volno najrazličnejših odtenkov ter si ogledati motive gobelinov, ki krasijo številna gospodinjstva po Sloveniji. Volna in gobelini se v Majšperku še vedno prodajajo, in sicer v trgovinici ob muzeju. »V času epidemije smo imeli res gnečo, volno smo pošiljali po vsej Sloveniji,« je dejala Klavdija Jeza. Tudi gobelini še niso povsem utonili v pozabo, čeprav po njih najraje posegajo starejši, je priznala. »Najbolj priljubljeni gobelini še vedno ostajajo Zadnja večerja, Žanjice in Molitev na polju. To je klasika. Veliko povpraševanja je tudi po tihožitjih, saj lahko dokončan gobelin umestimo v vsak prostor.« Mojca Vtič stran 4 V občini Središče ob Dravi vse več staršev negoduje nad tamkajšnjim vrtcem Navihanček, ki je premajhen in dotrajan. Gre za montažni vrtec, podobno kot v Miklavžu pri Ormožu, star približno pet desetletij, ki za zunanjo urejeno podobo skriva bolj klavrno notranjost. »Vrtec je v zelo slabem stanju. Stavba je stara. Vsi okoliški vrtci se prenavljajo, gradijo na novo. Kaj pa pri nas? Občini in županu ni mar za naše otroke. Projekti se gradijo povsod drugje,« tožijo nekateri starši. Opozarjajo, da je objekt zastarel in potreben prenove. Vodja vrtca Katja Volgemut dejansko pokaže dotrajane sanitarije v sredini objekta, od koder se širi vonj po celotnem objektu. Osvežitve bi bile potrebne tudi igralnice. Tri od štirih je sicer v preteklih letih občina obnovila, ene še ne. Pogrešajo pa predvsem skupni večnamenski prostor ter izhode na teraso. Tudi zaposleni so brez ustreznih prostorov. Objekt je premajhen, saj en oddelek že približno desetletje gostuje v stavbi osnovne šole. Starši imajo tudi težave s parkirišči, saj je parkirnih mest premalo. Dotrajane so tudi elektroinštalacije. Borko: »Vrtec smo energetsko sanirali« Župan Jurij Borko v nasprotju s starši meni, da vrtec ni v slabem stanju. »Naš vrtec je v celoti energetsko obnovljen. Leta 2007, ko smo postali samostojna občina, so nam inšpektorji želeli zapreti kuhinjo v vrtcu, ker nismo imeli nape. To veliko pove o tem, v kakšnem stanju smo vrtec prevzeli in kako je zanj skrbela bivša občina. Objekt smo, kot rečeno, v tem času energetsko sanirali; zamenjali smo okna, streho uredili novo fasado, namestili klime, prav tako smo postopoma obnavljali igralnice. Samo še v eni igralnici moramo zamenjati pode. Morda nam bo to v kratkem uspelo urediti. Iščemo sredstva,« na očitke odgovarja Borko. Vrtec potreben širitve, igrala obnove Strinja se, da je treba vrtec razširiti. Ena izmed možnosti bi lahko bila tudi širitev s kontejnerji, nad Foto: MH V notranjosti je zgodba povsem drugačna. Na fotografiji dotrajane sanitarije sredi objekta. katero pa nekateri starši niso navdušeni. Župan pravi, da glede tega ni še nič dorečenega, saj bo najprej treba izdelati idejno zasnovo, nato pa zagotoviti potrebna sredstva in izbrati izvajalca. »Obstaja več vrst gradenj, od klasične, montažne do širitve s t. i. kontejnerji. Slednje ni tako, kot se sliši. S pomočjo kontejnerjev se lahko zgradi sodoben estetski objekt. To še ni določeno,« pojasnjuje Borko. Starše pa motijo predvsem vrtčevska igrala. Dve izmed igral sta namreč obdani z opozorilnimi trakovi, saj zaradi dotrajanosti nis- ta primerni za igro. »Igrala bomo uredili, a vse ne gre naenkrat. V delu so tri večje investicije: energetska obnova kulturne dvorane Sokolana in telovadnice, obnova vodovoda, čaka nas obnova slačilnic v telovadnici, kmalu podpišemo pogodbo za izgradnjo komunalne infrastrukture v coni. Želim povedati, da občina ni vreča brez dna!« še na očitke odgovarja Borko. Vodja vrtca: »Nezadovoljni starši se obračajo tudi na nas« Foto: MH Vrtec je na zunaj videti urejen, a notranjost pokaže povsem drugačno podobo. Kaj bo s petim oddelkom Starši so izrazili tudi negotovost glede odobritve petega oddelka s strani občine oz. občinskega sveta. Župan Borko je v zvezi s tem pojasnil, da so na zadnji redni seji pri obravnavi te točke želeli samo dodatne pojasnitve ter da so ravno pred dnevi – tako kot že leta doslej – tudi tokrat odobrili peti oddelek: »Naš cilj je sprejeti vse otroke, smo pa, preden smo sprejeli odločitev, pridobili dodatne izračune, preverbe in opravili pogovor z ravnateljico. Konec koncev gre za velika finančna sredstva.« Vodja vrtca sicer priznava, da je občina vlagala v objekt in ga delno postopoma obnovila, toda po mnenju zaposlenih bi bilo treba stavbo v celoti prenoviti. Prav tako bi bilo dobro razmisliti, ali se sploh še splača vlagati v ta objekt oz. ali bi bila bolj smiselna izgradnja novega. Prizna, da se starši tudi na zaposlene v vrtcu obračajo s kritikami glede razmer v vrtcu in da si tudi sami želijo sodobnejših prostorov. »Kljub vsemu pa se zaposleni ob pogojih dela, ki jih imamo, zares trudimo, da otroci čim bolj kakovostno preživljajo čas v vrtcu,« poudarja. Monika Horvat Ptuj z Gradnja brvi čez potoka Grajena in Studenčnica Dve novi brvi na račun »kolesark« Prečkanje potoka Studenčnica pri Pomaranči na Bregu je bilo dolgo časa neprimerno urejeno. Z gradnjo kolesarskih povezav si je občina zagotovila sredstva tudi za ureditev premostitvenega objekta čez omenjeni potok. Hkrati s tem mesto dobiva še eno brv, na Rogozniški cesti, in to do trgovskega centra Qlandija. Na problem nujnosti ureditve primernejših brvi tako čez potok Grajena kot Studenčnica so krajani opozarjali več let. Na Bregu je bil v uporabi nadzidan cevovod plinske napeljave, ki so ga pešci in kolesarji uporabljali na lastno odgovornost. Kljub temu da je bil postavljen celo znak, da je prehod prepovedan, je bilo prometa na tem mestu veliko. Za mnoge je namreč to najhitrejša pot z desne strani reke Drave do mesta ali iz njega. Zdaj se končno ureja primeren prehod med Spolenakovo ulico in poslovnim objektom, mesto pa dobiva varno povezavo z ene strani potoka na drugo. Gradijo jo v sklopu regionalnih kolesarskih povezav. Ponudbena vrednost tega segmenta gradbenih del znaša 55.500 evrov, kar bo (tako kot gradnja celotnega odseka kolesarskih stez) v veliki meri plačano z evropskimi sredstvi. Foto: ČG Foto: ČG Brv čez Studenčnico bo zgrajena v sklopu projekta gradnje regionalnih kolesarskih povezav. S pomočjo sredstev za »kolesarke« gradijo nov premostitveni objekt čez potok Grajena. Zadnjo brv čez Studenčnico so na Ptuju gradili leta 2016, in sicer pri Termah oziroma mlinu. Nekoliko dražja brv, ki se gradi na Rogozniški cesti, je dolga 13 in široka 3,5 metra. Zgradili jo bodo v sklopu drugega projekta, prav tako na račun kolesarskih povezav. Vrednost gradnje brvi znaša 80.000 evrov, celotna vrednost naložbe pa okrog pol milijona evrov; iz naslova CTN so pridobili 345.000 evrov evropskih sredstev. Dornavska in Ormoška cesta bosta po zaključku del dobili novo kolesarsko povezavo, investicija pa je pomembna tudi zato, ker se vzpostavlja varna šolska pot za šolarje OŠ Mladika. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje torek z 26. julija 2022 5 Spodnje Podravje z Tudi v programu javnih del nezadovoljni in neresni zaposleni Delavca po dveh mesecih brez pojasnila ni bilo več v službo Javna dela so za nekatere brezposelne bolj, za druge manj privlačna oblika zaposlitve, predvsem pa so koristna za delodajalce zaradi visokega deleža sofinanciranja plač s strani države. Javna dela za marsikoga predstavljajo edino rešilno bilko po letih brezposelnosti in nekakšen most, preko katerega znova pride v stik z delodajalcem, v novo službo, dobi več izkušenj, konec koncev pa tudi ohranja delovne navade, socialne stike in mnogokrat tudi več lastne vrednosti, samozavesti ter volje do življenja. Ta pa se na drugi strani še kako splačajo tudi delodajalcem, saj država preko Zavoda RS za zaposlovanje financira kar od 50 do 80 % plače, odvisno od stopnje brezposelnosti v občini. V občinah Spodnjega Podravja višina sofinanciranja plače večinoma znaša od 60 do 70 %. Delež države je bil pred leti še višji. Delavca preko javnih del posledično rade zaposlijo tudi občine. Izkušnje so navadno na obeh straneh pozitivne (razen takrat, ko se pogodba izteče), a se znajo zgoditi tudi izjeme. Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko pravi, da že dlje časa vsako leto zaposlijo dva delavca preko programa javnih del. Tovrstna oblika zaposlitve jim ustreza tudi zaradi tega, ker gre za zaposlitev za krajši čas. Dodatno pomoč namreč potrebujejo v času sezone (od aprila do septembra), saj zaposlena preko javnih del navadno pomagata pri košnji, rezanju žive meje, pometanju, čiščenju jaškov in podobnih delih. Po besedah župana so z delavci v glavnem zadovoljni, tokrat pa so imeli drugačno izkušnjo. Po približno dveh mesecih je namreč eden izmed delavcev – brez opravičila – enostavno prenehal prihajati v službo. »S takšnim neresnim primerom smo se soočili prvič. Imeli smo nemalo nevšečnosti, saj smo nenadoma ostali brez pomoči. Z Zavoda RS za zaposlovanje so nam sicer kasneje ponudili drugo osebo, domačina, ki je začel delati v tem mesecu,« je pojasnil Borko. V šestih letih le 12 predčasnih prekinitev dela Na ptujski območni službi Zavoda za zaposlovanje pravijo, da so tovrstni primeri izjemno redki. »Morda kakšen primer na leto. Vsekakor manj kot 5 % od vseh vključenih v javna dela. Letošnje leto v tem pogledu ne odstopa od povprečja zadnjih nekaj let. Je pa nekaj več prekinitev in neuspešno zaključenih vključitev v programa usposabljanje na delovnem mestu in delovni preizkus, ki sta že v osnovi namenjena preverjanju sposobnosti za delo in pridobivanju novih veščin.« Izmed 760 zaposlitev preko javnih del je v zadnjih šestih letih prišlo do predčasne prekinitve pogodbe le v 12 primerih, od tega leta 2017 v kar devetih. Letos so doslej zabeležili eno prekinitev, prav toliko tudi lani. Foto: Arhiv M24 Delavcu ob odpovedi iz krivdnih razlogov nadomestilo ne pripada Če delavec preko javnih del neha prihajati v službo, mu sledi odpoved iz krivdnih razlogov. V tem primeru zanj veljajo povsem enaka pravila kot pri odpovedi ali prekinitvi pogodbe redno zaposlenim. »Če oseba, ki je vključena oz. zaposlena v javnih delih, iz krivdnih razlogov dobi odpoved, seveda ni upravičena do denarnega nadomestila.« Ob tem še dodajajo, da je v javna dela sicer vključenih izjemno malo oseb, ki prejemajo denarno nadomestilo, saj je osnovni pogoj za vključitev dolgotrajna brezposelnost (prijava nad 12 mesecev, prednostno nad 24 mesecev). Foto: Bobo/M24 Država preko Zavoda RS za zaposlovanje financira kar od 50 do 80 % plače, odvisno od stopnje brezposelnosti v občini. V določenih primerih pa dodatno zagotavlja še 50 % tistega deleža plače, ki ga krije izvajalec programa javnih del. Kot še pravijo, so v večini primerov izvajalci zadovoljni z izbranimi osebami, saj se zavedajo, komu so javna dela namenjena: »Se pa seveda občasno zgodi, da z izbrano osebo niso zadovoljni. V primerih, ko obstaja dvom, ali bo oseba lahko uspešno delovala v programu javnega dela, se običajno dogovorimo, da se najprej sklene pogodba za krajše obdobje, ki je namenjeno prilagajanju in usposabljanju (npr. en ali dva meseca), z možnostjo nadaljevanja oziroma podaljšanja vključenosti v program.« Premajhna razlika med socialno pomočjo in plačo v javnih delih Opažajo velik interes delodajalcev oz. izvajalcev javnih del, precej večji od razpoložljivega denarja za ta namen s strani države. »Za letošnje leto je odobrenih le okrog 60 % prijavljenih programov, ostali so žal izpadli. Tudi s strani brezposelnih oseb je interes za vključitev, vendar predvsem pri tistih, ki pogojev ne izpolnjujejo (npr. ne izpolnjujejo temeljnega pogoja – dolgotrajna brezposelnost ali pa so že bili vključeni v javna dela in druge programe aktivne politike zaposlovanja),« še opažajo in nadaljujejo: »Pri določenih osebah, za katere bi vključitev bila smiselna, pa velikokrat ni pravega interesa zaradi majhne razlike med prejetimi socialnimi transferji in minimalno plačo v okviru javnih del ali pa gre za zdravstvene težave, omejitve za opravljanje del … Nekaterim predstavlja težavo tudi prevoz do delovnega mesta, saj nimajo vozniškega izpita in urejenega javnega prevoza.« Na zavodu več kot polovica dolgotrajno brezposelnih Programi javnih del so namenjeni ranljivim skupinam brezposelnih oseb. Temeljni pogoj za vključitev je dolgotrajna brezposelnost ose- be, torej teh, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih. Pri tem imajo prednost tisti, ki so več kot dve leti neprekinjeno prijavljeni med brezposelnimi in v tem času niso bili vključeni v noben program aktivne politike zaposlovanja. Konec junija je bilo na ZRSZ kar 29.500 dolgotrajno brezposelnih oseb oziroma več kot polovica vseh, od tega okoli 1.000 na Ptujskem. Javna dela lahko izvajajo le neprofitni delodajalci, kot so javni zavodi, društva … Pridobiti morajo soglasje naročnika javnega dela (torej lokalne skupnosti, ministrstva) ter izpolnjevati tudi druge pogoje in kriterije, ki jih določa javno povabilo. Najpogostejši izvajalci javnih del so sicer izobraževalne ustanove (šole), občine in društva, sledijo javni zavodi s področja zdravstva, socialne oskrbe, kulture in športa, turizma ter naravovarstva, še pravijo. Monika Horvat Spodnje Podravje z Duhovniki v nove službe Bo vaša župnija dobila novega župnika? Duhovniki v Rimskokatoliški cerkvi avgusta menjavajo svoje službe in delovna mesta. Mariborska nadškofija je kar nekaj sprememb naznanila tudi za župnije v Spodnjem Podravju. Nekatere duhovnike bodo premestili, druge razbremenili obveznosti, nekateri bodo redno duhovniško delo začasno odložili in izkoristili tako imenovano sobotno leto. Na ptujskem koncu se spremembe obetajo v župnijah na Ptuju, Vidmu, Ptujski Gori in v Dornavi. Pater Janko Gašparič iz župnije Dornava odhaja na Ptuj za duhovnega pomočnika, v župnijo sv. Petra in Pavla. Iz ptujskih župnij se poslavlja pater Danilo Holc, ki bo na Ptujski Gori nasledil dosedanjega rektorja bazilike patra Martina Gašpariča. Ta je premeščen v ljubljansko nadškofijo, kamor odhaja tudi pater Vito Muhič, ki je doslej prav tako služboval na Ptujski Gori. Iz Podlehnika se na Ptuj seli pater Andrej Sotler, dosedanji upravitelj župnije Sv. Trojice v Halozah. V ptujskogorsko baziliko so premestili patra Emila Križana, dosedanjega župnika v Dornavi. Na Ptujski Gori bo duhovni pomočnik, novi župnik v Dornavi bo pater Slavko Stermšek. Redne službe župnika sta razrešena dva izmed zelo prepoznavnih patrov minoritov na Ptujskem: Tarzicij Kolenko in Milan Kos. Pater Kolenko je častni dekan, od avgusta dalje bo v župniji sv. Vida na Vidmu duhovni pomočnik. Pater Kos je ponovno postal provincial minoritov. V Videm za duhovnega pomočnika prihaja še pater Benjamin Mlakar, dobili bodo tudi novega upravitelja. To nalogo bo opravljal dosedanji kaplan Klemen Slapšak, ki bo obenem soupravitelj leskov- ške župnije sv. Andraža. Iz Leskovca se namreč poslavlja pater Jože Petek, ki sicer ostaja v Halozah. Duhovniško službo bo opravljal pri Sv. Trojici v Podlehniku. Novemu okolju in novim obveznostim naproti odhajata tudi dva duhovnika na območju mariborske nadškofije, ki po rodu izhajata iz Ptuja oziroma okolice. Damjan Mlinarič bo postal kaplan v Slovenj Gradcu. Stolni župnik in kanonik Marko Veršič se je navedenima službama odpovedal, hkrati bo razrešen funkcije dekana mariborske dekanije. Dodelili so mu sobotno leto; opravljal bo službo duhovnega pomočnika v župnijah sv. Jakoba v Slovenskih goricah Foto: ČG V več župnij na širšem ptujskem območju 1. avgusta prihaja drug duhovnik. Tokratna prestavitev duhovnikov v mariborski nadškofiji je kar obsežna. in Jarenina. Sobotno leto pomeni začasni odmik od redne duhovniške službe, manj je obveznosti, čas lahko medtem namenijo tudi izobraževanju. V nekaterih redovih je sobotno leto stalna praksa, pra- viloma ga duhovnikom dodelijo na sedem ali osem let. MZ Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK petek z 26. julija 2022 V središču 6 stran 6 Slovenija, Podravje z V paliativni oskrbi so nujno potrebne sistemske spremembe Podravje z Ponekod izposojo koles opuščajo, v naših občinah še upajo na boljše Načrtovanje zadnjega obdobja življenja je smiselno Na kolesih za izposojo se marsikje Področje paliativne oskrbe v Sloveniji ni optimalno urejeno. »Vprašanje paliative ni vprašanje o umiranju, temveč o tem, kaj lahko naredimo za izboljšanje kakovosti življenja,« pravi Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj, in opozarja, da so sistemske spremembe – v smislu kadrov in plačila – nujne. Paliativna oskrba se sicer lahko izvaja doma, v socialnovarstvenih zavodih, zdravstvenih ustanovah … Turistično močno oblegana občina Bled se je letos odpovedala sistemu izposoje koles. Ocenili so, da število uporabnikov ne pretehta stroškov, ki jih vzdrževanje koles in upravljanje kolesarske mreže povzročata. Medtem ko je torej Bled že opustil izposojo, pa so tri občine v Halozah in tudi Slovenska Bistrica šele dodobra začele izposojati kolesa. Statistika izposoj vsekakor ni takšna, da bi se lahko občine z njo ponašale, kljub temu pa so – vsaj uradno – v Majšperku, na Ptuju in v Slovenski Bistrici z izposojo zadovoljni. Konec julija mineva eno leto, odkar so tri haloške občine Majšperk, Podlehnik in Zavrč v kolesarnice pripeljale električna kolesa, ki so namenjena turistom, pa tudi domačinom, za spoznavanje Haloz. Toda uporaba koles je, milo rečeno, skromna, po mnenju župana Podlehnika Sebastiana Toplaka tudi zaradi zelo togega in za turiste težko sprejemljivega časa najema (le v času delovanja občinskih uprav). V mestih kolesa za dnevno mobilnost, na podeželju za rekreacijo Foto: ČG Na področju paliativne oskrbe v domovih upokojencev bi bile potrebne spremembe v smislu kadrov in plačevanja te storitve. V lanskem letu je v Sloveniji umrlo 23.177 ljudi. Del teh je bil neozdravljivo bolan in je potreboval pomoč pri izboljšanju kakovosti življenja. Podporo pogosto potrebujejo tudi njihovi bližnji. Prav to je področje, ki ga pokriva paliativna oskrba. Čeprav se ta v Sloveniji izvaja na vseh ravneh zdravstvenega varstva, mnogi ugotavljajo, da sistem ni najboljši. Individualni pristop paliativne oskrbe Pravica do paliativne oskrbe je uzakonjena v Zakonu o pacientovih pravicah, v katerem je določeno, da ima vsak pacient, ki je v končni fazi bolezni, in tisti z neozdravljivo boleznijo, ki mu bolezen povzroča hudo trpljenje, pravico do paliativne oskrbe. »Našim stanovalcem nudimo individualni holistični pristop paliativne oskrbe, tudi njihovim bližnjim, a želeli bi si izboljšave na tem področju. Zaključek življenja je za vsakega intimna ter neizbežna izkušnja, strokovno usposobljen kader mora imeti dovolj časa, da Gotovo je le eno – lastna smrt »Nič v našem življenju ni tako zanesljivo kot lastna smrt. Vprašanje je le, kdaj, kje in kako bomo umrli ter ali bomo imeli v času umiranja ob sebi razumevajoče ljudi, ki bodo občutili in razumeli naše potrebe, da bomo umrli mirno in dostojanstveno.« (Zgaga in Pahor, 2004) se posveti vsakemu neozdravljivo bolnemu in njegovim svojcem. Trudimo se, kolikor se lahko, a dejstvo je, da imamo na papirju nekaj, kar v praksi ni izvedljivo,« je jasna Šiplič Horvatova. Preureditev enot in novogradnje izboljšujejo pogoje Tudi primeren, miren in intimen prostor ima pomembno vlogo pri tovrstni oskrbi. Izgradnja novih enot in preurejanje starih zagotavljata večjo zasebnost v času, ko se življenje izteka: »S tem bomo tudi svojcem lahko zagotavljali prisotnost ob njihovih najbližjih, prisotnost v procesu umiranja, v zadnjih dnevih in urah življenja, tudi v nočnem času, seveda če se bodo tako odločili in si tega želeli.