Dohodek — osnova planiranja
V SBtctm saaioapnvBega d™žbe«ega pbnnnji je ftreba poznati in iudi ¦resničevati aekatere pnine. Kot smo zapfcafi že v prejšijem prispevku. je izhodlšfe cdotaega dnžbenega pbniniiia tozd. Ddavd v »jem načrtujejo poleg s»ojeg« nzvoja bidi rmzvoj vsek tistib ddovnih organizacij. knjevnih sknpoosti, intereaiih sk»pnosti in dražbenapolti&iik sknpnosti, s katerimi jih povezaieio rinpai jnleresi Tako vpSvajo na phnkanje vseii odaosov v dniž-beni reprodakdji.
Plane spTejemajo vse samnu-pravne organizacije in skupnosti. pa tudi delovni Ijudjc in občani v dmž-benih nrganizacijah in društvih. Osnova planiranja pa je dohtxfck. kajti v planu nihče ne more predvi-deti razširirve neke dcjavnosti ali uvedbe nove. čc za to nima zagotov-Ijenega denarja. Zato imajo še zlasti posebno obvezn(*t do planiran ja de-lavci v temeljnih organizacijah bla-govne proizvodnje, ki ta dohodek ustvarjajo. Pri tem velja posebno podčrtati prizadcvanja za Smvečjo produktivnost dela in za čimboljšo izrabo delovnega časa; odnose z de-lavci v drugih tozdih morajo urcjali glcde naskupnouslvarjeni prihodek. upoštevati pa morajo tudi dogovor-jene potrebe in cilje. O uslvarjanju. pridobivanju   in   razporejanju  do-
hodka morajo delavci odločati hkTa-ti.
Da pa delavci Iahko predvidijo dohodek temeljtie organizacije. mo-rajo upoštevati tudi tržne odnose. Le-ti pa se ravnajo po zakonu vred-nosti. Zato je tteba poznati oblike in smeri delovanja tega zakona v si-stemu plansko tržnega gpspodarje-nja. kei le tako lahko uresničujemo posamezne in splošne interese de-lovnih 1 judi in občanov. izboljšujemo življenjske in delovne razmere ter zagotavljamo skladnejši razvoj proi-zvajalnih sil. Z družbenim planira-njem usklajujemo tokove družbene reprodukcije. s sistemom skupnega planiranja pa ustvarjamo večjo trdnost in trajnost v Tazvoju posa-meznih tozdov.
D. J.