« To je sicer le eden izmed segmentov, do resnih sprememb na tem področju je (očitno) še dolga pot. V ptujskem domu zadnja leta deluje poseben tim za osnovno paliativno oskrbo pod strokovnim vodstvom zdravnice: »Vse storitve izvaja in usklajuje interdisciplinarni paliativni tim, v katerega so vključeni sodelavci z različnih strokovnih področij. Glede na individualne potrebe stanovalca pa bi želeli vanj vključevati tudi druge sodelavce.« Za kaj takega pa bi bile nujne kadrovske okrepitve in spremembe v načinu plačevanja te pomembne storitve. Dženana Kmetec V Podlehniku so lani vsega skupaj petnajstkrat izposodili kolesa. »Od teh izposoj jih je bilo nekaj le ‚preizkusne narave‘, da se preverijo tehnične sposobnosti koles. Izposoja koles žal še ni prav zaživela,« je priznal podlehniški župan Sebastian Toplak. Na vprašanje, kaj bodo storili, da se na kolesih ne bi nabirala prah in pajčevina, Toplak odgovarja: »Načrtujemo vzpostavitev gorskih kolesarskih povezav in promocijo, cenike pa smo na junijski seji občinskega sveta že spremenili. Za izboljšavo projekta pa bo vsekakor treba vpeljati sistem izposoje, ki ne bo vezan na čas poslovanja občine, torej urediti dosegljivost koles 24 ur sedem dni na teden. Poudariti bi želel tudi, da izposoje naših koles ni mogoče primerjati z izposojo koles v mestih, kot sta npr. Ptuj, Maribor itd. Gre namreč za povsem drugo skupino in namen kolesarjenja: v naših občinah so kolesa namenjena za turistično rekreativno kolesarjenje, v mestih pa v glavnem za dnevno mobilnost.« Čeprav ima župan Toplak v zadnji ugotovitvi prav, pa to pomeni, da bo izposoja koles v podeželskih občinah odvisna od števila turistov, ki pa jih tam (še) ni veliko. A še to ni nobena garancija, kot jasno kaže primer turistično obleganega Bleda. V zadnjih mesecih leta zaslužili dobrih 300 evrov V Majšperku enako kot v Podlehniku razpolagajo s štirimi e-kolesi, ki si jih je mogoče izposoditi in vrniti v času delovanja občinske uprave. »S sistemom izposoje smo začeli v septembru, do konca leta smo iz naslova izposoje ustvarili 315 evrov prihodkov, stroškov z Cenik izposoje električnih koles Majšperk Dnevna uporabnina Dvodnevna ali vikend Sedemdnevna uporabnina Podlehnik Uporabnina za do tri ure Dnevna uporabnina Dvodnevna ali vikend Zavrč Občani 10 20 40 Ostali 15 30 50 Občani 3 5 10 Ostali 10 12 24 brezplačna izposoja za občane Vir: občine Zavrč, Podlehnik in Majšperk Za štiri e-kolesa je občina Podlehnik vzdrževanjem pa nismo imeli. Za izposojo koles smo sklenili 18 pogodb z uporabniki, večinoma v septembru in oktobru, ko je bilo vreme bolj naklonjeno izposoji koles. Z odzivom ljudi smo zelo zadovoljni, predvsem zato, ker smo do danes prejeli od prav vseh izposojevalcev pozitiven odziv,« je povedala županja Darinka Fakin. Ob tem v Majšperku opažajo, da se veliko ljudi odloči za izposojo ‚občinskega kolesa‘ zato, da preizkusijo električno kolo, preden se odločijo za nakup lastnega. »Možnosti za izboljšave so predvsem v povečanju števila koles za izposojo. Sistem izposoje za zdaj dobro deluje. Ker je avtomatizacija izposoje e-koles povezana z dodatnimi stroški in finančnimi vložki, zaenkrat o tem načinu še nismo razmišljali,« pa je dodala Fakinova. Slov. Bistrica: 60.000 evrov za zavarovanje in upravljanje 90 koles Na eni strani so torej haloške občine, ki se z nekaj kolesi trudijo spodbuditi kolesarski turizem, na drugi strani pa mesti Ptuj in Slovenska Bistrica, ki želita prispevati Le dva ali trije od 800 stanovalcev imajo načrt Ozavestiti dejstvo, da nekdo umira, nikoli ni lahko. A direktorica ptujskega doma upokojencev opozarja, da je tako za bolnike kot svojce in tudi strokovne delavce zelo pomembno, da so seznanjeni z željami posameznika: »Paliativna oskrba je dokazano učinkovita in poleg preprečevanja in lajšanja telesnih, psihosocialnih in duhovnih problemov omogoča tudi vnaprejšnje načrtovanje. V oskrbi bolnih z napredovalo demenco je to ključnega pomena. Vse vrste demence v napredovalem stadiju vodijo v izgubo intelektualnih funkcij in presoje, izgubo spomina in v osebnostne spremembe.« Prav zato meni, da je zelo smiselno načrtovati zadnje obdobje življenja in jasno izraziti svojo voljo. A posamezniki, ki so na to pripravljeni, so redki. Trenutno imajo v domu od okrog 800 uporabnikov le dva, tri takšne, pri katerih se pričakuje krajša življenjska doba in ki so izrazili svojo voljo. Ponujajo tudi možnost, da stanovalci v individualnem načrtu izrazijo, česa si (v oskrbi) ne želijo. Poleg demence paliativni pristop zahtevajo še druga napredovala in neozdravljiva kronična obolenja, kot so: kronične bolezni dihal, srčno popuščanje, rak, ledvična obolenja, možganska kap in druga nevrološka obolenja … Foto: Sta/M24 Kolesarjenje v mestih je namenjeno dnevni mobilnosti, na podeželju pa rekreativcem. Štajerski TEDNIK petek z 26. julija 2022 torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 rezultate Ptuj z S požarišča gostinske in trgovske dejavnosti Javnih služb nabira pajčevina Prodaja in strežba jim ne gresta od rok Ptujski škrnicl, trgovinica z izdelki lokalnih pridelovalcev, po dveh letih in pol poslovanja kmalu zapira vrata. Razlogi za zaprtje so po pojasnilu lastnika trgovine, Javnih služb (JS) Ptuj, slab obisk, nižji prihodki in ustvarjanje izgube. Foto: ČG Poslovalnico Ptujskega škrnicla v Prešernovi ulici bodo zaprli 1. septembra. Kupna moč na Ptuju očitno ni kos prodajalni z višjo kakovostjo domačih izdelkov ter višjimi cenami. Foto: Mojca Vtič odštela 8.846 evrov, nekaj manj kot 17.000 evrov je stala še kolesarnica. Idejo o trgovini, kjer bi lahko kupili pridelke in izdelke slovenskega podeželja, so JS Ptuj v življenje spravile v začetku leta 2020. Z veliko mero navdušenja ob novi pridobitvi za mesto Ptuj sta otvoritveno vrvico Ptujskega škrnicla na Volkmerjevi cesti v prostorih nekdanje trgovine Bratje Reš prerezala ptujska županja Nuška Gajšek in direktor JS Ptuj Alen Hodnik. Spomladi istega leta je na obnovljeni ptujski tržnici vrata odprla še druga poslovalnica – Škrnicl II. Škrnicl nelojalna konkurenca branjevkam Foto: Arhiv M24 Podjetnica s ponudbo 15 električnih koles za celotno Podravje V okviru občinske kolesarske mreže na Ptuju si je mogoče izposoditi le običajno kolo, podjetnica Gordana Vidovič pa je v izposoji električnih koles na Ptuju in širše v Podravju zaznala poslovno priložnost. »Električna kolesa omogočajo edinstveno priložnost spoznavati lepote Ptuja in okolice. Hribovit okoliš Ptuja lahko odslej raziskujejo tudi tisti, ki niso ravno kolesarski navdušenci in ki nimajo kolesarske kondicije. Ta kolesa so primerna za vse starostne skupine. Glede na to, da smo šele dobro začeli z izposojo električnih koles, smo s povpraševanjem zadovoljni,« je povedala Vidovičeva. Izposojajo 15 električnih koles, ki jih je mogoče prevzeti na Ptuju oz. na dogovorjeni lokaciji, cena izposoje pa je od 35 do 40 evrov na dan. k večji rabi koles v mestih in torej zmanjševanju rabe osebnega vozila za krajše poti po občini. In rezultati? Po laični oceni, enako kot v Halozah, skromni, še posebej glede na stroške. V Slovenski Bistrici je bila vrednost nabave koles, kolesarskih postaj … dobrih 245.000 evrov, slabih 100.000 evrov je prispevala občina, preostalo je sofinanciral proračun Evropske unije. Kupili so 90 koles in so na voljo za uporabo vse leto, vendar le tistim s pametnimi telefoni, saj je za izposojo potrebna nameščena aplikacija Zapelji me. Lani so zabeležili več kot 1.000 izposoj koles, kar pomeni približno tri izposoje dnevno. Prihodkov zaradi brezplačne uporabe ni bilo, so pa bili odhodki, in to v višini 58.000 evrov, in sicer za plačilo zavarovanja ter upravljanja sistema. Če bi poenostavili in ta strošek delili s številom koles, pomeni, da je na kolo dobrih 600 evrov stroška, še več – za denar, ki ga namenijo za vzdrževanje in upravljanje sistema, bi lahko letno kupili 300 koles po ceni 200 evrov. Gre za znesek, za katerega je že mogoče kupiti moško gorsko kolo. Kljub ne preveč spodbudni statistiki pa so z odzivom uporabnikov v Razvojno informacijskem centru Slov. Bistrica zadovoljni, predvsem ker se kolesa uporabljajo celotno leto, so odgovorili. Sicer pa slovenjebistriška kolesa omogočajo tudi nadgradnjo z baterijo. Kolesar si jo lahko izposodi v delovnem času TIC-a. Ptuj: Stroški s kolesi so, prihodkov ni Na Ptuju že od leta 2018 deluje sistem izposoje koles Pecikl. Za okrog 54.000 evrov je bilo vpeljanih 20 koles in štiri postaje na lokacijah Mestni trg–Mestna hiša, Kraigherjeva ulica–Rimska peč, parkirišče na Zadružnem trgu in postaja na Potrčevi cesti pri Splošni bolnišnici Ptuj. V letu 2021 so zabeležili 3.136 izposoj koles, od vzpostavitve brezplačne izposoje koles (od septembra 2018) do danes pa beležijo 9.761 izposoj. Povprečno si občani Ptuja in obiskovalci mesta na dan izposodijo okrog osem koles. V minulem letu so za upravljanje in vzdrževanje sistema odšteli 18.467 evrov, kar na eno kolo pomeni 923 evrov oz. na eno izposojo slabih šest evrov stroškov. »Z odzivom uporabnikov smo zadovoljni, glede na obseg, količino in lokacije postaj pa menimo, da je treba sistem v prihodnosti nadgraditi oziroma povečati. Za zdaj imamo 406 registriranih uporabnikov.« Mojca Vtič Marsikaterega Ptujčana je že pred tem precej vznejevoljilo, zakaj se občinsko javno podjetje ukvarja s prodajo vrtnin in drugih izdelkov s kmetij, češ da je za to v mestu tržnica (celo obnovljena). Nemalo ljudi je menilo, da bi raje spodbujali tržničarje in jim omogočili karseda dobre pogoje, kot pa da jim občinsko podjetje s kar dvema trgovinama (ena je bila celo na tržnici, kjer so tudi Po nenehnem vijuganju samo še zaprtje Januar 2020: odprtje Škrnicla na Volkmerjevi cesti (Bratje Reš) Maj 2020: odprtje Ptujske kavarne in Škrnicla II na ptujski tržnici September 2021: zaprtje Škrnicla II December 2021: selitev Škrnicla z Volkmerjeve v Prešernovo Maj 2022: zaprtje Ptujske kavarne na tržnici September 2022: predvideno zaprtje Škrnicla branjevci) ustvarja nelojalno konkurenco. A občinski stroji so mleli po svoje in šli po poti, ki so si jo zamislili. Da so JS Ptuj lahko postale trgovec in gostinec, so občinarji spremenili ustanovitvene akte podjetja in jim dali na voljo prostore. Hkrati s Škrniclom II so JS Ptuj na tržnici odprle kavarno, ki so jo letos spomladi že zaprle, čeprav so jo lani jeseni po zaprtju Škrnicla II celo povečale. Selitve sem in tja pomenijo tudi stroške Najprej je torej jeseni ugasnil Škrnicl II na tržnici, poslovalnico z Volkmerjeve so nato konec leta preselili v Prešernovo ulico. Ob Prihodki Škrniclov, skupaj z denarjem od projektov: 430.000 evrov Prihodki Ptujskega škrnicla na Volkmerjevi cesti so po podatkih poslovnega poročila v letu 2020 znašali 144.000 evrov, Škrnicla na tržnici, ki je vrata odprl maja, pa 28.000 evrov. Dodatno so JS Ptuj pri tej dejavnosti zabeležile še 24.000 evrov prihodkov od dveh projektov, ki ju je financiralo ministrstvo za kmetijstvo. V letu 2021 so prihodki obeh Škrniclov, skupaj z denarjem od projektov, po javno dostopnih podatkih znašali 234.000 evrov. Kavarna na tržnici je imela v letu 2020 36.500 evrov prihodkov, lani jih je podvojila, znašali so dobrih 75 tisočakov. napovedi selitve je bilo na Ptuju slišati komentarje, da je lokacija odročna, brez možnosti parkiranja, pa tudi brez dostopa za invalide. Samo devet mesecev po odprtju se tudi ta trgovina zapira. Z vsemi odprtji in zaprtji so imele JS Ptuj nedvomno stroške. Na podatke, koliko so znašali, še čakamo. Za Škrnicl na Volkmerjevi so zasebniku plačevali najemnino, stroške so imeli tudi z urejanjem in opremljanjem prostora pred odprtjem. Prav tako so stroški nastali s selitvijo v Prešernovo ulico. Odprodaja izdelkov: – 30 % V JS Ptuj so povedali, da so se ves čas trudili, da bi poslovanje izvajali po začrtani poti, a so zaradi slabega obiska in s tem upada prihodkov, ki ne zagotavljajo pokrivanja stroškov, morali sprejeti odločitev o zaprtju trgovine na Prešernovi ulici. »Hkrati se končujeta projekta, ki sta lajšala delovanje trgovine – projekt Kratke dobavne verige in projekt Domače je super. Potrudili se bomo za odprodajo vseh zalog iz trgovine, trenutno so izdelki znižani za 30 odstotkov. Zaposlena bo premeščena na drugo delovno mesto, kar pomeni, da dodatnih odpuščanj ne bo.« Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo 8 stran 8 torek z 26. julija 2022 Slovenija z Roman Žveglič o cenovi politiki Ormož z Na ormoški tržnici so cene večinoma ostale enake Cene hrane bodo še višje Domač paradižnik in paprika po 2,5 evra »Hrana bo dražja. To je neizbežno zaradi podnebnih sprememb, razmer v svetu, povečanja cen vhodnih surovin, stroškov v živilsko-predelovalni industriji. Kar zadeva kmete, pri njih so se odkupne cene nekoliko dvignile, a niso pokrile povečanja cen surovin – elektrike, nafte, delovne sile, mineralnih gnojil, za katera sploh še ne vemo, če jih bomo lahko jeseni kupili,« pravi Roman Žveglič, ki že poldrugo leto kot predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije zastopa interese kmetijske panoge in članov zbornice. Žveglič ob tem priznava, da so se stroški resda zvišali tudi za živilsko-predelovalno industrijo, a so se razmerja dobičkov porušila: »Živilci in trgovci so kmetom denimo pri odkupni ceni mleka povedali, da se za izplačilo dodatnega centa na liter kmetom mleko v trgovini podraži za pet do sedem centov. Kar seveda ne gre. Zato smo in še vedno zagovarjamo, da bi vsak izdelek opremili z označbo, koliko od tega pridelka dobi posamezen člen v verigi. Koliko dejansko dobi kmet, koliko živilsko-predelovalna industrija, koliko trgovec in koliko država prek davka. Znan je podatek pred podražitvami, da je na primer država za kilogram kruha dobila več, kot je znašala vrednost pšenice v tem istem kilogramu kruha. Ob osamosvojitvi Slovenije je bila odkupna cena pšenice 22 centov za kilogram, povprečna cena kruha pa pol evra. Danes povprečna cena kruha v trgovini znaša 3,5 evra, kmetje pa se za najboljšo pšenico pogajamo, da bi jo prodali za 35 centov za kilogram. Ta razmerja niso v redu.« Glede dosedanjih ukrepov vlade na tem področju pa dodaja: »Če bo gledala le na nizko ceno, to ne bo v redu. V tem primeru lahko trgovec pritisne na dobavitelja ali dobavitelj na kmeta ali pa izdelek z nizko ceno pride iz neke tretje države. Če ne bomo določili točne strukture, koliko si pri izdelku vsak vzame, kot sem prej omenil, bo napredek težko doseči. Res je to težak proces, saj marž trgovci ne razkrijejo. Kolikšne so marže, lahko sklepamo samo pri tistih izdelkih, ki jih kmetje prodajo v trgovino – in tu znašajo kar okrog sto odstotkov. Če je na primer v trgovini solata 1,5 evra, to pomeni, da je kmet zanjo dobil povprečno 75 centov.« Ob splošnem naraščanju cen hrane in drugih življenjskih stroškov smo se podali na ormoško tržnico in preverili, kakšne so tamkajšnje cene. Kot povedo ponudniki, ki ponujajo zgolj lokalno, domače pridelke in izdelke, cen večinoma niso dvigovali. Kilogram okusnega domačega paradižnika in paprike je na ormoški tržnici mogoče kupiti za 2,5 evra, kumarice, korenje, bučke in čebulo za dva evra, kilogram solate kristalke stane okoli tri evre, kilogram stročjega fižola pa dva evra več (pet evrov), našteva cene eden izmed ponudnikov, Jaka Hanželič s kmetije Kumer, in doda, da so te v glavnem na enaki ravni kot prejšnje leto. »Cen zaenkrat nismo dvigovali. Morda so bile za kak odstotek višje začetne cene pridelkov v primerjavi s preteklo sezono. Sicer pa na ceno seveda vpliva obdobje v sezoni. Če je denimo danes mlad krompir ali kifeljček na voljo za 1,5 evra, je bil maja, ko smo na stojnici ponudili prvi pridelek, okoli 2,5 evra,« pove mladi prevzemnik kmetije. V trenutni beri sta na vrhuncu paradižnik in paprika. Na zimsko sezono se pripravljajo s sajenjem radiča in podobno. Po besedah Hanželiča bi lahko cene jeseni glede na trenutno sušo morda za kak odstotek narasle: »Treba je zalivati, kar pa pomeni višje stroške. Tudi vse več bolezni je. Po drugi strani pa še sreča, da imamo vse površine, kjer pridelujemo zelenjavo, pod namakalnim sistemom, sicer bi bila katastrofa.« Določenim izdelkom cene zvišali od deset centov do en evro Marta Gregorec, bolj znana kot teta Marta, ki na ormoški tržnici že leta ponuja najrazličnejše domače pekovske izdelke iz krušne peči in druge dobrote, pravi, da dober kilogram mešanega rženega kruha Foto: Primož Lavre Sporna promocija domače hrane Na vprašanje, kako ob naraščajočih cenah sploh še prepričati domačega potrošnika, da kupuje domače pridelke, Žveglič odgovarja: »To je dolgotrajen proces. Med države, ki so najbolj znane po tej vrsti lokalpatriotizma, nedvomno spada Avstrija. Pri promociji, ki jo zdaj izvajamo v Sloveniji, bo treba narediti velik preboj. Zdaj je promocija te naše hrana samo fina osnova za trgovske verige, ki jo nadgradijo. Tudi pri njih bi bilo treba krepko preveriti, kaj oglašujejo. Sporno se mi na primer zdi, da ena od trgovskih verig oglašuje, da se krompir pobira na roke in potem prodaja na policah trgovine. Krompir, ki se ga pobira ročno, se poje doma, morda kupi na tržnici. Tu gre za zavajanje, vzbujanje občutkov nostalgije, ker bi vsi radi videli slovenskega kmeta, kako še orje s konjem in ročno kosi ter grabi. V kmetijstvu ni romantike, to sta trdo delo in boj. Drugače pa menim, da bo glede promocije treba prodreti tudi v javne zavode. A k temu je treba pristopiti celovito. Treba se je zavedati, da posamezni manjši zavod, na primer šola, težko sam izpelje javna naročila. Najlažje je stopiti do ponudnika, ki priskrbi vso hrano in jo pripelje v kuhinjo, saj na nekaterih šolah ni kadra, ki bi to počel. Imamo seveda primere dobre prakse, kjer so se v občini združile vse šole, občina je zagotovila človeka za pripravo razpisov, naša kmetijsko-svetovalna služba jim je posredovala nabor kmetij. A vse to je treba organizirati, mnogi javni zavodi pa imajo premalo zaposlenih za te namene. Vse to se ne da narediti čez noč, gre pa v pravo smer.« Tina Milostnik Valenčič Foto: MH »Čeprav so veletrgovine klimatizirane, prodajalke uniformirane, pa tega, kar se da dobiti na tržnici, ne ponujajo. Poleg kakovostnih domačih pridelkov in izdelkov tržnica omogoča tudi pogovor, izmenjavo misli …« pravi ponudnik Slavko Perc. še vedno prodaja po štiri evre, po enaki ceni ponuja tudi sveže pečen ajdov krapec, kvasenice in pogače, in sicer vse po 2,5 evra za kos. »Za pol evra sem dvignila samo ceno za pogače, kajti prej je stal kos dva evra. Prav tako sem za evro in pol zvišala ceno za sadni kruh in medeno potico, ki sedaj staneta 15 evrov, saj je cena orehov in medu precej narasla. Sicer pa si ostalih cen ne upam dvigovati zaradi strank, saj prihajajo večinoma starejši …« Slavko Perc iz kmečke sirarne in predelave mesa Perc že 12 let po isti ceni, en evro za kos, prodaja sirek. Njegova stojnica se sicer šibi tudi od drugih dobrot: od domačih prekajenih klobas, ki stanejo deset evrov na kilogram, domače tunke, ki jo je mogoče kupiti za 13 evrov, za kos klobase iz tunke pa boste odšteli 3,5 evra. Nekaterih cen niso dvignili, druge pa različno, od deset centov do največ evro. »Čeprav so veletrgovine klimatizirane, prodajalke uniformirane, pa tega, kar se da dobiti na tržnici, ne ponujajo. Poleg kakovostnih domačih pridelkov in izdelkov tržnica omogoča tudi pogovor, izmenjavo misli …« še doda. Sredin popoldanski termin padel v vodo Tržnica sicer obratuje v sodobnem prostoru sredi malega mesta vsak petek dopoldne. Ponudba je izjemno pestra, od domače zelenjave, mesa, najrazličnejših mesnih in mlečnih izdelkov do slaščic, medu in drugih dobrot. Eden izmed ponudnikov je pred časom želel uvesti dodaten tržni dan (ob sredah popoldne) in tako omogočiti obisk tržnice tudi tistim, ki so v službah in v petek dopoldne ne morejo priti. A po nekaj poskusih je obupal. »Težava je bila v tem, da sva bila ob sredah prisotna samo dva ponudnika, poleg nas še teta Marta. Ljudje so na začetku prišli, ampak ker ponudba ni bila pestra, se zadeva ni obnesla,« je še dejal Hanželič. Monika Horvat Slovenija z Visoke temperature pospešujejo razvoj lubadarja V Podravju napadi lubadarja redki Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) poziva lastnike, ki imajo v gozdu smreke, da v poletnem času redno pregledujejo svoj gozd in so še bolj pozorni na morebitne znake napada lubadarja. V vročini je namreč razvoj lubadarja še hitrejši. Na srečo, pravita vodji krajevnih enot ZGS Ptuj, Slovenska Bistrica in Haloze Matjaž Zupanič ter Boris Klemenčič, na tem območju večjih težav z lubadarjem za zdaj ni zaznati. Tako kot vse ostale rastline je letos tudi gozdno drevje v stresu zaradi visokih temperatur in pomanjkanja padavin. Na takšne razmere so občutljive vse drevesne vrste, še posebej pa tiste s plitvimi koreninskimi sistemi, npr. smreka, in drevje na področjih, ki so jih v preteklem času prizadele ujme (vetrolomi, žarišča lubadarja, požarišča, snegolomi), opozarjajo na ZGS. Lastnike prosijo, da so še bolj pozorni na morebitne znake napada lubadarja: rjavo črvino ob koreničniku pod smreko, spreminjanje iglic v rdečkasto barvo, sušenje in odpadanje iglic, prekomerno smoljenje v srednjem delu drevesa. »Ob pojavu takšnih znakov naj obvezno obvestijo svojega revirnega gozdarja oz. gozdarko in naj ne čakajo na izdajo odločbe, temveč takoj začnejo sanacijo – posek in odvoz napadenega lesa. V vročini je razvoj lubadarjev še hitrejši, zato je hitro pospravilo napadenega Foto: Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor Hitro pospravilo napadenega lesa je ključno, da se škoda ne širi naprej. lesa ključno, da se škoda ne širi,« opozarjajo. Na območju Ptuja in Slovenske Bistrice večjih težav z lubadarjem ni. »Delež smreke v gozdovih je razmeroma majhen, zato lubadar, enostavno povedano, nima dovolj hrane. Na Pohorju je več smreke in zato več škode, vendar še vedno mnogo manj kot pred leti,« je dejal Zupanič. Ker smreka ni nosilna vrsta v haloških gozdovih, tudi v Halozah lubadar ne povzroča večjih preglavic, je zagotovil Klemenčič. Vodji krajevne enote ZGS Haloze je pritrdil tudi Slavko Širec iz Žetal, ki s sinom gospodari s 15 hektarji gozdov, in dodal: »Drži, da lubadar pri nas ne povzroča večje škode, vendar to ne pomeni, da ne bomo pozorno spremljali stanja v svojih gozdovih. Pojav lubadarja smo namreč že večkrat zaznali, vendar se ta ni razširil, saj smo se vedno pravočasno odzvali.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK stran 9 Gospodarstvo torek z 26. julija 2022 9 Podravje z Podjetja sprejela ukrepe za blažitev temperaturne obremenitve zaposlenih Aluminium Kety Emmi zaposlene 'hladi' s sladoledom Ko se temperatura zraka dvigne nad 30 stopinj Celzija, postane marsikje na delovnem mestu peklensko vroče. Za blaženje toplotne obremenitve zaposlenih delodajalci sprejemajo različne ukrepe; v slovenjebistriškem podjetju Aluminium Kety Emmi med drugim zaposlene 'hladijo' s sladoledom. V slovenjebistriškem podjetju Aluminium Kety Emmi so proizvodni prostori klimatizirani. Temperature se tudi v vročih poletnih dneh gibljejo okrog 26–27 stopinj Celzija, kljub temu pa so se odločili za dodatno osvežitev zaposlenih. Sladoled, kratki rokavi, ohlajena pijača »V našem podjetju se trudimo, da se zaposleni dobro počutijo na delovnem mestu in da radi prihajajo v službo. Brezplačen sladoled smo zagotovili že lansko poletje. Ker je bil odziv zelo dober, zaposleni so bili veseli in hvaležni, smo se odločili akcijo ponoviti tudi letos,« nam je zaupala Doroteja Mlaker Krošel. Zaposlenim je poleg brezplačnega sladoleda ves čas na voljo hlajena voda, nudijo jim možnost lahke prehrane (solatni krožniki, sadni paketi), zaposleni delo opravljajo v delovni obleki s kratkimi rokavi, zadnji teden v juliju pa imajo kolektivni dopust. »Kadar temperatura izjemoma preseže 28 stopinj, zagotovimo dodatne odmore,« je dodala Mlaker Krošlova. V Talumu za osvežitev še vodna prha V Impolu v vročih dneh zaposlenim nudijo brezplačne osvežilne brezalkoholne napitke, delavci imajo omogočenih več odmorov, zmanjša se intenzivnost dela, kjer je možno. »V pomožnih prostorih, prostorih za počitek in upravljavskih kabinah so nameščene klimatske naprave, v vseh garderobnih prostorih so nameščeni tuši, na senčnih zunanjih površinah so nameščene klopi,« je pojasnila Nina Potočnik. V Talumu pa že zaradi narave delovnega procesa prihaja do povišanih temperatur na delovnih mestih oziroma do 'vročih delovnih prostorov', kjer tudi sicer temperatura občasno presega 28 stopinj Celzija. »Zato so pri nas v veljavi ukrepi za delo v vročih delovnih prostorih celo leto in ne samo v poletnih dnevih, ko zunanje temperature zelo narastejo,« je opozorila Nataša Vodušek Fras. Med ukrepi za blaženje temperaturne obremenitve zaposlenih pa je izpostavila klimatizirane prostore za odmore – čajarne; klimatizirane komandne prostore; dodatne odmore med delovnim časom; prerazporeditve delovnega časa – po potrebi in glede na proizvodni proces; brezplačne osvežilne napitke (čaj, sok, izotonični napitki, voda) na delovnem mestu v obratu; več vrst malic; pogostejšo zamenjava delovnih oblačil. »Lokalno so uvedeni tudi Foto: Nino Verdnik, FB Aluminium Kety Emmi Zaposlenim v podjetju Aluminium Kety Emmi je na voljo tudi brezplačni sladoled. dodatni tehnični ukrepi z ventilatorskim prepihovanjem posameznih delov obrata in vodna prha na vhodu v obrat,« je dodala. Komunala Slovenska Bistrica skrajšala delovni čas Ne le delavci v proizvodnih prostorih, moč sonca še kako občutijo tisti, ki delo opravljajo na prostem. Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec je dejal, da v vročih poletnih dneh delavcem zagotavljajo dodatno vodo oziroma druge brezalkoholne napitke. »Delavci imajo zagotovljena ustrezna zaščitna oblačila, ki ščitijo pred soncem, pokrivala, zaščitna sončna očala. Omogočamo več krajših odmorov med delovnim časom ter zmanjšanje intenzivnosti dela.« Tudi v slovenjebistriški komunali, ki zaposluje okrog 140 sodelavcev, so sprejeli ukrepe za lažje premagovanje (pre)visokih temperatur. »Dolgoročni ukrep je, da smo prilagodili delovni čas (zaposleni na terenu začenjajo delovnik ob šesti uri), kratkoročni ukrep pa je bil, da smo skrajšali delovni čas za eno uro. Zagotavljamo še zadostne količine vode, zaščitna sredstva, ob tem pa imajo zaposleni na voljo še ohlajene prostore.« Kaj morajo ukreniti delodajalci, ko je prevroče V Perutnini Ptuj premaknili uro začetka dela Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa zahteve, ki jih mora delodajalec upoštevati. Med temi je tudi temperatura v delovnih prostorih, ki ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v t. i. 'vročih delovnih prostorih', kjer so temperature zaradi sevalnih temperatur višje. »Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj, mora delodajalec v tem času zaposlenim zagotoviti ustrezno toplotno udobje ter sprejeti določene ukrepe,« so pojasnili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Ukrepi so lahko začasni, najpogostejši pa so prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori, ponudba ustreznih osvežilnih napitkov, kot skrajni ukrep pa je mogoča tudi prekinitev delovnega procesa, so navedli v ZSSS. »Specifika dela v naših proizvodnih procesih zahteva konstantno temperaturo. Ne glede na letni čas imajo zaposleni na voljo napitke (vodo, čaj in kavo), pred začetkom dela in ne glede na izmeno tudi malico. Zaradi visokih temperatur in skrbi za dobrobit živali od minulega petka dalje z delom v proizvodnji začenjamo eno uro prej kot sicer. V drugih procesih je poskrbljeno za ustrezno hlajenje pro- storov s klimami, osvežilne napitke – vodo, izven delovnega okolja pa tudi za brezplačno kopanje v Termah Ptuj za vse zaposlene.« Mojca Vtič Podravje z Posledica vročine in premalo padavin Ptuj z CPP razpisalo kadrovske štipendije Drava je usahnila Znesek odvisen od zahtevnosti šolanja Za nami je še en vroč poletni konec tedna; temperature v regiji so se povzpele do 37 stopinj Celzija. Po Sloveniji, še posebej na Primorskem, se ta čas srečujejo z resnimi težavami z oskrbo z vodo, ki so posledica visokih temperatur in premalo dežja. Cestno podjetje Ptuj (CPP) je za novo šolsko in študijsko leto razpisalo 15 kadrovskih štipendij: deset za srednješolske programe in pet za študijske. Foto: ČG Foto: MZ Medtem ko je Drava pred leti dosegala rekordne pretoke in silovito poplavljala (2012, 2014, 2018, vsakič jeseni), DEM zadnje leto na reki beležijo podpovprečne pretoke. Manjše pretoke, nižje od dolgoletnih povprečij, zaznavajo tudi na reki Dravi. V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) so povedali, da pomanjkanje padavin v porečju Drave opažajo od lanskega avgusta. Posledica tega so podpovprečni pretoki, pa tudi manj proizvedene elektrike, kot so načrtovali. »DEM so letos proizvedle slabih 30 % manj električne energije od načrtovane količine. Na pretok Drave imajo najpomembnejši vpliv snežne padavine pozimi, ki se spomladi in zgodaj poleti talijo in napajajo pretok reke Drave. Letos se sneg zaradi visokih dnevnih in nizkih nočnih temperatur ni talil, temveč je izhlapel, kar se odraža v trenutnem pretoku. Kljub eni najslabših hidrologij v zadnjih desetletjih s proizvodnjo dosegamo približno 70-odstotno realizacijo načrta,« so povedali v podjetju. Je pa zanimivo, da je do preobrata vodnatosti reke prišlo tako hitro, saj so DEM še lani poročale o zelo ugodnih pogojih za proizvodnjo elektrike in celo preseganju poslovnega plana. Lani ob polletju so načrt proizvodnje presegali, letos ga uresničujejo 70-odstotno. Pa ne samo lani, tudi nekaj minulih let težav s hidrologijo reke Drave ni bilo. Dajala je dovolj vode, da so poslovne načrte celo predčasno uresničevali ter beležili ene boljših proizvodenj ter rezultatov v zgodovini podjetja. Mojca Zemljarič Rok za oddajo vlog za kadrovske štipendije je 26. avgust. S štipendijami želijo podpreti mlade, ki so se odločili za šolanje v poklicih na področju gradbenih dejavnosti. Med srednješolskimi programi so to pomočnik pri tehnologiji gradnje, slikopleskar, tesar, zidar in gradbeni tehnik (za vsak program so razpisali dve štipendiji). Za študijske programe je po ena štipendija na voljo za programe diplomirani inženir geodezije, diplomirani inženir gradbeništva in magister inženir gradbeništva ter gradbeni inženir (dve štipendiji). Mesečni zneski štipendij bodo različni, odvisno od zahtevnosti izobraževalnega programa. Izvršni direktor CPP Boris Medved je pojasnil, da je podjetje štipendije izplačevalo tudi v preteklosti, nazadnje so jih razpisali leta 2019. Sogovornik je prepričan, da štipendiranje predstavlja dolgoročno naložbo v bodoče zaposlene oziroma sodelavce. »Izhaja iz dolgoročne strategije družbe glede na bodoče potrebe za nadomestitev sodelavcev, ki se bodo v pri- hodnjih letih zasluženo upokojili,« je poudaril direktor CPP in dodal, da trenutno v podjetju posebnih težav na kadrovskem področju ne čutijo. »Aktualna struktura zaposlenih je glede na potrebe družbe zadovoljiva. Manko sodelavcev na deloviščih rešujemo s kooperanti in podizvajalci. Vsekakor pa si v družbi želimo nove sodelavce s specifičnimi znanji in izkušnjami z vseh področij gradbeništva, zato redno objavljamo in razpisujemo prosta delovna mesta.« MZ Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 10 stran 10 torek z 26. julija 2022 Ptuj z Dvorišča na Prešernovi so tudi prostor medkulturnega druženja »Živeti v starem mestnem jedru je privilegij« Če bi dvorišča v starem mestnem jedru znala govoriti, bi bili bogatejši za številne zgodbe iz preteklosti mesta. Pročelja starih hiš oz. njihova zunanjost pogosto ne povedo veliko, če ne odprejo vrat v svojo notranjost, v dvoriščni del. Mnoga dvorišča v starem mestnem jedru so po zaslugi stanovalcev zasijala na novo in pripovedujejo nove zgodbe. Eno takih, ki živi v pravem pomenu besede kot ožji in širši družabni prostor, je dvorišče stavbe na Prešernovi 10. Tam že nekaj časa gostijo zasebna branja festivala Dnevi poezije in vina, zadnja leta pa tudi Hudo pokušnjo. Dvorišče je pravi medkulturni prostor, kjer so svojo poezijo brali že številni znani slovenski in tuji umetniki. Prva se je na Prešernovo 10 že pred 32 leti preselila Nevenka Dobljekar, leta 2018 se je priselila njena sestra Mojca Poljanšek, leta 2019 pa Bina Tomaž s partnerjem Aljažem Novakom, ki ima v stavbi tudi lepotni atelje Zala, ki s svojim izložbenim oknom in urejenostjo prav tako pripoveduje svojstveno zgodbo ter privlači mnoge poglede. Zelo pomembno je, da skupaj živijo »kompatibilne« stranke Na Prešernovi danes 10 živijo tri stranke. Zelo pomembno je, da v tristanovanjski hiši živijo stranke, ki so kompatibilne. Na tem dvorišču se veliko družijo, saj je krasen družabni prostor, ki ga že leta in leta odpirajo za zasebna pesniška branja v okviru festivala Dnevi poezije in vina. V zadnjih letih pa tukaj po- teka tudi Huda pokušnja. Zelo se že veselijo, da bo letos njihova gostja Kristina Kočan. Doslej so gostili veliko znanih pesnikov, tudi Tomaža Šalamuna, ki je sicer prišel kot obiskovalec. Mojca pove, da jo je od pesnikov doslej najbolj prevzel Faraj Bayrakdar iz Sirije, ki je pripovedoval o tem, kako je 14 let preživel v zaporu zaradi svoje poezije, ker je bila revolucionarna, a ga je tudi ves ta čas držala pokonci. Poezijo je pisal na stene zaporniške celice. Upiral se je na vse možne načine, od leta 2005 živi na Švedskem. Staro mestno jedro ima svojo dušo Nevenka si je vedno želela, da bi se nekoč vrnila v staro mestno jedro, kjer je na Prešernovi 5 preživela tudi prvih deset let svojega življenja. Želja se ji je uresničila leta 1990. Mestno jedro ima svojo dušo, lepe stare ulice, še veliko pa bo treba narediti za njegovo večjo urejenost. »Počasi se stvari sicer spreminjajo na bolje. Osebno pa mi je zelo žal, da iz starega mestnega jedra odhajajo majhni in tudi veliki podjetniki, da tu ne najdejo svojega delovnega prostora. Vidim, da se gostinci zelo trudijo; tu je hotel, veliko je turistov, dnevno jih vidim, ko hodijo na grad. Morda bi morali spremeniti tudi delovni čas glede na temperature, ki jih imamo sedaj tudi na kontinentalnem območju, ne samo na morju. Zelo mi je bilo všeč, ko so bile trgovine v Murkovi odprte tudi do polnoči ob različnih dogodkih, ko je bilo mesto polno ljudi. Mesto potrebuje različne ponudnike. Žal mi je, da se zapira Škrnicl na Prešernovi ulici. Tako mi je tudi zelo žal, da mesto ni zaprto za promet. Mestno središče je zelo majhno, ljudje bi se hitro naučili hoditi peš, saj morajo tudi v drugih mestih doma in v tujini, če želijo priti na želeni naslov, narediti veliko korakov,« Nevenka predstavi svoj pogled na mesto in njegovo ponudbo. Foto: Črtomir Goznik Prešernova 10, pogled z ulice Foto: Črtomir Goznik Z dvorišča Prešernove 10 je lep pogled na grad, grajsko stopnišče in vse, ki se po tej poti podajo na ptujski grad. Ptuj potrebuje več vsebine Po mnenju sogovornic je nadvse lepo živeti na Prešernovi ulici, v centru mesta. Ko stopiš skozi vrata, si tako rekoč v centru življenju. V bližini so šola, knjižnica, kino, gledališče, hotel, lokali, čokoladnica, cvetličarna, mestna galerija. Veliko lepih prostorov pa je še praznih. »Mislim, da bi občina tu morala nekaj narediti. Ptuju dati več vsebine,« je prepričana Mojca. »Vloga občine je, da ustvari pogoje za to, da bodo v staro mestno jedro prišli podjetni ljudje,« dodaja Nevenka. Na Ptuju v zadnjem času stvari nazadujejo, in to kljub trudu nekaterih, da bi nekaj naredili in privabili ljudi v mesto, da bi ga pogosteje obiskali. Mesto bi morali odpreti tudi za mlade družine, na tisoče m2 podstrešnih prostorov bi lahko preuredili v stanovanja in jim jih ponudili. Mesto in kulturnovarstvena stroka bi si morala prva prizadevati za to, se potruditi in poiskati ustrezne rešitve glede na nekatere omejitve. Ptuj je mesto, ki ne zna izkoristiti svojih dvorišč. Veliko je odvisno od samih ljudi, ali jih želijo odpreti za dogodke ali ne. Veliko pa jih bo treba najprej pospraviti in urediti, da bodo lahko zaživela kot družabni prostor širšega okolja. MG Foto: Črtomir Goznik Mojca, Bina in Nevenka uživajo v starem mestnem jedru Bina Tomaž še posebej poudarja, da je živeti in delati v starem mestnem jedru privilegij, predvsem pa čudovito. Na Prešernovi so se za kulturne dogodke že v preteklosti odpirala dvorišča, tudi po zaslugi KUD Stara steklarska. Na dvorišče Prešernove 10 je lep pogled z grajskega stopnišča, mnogi turisti se ustavijo, pomahajo stanovalcem, če so pri kosilu, jim zaželijo dober tek in si včasih tudi sami želijo, da bi se jim pridružili. Slišijo številne govorice sveta, za katere sploh ne vedo, da obstajajo. Mojca Poljanšek živi v mansardi, kar ji zelo ugaja, saj ima čudovit razgled na Donačko goro, na Dravo, iz kuhinje in dnevnega prostora na urbano okolje, iz spalnice pa je ponoči še zlasti čudovit pogled na osvetljen grad, osvetljene stopnice. Tako je tudi, ko pride po stopnicah na dvorišče: znova lep pogled na vso to urejeno dvoriščno površino, za katero tako lepo skrbi sestra Nevenka Dobljekar. Motečih dejavnikov ne zaznava, ker v svoje stanovanje ne sliši ničesar z ulice. Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK stran 11 Gasilska olimpiada torek z 26. julija 2022 11 Hajdina z Gasilska olimpijada: dvojno zlato za Hajdoše Fantastičen gasilski uspeh hajdoških gasilcev in gasilk V nedeljo nekaj pred poldnevom je bilo v Hajdošah občutiti nestrpno pričakovanje pred prihodom zlatih olimpijcev v domači kraj. Številni domačini, gasilci in podporniki gasilstva so pri gasilskem domu čakali nosilce najžlahtnejših olimpijskih odličij. Člani in članice B so dan prej na gasilski olimpijadi pometli s konkurenco in upravičili vlogo favoritov. Sodeč po povedanem na sprejemu po vrnitvi v domačo občino, Hajdošani na olimpijadi še niso rekli zadnje besede. »Gremo naprej, na nove zmage,« je bilo večkrat slišati v govorih in zahvalah, polnih pozitivnih čustev in radosti. Lidija Terbulec, članica zmagovalne desetine, je dejala, da priti do takšnega uspeha ni čisto enostavno, gre za leta treningov in odrekanja. Članice B so dejansko natrenirane kot urica, zelo spretne in z mislimi v pravem trenutku na pravem mestu. S časom vaje bi do medalje lahko prišle celo v mlajši konkurenci članic A. V svoji kategoriji članic B so bile dejansko brez konkurence in so prepričljivo zmagale. »39 sekund pri vaji je za članice B izreden uspeh, za katerega verjamem, da smo si ga zaslužile, saj smo v treninge in priprave vložile ogromno dela in truda. Za nami je naporen, sicer pa čudovit in ne- Foto: MZ Foto: MZ Sprejem ob vrnitvi v Hajdoše: gasilska sirena, igranje golice, curkomet, nastop pevskega zbora in mladih harmonikarjev, pozdravi ter številne čestitke. pozaben teden. Vse to se bo zapisalo v zgodovino, uspehov našega društva ne bo enostavno ponoviti. Menim, da upravičeno rečemo, da smo najboljša gasilska vas na svetu,« je poudarila Terbulčeva, ki je na olimpijadi v Celju tudi prižgala olimpijski ogenj. Foto: MZ Nosilcem zlatih olimpijskih medalj so v nedeljo čestitali številni kolegi gasilci, vodstvo občine, sokrajani in podporniki gasilstva. Veselje pred gasilskim domom v Hajdošah Hajdošani vaji opravili šampionsko Ivan Brodnjak, član hajdoške zmagovalne ekipe članov B, je zelo slikovito opisal, koliko truda in dela je treba vložiti v zlat olimpijski uspeh. »Z laičnega vidika v bistvu vse zgleda tako enostavno: prideš, tekmuješ in je že naenkrat konec. Vendar je za tem tisoče podrobnosti, pripravljamo se pet let, odhodi od doma, treningi, potem pa je treba v 30 sekundah pokazati, kar si se naučil v petih letih. En sam napačen gib, korak ali reakcija lahko pomenijo, da si namesto prvi deseti, trideseti. Potrebni so tehnično znanje, strokoven pristop, fizična in psihična pripravljenost. Članice na treningih olimpijade niso izstopale, tekmovalno vajo so nato izvedle bistveno boljše kot vse vaje doma in na uradnem treningu. To je bilo nekaj neverjetnega. Za nastop članov lahko rečem samo eno – poezija. Bili smo viceprvaki iz Beljaka (olimpijada 2017), danes smo pet let starejši in že manj spretni. Predstavljajte si biti pri 60 ali 62 letih šprinter. Zelo hitro lahko pride do poškodb. Na vajah nam ni šlo najbolje, čeprav smo vedno dali vse od sebe. A ko je šlo zares, smo vajo izvedli fantastično, pod 35 sekundami. Tudi štafeto smo odtekli dobre tri sekunde hitreje v primerjavi z vsemi treningi. Ne vem, od kod smo vzeli to energijo, a dejstvo je, da smo uspeli. Vsekakor so bili del motivacije na tekmovališču tudi naši navijači.« Čestitke iz gasilskih in občinskih vrst Na govorniški oder ob sprejemu zlatih olimpijcev so stopili predsednik PGD Hajdoše Davorin Vidovič, poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Slavko Pesek, namestnik predsednika OGZ Ptuj Emil Ogrizek, župan Stanislav Glažar in župnik Marjan Fesl. Vsi so ob uspehu zlatih olimpijcev izrazili izjemno zadovoljstvo in veselje ter jim iskreno čestitali. Za curkomet so poskrbeli gasilci iz Avstrije, Hajdošanom so prišli čestitat tudi predstavniki pobratenega društva iz Hrvaške. MZ Ormož z Veličasten sprejem podgorskih gasilskih junakov Bronasta medalja, vredna zlata S curkometom, navdušenimi vzkliki množice navijačev in podpornikov so minulo nedeljo v sicer majhni vasici Podgorci v občini Ormož, ki je čez noč postala velika, sprejeli svoje junake, člane A PGD Podgorci, ki so se z gasilske olimpijade v Celju vrnili z bronasto medaljo. Deseterica (sestavljali so jo Simon Škrjanec, Kristijan Sladnjak, Marko Slavinec, Uroš Ritonja, Dejan in Sandi Munda, Žiga Volmut, Zvonko Habjanič, David Notersberg in Marko Mesarič) z mentorjem Jožetom Sladnjakom in kondicijskim trenerjem Bojanom Cunkom, ki je na najprestižnejšem gasilskem tekmovanju dosegla tretje mesto, je zgodovinski uspeh proslavila skupaj s številnimi navijači in podporniki. Svoje bronaste junake so gasilci iz domače in sosednjih gasilskih zvez pričakali tako, kot se spodobi – s curkometom, ki jih je spremljal od začetka vasi. V nadaljevanju jih je pozdravila ormoška godba, množica več kot 400 navijačev je navdušeno vzklikala in kasneje segala v roke fantom. Ekipa je bila deležna nadvse toplega in prisrčnega, a hkrati veličastnega sprejema. Zaradi vseh čustev in ganjenosti ob vrhunskem dosežku so šle govorcem na trenutke besede kar težko z jezika. V petek je vsa vas dihala z gasilci Junakom je prvi čestital poveljnik domačega društva Dušan Notersberg: »Hvala za vse, kar smo skupaj doživeli. V petek bi lahko v Podgorcih pobrali vse staro že- lezo, ker je bila vas skoraj prazna. Veselite se, sanje so se uresničile vam, pa tudi nam!« Predsednik KS Podgorci Martin Kukovec je nadaljeval: »Majhni Podgorci so postali veliki. Ker ste delali s srcem in tudi mi smo vas s srcem spremljali.« Ormoška podžupanja Irma Murad pa jim je dejala, da upa, da se zavedajo veličine svojega dosežka, in suvereno dodala: »Dokazali ste, da si še kako zaslužite nov gasilski dom.« »Verjetno sem bil tisti, ki sem prvi videl vaš rezultat, preden sem ga vnesel na splet. Moram reči, da mi je takrat, ko sem prevzel pismo in je na njem pisalo Podgorci, zat- Foto: MH Bronasta ekipa članov A PGD Podgorci z medaljo okrog vratu Foto: MH Svojim junakom so gasilci iz domače in sosednjih gasilskih zvez pripravili curkomet, ki jih je spremljal od začetka vasi. Foto: MH Navdušena množica navijačev repetala roka. Potem pa je sledila solza sreče. Kot poveljnik sem doživel dolgoletne sanje GZ Ormož, saj ste domov prinesli medaljo. Resnično sem nadvse ponosen na vas in na vse gasilce GZ Ormož,« je bil čustven poveljnik Tonček Lisjak. Čestitke in zahvale sta ekipi izrekla tudi župnik Jože Rajnar in občinski svetnik Jožef Cajnko, 5. princ ptuj- skega karnevala Branko Cajnko pa je dodal, da medalja ni bronasta, temveč zlata, in požel bučen aplavz množice. Še glasnejši pa je bil aplavz, ko je zbrane nagovoril eden izmed najzaslužnejših za uspeh, njihov trener Sladnjak. Poudaril je, da so tekmovali v največji in najhujši kategoriji. »V naši kategoriji je bilo čez 60 ekip iz 20 držav. To so bile najboljše ekipe na svetu. Avstrijci so vodilni. Premagati njih je fenomenalno. Kar nekaj smo jih, dveh nismo uspeli. To bomo storili na naslednji olimpijadi.« Njihov kondicijski trener Cunk pa je dejal, da je ob takšnem uspehu težko opisati, kaj čutiš. Spregovoril je tudi Marko Mesarič, sicer član PGD Sovjak, ki se je ekipi pridružil po poškodbi enega izmed njihovih fantov: »Nimam besed, kako super smo se imeli,« ter se zahvalil za enoten in borben nastop. V Podgorcih se je slavje nadaljevalo z zdravico in prijetnim druženjem ob hrani in pijači. Fantje pa so svojo srčnost znova dokazali, kajti že včeraj zvečer jih je nekaj odhitelo pomagat gasit zgodovinski požar na Krasu. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 stran 12 torek z 26. julija 2022 Ptuj z Z Jernejem Forbicijem o festivalu sodobne umetnosti Art Stays Iz naše zgodovine Obtoženec je moral dokazati nedolžnost Vse do leta 1848 so bila sodišča v Avstriji last mest, škofij, samostanov, trgov in zemljiških gospostev, poleg sojenja pa so opravljala še različne upravne, politične in vojaške funkcije. Večina mest, a tudi večji in pomembnejši trgi, so imeli pravico do krvnega sodstva. Foto: Štajerski deželni arhiv v Gradcu Na krvnih sodiščih, kjer so odločali o življenju in smrti obtoženega, je bilo mučenje sredstvo za hitrejše priznanje zločinov. Krvno sodstvo je bila oblika sodnih procesov, ki se je uveljavila v poznem srednjem veku, razsojalo pa je o življenju in smrti obtoženega ter je sodilo posebno hudim zločincem. Ime je dobilo po tem, da so obtoženega lahko kaznovali s smrtjo. Za priznanje zločinov je krvno sodstvo od konca 12. stoletja dalje uporabljalo tudi mučenje, preiskovalci pa so si neredko pomagali z enakimi metodami kot inkvizicija, zaradi česar je postalo zelo razvpito. Uradni jezik sodišč je bil nemški, toda leta 1538 so štajerski deželni stanovi sklenili, da mora deželni krvni sodnik znati tudi slovensko. Bo na Ptuju zrasel tudi center sodobne umetnosti? Ptujčani in obiskovalci si lahko v tem času ogledajo številne razstave 20. festivala sodobne umetnosti Art Stays pod skupnim naslovom Postprodukcija, ki bodo na ogled do 18. septembra. Jerneja Forbicija, direktorja festivala in umetniškega vodjo, smo vprašali, kako so v KUD Art Stays zadovoljni z letošnjim festivalom in spremljajočim festivalskim dogajanjem. »Ob prepričanju, da so razstave osrednji del festivala, moramo biti zelo zadovoljni, saj nam je ponovno uspelo postaviti serijo resnično zanimivih, raznolikih in tematsko bogatih razstav z deli, ki prihajajo od daleč in od blizu. Vesel sem, da se nam je pridružilo res ogromno umetnikov in gostov iz tujine, kar smo zadnji dve leti pogrešali. Med obiskovalci so se stkale nove vezi in upajmo, da tudi projekti.« Kako nastaja festival? Premalo namreč govorimo o tem, koliko dela je vloženega, da se napolnijo ptujska razstavišča in razstavišče FO.VI. v Strnišču. »Posamezna edicija začne nastajati slabo leto pred dejanskim začetkom, nekatere tudi prej. Tematika, ki jo izberemo vedno za štiri leta vnaprej, pa narekuje izbor kustosov in umetnikov. Skupaj s kustosi nato najprej naredimo t. i. seznam želja, na katerem so likovna dela oz. projekti, ki bi bili idealen izbor, nato pa se začne bitka. Nešteto klicev, e-mailov, obiskov, pogajanj, prilagajanj. Sredstva festivala so seveda omejena in največja zmaga je, če nam uspe z razpoložljivimi sredstvi pripeljati na Ptuj celoten seznam. Velikokrat moram seznam prilagoditi, iz rokava privleči kakšnega asa, poznanstvo, ki nam odpre vrata. Likovna dela, predvsem uveljavljenih avtorjev, niso zmeraj na voljo in mnogokrat je predstavitev le-teh povezana z mnogimi pogoji glede prevoza, shrambe, samega načina postavitve itd. Sledi organizacija prevozov. Najlažja rešitev je najem specializiranega prevoznika umetniških del. Včasih to zahtevajo tudi galerije in druge rešitve ni. A ker so takšni prevozi povezani z velikimi stroški, jih, kadar le lahko, organiziramo sami v društvu; dela Smrt na kolesu, utopitev, grmada … Procesi so se odvijali pred krvnim sodiščem, ki je moralo imeti še prostor za mučilnico, mučilne pripomočke in ječo, kar je bilo običajno v kleteh starih stolpov, zato je bilo tam temačno, mrzlo in vlažno, polno umazanije, podgan, miši in druge nesnage, ki je pritekala z ulic. Jetniki so bili navadno z močnimi verigami pripeti k steni in so se le s težavo premikali. In kakšne so bile takrat kazni za kriminalna dejanja? Kazenski zakonik vojvodine Štajerske nadvojvode Karla II. iz leta 1574 je za moške zastrupljevalce predpisoval smrt na kolesu, za žensko pa utopitev. Če je sodnik ugotovil, da je obtoženec zagrešil več zločinov in da smrtna kazen ne bo dovolj, je lahko odredil, da so ga pred usmrtitvijo na grmadi ščipali z razbeljenimi kleščami, mu odsekali roko ali mu iztrgali jezik. Bogoskrunstvo so kaznovali s smrtjo na grmadi, bogokletstvo pa z ukorom ali izpostavitvijo na sramotilnem odru. Nepoboljšljivi Andrej Rauber V nasprotju z današnjimi sodnimi procesi je moral obtoženec dokazati svojo nedolžnost in ne obratno. Za obsodbo sum storitve kaznivega dejanja ni bil dovolj, temveč je zakon zahteval popoln dokaz o krivdi obtoženega, kar so morale na lastne oči videti, ne pa zgolj slišati priče. Zato je bila izpoved prič, ki so večinoma le slišale o zločinih, ponavadi le povod za mučenje, s katerim so prišli do najpomembnejšega dokaza, to je priznanja obtoženca. Kakor kazenski postopek ni potekal po današnjih merilih, tako tudi obtoženec v procesu ni bil stranka, temveč predmet procesa, in je bil dolžan povedati resnico. Če tega ni storil prostovoljno oziroma je molčal, ga je sodnik moral prisiliti k priznanju. Poleg tega je tedaj veljalo prepričanje, da je duša veliko pomembnejša od telesa, kajti telo je umrljivo, duša pa je večna, zato je bila sodnikova moralna dolžnost grešnika z vsemi sredstvi prisiliti k priznanju in obžalovanju svojega greha, kajti le tako je lahko bila njegova duša zveličana in ni prišla v hudičeve kremplje. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu se je ohranila sodba iz druge polovice 18. stoletja, ki po vsebini ni nikakršna posebnost, posebnost pa je vsekakor jezik, v katerem je zapisana. Gre namreč za sodbo v tedanji slovenščini in velja za redkost med ohranjenimi sodnimi zapisi tistega časa. Sodba govori o Andreju Rauberju iz Malečnika pri Mariboru, ki je bil zaradi raznih kaznivih dejanj prebičan in žigosan z razžarjenim železom ter dvakrat izgnan iz dežele, enkrat na salzburško in drugič na hrvaško. Ker se je kljub prisegi, da se v domače kraje ne bo več vrnil, ponovno vrnil in nadaljeval z zločinskim početjem, ga je sodišče v Hrastovcu obsodilo na smrt. Senka Dreu Foto: Črtomir Goznik Umetnost so letos spet selili na ulice, kar se vidi v obliki svetlobnih konstrukcij s fotografijami domačih in tujih avtorjev. Na fotografiji instalacija na gradu. Brez prostovoljcev Art Staysa ne bi bilo »Če bi želeli izpeljati vso organizacijo, tako kot je treba, po nekih standardih in pravilih, denar ne bi zadoščal, saj bi verjetno zgolj za specializirane prevoze likovnih del porabili dobro tretjino vseh sredstev. Letos smo v lastni režiji prevozili več kot 7.000 km, za vračilo del jih bomo še enkrat toliko. Veliko stvari bi lahko bilo izpeljanih drugače, z zunanjimi izvajalci, saj za vse to obstajajo specializirana podjetja in ustanove, a smo pač primorani veliko večino postoriti sami, znotraj ekipe, ki se je sestavila v vseh teh letih. Vsak izmed njih je postal neke vrste strokovnjak na vsaj enem od področij, nekateri pa tudi pravi multipraktiki. Brez te ekipe festivala Art Stays preprosto ne bi bilo,« pa je o festivalskih financah povedal Jernej Forbici. Foto: Črtomir Goznik Jernej Forbici: »Vsako likovno delo zahteva prilagajanje in seveda veliko mero pazljivosti, saj gre za zelo občutljive stvari, ki so zavarovane tudi za milijonske zneske.« Za projekte, ki bodo živeli vse leto Festival Art Stays je tematsko že začrtan za naslednja tri leta. Uvedli bodo nekatere spremembe. Razstave bodo ostale osrčje festivala. Koncept nikoli uresničenih projektov, s katerim so začeli letos, želijo nadaljevati in vsako leto dati možnost izbranemu umetniku, da uresniči projekt, ki ga zaradi političnih, finančnih ali logističnih razlogov v preteklosti ni mogel izpeljati. Letos je to velik napis nad Ptujem FREE ALL. »Umetnost spet selimo na ulice, kar se vidi v obliki svetlobnih konstrukcij s fotografijami domačih in tujih avtorjev. Idej in projektov je ogromno, a po dvajsetih letih moramo začeti graditi nekaj trajnega, nekaj, kar bo ostalo, kjer bo sodobna umetnost Art Stays živela vse leto, se lahko razvijala in rasla,« je Jernej Forbici predstavil nekatere novosti festivala v prihodnje. z drugih koncev sveta pa pridejo preko mednarodnih prevoznikov. Velikokrat se zaplete tudi na carini z začasnimi uvozi, dela zamujajo itd. V dvajsetih letih smo postali skoraj strokovnjaki na področju mednarodne špedicije in zmeraj najdemo rešitev. Ko dela prispejo na Ptuj, moramo razstave postaviti. Velikokrat gre za zelo težka ali velika dela, ogromno napora vložimo v to, veliko število rok in nešteto prehojenih stopnic je potrebnih. Včasih najamemo tudi robotske vozičke. Vsako likovno delo zahteva prilagajanje in seveda veliko mero pazljivosti, saj gre za zelo občutljive stvari, ki so zavarovane tudi za milijonske zneske. Po odprtju vseh razstav in drugih dogodkov sledi zatišje in želja nas, organizatorjev, da vse to, kar smo z velikim trudom pripeljali na Ptuj, Foto: Črtomir Goznik Razstave so osrčje festivala. vidi karseda veliko število ljudi. V septembru pa se ves opisani postopek ponovi ... Sledi tudi pregled likovnih del, morebitni odškodninski zahtevki, če se kdaj kakšen obiskovalec spotakne in poškoduje kak eksponat. Skratka, nikoli nam ni dolgčas.« Ali katera dela po zaprtju razstav ostanejo tudi na Ptuju in ali nastaja zbirka Art Stays? »Zbirka Art Stays ne obstaja. Pravno gledano, je v lasti društva zgolj peščica likovnih del, ki so nastala na Ptuju. Predvsem gre za večje instalacije. Nikoli nismo delali v smeri nastanka zbirke. Poglavitni razlog za to pa je, da zanjo nimamo osnovnih pogojev. Likovna zbirka zahteva primerno skladišče, še bolje, razstavišče, skrbnika zbirke, ki zanjo skrbi, in polno drugih stvari. Veliko del iz preteklih edicij se nahaja na Ptuju: ali so jih odkupili zasebni zbiratelji ali so jih posameznikom podarili umetniki sami ali so jih prejeli sponzorji. Nekaj del pa je tukaj preprosto zato, ker je bil takšen tih dogovor z umetniki. A ta dela so pravno in avtorsko v lasti avtorjev in dogovor je takšen, da če bodo nekoč pogoji takšni, da lahko pričnemo zbirko sistematično oblikovati in zanjo skrbeti, dela lahko po predhodnem dogovoru preidejo v lastništvo Art Staysa. Če ne, se bodo vrnila v ateljeje umetnikov. Kot sem že večkrat povedal, je želja, da nekoč, upam, da v bližnji prihodnosti, vzpostavimo center sodobne umetnosti Art Stays, kjer bi med drugim lahko začeli sistematično vzpostavljati zbirko. In prej bomo začeli, več del bi lahko ostalo na Ptuju.« MG Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK Atletika Po Podvincih je odmevalo: Kristjan, Kristjan, Kristjan! Stran 14 Atletika »Najboljši na svetu, prihaja pa iz malih Podvincev« Stran 14 stran 13 Nogomet Le redki novinci rojeni pred letom 2000 Stran 15 Nogomet Vroče bo od samega začetka Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL V Mariboru in Murski Soboti ob preobratih toča zadetkov Uvodna kroga nove sezone prejela zadetka. Zanimivo: v 1. ligi že nakazujeta veliko največ sta jih prejela Maribor izenačenost med ekipami in Mura, kar pet! in nepredvidljivost v Lepotica kroga je bila odigrana na Fazaneriji, kjer so bili domačini ob napovedih. Po dveh krogih polčasu v precej slabem položaju, so neporažene še tri ekipe, kljub večji posesti žoge in več streOlimpija, Kalcer in Celje, lom na tekmečev gol so zaostajali a so kljub temu točkovne 1:3. Temu je v veliki meri botrovala razlike med njimi že občutne: zapravljena 11-metrovka (Luka Bobičanec); namesto izenačenja na 2:2 imajo 6, 4 oz. 2 točki – so gostje nekaj minut zatem povedli zmage pač štejejo več od 1:3. remijev. Olimpija je edina, Odločilni trenutek srečanja se je ki v uvodnih dveh krogih ni zgodil v 68. minuti, ko je Janez Pišek Prva liga Telemach REZULTATI 2. KROGA: Maribor – Gorica 3:2 (2:1); strelci: 0:1 Velikonja (17.), 1:1 Baturina (20.), 2:1 Žugelj (45.), 3:1 Brnić (53.), 3:2 Kronaveter (61., ag.); Radomlje – Celje 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Matić (53.), 1:1 Jazbec (90.); Bravo – Koper 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Kurtović (44.); CB24 Tabor Sežana – Olimpija 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Ziljkić (18.); Mura – Domžale 4:3 (1:3); strelci: 1:0 Daku (18.), 1:1. Janez Pišek (24.), 1:2 Strajnar (27.), 1:3 Jakupović (37.), 2:3 Daku (61.), 3:3 Bobičanec (70., z 11-m), 4:3 Petković (90.). Rdeči karton: Janez Pišek (68., Domžale). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 2. KALCER RADOMLJE 3. GORICA 4. KOPER 5. MURA 6. BRAVO 7. MARIBOR 8. CELJE 9. DOMŽALE 10. CB24 TABOR SEŽANA 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 1 1 1 1 1 0 1 2 3:0 4:1 4:3 2:2 4:5 1:2 3:5 1:1 3:4 1:3 6 4 3 3 3 3 3 2 1 0 z zaustavitvijo domačega igralca v čisti situaciji za dosego zadetka prejel rdeči karton. Istočasno dosojene 11-metrovke Daku ni pretvoril v zadetek za izenačenje (vratar je prehitro zapustil golovo črto), v ponovitvi pa je bil uspešnejši Bobičanec. Muraši so nalogo dokončali v zaključku tekme, za veliko veselje na tribunah je poskrbel srbski rezervist Nikola Petković. Srečanje so zaznamovale tudi velike napake obeh vratarjev (ki so jima močno asistirali obrambni igralci), Matka Obradovića na domači in Ajdina Mulalića na gostujoči strani … Povsem drugače je bilo v Ljubljani, kjer sta bila vratarja Matija Orbanić (Bravo) in Adnan Golubović (Koper) najboljša igralca svojih ekip. V dresu Brava se je od prve minute naprej dokazoval Luka Štor, nekdanji igralec Maribora in Aluminija, kljub dvema izjemnima priložnostma pa mu tokrat ni uspelo zatresti mreže. Zelo blizu zmage so bili Celjani, ki so proti Radomljam vodili vse do zadnje minute tekme. A vztrajni domačini niso vrgli puške v koruzo. S petimi opravljenimi menjavami so močno pritisnili proti golu Matjaža Rozmana, kar se jim je obrestovalo z izenačenjem. Če bi kakšno menjavo več opravil tudi celjski trener Roman Pilipčuk ... Sežanski Tabor je po vseh napovedih najresnejši kandidat za zadnje mesto, a Kraševcev nikakor ne gre vnaprej odpisati. V uvodnih dveh Motokros z Dirka za VN Flandrije V belgijski mivki na svoj račun prišli Nizozemci Konec tedna je bila v Belgiji na sporedu ena od klasičnih dirk za svetovno prvenstvo razreda MXGP, preizkušnja na mivki v Lommelu. Čeprav je Tim Gajser iz Pečk pri Makolah v preteklosti na tej manj priljubljeni podlagi dosegel nekaj dobrih rezultatov (zmaga na dirki v Lommelu leta 2019, leto kasneje celo dve), pa tokrat ni bilo tako. Podobno ali celo slabše pa so jo odnesli tudi njegovi največji konkurenti v boju za naslov svetovnega prvaka, tako da škoda ni omembe vredna. Štiri dirke pred koncem sezone njegova prednost še vedno znaša več kot 120 točk. Zaradi odpadle preizkušnje v Omanu pa ima- Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora v 2. krogu niso ponovili napake iz uvodnega obračuna te sezone. krogih jim je na tekmah proti Kopru in Olimpiji nekaj malega zmanjkalo, posledično so izostale tudi točke ... STRELCI: 0:1 Velikonja (17.), 1:1 Baturina (20.), 2:1 Žugelj (45.), 3:1 Brnić (53.), 3:2 Kronaveter (61., ag.). MARIBOR: Bergsen, Guerrico, Mitrović, Watson, Šoštarič Karić, Antolin, Repas (od 74. Pihler, od 77. Sikošek), Brnić (od 86. Vipotnik), Kronaveter, Žugelj (od 74. Šturm), Baturina (od 86. Sirk), trener: Radovan Karanović. GORICA: Likar, Širok, Cerovec, Mevlja, Urbančič (od 84. Andrejašič), Hrka, Ahmetaj, Krajnc (od 84. Jukić), Baruca (od 57. Bešir), Leban (od 67. Marinič), Velikonja (od 67. Vekić), trener: Miran Srebrnič. Državni prvaki iz Maribora so v prvem krogu prvenstva zabeležili neugoden poraz proti Radomljam (0:3), za katerega so se navijačem želeli oddolžiti na drugi zaporedni domači tekmi. Trener Radovan Karanović je za razliko od tekme z Radomljani v ogenj poslal vse razpoložljive moči, kar se mu je obrestovalo. Njegovi varovanci so pokazali več od tekmecev; čeprav so zaostajali z 0:1, so zasluženo prišli do prve prvenstvene zmage v novi sezoni. Mariborčani na treh domačih tekmah nove sezone, dveh evrop- skih in prvenstveni, še niso dosegli gola, proti Gorici so si ga želeli čim prej. Kljub temu je to najprej uspelo gostom; gol je zabil nekdanji član Maribora Etien Velikonja. Vijoličasti so hitro odgovorili (Roko Baturina), še pred polčasom pa so tudi povedli (Nino Žugelj, ki bo kariero nadaljeval na Norveškem). Po povišanju vodstva na 3:1 (Ivan Brnić) so Mariborčani nekoliko popustili, a gostom več od ublažitve poraza ni uspelo. Pri domačinih je bil zelo razpoložen za igro Rok Kronaveter, ki je kot asistent sodeloval pri dveh zadetkih (prvem in tretjem), nesrečno pa je žogo v 61. minuti preusmeril tudi v lastno mrežo … Husqvarni, ki se je po nekaj krogih prebil v vodstvo in tam ostal do konca. To je bila zanj prva zmaga v sezoni. Drugi je bil njegov rojak Calvin Vlaanderen, tretji pa Francoz Romain Febvre. Podobno je bilo tudi v drugi vožnji, ko Tim prav tako ni imel pravih možnosti za preboj proti vrhu. V ospredju so na vrhu končali trije Nizozemci: zmagal je Glenn Coldenhoff (šele drugič v sezoni), drugi je bil Vlaanderen, tretji pa Bogers. Za slednjega je bilo to dovolj, da je zmagal v seštevku dirke. Zbral je namreč 45 točk, eno več kot Vlaanderen in dve več kot Coldenhoff. Gajser je imel pred dirko v Belgiji kar 125 točk naskoka pred najbližjim zasledovalcem, po Lommelu pa se je ta zmanjšala le za malenkost. Švicarju Jeremyju Seewerju na drugem mestu je namreč uspelo zaostanek zmanjšati za tri točke … Naslednja dirka bo 7. avgusta v švedski Uddevalli. Maribor – Gorica 3:2 (2:1) jo tekmeci še manj možnosti, da bi ujeli našega šampiona … Sobotne kvalifikacije niso kazale na polom favoritov, saj so prva tri mesta zasedli Jeremy Seewer, Tim Gajser in Jorge Prado. V obeh vožnjah v konkurenci pa je bila omenjena trojica daleč za najboljšimi … V prvi vožnji je Gajser že začel zadržano in bil najprej četrti, v naslednjih krogih pa je izgubil še nekaj mest. Ko je v sredini dirke sledil še zdrs in pristanek v mivki, ga je na zahtevnem mivkastem terenu prehitelo še nekaj tekmecev. Na koncu mu je ostalo sedmo mesto. V ospredju je bil najbolj prepričljiv Nizozemec Brian Bogers na Tim Gajser: »V nobeni od voženj mi ni uspelo najti res dobre linije. Steza je bila izjemno groba, kar je delo še otežilo. Trudil sem se, kolikor se je dalo, a nisem ujel pravega ritma – šlo je bolj za preživetje kot za dirkanje. Seveda sem zaradi tega nekoliko razočaran, saj si vedno želim biti konkurenčen in se boriti za vrh, zato bom dirko v Belgiji hitro pozabil in se raje pripravil na zaključek sezone. Moram ostati močan do konca sezone.« JM, STA JM, STA Do konca le še štiri preizkušnje Do konca sezone bi moralo biti na sporedu še pet dirk za veliko nagrado, in sicer na Švedskem, Finskem, v Franciji, Turčiji in Omanu. Vodstvo tekmovanja pa je tik pred dirko v Belgiji sporočilo, da letos dirke v Omanu, ki bi morala biti zadnja v koledarju sezone 2022, ne bodo izpeljali. Ne bodo je niti nadomeščali, tako da bo zadnja preizkušnja v letu 2022 dirka v turškem Afyonkarahisarju 4. septembra. Dirka za VN Flandrije, rezultati: 1. Brian Bogers 2. Calvin Vlaanderen 3. Glenn Coldenhoff 4. Romain Febvre 5. Jeremy Seewer 6. Maxime Renaux 7. Tim Gajser 8. Jorge Prado Nizozemska Nizozemska Nizozemska Francija Švica Francija Slovenija Španija Husqvarna Yamaha Yamaha Kawasaki Yamaha Yamaha Honda Gasgas Slovenija Švica Španija Nizozemska Francija Honda Yamaha Gasgas Yamaha Yamaha 25 22 18 20 15 16 14 12 Skupno za SP: Foto: MXGP Tim Gajser se na mivki tokrat ni najbolje znašel, a posebne škode v skupnem seštevku svetovnega prvenstva ni utrpel. 1. Tim Gajser 2. Jeremy Seewer 3. Jorge Prado 4. Glenn Coldenhoff 5. Maxime Renaux 605 483 465 442 441 20 22 25 18 16 15 14 11 45 44 43 38 31 31 28 23 Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK Šport, reportaže 14 stran 14 torek z 26. julija 2022 Atletika z Kristjan Čeh Po Podvincih je odmevalo: »Kristjan, Kristjan, Kristjan!« Če kje v Sloveniji, potem so v Podvincih nestrpno pričakovali vrnitev Kristjana Čeha iz ZDA v Slovenijo. Domačini so mu znova pripravili prisrčen sprejem; tokratni je prekosil vse dosedanje. Res pa je, da je tudi rezultat sovaščana prekosil vse dosedanje ... »Kar težko je opisati vse, kar se nam v teh dneh dogaja, ogromno je čustev, ponosa in odkritega veselja nad izjemnim dosežkom našega sokrajana, najboljšega metalca diska na svetu. Zaslužil si je, je pravi športnik in izjemen človek, pa še naš je,« je najkrajši povzetek vsega, kar je bilo med množico slišati ob petkovem sprejemu v Podvincih. Podvinčani in okoličani so Kristjana čakali debeli dve uri (pot z zagrebškega letališča se je nekoliko zavlekla), a se je splačalo, saj je bilo vzdušje ob njegovem prihodu odlično. Ko je izstopil iz gasilskega avtomobila, s katerim so ga pripeljali pred gasilski dom, je med zbranimi završalo: »Kristjan, Kristjan, Kristjan!« Vse skupaj so spremljali iskreni aplavzi, vsi so želeli čestitati novopečenemu svetovnemu prvaku. Ta je vsakemu po- sebej namenil pogled, nasmeh, stisk roke in obvezno fotografijo – nimaš vsak dan priložnosti narediti selfi z najboljšim na svetu … Ko so ga na kratko »ugrabili« novinarji za prve in ekskluzivne izjave, se je začel uradni program, v katerem so prvaku nekaj besed namenili ptujska županja Nuška Gajšek, direktor Atletske zveze Slovenije Nejc Jeraša, predsednik Atletskega kluba Ptuj Dejan Dokl in podžupan MO Ptuj Marjan Kolarič. Prva je ob čestitki priznala, da si pred petimi leti verjetno nihče ni upal verjeti, da se lahko uresniči to, kar je uspelo Čehu. »Mesto poka od ponosa in verjamem, da je to res dobra popotnica za nadaljnjo športno pot,« je dejala Gajškova. Tudi Jeraša je poudaril, da gre za izjemen dosežek in pomemben mejnik v razvoju slovenske atletike. »Kristjan je pri vseh tistih, ki smo prebedeli noč, poskrbel za rosne oči in marsikatero solzo,« je dejal direktor AZS in dodal, da je Čeh prvič odšel na veliko tekmovanje kot favorit, pri tem pa ni le zdržal pritiska, pač pa je vsemu svetu odločno pokazal, da je najboljši metalec diska. Ob tem mu je zaželel, da v svoji karieri še naprej uživa, doseže še veliko uspehov, na koncu pa le doseže cilj, ki ga je omenil takoj po osvojeni zlati medalji, to- Foto: Črtomir Goznik Vzdušje na sprejemu svetovnega prvaka v Podvincih je bilo veselo, domače, pristno! rej da nekoč premaga tudi kar 36 let star svetovni rekord v svoji disciplini. Dokl je Kristjanov dosežek postavil na piedestal kot enega največjih v zgodovini slovenske atletike, še posebej pa je izrazil zadovoljstvo, da je to dosegel član AK Ptuj. Zaključil je v šaljivem tonu: »Včasih sem bil sam največji 'ded' v klubu (Dejan je nekdanji metalec krogle, op. a.), a to mesto sedaj z veseljem prepuščam Kristjanu, ki je ne le izjemen športnik, ampak tudi izjemen človek.« Naslednji je besedo dobil domačin iz Podvincev, podžupan MO Ptuj Marjan Kolarič, ki je izpostavil velik ponos Podvinčanov ob izjemnem dosežku sokrajana. »Ni bilo težko vstati sredi noči in spremljati Kristjanove nastope. Navdušenje se je mešalo s solzami veselja, takšni so lahko samo občutki ob dosežkih nekoga, ki ga poznaš vrsto let in veš, kakšno pot je moral prehoditi do danes,« je dejal Kolarič. »Občutki so fenomenalni« Čeh je ob prihodu med sokrajane ganjeno povedal, da so občutki ob vrnitvi domov odlični, saj ni pričakoval tako množičnega sprejema. O samem tekmovanju je povedal, da je vse težko opisati, da pa so v njegovem štabu očitno zelo dobro tempirali formo, kar mu je kljub hudi konkurenci prineslo zlato medaljo. Ob tem je priznal, da je na tokratnem tekmovanju pričakoval težje delo. »Ko sva po tekmovanju s trenerjem Gerdom Kanterjem natančno pregledala posnetke mojega najboljšega meta, sva našla še toliko rezerv, da bi lahko po idealnem scenariju že tokrat dosegel znamko 73 metrov; let diska ni bil pravi, v tehniki so bile rezerve …« je zanimivo podrobnost opisal Čeh. Foto: Črtomir Goznik Županja MO Ptuj je Kristjanu v Podvincih predala veliko steklenico šampanjca ter mu obljubila nadaljnjo podporo. Naslednji dan mu je na sprejemu v Mestni hiši predala ček za 10.000 evrov. Tokrat je bil prvič v ZDA. »Zelo hitro sem se prilagodil na časovno razliko, to je bila prva pomembna zadeva. Stadion v Eugenu je sicer nekoliko manjši, kot so ponavadi evropski, na katerih potekajo največja tekmovanja, a je bil kljub temu nekaj posebnega – gre za res lep kompleks. Tudi sicer so bili pogoji v dvorani za ogrevanje in drugih spremljevalnih objektih odlični,« se je na ameriško izkušnjo ozrl Čeh. Kakšni so bili stiki z ostalimi reprezentanti? »Bili smo majhna ekipa, ki se je med sabo dobro razumela. Nismo se preveč družili, saj je imel vsak svoj urnik in svoje priprave. Sam sem največ časa preživel s trenerjem Kanterjem,« je dejal Čeh. Glede načrtov, da bi v prihodnje napadel svetovni rekord, je v smehu dejal, da je za kaj takega verjetno še prehitro, vseeno pa dodal, da si to želi. »Mogoče bo prišlo čez dve, morda čez šest let. To je težko napovedati, zgoditi se mora spontano. Vsekakor pa je to dolgoročni cilj,« je povedal Čeh. Kristjan Čeh je zlato medaljo osvojil z rezultatom 71,13 metra, kar je bil tudi rekord svetovnih prvenstev. Gre šele za drugo slovensko zlato medaljo po metalcu kladiva Primožu Kozmusu leta 2009 v Berlinu in skupno šesto medaljo na dosedanjih osemnajstih svetovnih prvenstvih. Od danes naprej z mislimi že na EP Najboljše evropske atlete že čez tri tedne čaka nov vrhunec, evropsko prvenstvo v Münchnu. Konkurenca v metu diska bo zelo podobna, kot je bila na svetovnem prvenstvu. »Vsi se med sabo zelo dobro poznamo, skrivnosti ni. Veliko konkurentov je sposobnih disk zalučati čez 68 metrov. Vsekakor pa verjamem, da lahko ponovno posežem visoko, tudi do naslova evropskega prvaka. Najprej pa znova sledijo priprave, že kmalu odpotujem v Estonijo. Trenutno časa za oddih ni, to bo možno šele po koncu sezone.« Bo v Nemčiji glavni Čehov konkurent spet mladi predstavnik Litve Mykolas Alekna? »Zagotovo bo mladi Litovec velika nevarnost, a v ZDA sta oba močna predstavnika Litve zaostala za mano. Samo upam lahko, da se to ponovi tudi v Nemčiji (smeh). Tudi Stähl je vedno dobro pripravljen na velika tekmovanja, pa tudi ostali so blizu. V ZDA je npr. Stähl disk zalučal preko 69 metrov, a je za malenkost prestopil. Ne smemo pa pozabiti tudi na to, da ima Stähl še vedno najboljši izid sezone. Ne podcenjujem nikogar, znova bom moral izvesti popoln met, da bi lahko konkuriral za vrh,« je dejal Čeh. Podvinčan, sicer študent agronomije, ki mu je v veliko veselje tudi pomoč na domači kmetiji, zadnji dve leti več časa preživi v Estoniji, od koder prihajata njegovo dekle, pa tudi njegov trener in nekdanji odlični metalec diska Gerd Kanter. Ta je že za EP napovedal še boljši izid. »Potrudil se vsekakor bom, je pa sam rezultat odvisen od številnih dejavnikov, tudi dnevne forme in pogojev na tekmovališču,« je bolj previden najboljši slovenski atlet. Njegov osebni in obenem slovenski rekord znaša 71,27 metra. To znamko je postavil na mitingu diamantne lige maja letos v Birminghamu. S tem rezultatom je postavil tudi evropski rekord v konkurenci metalcev do 23 let in se v svetovni konkurenci uvrstil na deseto mesto vseh časov. Jože Mohorič Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 torek z 26. julija 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport, rekreacija 15 Nogomet z NK Aluminij Le redki novinci rojeni pred letom 2000 NK Aluminij je imel med celotnimi pripravami na preizkušnji precejšnje število igralcev, okrepitve pa so uradno začeli predstavljati šele pred dnevi. Seznam je precej dolg, zaenkrat so pri številki 12, v to kvoto pa še ni vštet Poljak Daniel Skiba (letnik 1999, napadalec, nazadnje Polonia Laziska), za katerega v kidričevskem drugoligašu še čakajo mednarodni certifikat. Luka Koblarja in Roka Frešerja smo delno že predstavili. Največ sprememb se je zgodilo na vratarskih mestih, saj so pri Aluminiju povsem spremenili zasedbo in namesto Luke Janžekoviča, Davida Nwolokorja in Lovra Jurica angažirali (znova) Tiborja Banića in mladega Maja Pavlija. Banić je bil del rdeče-bele zasedbe vse od sezone 2018/19 (prej Varaž- din, Zavrč, Videm), nazadnje pa so ga za pol leta posodili Brežicam (2. liga). Drugi del vratarskega dvojca šumarjev bo dopolnjeval Pavli, ki je večji del mladinske šole preživel v Grosuplju in Olimpiji, nazadnje pa je branil barve Ilirije in ravenskega Fužinarja (2. liga). Eden od najbolj zanimivih novincev pri Aluminiju je Gal Gorenak, posojeni igralec Maribora. Gal je nase opozoril že v sezoni 2020/21, ko je ob igranju za mladince vijoličastih vpisal tudi osem nastopov v njihovi članski vrsti. 18-letni vezni igralec je svojo kariero sicer začel v domačih Slovenskih Konjicah pri Dravinji, nazadnje pa je kot posojeni igralec vijoličastih nosil dres ljubljanske Ilirije (2. liga). Iz štajerske prestolnice prihaja tudi Andraž Borovnik, ki pa v Kidri- NK Aluminij, prihodi: - Maj Pavli, letnik 2002, vratar, nazadnje Fužinar, - Tibor Banić, letnik 2000, vratar, nazadnje Brežice, - Matija Munić, letnik 2002, branilec, nazadnje NK Dugo Selo, - Gašper Jovan, letnik 2001, branilec, nazadnje Rudar Velenje, - Sandro Zukić, letnik 2000, branilec, nazadnje Krško, - Hrvoje Crnčec, letnik 2000, branilec, nazadnje NK Varaždin, - Tomislav Jagić, letnik 1997, vezist, nazadnje NK Varaždin, - Rok Frešer, letnik 2001, vezist, nazadnje Gorica, - Gal Gorenak, letnik 2003, vezist, nazadnje Maribor Branik, - Andraž Borovnik, letnik 2003, napadalec, nazadnje Maribor Branik, - Luka Koblar, letnik 1999, branilec, nazadnje Frosinone, - Žan Baskera, letnik 2003, napadalec, nazadnje Olimpija U-19. čevem ni neznanka, saj je za rdečebele igral med letoma 2017 in 2020 (v selekcijah U-15 in med kadeti). 19-letni levi napadalni vezist je zadnji dve sezoni preživel kot mladinec pri Mariboru. Za mladinsko ekipo vijoličastih je skupaj vknjižil 33 nastopov, v katerih se je podpisal pod osem zadetkov. Naslednji poletni novinec je 21-letni branilec Gašper Jovan, ki v Kidričevo prihaja kot prosti igralec iz velenjskega Rudarja. Za knape je Gašper zbral 11 prvo- in 36 drugoligaških nastopov, v katerih se je kar devetkrat vpisal tudi med strelce. Jovan je v dosedanji karieri zbral tudi sedem nastopov za slovensko izbrano vrsto U-19. Kot šesti v šumo prihaja Sandro Zukić. 21-letni desni bočni branilec ima kljub mladosti za sabo sila zanimivo pot, ki jo je začel na Jesenicah, nadaljeval pa v Kranju in Kopru. Med letoma 2017 in 2020 je igral v Italiji, najbolj znana kluba iz tega obdobja sta Udinese in Como (mladinska selekcija). Naslednja postaja je bila Srbija (Mačva), zadnja pred prihodom v Kidričevo pa Krško, kjer je v pretekli sezoni zbral 25 prvenstvenih nastopov. Sedmi novinec je Hrvoje Crnčec, v Kidričevo pa prihaja na enoletno posojo iz hrvaškega prvoligaša Varaždina. 21-letni centralni branilec se je kot mladinec preselil k Varaždinu, od Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so na zadnjih dveh pripravljalnih tekmah vknjižili zmago in poraz: slavili so proti Zavrču (na fotografiji), izgubili pa proti madžarskemu drugoligašu MTK Budimpešta. koder je bil v začetku članske kariere posojen NK Podravina iz Ludbrega. Iz Varaždina prihaja tudi Tomislav Jagić. Hrvaški vezist je s 25 leti najbolj izkušen izmed vseh prišlekov v tem prestopnem roku, skladna s tem so tudi pričakovanja novih delodajalcev. V Kidričevem bo imel status posojenega igralca Varaždina. Iz Hrvaške prihaja tudi Matija Munić, letnik 2002, ki se najbolje znajde na mestu centralnega branilca. Tudi on ima za sabo več prestopov med hrvaškimi klubi (njihovimi mladinskimi pogoni), med katerimi najdemo tudi zagrebški Dinamo, Dragovoljac, Sesvete in nazadnje NK Dugo Selo. JM Anketa z Sprejem za Kristjana Čeha pomeni. Je svetovni prvak, najboljši na svetu, prihaja pa iz malih Podvincev! Naša vas je športna, nogometaši igrajo v 3. ligi, Kristjan pa je vendarle razred zase in smo zelo ponosni nanj. Spomnim se, ko je postal evropski mladinski prvak in je takrat Dejan Dokl dejal, da ima ta fant izjemno perspektivo – izkazalo se je, da je vedel, o čem govori. Kristjan je ob tem še zelo mlad za metalca diska, zato lahko njegova kariera traja vse do poznih 30. let – to pa je kar nekaj olimpijskih ciklusov. Že sedaj se jih lahko veselimo in skoraj z gotovostjo lahko rečem, da ta sprejem v Podvincih ni zadnji. Ljudje imamo svoje vsakdanje obveznosti, ko pa je treba stopiti skupaj ob takšni prilož- Foto: Črtomir Goznik Denis Pilinger Foto: Črtomir Goznik Natalija Toplak nosti, potem pa stopimo skupaj. To se mi zdi nekaj zelo lepega.« Natalija Toplak: »Ta Kristjanov uspeh nam vsem v Podvincih veliko pomeni, prav posebej ponosni smo nanj. Osebno lahko rečem, da spremljam njegove nastope na vseh tekmovanjih in da zelo cenim njegove dosežke, ki so izjemni. Ko je govora o njegovih rezultatskih mejah, sploh ne vem, kaj naj rečem, po mojem mej sploh nima in lahko poseže po zvezdah.« Marjan Kolarič: »Kristjan nam je vsem, še posebej pa seveda Podvinčanom, v zadnjih dneh pripravil veliko veselja. Z zanimanjem sem spremljal njegove nastope in se na koncu z njim veselil naslova svetovnega Foto: Črtomir Goznik Mitja Lah Foto: Črtomir Goznik Špela in Domen Foto: Črtomir Goznik Marjan Kolarič Aluminij – Zavrč 7:1 (2:0) Aluminij – MTK Budimpešta 0:5 (0:2) ALUMINIJ: Banić, Jovan, Koblar, Martić, Zukić, Jagić (od 76. Crnčec), Gorenak (od 73. Medved), Marinšek (od 63. Frešer), Brest (od 73. Babil), Borovnik (od 57. Baskera), Skiba (od 81. Ciganović), trener: Robert Pevnik. Nogometaši Aluminija so ob koncu tedna odigrali še zadnji pripravljalni tekmi pred sobotnim začetkom sezone v 2. ligi, ko jih v 1. krogu čaka gostovanje v Krškem. Najprej so z mlajšo postavo v šumi v četrtek nadigrali Zavrč (prvokategorniki so vstopili v zadnji tretjini tekme), v soboto pa so izgubili z madžarskim drugoligašem MTK Budimpešta. Tekma je bila odigrana v Kranjski Gori. Na Gorenjskem so se Madžari, ki so lani izpadli iz 1. lige, izkazali za premočnega tekmeca. Kar trikrat se je med strelce vpisal Matyas Kovacs. 19-letnik iz njihove lastne nogometne šole je vse svoje tri gole zabil v drugem polčasu. Rdeče-beli so tako vknjižili drugi poraz na pripravljalnih tekmah, visoka razlika v prid Madžarov pa ne odraža realnega stanja na zelenici. Nogomet z Prijateljska tekma »Najboljši na svetu, prihaja pa iz malih Podvincev!« Na sprejemu, ki so ga Podvinčani pripravili za svojega sokrajana, je bilo slišati številne pozitivne besede o Kristjanu in njegovih dosežkih. Ljudje so vse izrekali s ponosom in navdušenjem, manjkale pa niso niti solze sreče. Denis Pilinger: »Kristjan je enostavno fantastičen! Spremljal sem ga že na olimpijskih igrah, kjer mu je za odličje še nekaj zmanjkalo, tokrat pa je bil njegov nastop naravnost odličen. Kot Podvinčan sem ponosen nanj, zasluži si vso čast, saj je res izjemen v vseh pogledih. Moje mnenje je, da lahko v naslednjih letih pokaže še več, zagotovo ima še rezerve.« Mitja Lah: »V tem trenutku si je še težko zamisliti, kaj ta uspeh sploh Zadnji prijateljski tekmi pred novo sezono prvaka. To je nekaj najlepšega, kar lahko v tem kraju doživimo. To doživljam kot izjemno darilo, pa ne samo za Podvince, pač pa tudi za Ptuj in celotno Slovenijo. Potrebovali bomo še nekaj časa, da se bomo zavedali vseh dimenzij tega uspeha, saj gre za zelo cenjeno atletsko disciplino, Kristjan pa je v njej najboljši na svetu. Po duši sem športnik, zato Kristjanov uspeh doživljam še posebej čustveno, že tri dni imam v očeh solze sreče. Želim mu, da ostane zdrav tudi v prihodnje, v tem primeru bo njegova rezultatska meja še lepo izboljšana.« Špela in Domen: »Kristjana poznava in sva zelo ponosna nanj in na to, da tekmuje za Slovenijo. Spremljava ga tudi preko televizije, zdaj pa sva ga prišla pozdravit in sva pripravila plakat. Tudi midva se rada ukvarjava s športom.« Tina in Ana: »Zelo sva ponosni, da imamo v Sloveniji tako uspešnega športnika, res sva veseli Kristjanovega uspeha. Začeli sva ga spremljati zaradi poznanstva s Kristjanovo sestro in sva navdušeni nad njegovimi dosežki, tako kot številni drugi športni navdušenci po Sloveniji in na tem sprejemu – ta podpora sovaščanov je zelo pomembna. Prepričani sva, da lahko v primeru, če bo imel voljo za nadaljnje ukvarjanje z atletiko, doseže še zelo veliko, tudi na olimpijskih igrah.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Tina, Ana in Patricija Drava Ptuj – Pohorje 2:0 DRAVA PTUJ: Janžekovič, Letnik, Očko, Vogrinec, Pivko, Erhatič, Nikola, L. Čeh, Sedej, Janežič, Ivančić, trener: Aleš Čeh. Nogometaši Drave so v petek odigrali še eno v nizu pripravljalnih tekem, tokrat so se pomerili z moštvom Pohorja. Ekipa iz Ruš nastopa v 1. ligi MNZ Maribor. »Domala celotno tekmo smo imeli vse pod nadzorom, tako samo igro kot rezultat. Glede na ustvarjene priložnosti bi lahko bila prednost precej višja v našo korist, a so številne priložnosti ostale neizkoriščene. Z naše strani je bil slabši le zaključek srečanja, zadnjih deset minut tekme, ko smo precej padli, a brez pretiranih posledic. Generalno gledano je glede na prejšnje tekme že bil viden napredek,« je tekmo videl trener Drave Aleš Čeh in dodal: »Tri tedne pred začetkom prvenstva gredo zadeve v pravo smer, še boljše pa bi bilo, če bi že imeli formiran celoten igralski kader. Treba bo nadgraditi predvsem obrambno linijo.« Zanimiv novinec v dresu Drave je 20-letni Vid Sedej, nekdanji mladinec Maribora, ki je igral tudi za Muro in mlado ekipo Hajduka, nazadnje pa je bil član Rogaške. JM Planinski kotiček Kanjavec (2569 m) 13. in 14. avgust ODHOD: sobota ob 3. uri s parkirišča pod gradom VRNITEV: nedelja v večernih urah OPREMA: čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, rokavice, prva pomoč STROŠEK IZLETA: 55,00 € (prevoz, gorivo, spanje, parkirnina) OPIS TURE: Kanjavec je 2569 m visoka gora v osrčju Triglavskega narodnega parka, ki se nahaja med Doličem in Hribaricami. Z vrha Kanjavca se nam odpre lep razgled na Triglav ter ostale gore nad dolinama Trente in Bohinja. Kanjavec je masiv z več vrhovi, grebeni, stenami, značilnimi policami, grapami in blagimi pobočji, zato njegove razsežnosti ni moč dojeti s pogledom z ene same strani. Z vzhodne strani je gora po označenih planinskih poteh lahko dostopna. Ob poti je vidna 200 m visoka, gladka stena Zob Kanjavca. Z zahodnega vrha Kanjavca so na voljo tereni za turno smučanje in dolge spuste v eno od izbranih dolin. Jugozahodno pobočje Kanjavca in Poprovca (2495 m) nad Prehodavci nudi lažje plezalne smeri in zahtevne spuste. Ob vznožju je prvo Triglavsko jezero. Posebno mesto si zasluži severozahodno ostenje v zatrepu Zadnjice. Najbolj pa ga odlikuje 1500 m visoka severna stena Kanjavca, ki je najvišja v vseh Julijskih Alpah. Pot bomo začeli v dolini Zadnjice ter se po mulatjeri počasi vzpenjali do Koče na Doliču, kjer bo čas za počitek. Po odmoru pa se bomo počasi podali na vrh Kanjavca ter se po isti poti vrnili v kočo, kjer bomo tudi prespali. Drugi dan bomo pot nadaljevali v smeri Triglava (ogled Morbegne) ter se preko Plemenic spustili do Luknje ter nato nazaj v dolino Zadnjice. ZAHTEVNOST TURE: zelo zahtevna (pribl. sedem ur hoje na dan) PRIJAVE: e-prijave do zapolnitve mest VODENJE IZLETA: Matjaž Petek INFORMACIJE: 040 458 320 (Matjaž) Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 16 stran 16 torek z 26. julija 2022 Jadralno letenje z Državno prvenstvo v Moškanjcih »Vroče« državno prvenstvo Med 16. in 24. julijem je Aeroklub Ptuj z odliko organiziral 31. državno prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju in mednarodno odprto prvenstvo za pokal sponzorja. V dobrem tednu smo na nebu nad letališčem v Moškanjcih (z letališča se je opravljalo vzletanje za kasnejše letalske naloge, op. a.) videli 34 jadralnih letal. Piloti so se merili za naslove v odprtem ter klubskem razredu. Osnovne posebnosti obeh razredov je pojasnil vodja tekmovanja Tomaž Bezjak: »V klubskem razredu so predvsem starejša jadralna letala, ki niso več primerna za top tekmovanja in so potem z določenimi faktorji reducirana, da se lahko med sabo primerjajo in tekmujejo. Klubski razred je na splošno zelo zaželen, saj faktor med seboj dodobra izenači letala – gre za najbolj razširjen razred jadralnih letal. Na drugi strani v odprtem razredu za jadralna letala ni nobenih omejitev. Mednarodna letalska zveza je določila mejo med razredoma do nekega faktorja in ta je pri 106; letala pod to mejo spadajo in tekmujejo v klubskem razredu, nad to mejo pa v odprtem razredu.« Za naslov državnega prvaka se je v odprtem razredu potegovalo 13 pilotov, ki so prišli iz šestih slovenskih klubov. Organizatorji so vsak dan pred vzletanjem opravili uradni sestanek, na katerem so predstavili dnevno nalogo in koordinate leta. V odprtem razredu so izvedli sedem letalskih nalog, po katerih smo dobili najboljše v Sloveniji. Državni prvak v jadralnem letenju v odprtem razredu je v vremensko zelo »vroči« tekmi postal Jože Verdev (Šaleški aeroklub), drugo mesto je zasedel Jernej Lokovšek (Aeroklub ALC Lesce), tretje pa Luka Žnidaršič (AK Postojna). V klubskem razredu je 21 pilotov jadralnih letal opravilo šest nalog, najboljši trije v seštevku točk so bili: na prvem mestu Boris Žorž (Aeroklub ALC Lesce), na drugem mestu Mark Travner (Aeroklub Celje) in na tretjem mestu Aleš Fink (Koroški aeroklub Slovenj Gradec). V mladinski konkurenci je bil vrstni red naslednji: 1. Mark Travner (Aeroklub Celje), 2. Bernard Dobre (Aeroklub Postojna), 3. Andraž Grat (Aeroklub Celje). Aeroklub Ptuj s šestimi jadralnimi letali V klubskem razredu je nastopilo šest pilotov Aerokluba Ptuj. Število domačih pilotov nakazuje povečano zanimanje za ta zanimiv, zahteven in zelo kompleksen šport, o katerem Foto: Črtomir Goznik Jadralni piloti Aerokluba Ptuj je domači pilot Gregor Urbančič povedal: »Vsak polet in vsaka tekma za jadralne letalce predstavlja nov izziv. Pomemben faktor pri tekmovanju igra vreme, saj imamo glede na vreme tudi postavljeno nalogo, ki jo poskušamo čim bolje opraviti. Moje mnenje je, da je jadralno letenje na nek način inteligentna igra z naravo. Rešujemo namreč dnevne uganke in tekmovalne naloge, ki nam jih zada tekmovalna komisija. Postavljene naloge prejadramo z našimi letali brez motorja, kar je pravi izziv v tem zelo specifičnem športu.« Člani Aerokluba Ptuj so na »doma- čem« državnem prvenstvu dosegli solidne rezultate in so v klubskem razredu dosegli naslednje uvrstitve: 9. Gregor Urbančič, 13. Matic Kramberger, 14. Roman Meško, 18. Filip Teo Vidovič, 19. Žan Merc in 21. Gregor Petrovič. David Breznik Nogomet z 3. SNL - vzhod Zanimivo vse od začetka Foto: Črtomir Goznik Vzletanje jadralnih letal na letališču v Moškanjcih Pred dnevi je potekal žreb parov 3. SNL – vzhod, v kateri letos iz MNZ Ptuj znova tekmuje kar pet ekip: Podvinci, Cirkulane, Zavrč, Videm in Drava. Ptujska zasedba je v tej konkurenci po izpadu iz 2. lige novinka, zamenjala se je z ekipo Bistrice. Ob že omenjenih prvakih iz Slovenske Bistrice bodo poskušale izboljšati ali vsaj ponoviti svoje dosežke ekipe iz Podvincev (lani 3. mesto), Cirkulan (5.), Zavrča (9.) in Vidma (11.). Lokalni derbiji bodo zagotovo vroči vsaj tako kot lani, s ptujskimi modrimi bodo te tekme postale še bolj napete. Ob Dravi so novinke v ligi ekipe Brežic (izpad iz 2. lige), Rače (prvaki MNZ Ptuj) in Avto Rajh Ljutomer (prvaki Pomurske nogometne lige), ki so zapolnile vrzeli, nastale po odhodu Bistrice (2. liga), Korotana, Šmarja in Zreč (izpadi v nižje lige). PARI 1. KROGA (sobota, 13. avgust): Drava Ptuj – Posavje Krško Podvinci – Brežice 1919 Terme Čatež Zavrč – Premium Dobrovce ONE FINALE 8. SEZ Mestni trg Ptuj, 18. avgusta 2022, ob 18.00 Avto Rajh Ljutomer – Cirkulane Rače – Bosch Bračič Videm Koroška Dravograd – Šampion Dravinja – Šmartno 1928 RAZPORED NEKATERIH LOKALNIH DERBIJEV V NASLEDNJIH KROGIH: 2. KROG: Bosch Bračič Videm – Podvinci 3. KROG: Zavrč – Bosch Bračič Videm 4. KROG: Bosch Bračič Videm – Avto Rajh Ljutomer 5. KROG: Cirkulane – Bosch Bračič Videm 6. KROG: Drava Ptuj – Podvinci 7. KROG: Zavrč – Drava Ptuj 8. KROG: Drava Ptuj – Avto Rajh Ljutomer 9. KROG: Cirkulane – Drava Ptuj 10. KROG: Podvinci – Zavrč 11. KROG: Avto Rajh Ljutomer – Podvinci 12. KROG: Drava Ptuj – Bosch Bračič Videm, Podvinci – Cirkulane, Zavrč – Avto Rajh Ljutomer 13. KROG: Cirkulane – Zavrč JM Foto: Črtomir Goznik Tretjeligaški lokalni derbiji (na fotografiji utrinek iz tekme Videm - Cirkulane) so bili v pretekli sezoni glavna zanimivost za ljubitelje nogometa v Spodnjem Podravju. Nogomet z MNZ Ptuj, žreb parov za sezono 2022/23 Superliga RAZPORED 1. KROGA (27. AVGUST): Središče – Stojnci Gerečja vas – Apače Boč Poljčane – Markovci Gorišnica – Hajdina Bukovci – Grajena Anpro %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN Vstop je prost. www.otrocipojejo.si 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 1. KROGA (27. AVGUST): Hajdoše – Rogoznica Ormož – Makole Bar Miha Pragersko – Tržec Podlehnik – Skorba 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 1. KROGA (27. AVGUST): Mladinec Lovrenc – Polskava avtop. Grobelnik Oplotnica Senčila Senica – Dornava Digitalpartner.si Leskovec – Slovenja vas SMS sanacija Zgornja Polskava – prosta Pokal Pivovarna Union PARI 1. PREDKROGA (24. AVGUST): Pragersko – Polskava avtop. Grobelnik Markovci – Makole Bar Miha Leskovec – Senčila Senica Oplotnica Mladinec Lovrenc – Podlehnik Gerečja vas – Ormož Rogoznica – Dornava Digitalpartner.si Zgornja Polskava – Stojnci Hajdina – Gorišnica Skorba – Grajena Anpro Slovenja vas SMS sanacija – Apače Središče – Tržec Bukovci – Hajdoše Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki torek z 26. julija 2022 17 Krčevina pri Vurbergu z Kmetija Fuks, priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine »Lepo je na našem bregu, mirno in veliko svežega zraka« MO Ptuj je ena izmed redkih slovenskih občin, če že ne edina, ki nagrajuje kmetije za njihove dosežke v pridelavi kmetijskih proizvodov in skrbi za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. Letošnja prejemnica priznanja za ohranjanje arhitekturne dediščine je kmetija Fuks iz Krčevine pri Vurbergu. Na domačiji živijo Zlatko, Karla, Monika in Kristijan Fuks. Sin Alen, vojak, pa je že na svojem. Živijo v povsem prenovljeni hiši z letnico 1824. Na dvorišču jim družbo delajo šarplaninec Bron, ki je veliko tudi z ovčkami, in Edi, ki se zelo rad crklja, muce in račke, ki imajo tudi svoj manjši bazen. V svoji prvi podobi je bila njihova hiša lesena, prvi znani lastniki po posestnem listu pa so bili Golobovi iz leta 1864. Hiša je ohranila prvotne okvire, Zlatko in Karla Fuks pa sta jo po prevzemu v celoti obnovila, in to prostor za prostorom, sobo za sobo. S celotno obnovo so zaključili lani. Prenovila sta tudi nekdanje hleve, kjer so med drugim uredili letno kuhinjo, zdaj jih čaka še ureditev spodnjega dela fasade tega objekta. Na nekdanjo podobo hiše spominja tudi stara fotografija iz štiridesetih let prejšnjega stoletja. Fuksovi so zelo ponosni na priznanje MO Ptuj za ohranjanje kulturne dediščine. To jim veliko pomeni. Življenje na njihovem hribu je lepo, mirno, veliko je svežega zraka, so povedali Fuksovi, ki skupaj poprimejo za delo, ko je treba. Oče Zlatko je zaposlen v Cestnem podjetju Ptuj, mama Karla na OŠ Ljudski vrt Ptuj, Kristijan je dipl. inž. radiološke tehnologije, zapo- slen v UKC Maribor. Moniki manjka še diploma, študira varnost in policijsko delo. Poleg tega je tudi gasilka v PGD Grajena, skupaj z nekaterimi domačimi gasilci je sodelovala tudi pri gašenju požara na Krasu. Karlini starši so imeli v hlevu govejo živino. Z možem Zlatkom, ki se je na kmetijo priženil iz Jiršovcev, sta se pred 21 leti odločila za ovčerejo. Na njihovem hribu imajo ovce pravi raj na zemlji. Cela kmetija je ograjena, razdeljena na pet delov, tako da se ovce selijo z enega dela pašnika na drugega. Foto: Črtomir Goznik Kmetija Fuks iz Krčevine pri Vurbergu, prejemnica priznanja za ohranjanje arhitekturne dediščine. Po zgodovinskih virih je lesena hiša obstajala že leta 1824. Prvi znani lastniki so iz leta 1864. To je bila družina Golob. Foto: Črtomir Goznik Pri Fuksovih se že 21 let ukvarjajo tudi z ovčerejo. Gojijo mesno pasmo. Jagenjčke sproti prodajo, samice prodajo za nadaljnjo rejo, samce pa za razplod v vzrejni center Logatec. Okrog stanovanjske hiše je približno pet hektarjev pašnikov. Na vsakem pašniku je tudi senca, da se lahko ovčke umaknejo pred vročino, na vsakem imajo tudi čisto pitno vodo. Pozimi jih hranijo s krmo, ki jo pridelajo sami. Tudi to zahteva angažiranje cele družine. Kot priboljšek jim dodajajo koruzo in ječmen. Po jagenjčkih je veliko povpraševanje, vse sproti prodajo. Samice prodajo za nadalj- njo rejo, samčke pa za razplod v vzrejni center Logatec. Strižejo jih enkrat letno, pri čemer pomagata tudi Monika in Kristijan. Vso evidenco o čredi imajo vzorno urejeno in jo sproti dopolnjujejo glede na njeno povečanje. Vsaka žival ima svoj karton. Njihove ovčke so bile že nagrajene na radgonskem sejmu. Fuksovi pravijo, da se bodo z ovčerejo ukvarjali tako dolgo, dokler se bodo lahko. Vsi stopijo skupaj, ko je delo. Veliko je stvari, na katere je treba skrbno paziti, da čreda ostane zdrava. Če vse delaš sproti in natančno, se to obrestuje, je v imenu družine povedal Zlatko Fuks. Ker so vsi družinski člani vpeti v delo na kmetiji, si Karla in Zlatko Fuks lahko brez skrbi privoščita tudi dopust. Letos sta si za kraj dopusta izbrala Izolo. MG Ptuj z 14. festival Arsana Glasba in umetnost napolnila ptujska prizorišča Na Ptuju te dni poka od kulture in umetnosti, ki so jo v to okolje prinesli številni vrhunski glasbeniki in pevci iz Slovenije in tujine. Glasbena prestolnica Slovenije v teh dneh ob glasbenih gosti tudi številne obiskovalce od drugod. Še pred tem so ptujska razstavišča, ptujske ulice in trge ter galerijo FO.VI v Strnišču s svojimi umetninami napolnili udeleženci 20. festivala sodobne umetnosti Art Stays. Po zaslugi festivalov je Ptuj v tem času zaživel v drugačnem utripu. V večernih uricah je lepo videti polna prizorišča, ulice in trge ter terase gostinskih lokalov. Ptuj je po besedah vrhunske glasbenice Tinkare Kovač, ki je prav tako nastopila z Big Bandom RTV Slovenija, eno najlepših slovenskih mest, kjer si kultura in umetnost Foto: Črtomir Goznik Prvi festivalski dan so otvorili bendi Poletne šole na Slovenskem trgu, kjer je tudi letos Oder mladih. Foto: Črtomir Goznik Z Big Bandom RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana je nastopila tudi 15-letna Ptujčanka Emma Sartor. Občinstvo ji je navdušeno zaploskalo. Zapela je pesem Mlade oči in najuspešnejšo pesem italijanskega San Rema vseh časov. Foto: Črtomir Goznik Koncert Vlada Kreslina z Malimi bogovi in Beltinško bando je bil posvečen velikemu podporniku festivala Arsana Ferdinandu Veingerlu, častnemu ambasadorju festivala. Posthumno so to priznanje na festivalu izročili njegovemu sinu Mihu. dobesedno podajata roke za vsakim vogalom, in sta neusahljiv vir energije. Skupaj z njo so nastopili še drugi vrhunski pevci: Maja Keuc in Eva Hren, en in edini Lado Leskovar ter neponovljivi Klemen Slakonja. Ptujčani smo izjemno ponosni na nastop mlade pevke Emme Sartor, edine finalistke iz Slovenije, ki je letos zapela na odru prestižnega mednarodnega festivala San Remo Junior 2022. Emma je tudi uspešna udeleženka projekta družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Skupaj z njim je rasla, v šesti sezoni bila tudi med najboljšimi pevkami v starejši kategoriji, kjer je zasedla tretje mesto. Glasbeni festival Arsana se je v štirinajstih letih razvil v prepozna- ven slovenski in mednarodni glasbeni festival. »Naši začetki so bili skromni, brez velikih pričakovanj. Imeli smo vizijo in voljo. Imeli pa smo tudi veliko srečo, da je naš festival čisto na začetku prepoznalo nekaj posameznikov. Med njimi je bil tudi Ferdinand Veingerl, direktor Cestnega podjetja Ptuj. Njegova strast do konstantnega razvoja in velika ljubezen do Ptuja sta se kmalu preslikali na naš festival. Ferdo, kot smo mu rekli prijatelji, je na našo veliko žalost izgubil boj s težko boleznijo in se letos pozimi za večno poslovil od nas,« je povedal direktor in umetniški vodja festivala Arsana Mladen Delin ob izročitvi posthumnega priznanja častni ambasador festivala Arsana Ferdinand Veingerl, ki ga je prevzel njegov sin Miha. Z njim so se mu zahvalili za vse, kar je prispeval pri rasti festivala. Z velikim veseljem so mu v Arsani uresničili tudi eno od njegovih glavnih želja, koncert s prijatelji v njegov spomin, z Vladom Kreslinom na odru. Do konca festivala v soboto, ko bodo na mestni tržnici nastopili Siddharta in Joker out, se bodo zvrstili še številni drugi nastopi ter dogodki spremljajočega festivalskega programa. Že danes bodo na dvorišču minoritskega samostana nastopili Prifarski muzikanti z gosti: Urško Drašček in Anjo Bukovec. V petek pa v goste prihajajo znova New York Voices, stari znanci festivala, ki se vedno radi vračajo na Ptuj. MG Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 26. julija 2022 Skrinja domačih viž — Strastni muzikanti S svežo in drugačno narodnozabavno glasbo Člani narodnozabavnega ansambla Strastni muzikanti prihajajo večinoma iz okolice Ljubljane in Vrhnike, le harmonikar Klemen prihaja iz Kamnika. Vadijo v Dragomeru ali Kamniku, za vaje, kjer pa niso vsi prisotni (samo pevci, trio zasedba ...), pa doma pri katerem od članov. Narodnozabavna glasba je zvrst glasbe, ki jo vsi člani ansambla izvajajo z največjim veseljem. Maja letos so predstavili svojo prvo avtorsko skladbo, polko z naslovom Sanjava skupaj, in videospot, zdaj pa že pridno vadijo naslednjo, ki jo je prav tako napisal Damjan Čamernik, oče basista in baritonista Žige Čamernika. Za aranžma je poskrbel Igor Podpečan. Člani narodnozabavnega ansambla Strastni muzikanti niso začetniki na narodnozabavni sceni. Pod imenom Notranjski kvintet so že pred nekaj leti pričeli igrati Avsenikove viže. Kasneje sta se jim pridružila še pevka Ana in harmonikar Klemen. Takrat so se odločili, da je čas, da se stvari lotijo resneje; nadeli so si novo ime Strastni muzikanti. Kot Strastni muzikanti hrepenijo po malce drugačni, sveži narodnozabavni glasbi, a se kljub temu s srcem in Foto: zasebni arhiv Strastni muzikanti dušo najbolje znajdejo v izjemni Avsenikovi zapuščini, pravijo. Zavzeto vadijo in širijo svoj repertoar, zaenkrat samo znotraj narodnozabavne glasbe. Morda pa bodo v prihodnosti poskusili še kaj drugega. Želijo si čim več nastopov in čim več avtorskih skladb. Tako kot druge skupine so tudi Strastni muzikanti druščina zanimivih karakterjev. Pevka Ana Košir prihaja iz Ljubljane in poje že od prvega razreda osnovne šole. Petje se je najprej učila pri Maraayi, zdaj pa pri Tini Debevec. Igra klavir in diatonično harmoniko. Končala je ekonomsko šolo. Harmonikar Klemen Kotnik prihaja iz Kamnika. Že od rane mladosti igra diatonično harmoniko, v zadnjih letih se posveča tudi klavirski harmoniki. Obiskuje Biotehniško fakulteto v Ljubljani. V prostem času zelo rad kolesari. Z očetom izdelujeta diatonične harmonike Koci. Njegov največji vzornik je Slavko Avsenik. Trobentač Klemen Lorber je doma v Dragomeru. V njegovi družini so vsi glasbeniki, glasbeno šolo je začel obiskovati že s šestimi leti. Lani je maturiral na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Zdaj študira filmsko in televizijsko snemanje na AGRFT-ju. Klarinetist Vid Dolinar prihaja iz bližnje okolice. V glasbeno šolo je začel hoditi s sedmimi leti. Po lesarski šoli se je vpisal na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. V prostem času rad hodi v hribe, kolesari, dela v domačem podjetju, predvsem pa se rad ukvarja z glasbo. Basist in baritonist Žiga Čamernik je doma v Dragomeru. Inštrumenta se je priučil pri znanem baritonistu Igorju Šinku, kateremu je zelo hvaležen za vse nasvete. V prostem času se najraje ukvarja z glasbo. Zaključuje poklicno strokovno šolo. Kitarist Urban Jereb je doma v Sinji Gorici. Že kot majhen deček si je želel igrati na diatonično harmoniko; prvih skladb se je naučil igrati pri Matjažu Končanu. V najstniških letih se je pri skavtih srečal s kitaro, ki je še vedno njegova zvesta sopotnica. Po poklicu je lesarski tehnik. V prostem času je gasilec, skavt in oratorijski voditelj. Predvsem pa je velik ljubitelj dobre glasbe. »Socialna omrežja danes ponujajo veliko promocije, če le pokažeš neko kvaliteto in poznaš nekaj skrivnosti upravljanja z omrežji. Festivali pa imajo seveda tudi svoje prednosti. Tvoj nastop na festivalu poslušajo navdušenci in poznavalci narodnozabavne glasbe, ki ti lahko ponudijo nastope in ti tudi sicer lahko pomagajo na glasbeni poti. Prav tako spoznaš druge podobne skupine,« so še povedali člani ansambla Strastni muzikanti, ki se bodo prav kmalu predstavili z novo avtorsko skladbo. Pa tudi čas za festivale bo še prišel, so prepričani. MG Markovci z Pri Mohorkovih uspešno vzgajališče poštnih golobov Zvonkovi golobi že napolnili sobo s priznanji Ko prispeš na dvorišče družinske modre hiše v Stojncih 138, te najprej prav lepo po pasje pozdravi prijetna psička z imenom Kala, nato pa še Zvonko Mohorko, ki se ljubiteljsko ukvarja z vzrejo golobov. »S to ljubiteljsko dejavnostjo sem začel pred približno 40 leti, ko mi je oče, ki je bil zaposlen v TGA Kidričevo, iz tovarne prinesel par navadnih golobov. Sčasoma se je golobja družina povečala, hkrati pa se je povečevala tudi strast ter naklonjenost do tega golobjega hobija. Kasneje sem se odločil za vzrejo poštnih golobov, jih selekcioniral in izbiral najboljše, s katerimi zelo uspešno tekmujem. Sedaj jih imam že 150. Občasno kakega goloba komu podarim, pa tudi golobarji si jih med seboj izmenjujemo zaradi sveže krvi. Preko 30 let sem član Društva gojiteljev malih živali Ptuj, kjer svoje pernate prijatelje ob različnih priložnostih doma in v tujini razstavljam širši javnosti ter pobiram nagrade in priznanja, ki si jih prislužijo s svojim videzom,« je povedal Zvonko. Beli golobi za poroke vedno prijadrajo v domače gnezdo Foto: IH O golobih vseh vrst Golobi so družina ptičev, ki jo uvrščamo v rod Columbiformes. V to družino spada okrog 300 vrst pernatih prijateljev. Njihove predstavnike najdemo po vsem svetu, največjo pestrost vrst dosegajo v jugovzhodni Aziji. Golobica Cher ami (draga prijateljica) je postala heroj l. svetovne vojne, ko je v Franciji s svojim prenesenim sporočilom rešila skoraj 200 ameriških vojakov. Pa tudi v vesoljnem potopu ima golobica vidno vlogo: ko se izpuščena z Noetove barke vrne z oljčno vejico v kljunu, je to znak, da so se vode umaknile ter se lahko izkrcajo. V današnjem času je golob z oljčno vejico v kljunu simbol miru, ki ga v več delih sveta zelo pogrešajo. Golob je tudi dokaj pogost priimek v slovenskem prostoru: nosi ga tudi sedanji premier. Od leta 2005 je tudi član Kluba gojiteljev golobov pismonoš pri društvu Kompas Ptuj. S svojimi golobi zelo uspešno tekmuje tako v Sloveniji kot tujini. »Na leto je od 12 do 15 tekem, ki so po kilometrih v razponu od 150 pa vse do 580 kilometrov. S svojimi golobi se jih udeležim približno polovico, ne prav vseh. To je odvisno od tega, koliko mi dopuščajo finančne možnosti,« pravi Zvonko in dodaja: »Gojim tudi bele pismonoše, ki jih imam predvsem za poroke, kjer jih mladoporočenca po sklenitvi zakonske zveze izpustita. Ti potem vedno lepo prijadrajo nazaj v svoj dom – golobnjak. Za barvno raznolikost in popestritev pa imam tudi kar nekaj papig.« Foto: IH Zvonko Mohorko z ljubljenko Kalo v sobici, ki je že prepolna pokalov in priznanj z najrazličnejših tekmovanj in razstav golobov pismonoš. Zvonko ob vsem povedanem ne more mimo zahvale svoji ženi Olgi, ki ga pri teh aktivnostih oz. hobiju podpira in mu nesebično stoji ob strani. »Treba je vedeti, da tako veliko število golobov zahteva kar precej dela in denarja,« iskreno pove. Z ženo Olgo pa ne skrbita zgledno le za številno golobjo družbo, ampak sta skrbno uredila še posebno sobico, kjer so na ogled postavljeni številni osvojeni pokali, priznanja, diplome z različ- nih golobjih tekmovanj in razstav doma ter v tujini. Med njimi je tudi nekaj ribiških pokalov, saj je Zvonko tudi uspešen ribič v lovu rib s plovcem. Če bo šlo tako naprej, bo ta sobica kmalu premajhna ... Ignac Habjanič Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Vročinski valovi: tudi ko minejo, prinesejo veliko težav Letošnje leto ni najbolj prijazno ne za nas ne za vrtnine. Najprej je bilo dolgo prehladno, zdaj pa smo sredi novega vročinskega vala. A sam val niti ni tako problematičen za vrtnine. Najhuje je po njem, ko spet pridejo padavine in hkrati »ohladitev«. Bojim se, da bo tudi letos tako. Vsem plesnim, rjam in pepelovkam, s katerimi se že ubadamo na vrtu, se bodo zdaj pridružile še pršice. Njihov napad je v bistvu značilen za čas, ko se vročina spet vsaj malo umiri oziroma ko se vlažno vreme osuši in postane toplo. Takih trenutkov pa letos ne manjka. Že prejšnji teden sem opazila veliko jajčec pršic na listih kumar in fižola, se pa zelo bojim, da se bo posledica tega poznala že kmalu. Lahko pričakujete težave na visokem fižolu, predvsem pa v rastlinjaku, in to na paprikah, kumarah, bučkah in jajčevcih. Vedno opazujte nasade omenjenih vrtnin. Najlažje je pri bučnicah, torej kumarah, bučah, lubenicah in melonah. Tam hitro opazite, da posamezne rastline postajajo svetlejše. Ko pogledate od blizu, vidite, da so hribčki in izbokline med listnimi žilami svetlejši, a je prehod do zelene barve listnih žil počasen, zabrisan. Naj vas ne zmoti pomanjkanje magnezija ali železa. V obeh primerih je prehod hiter in oster. Pomanjkanje magnezija najdemo V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Odgovor na tožbo Prejela sem tožbo, s katero znanec od mene zahteva vrnitev kosilnice in navaja, da mi je kosilnico le posodil ter jo sedaj zahteva nazaj. Kosilnico res imam, vendar sem jo od njega kupila, kupnino sem mu v celoti plačala. Nisva pa sklenila pisne prodajne pogodbe, ampak sva se vse ustno dogovorila. Kaj naj storim? Kaj je pršica? Kako vemo, da nam pršica dela težave? stran 19 Nasveti torek z 26. julija 2022 Z domačim imenom jo mnogi imenujejo rdeči pajek. Gre za droben, očem najpogosteje neviden organizem, ki se v takih vremenskih razmerah, kot jih imamo zdaj, zelo hitro razmnožuje. Ima okroglo, na vrtninah svetlo rjavo (drap) telo z dvema črnima pikama in osmimi nožicami. Vidimo ga samo pod lupo. Seveda je pršic veliko vrst, tudi na rastlinah, rdeči pajek je samo ena od njih, ki živi in dela škodo na sadnem drevju. Če prepoznate njen napad pravočasno, jo še lahko ustavite, v nasprotnem primeru pa je tudi s kemičnimi pripravki ne moremo več uničiti. COLOR CMYK Iz vašega vprašanja je razvidno, da med vami in znancem prihaja do razhajanja o tem, na kakšni podlagi imate v posesti kosilnico. Vi zatrjujete, da ste jo kupili, znanec se s tem ne strinja. Foto: Miša P. Na tej fotografiji vidimo tri stvari: pod številko 1 tripsa ali resarja, ki je bolj nevaren v papriki, pod 2 pršico, pod 3 pa naravnega sovražnika obeh, cvetno stenico. na spodnjih listih rastlin, pomanjkanje železa pa vedno na zgornjih listih. Prav tako je razbarvanje, svetlejša barva med listnimi žilami, ostrejše, močnejše. V rastlinjakih se pršica vedno pojavi nekje ob vratih, ob odprtinah za zračenje. Ko opazite omenjene znake, poglejte pod list. Tam najdete ob listnih žilah nekaj podobnega pajčevini. Ne pričakujte prave pajčevine. Če jo opazite, ste že prepozni. Sprva so znaki podobni nabiranju prahu v kotih – malo bolj je kosmato. Pri fižolu se stvari dogajajo zelo hitro. Tudi pri papriki se težave običajno hitro širijo. Kmalu po prvih znakih napada listje porumeni in porjavi. Če pogledate rumene liste, boste opazili, da je rumena barva sestavljena iz drobnih pikic, ni enakomerna. Če boste z lupo pogledali na spodnjo stran listov, boste male nadležne žuželke zagotovo videli. Če jih vidite s prostim očesom, ste že malo pozni. V teh fazah še lahko dobite boj s pršico. Časa za ukrepa- nje je mogoče dan ali dva. Če opazite težave na bučnicah, predvsem na kumarah in grmičastih bučkah (cukinih), je najbolje, da kar takoj posadite nove. Še je čas. Pravzaprav svetujem vsem, da ti dve vrtnini posadite še enkrat. Mlade rastline bodo bolje prenašale tegobe jeseni. Rodile bodo še dolgo v jesen. Nizek stročji fižol še lahko sadimo, visokega pa skušajte rešiti Pršica pogosto naredi veliko škode na visokem fižolu. Listi postajajo rumeni, nato pikčasto rjavi in se sušijo. Zato bodite v vremenu, kot ga imamo letos, pozorni. Nizek stročji fižol še lahko posadite, in to vse do sredine avgusta, včasih celo v začetku septembra še ni prepozno. Ostale vrtnine pa seveda poskušajte rešiti. Prav zato morate redno spremljati dogajanje. Foto: D. Špehar Način tretiranja Napadene rastline po želji poškropite s pripravki iz njivske preslice ali pelina. Lahko se odločite tudi za pripravek iz vratiča. Pomembno je, da tretiranje izvedete pozno zvečer, tik pred temo. Poskušajte čim več pripravka spraviti na spodnje strani listov. Tretiranje ponovite trikrat zapored v tridnevnem razmiku, potem pa rastline krepite s pripravki iz morskih alg, aminokislin ali z rastlinskimi izvlečki. Med domačimi pripravki je to čaj, pripravek iz cvetov ognjiča ali regrata. Uporabite lahko posušene ali sveže natrgane cvetove (ognjič). Pomagajo naravni piretrini iz trgovine, v začetku napada je uspešen tudi pripravek z aktivno snovjo azadirahtin (Neemazal, Neemtonic). Jajčevec, paprika in paradižnik ne bodo več zrasli na novo, zato jih je treba škropiti Foto: Pravni nasvet Prav zaradi teh plodovk sem se odločila, da danes napišem nekaj več o pršici. Ko jih najdem na paradižniku, in to na dveh kmetijah, vem, da je nevarnost velika. Na papriki bodo listi samo malo obledeli, kasneje se bodo na njih pojavile manjše, nedefinirane in brezoblične rjave pege. Listi so svetlejši pri peclju. Ko pogledate od blizu, boste videli že na začetku opisane svetle dele listov med listnimi žilami. Pri paradižniku pršico najpogosteje opazite celo na plodovih. Ob pecljih vidite opisano drobno pajčevino. Plodovi so pikasti predvsem pri peclju, kjer vidite veliko drobnih pikic. Takoj je potrebno ukrepanje, saj so rastline, ki se borijo s pršicami, tudi bolj občutljive na krompirjevo plesen, ki letos dela veliko škode. Pršica je na plodovkah bolj pogosta v rastlinjakih. Na prostem jo namreč moti dež. Zaradi tega nisem pristaš jajčevcev v rastlinjaku. Prav oni in kumare so namreč zanjo najbolj privlačni. Pršica prav tako pogosto napade andsko jagodo, a poudarjam: samo v rastlinjaku. Na prostem je na njej še nisem videla. Pripravke, ki sem jih opisala, morate v rastlinjaku uporabiti večkrat: najprej trikrat zapored, potem pa vsaj enkrat na teden. V trgovini najdemo še dve naravni rešitvi, in sicer novo močilo, ki je v bistvu olje citrusov. Deluje njegova oljna komponenta, zato je treba vse omenjene pripravke nanesti na spodnje strani listov. Samo na spletu oziroma po telefonu pa lahko kupite čisto nov pripravek, polimer silicija. Vedno velja: trikratno ponavljanje, paziti je treba tudi na temperaturo, ki mora biti pod 25 oC, pripravke nanašamo, ko sonce že zaide. V rastlinjaku pa v nadaljevanju priporočam tedensko uporabo katerega izmed omenjenih pripravkov ali pa vsaj pripravkov, ki rastline krepijo in jim pomagajo premagati škodljivca. Miša Pušenjak Poleg tožbe ste prejeli tudi poziv za vložitev odgovora na tožbo. Poziv dobro preberite. V njem je določen rok, v katerem lahko odgovorite na tožbo, to je načeloma 30 dni. Če vrednost spora ne presega 2.000 EUR, gre za spor majhne vrednosti, v tem primeru je rok za odgovor na tožbo le 8 dni. Če na tožbo ne boste odgovorili, bo sodišče izdalo zamudno sodbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku. Odgovor je treba vložiti osebno ali poslati s priporočeno pošto na sodišče, ki je navedeno v pozivu. V pozivu je navedeno tudi, v koliko izvodih je treba vložiti odgovor. Če je tožnik le en in ste le vi tožena stranka, potem je treba odgovor vložiti v dveh izvodih. V odgovoru na tožbo je treba navesti, ali nasprotujete tožbenemu zahtevku v celoti ali le deloma in v katerem delu, ter obrazložiti, zakaj nasprotujete tožbenemu zahtevku. Le navedba, da niste dolžni vrniti kosilnice, ne zadostuje. V vašem primeru je treba navesti vsaj, kaj ste se dogovorili z znancem, kdaj ste se to dogovorili, kdaj vam je znanec izročil kosilnico, kaj ste se dogovorili glede višine kupnine, kdaj in na kakšen način ste mu kupnino plačali, zakaj mu kosilnice niste dolžni vrniti ... Za navedbe je treba priložiti oziroma predlagati dokaze. Dokaz so lahko listine, zaslišanja prič, slike … Navajate, da niste sklenili pisne prodajne pogodbe. Če imate morebiti kakšne druge listine (npr. elektronska sporočila) in so v teh listinah potrjene vaše navedbe, jih je smiselno v ustreznem številu izvodov priložiti odgovoru na tožbo. Prav tako se kot dokaz predlaga vaše zaslišanje. Če bi glede vašega razmerja z znancem glede kosilnice znale izpovedati kakšne priče, se predlaga tudi njihovo zaslišanje (navede se ime, priimek in naslov priče) in navede, o čem bi priče lahko izpovedale. V odgovoru na tožbo je treba navesti tudi opravilno številko postopka. Če gre za spor majhne vrednosti, je treba navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo, nato imate na razpolago le še eno vlogo, v kateri lahko odgovorite na navedbe nasprotne stranke. Če gre za »redni« postopek, ne boste omejeni na eno dodatno vlogo, ampak je treba navesti dejstva in predlagane dokaze najkasneje do prvega naroka. Odgovor na tožbo lahko vložite sami ali za to pooblastite pooblaščenca. V postopku na okrožnem sodišču je lahko pooblaščenec le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Predvidevamo, da vaš postopek poteka na okrajnem sodišču. Pred okrajnim sodiščem vas sicer lahko zastopa vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben, svetujemo pa, da za zastopanje pooblastite odvetnika. Večkrat sodišče poleg poziva za odgovor na tožbo pošlje tudi povabilo k postopku mediacije. Četudi boste dali soglasje za sodelovanje v mediacijskem postopku, ste dolžni kljub temu vložiti odgovor na tožbo. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 26. julija 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Proti glavnemu mestu Če se boste kdaj odpravljali v Kapadokijo, si za raziskovanje vzemite kar nekaj dni časa. Ti manjši kraji v regiji so polni zanimivosti in zgodb, predstavljam pa si, da mora biti sredi poletja tu res polno ljudi. Z Otom sva še vedno srečevala bolj kot ne domačine, le v Göremu sem slišal nekaj hrvaških in nemških besed. Neasfaltiranih cest je med temi hribi ogromno, zato sva pogosto komu kar sledila ali pa sva pogledala, od kod vzletajo baloni. Tako najdeš različne razgledne točke, skrita posestva, na enem hribu pa so celo snemali reklamo, verjetno za kakšno agencijo. Med tem raziskovanjem sva končno našla tudi pravi vinograd, ki sem ga tako dolgo zaman iskal. Po celem vzhodu so prodajali domače in lokalno vino, jaz pa ves ta čas nisem videl nikjer niti ene trte. Zanimivo je, da ene trte sploh ne vežejo na brajdo, ampak jo pustijo kot en grm, kar sem ugotovil šele v Kapadokiji. Mogoče sem z očmi iskal zgolj brajde in so mi takšni pridelovalni triki prikrili pravo stanje. Vse skupaj izgleda sicer bolj žalostno, ampak verjetno podnebje in zemlja naredita svoje. Med vsemi temi zanimivostmi pa sva si želela videti samo še eno stvar – grad Uchisar. Med tem križarjenjem med skalnim reliefom in iskanjem zanimivosti sva se vseskozi ozirala v eno smer, kjer se je nad obzorjem dvigala skorajda imaginarna podoba gradu Uchisar. Tu ne gre za utrdbo, kot smo jih vajeni, ampak za bivališča v skali, ki se razprostira visoko nad Foto: Dani Zorko Visoko nad pokrajino kraljuje grad Uchisar. Foto: Dani Zorko Balon nad čudovito pokrajino regijo in daje vtis, kot da tam živijo kakšni bogovi. V lepem vremenu ta podoba izgleda dokaj prijazno, ob kakšni nevihti pa bi lahko prav gotovo tu posneli kakšno grozljivko. Kakorkoli, ta grad sva si šla ogledat od blizu in res izgleda spektakularno. Zaradi svoje višine in nedostopnosti je v zgodovini predstavljal preprosto obrambno linijo pred vdori, prednost pa je imel tudi v tem, da ga zaradi same oblike klifa dolgo ni bilo mogoče prepoznati kot kraj za bivanje. Pod njim je v novejšem času seveda zraslo naselje, ki pa so ga čisto prilagodili živi skali, kar pomeni, da težko najdeš kaj ravnega terena. Verjetno sva kje še kaj izpustila, ampak morala sva se vrniti v Kayseri, ker sva za naslednji dan že načrtovala pot v Ankaro, glavno mesto Turčije. V Ankari namreč biva najin prijatelj Nader z družino, ki sem ga tudi že gostil v Sloveniji, zato sva nekako načrtovala, da se ustaviva tudi pri njem. V Kayseriju sem vrnil avto, poba pa mi je hotel dodatno zaračunati še kao neko čiščenje. Ker ni bilo šefa, me je poskušal ociganiti in se mu pač nisem pustil, ker tako zagotovo ni bilo zmenjeno. Ko pa je prišel z imenitno idejo, da mi ne bo vrnil kavcije, bi ga najraje malo trše prijel in že sem hotel klicati šefa, pa se je prav tisti trenutek sam pripeljal mimo. Ko sem mu povedal zgodbo, je malemu s prve pripeljal eno po buči, da je kar odmevalo, meni pa se opravičil. Hotel sem ga še nahecati, če me pelje do centra, pa se mi je nekako izmaknil. Kakorkoli, jaz sem bil z vzgojno gesto vseeno zadovoljen in jo malo pogrešam tudi pri nas. Foto: Dani Zorko Modela za snemanje reklam v Kapadokiji KOLOFON Republika meri 1.240.192 km² in ima 18,6 milijona prebivalcev. Glavno mesto je Bamako. Je celinska država v zahodni Afriki. Prebivalstvo sestavlja več kot dvajset etničnih skupin, prevladujejo plemena iz sudanske skupine. Državna denarna enota je zahodnoafriški frank, spletna domena pa .ml. ANKAJ - Likurgov sin, ki se je pridružil odpravi Argonavtov, ASONANCA - ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, KIRST, Hans Hellmut - nemški pisatelj Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 26. julija 2022 COLOR CMYK torek, 26. 7. 2022 Za kratek čas 21 Ormož z Poletna šola arhitekture 2022 Podravje z Iz studia Radia Ptuj Otroci v čevljih arhitekta Priprave na 53. Festival narodno-zabavne glasbe v polnem teku Navdušenci nad arhitekturo so sredi minulega tedna v okviru projekta Zdravo okolje za zdravo mladino, ki ga izvajamo na Ljudski univerzi Ormož, imeli priložnost, da stopijo v čevlje krajinskega arhitekta. Pred nami je še en praznik slovenske narodno-zabavne glasbe – 53. Festival narodno-zabavne glasbe. Festival slovenske narodno-zabavne glasbe na Ptuju ima eno pomembnejših vlog v slovenski narodni glasbi, saj je v zgodovini ansamblom omogočal ustvarjanje prepoznavnosti, ob tem pa skrbel, da se je na državni ravni narodno-zabavna glasba razvijala in da se je ohranjalo kakovostno glasbeno izražanje. Festival bo letos potekal v petek, 19. avgusta, na Mestnem trgu na Ptuju. Organizira ga družba Radio-Tednik Ptuj, v živo ga bo na svojem 1. programu prenašala tudi Televizija Slovenija. Deset ansamblov se bo na Ptuju predstavilo s po eno tekmovalno skladbo, poleg tega bo vsak ansambel izvajal še eno skladbo iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. Na festivalu bodo nastopili: Mladi asi (Odpuščanje ljubezni), Ansambel Andreja Bajuka (Verjamem v ljubezen), Lesarji (Ni za muzikanta vsaka), Razplet (Med vinogradi), Upanje (Hišica ob morju), Til Čeh in Petelini (Mam pa te mam), Dolenjskih 5 (Razočarana), Murni (Js ne morm bit doma), Galama (Pojdi z mano, dekle) in Firbci (Ni mi žal). Strokovni komisiji bosta izbrali: • najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti, • najboljši ansambel med ostalimi zasedbami, • najboljše besedilo, • najboljšo vokalno izvedbo, ki bo nagrajena s Korenovo plaketo. Občinstvo bo izbralo najlepšo skladbo. Poslušalci bodo lahko lestvico tekmovalnih skladb spremljali preko številnih radijskih postaj v Sloveniji ter za skladbe glasovali preko spleta. Spletni glasovi predstavljajo polovico točk za nagrado občinstva. Drugo polovico točk bodo ansambli dobili z glasovi občinstva na samem festivalu. Strokovno komisijo za glasbo in izvedbo bodo sestavljali Štefan Petek, Avgust Skaza in Brane Foto: VM Klavžar, besedila bodo ocenjevali Liljana Klemenčič, Jože Šmigoc in Franci Smrekar. V revijalnem delu bo nastopil ansambel Mladi Dolenjci, ki je bil v preteklosti prejemnik najvišjih priznanj ptujskega festivala. Med drugim je ob abrahamu festivala s skladbo Nisem pozabil postal tudi prestižni prejemnik nagrade za najboljšo skladba 4. desetletja FNZG. Vstopnice po ceni 12 evrov so že na voljo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ter preko sistema Eventim, za 17 evrov pa lahko kupite komplet vstopnic za Festival NZG in Orfejčkovo parado, ki bo na Mestnem trgu potekala 21. avgusta. (nš) Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 5 6 6 2 4 1 4 3 2 8 9 3 5 3 7 5 8 7 4 V sklopu tega so v šolskem letu 2020/21 izvedli deset dejavnosti, ki se jih je udeležilo okrog 200 mladih. Med njimi so bile delavnice: Sprehajanje po parku, Zasadimo mesto, predavanja o dobrem počutju in sedaj tudi Poletna šola arhitekture. Otroci, stari od sedem do dvanajst let, so skupaj s krajinsko arhitektko Vesno Kitthiyo dopoldneve preživeli ob druženju in ustvarjanju. Poletno šolo arhitekture so otvorili z ogledom Ormoža, kjer so opazovali domače okolje in se osredotočili na problematiko ter morebitne pomanjkljivosti. Po mestu smo pustili nekaj sporočil z idejami in izboljšavami, ki naslavljajo mestne odločevalce. Otroci so opazili, da se okrog cerkve sv. Jakoba giblje veliko muc, ki nimajo doma. Odločili so se, da izdelajo skice in makete hišic za te muce, prav tako tudi nekaj igrač in praskalnikov. Muce smo zadnji dan nahranili, otroci pa so predstavili makete svojih hišic. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, se zaključuje novembra. Do takrat imamo v načrtu še nekaj dejavnosti, med njimi tudi Tabor zelene arhitekture. Monika Viher Foto: arhiv ŠT Mladi Dolenjci, ki bodo nastopili v revijalnem delu 53. Festivala NZG. Sudoku z Sudoku 7 9 stran 21 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel <<< << < << <<< << < <<< << <<< < << --------------- Denar €€ € €€€ € € €€€ €€ € €€€ €€ €€€ € Zdravje ››› ›› › ›› ››› › ››› ›› › ›› › ››› Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 1 (Velja za teden od 26. julija do 1. avgusta 2022.) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 1. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Sonja Erlač, 2281 Markovci Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji? Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 torek z 26. julija 2022 Vabljen‡'i ,&n,1‡a/1,' ”'¦%, www. ww ww w..av .av avto tobu busnnip i reevo v zi z .eeu ,ĭ1(‡*(1&,-(Ž:Hz ,  : 1 -,  H .‡ 1, (' Œ‡',‡|: – SEVERNA MAKEDONIJA (30. 9. – 6. 10. 2022) xizili룫££ ¤«ëtm|ë{xwuqvw~ AKCI ZZZWHGQLNVLZZZUDGLRSWXMVL JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi NCGN NCGN NC GNC        NA NA   HY.QLN LN Nţţ@ @ HM MNA NA A 18 1 8:0 8:0 :00 0 iz iz Ptu tuja a UUQQ@Ĝ Ĝ@L LN RD RD         U UDĜ ĜDQQM MHHG G TQ TQ@ TQ@G @G G W  W WON NKO KODM ODM DMYHHNM N U 'NSSDKT DKKT 2UDS 2UDSH2S 2U 2SSDEE@M 2SDE M .GQ GQHC C  @U R @UMD @UMD MD MN NSQ S @M @MIIHH HM MYT YTM@ M@MI MIHHA A@ @YD DM M UURR@J J UDĜ ĜD DQQ ţHU HU@ @FK F @RA@ FK @RRA A@ @ HM MY@ Y@A @A@ A@U@ R RJT JTOH OM MN N 2 HKHKD 2L DHM D HM M OQD DCR CRS@ RS@ S@UUM S@UM MHHJ JHH1@ 1 CHN 3D 1@ DCM C HJ J@ @ /S /T TII NFKD NF FKD DCH CH URHH NFK F DC DCHHUNC UNCD UN CDMH Y UN NC CHĜ HĜH UJ HĜH U KITĜ TĜ ĜDM DMHHH UBD BDMN N NUEQLKSRćLWQLF]] GQLEEUH]VN G GLWH QH]]DPXG GDQ SUHMG 5H]HU YLUDMWHććLPS 7XULVVWLćQRDJHHQFFLMR$73 3WXMLLQ7 5DGLR7HGQLN3 GUXåER5 9æ,921('(/-$$9*867$ REXUL0HVWQLWUJ3WXM Re R eze erv r ac acijijje: Tu Turi r st ri stič ična ič na age g nccijja ATP, ATTP, P, Doom min inoo ce cent nter nt er Ptu tuj,j,j 0700 244 150 50,, pa p triccijja. a at a p@ p gm g ai ail.l.lco om. Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IInf In nfo form macij acc je in n rezzerrva vaci ciije e za ko kopa palni lln ni avto avtto av obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D omi mino no n o cen ente terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15500,, www.av ww w..av w avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: avto je je: avvto obu usn ni prreevvo ozz in ko k paanjje. Od Od dho hodi ho di:: vssak di a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 0 iz Or Ormo m ža mo ža in ob ob 6.0 00 iizz Ptuja tuja tu ja.. Do na Do ag gra rad de e ste te up prrav vič ičen eni no ovii nar a oč očni niki ki,, ki ki k pre red d te tem m vs vsaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče čeni če n na Št ni Štaj taj a errsk skii tedn te dnik ik in se se zav avež eže ette e,, da bost bost bo ste e na aro r čn č ik ost stal ali vssajj eno le al etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 stran 23 Oglasi in objave torek z 26. julija 2022  COLOR CMYK 1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  3HWHNDYJXVWDRE Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob .0 Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete. Brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. PRODAM kamarunske ovce z mladiči za nadaljnjo rejo ali za zakol. Tel. 031 463 711. PRODAM kravo, staro 5 let, brejo 9 mesecev; možna menjava za nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 941 878. PRODAM teličko simentalko, staro 3 tedne. Tel. 070 250 441. PRODAM dva bikca simentalca, stara 12 dni, tračni obračalnik SIP Favorit 220 s širokimi kolesi ter hribovsko kosilnico SIP Bucher M200. Tel. 031 833 974. OSTALO V AVGUSTU iščem občasno varstvo za 7 let starega otroka. Tel. 071 223 658, Ana. ZASEBNI STIKI Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ www.radio-tednik.si Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. www www.ptujski-festival.si w.ptujsk ki--ffestiival val al.s si si Umrli so Franc Lipovšek, Ob Dravi 5, Ptuj, roj. 1939 – umrl 13. julija 2022; Terezija Poharič, roj. Kolednik, Drbetinci 61, roj. 1947 – umrla 16. julija 2022; Marija Krajnc, roj. Cvetko, Hrastovec 134, roj. 1935 – umrla 17. julija 2022; Elizabeta Cajnko, roj. Marin, Zamušani 88, roj. 30. 10. 1936 – umrla 17. julija 2022; Vinko Orlač, Mariborska c. 5, Ptuj, roj. 1951 – umrl 17. julija 2022; Aleksander Sipoš, Njiverce, Cesta na Hajdino 15, roj. 1942 – umrl 19. julija 2022. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www www w.re .repor repor p ter.si si IZ NO ŠTEV VE ILKE FOTOGRAFIJE Nove luksuzne vile, ki jo v Izoli gradita razvpita Boris in Rozana Šuštar INTERVJUJA Marta Kos, predsedniška kandidatka, in Tanja Starič, voditeljica Odmevov JANEZ ZEMLJARIČ Razkrito: kam je izpuhtel nekdanji šef slovenske Udbe UROŠ URBANIJA Vzporedni posli novega direktorja TVS na Veliki Planini 60-LETNI moški, vezan, iz Prlekije, s SŠ izobrazbo, želi spoznati žensko za občasna skrita srečanja, vezano, samsko, lahko močnejše postave, leta niso pomembna. Tel. 031 449 727. Štajerski TEDNIK torek, 26. 7. 2022 COLOR CMYK torek z 26. julija 2022 Črna kronika 24 stran 24 Dravsko polje z Tragična sobota v gramoznici Green lake Utonil 27-letni tuji državljan V gramoznici Green lake v kidričevski občini je v soboto ugasnilo življenje 27-letnega tujca. Gramoznica na Dravskem polju, ob kateri sta občina in koncesionar uredila športnorekreacijski center, je zadnja leta priljubljena točka za preživljanje prostega časa. Urejen in za javno rabo namenjen je sicer samo priobalni del gramoznice, medtem ko kopanje ni dovoljeno, kar je označeno tudi s tablami. A jasno je, da je osvežitev v vodi tista, ki v kidričevski Green lake pritegne množice obiskovalcev. Najbolj vroč dan tega poletja se je v gramoznici Green lake končal žalostno. Ko se je dan prevešal v večer, ob pol osmih, so v gramoznici opazili negibnega moškega. Najprej so na pomoč prihiteli prvi posredovalci PGD Talum, ki so 27-letnika oživljali. Žal mladeniču ni bilo pomoči, njegovo življenje je ugasnilo. »Na kraju je bila potrjena smrt pokojnega in odrejena sanitarna obdukcija. Po doslej znanih informacijah smrt ni posledica kaznivega dejanja. O vseh ugotovitvah bomo obvestili pristojno državno tožilstvo,« so v nedeljo sporočili s Policijske uprave Maribor. Od leta 2018 86 utopitev Utopitve v gramoznicah niti niso tako redke, v murskosoboški je letos utonil 25-letni moški, prav tako tuji državljan, lani pa domačin, 50-letni ribič, ki se je odpravil plavat. Po pojasnilu pristojnih je utopitev v primerjavi z desetletji nazaj manj, nemalo se jih zgodi na neurejenih kopališčih, kot so reke, gramoznice, tolmuni … Po podatkih policije je bilo v minulih letih smrti zaradi utopitev 86, največ jih je bilo lani (25). Letos, vključno z utopitvijo v gramoznici Green lake, jih je devet. Policisti z opozorili o nevarnosti črnih kopališč Policisti na svoji spletni strani še posebej opozarjajo na nevarnost kopanja v neurejenih (črnih) kopališčih. »Gramoznice, jezera in reke, kjer se ljudje kopajo na lastno odgovornost, ob lepem vremenu pritegnejo številne kopalce, vendar pa nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev. Žal tudi reševalci ob takojšnjem ukrepanju na urejenih kopališčih Foto: ČG Ko se je dan prevešal v večer, so v vodi opazili negibnega moškega. ne morejo vedno rešiti življenja. Zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so ta divja kopališča lahko za kopalce zelo nevarna. Na žalost številni kopalci opozorilnih tabel Nezaposlenim dostop prepovedan ali Kopanje na svojo odgovornost, ki so postavljene ponekod, ne upoštevajo. Izredno nevarne so tudi zapuščene gramo- znice, napolnjene z vodo, ki predstavljajo nevarnost za utopitve in jih nihče ne nadzira. Ponekod seže voda tudi do 15 metrov globoko. Vsekakor je treba upoštevati, da se v teh vodah ne potapljamo in ne skačemo v vodo, ki je motna,« opozarjajo varuhi reda in dodajajo, da je med kopanjem treba biti izjemno pozoren tudi na otroke; ne samo glede obče varnosti (nevarnosti padca, zdrsa, gibanja v pregloboki vodi), temveč tudi pitja vode med kopanjem. »Otroci, zlasti mlajši, popijejo med kopanjem precej vode, zato jih je treba neprestano opozarjati, naj se požiranju vode med plavanjem izogibajo.« MZ Pisma bralcev Bodo Lacka iz rdeče hiše preselili v nekdanje mestne zapore? Vzdevek rdeča hiša je dobila nekdanja ekonomska srednja šola po rdeči fasadi. Ustanovljena je bila 7. julija 1960. Na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja 1963, so na pobudo kolektiva odkrili doprsni kip narodnega heroja Jožeta Lacka, delo kiparja Gabriela Kolbiča. Kipar ga je izdelal po fotografiji Jožeta Lacka po mučenju v ptujskih zaporih 10. avgusta 1942 – z obvezano glavo. Skupščina občine Ptuj pa je 26. februarja sprejela sklep o preimenovanju ESŠ Jožeta Lacka v Šolski center za gospodarstvo in upravo Jožeta Lacka. Po izgradnji šolskega centra leta 1979 s sredstvi samoprispevkov na Volkmerjevi cesti so se ekonomci tja tudi preselili, v izpraznjeno rdečo hišo pa se je z nekaj manjšimi adaptacijami preselila OŠ Dr. Ljudevita Pivka iz minoritskega samostana in v njej ostala vse do leta 2016, ko so se preselili v novo zgradbo v Ul. 25. maja. Zgradba nekdanje ekonomske šole na elitni lokaciji sredi Ptuja je od tedaj propadala, doprsni kip pa je to propadanje lahko le nemočen opazoval. Na to sem občasno opozarjal odgovorne. Morda se bodo sedaj zganili, ko je občini uspelo zgradbo prodati na dražbi. Verjetno ne skupaj z doprsnim kipom organizatorja upora na Ptujskem, ki je 8. avgusta pred 80 leti bil s soborci v Mostju neenak boj proti mnogo številčnejšemu in do zob oboroženemu sovražniku. Padli borci Slovenskogoriške čete so zato postali legenda: tako Franc Kramberger, Alojz Zavec ter Vinko in Kostja Reš, ki so obležali na bojišču, kot Drago Stojko, ki je za ranami podlegel naslednji dan, pa ujeta Janez Čeh in Janez Pukšič, ki sta končala kot talca na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru, pa Jože Lacko, ki so ga nacisti prijeli čez dva dni in je zaradi hudih mučenj podle- gel čez dober teden, pa tudi Mirko Reš in Franc Osojnik, ki sta se edina rešila, a tudi že v letu 1942 dobojevala svoj življenjski boj. Deset junakov – upornikov! 8. avgust je bil pred osamosvojitvijo občinski praznik. S spremembo datuma občinskega praznika smo v Združenju borcev za vrednote NOB Ptuj ta dan poimenovali v dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem. Prijetno presenečenje bi bilo, če bi do osrednje spominske proslave, ki je načrtovana za 6. avgust v Sončnem parku, ob nekdanjih mestnih zaporih na Muzejskem trgu 1, premestili doprsni kip Jožeta Lacka. Pa ne v depo, kamor so spravili doprsni kip Toneta Žnidariča iz OŠ Mladika in Dušana Kvedra iz nekdanje vojašnice, pač pa ob vhodna vrata v celico, kjer je 18. avgusta 1942 umrl za posledicami zverinskega mučenja in trpljenja naš heroj. Stanko Lepej Foto: Stanko Lepej Gestapo je Lacka fotografiral po zaslišanju 10. avgusta 1942. Doprsni kip, delo Gabriela Kolbiča (1963). Slovenija z Gasilska zveza zbira denar za uničeno opremo GASILEC 5 za donacijo pet evrov Gasilska zveza Slovenije (GZS) zbira denarna sredstva za gašenje in uničeno opremo v požaru na Krasu. Vsi, ki želijo pomagati, lahko pošljejo SMS-sporočilo z besedo GASILEC5 na telefonsko številko 1919 in tako darujejo pet evrov ali pa poljuben znesek nakažejo na transakcijski račun GZS, so sporočili. Sredstva bodo namenjena zgolj za potrebe gašenja in zagotovitev nesorazmerno visokih stroškov uničene opreme pri gašenju požarov na Krasu. Prispevek lahko nakažete tudi na TRR SI56 0400 1004 6481 225. Sklic je SI00 24516, koda namena pa požar Kras julij 2022. Vlada pa je na petkovi dopisni seji zagotovila finančna sredstva, ki jih bodo prejeli prostovoljni gasilci in drugi prostovoljci, ki sodelujejo pri gašenju požarov na Krasu. Nadomestilo znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan. (Sta) Rojstva: Milena Šimenko, Barislovci 8, Lovrenc na Dravskem polju – deček Jure; Mateja Pleh, Hajndl 48, Velika Nedelja – deček Jaka; Jasmina Dugar, Bresnica 54, Podgorci – deček Lukas; Ivana Solomun, Pohorska cesta 5, Zreče – deklica Laura; Katja Kotnik, Zgornja Voličina 89a, Voličina – deček Lukas; Petra Sagadin, Spodnja Polskava 17, Pragersko – deklica Taja; Anita Druzovič, Cogetinci 60, Cerkvenjak – deček Anže; Jana Predikaka – deklica Roza; Suzana Rejak Breznik – deklica Elizabeta; Jana Belič – deček Pavel; Nina Higl – deklica Eva; Katja Topolovec – deček Filip; Gordana Benotić – deklica Ema; Karmen Lozinšek – deklica Kiara; Sanja Veličković – deček Tim; Barbara Strelec – deklica Iza; Martina Rojs – deček Rožle; Kaja Perger – deklica Mila. Poroke – UE Ptuj: Danijel Arnuš in Adrijana Črepinko, Rogozniška c. 18, Ptuj; Milan Fürbas, Straže 23, in Mihaela Mlakar, Golobova ul. 24, Ptuj; Iztok Slanič in Zorica Korošec, Zg. Duplek 89d; Nejc Lovrec in Eva Reberšak, Kukava 67; Sebastjan Cenar, Prerad 34, in Patricia Rakuš, K jezeru 5, Ptuj. O Jakobu (25. 7.) grozdje na božjo pot odide in šele ob Jerneju (24. 8.) nazaj pride. Foto: GZ Pomurje/M24 Danes bo spremenljivo oblačno. Padavine z nevihtami bodo že zjutraj zajele zahodne kraje, se dopoldne razširile nad vso Slovenijo in popoldne postopno slabele. Zapihal bo severovzhodnik, na Primorskem popoldne šibka do zmerna burja. Jutranje temperature bodo od 16 do 23, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem in jugovzhodu do 32 °C. Napoved za Podravje Vir: ARSO