cionarjev puhlici portorii illyrici in poskuša osvetliti kariero nekaterih, ki tudi nam niso neznani (npr. T. Iulius Saturni- nus). Sicer pa beremo o mogočni kolonadi na forumu v Oes- cusu (T. Ivanov), več sestavkov o gradbenih značilnostih ta- bora in zgodnjebizantinskega mesta Novae (A. Milčeva, E. Genčeva, T. Sarnowski, P. Donevski) ter o novih izsledkih iz Nicopolisa ad Istrum (L. Ruseva-Slokoska). T. Dvorski, M. Zahariade, I. Stinga in R. Ardevan predstavljajo utrdbe v Daciji in Skitiji. Posterji so obravnavali podrobneje še nekaj problemov iz Derdapa, modularno analizo utrdb, rimsko ce- sto in Trajanov most pa topografijo Aquae-Prahovo. Sklep- no besedo je napisal M. Garašanin in opozoril na vprašanja, ki jih velja načeti ali rešiti. Iz našega zornega kota razisko- vanja se mi pa knjiga zdi vredna pozornosti predvsem zato, ker predstavlja jasno datirane arheološke dokumente tistih obdobij rimskega časa, ki se pri nas nekako stapljajo z dru- gimi etapami v spontanem razvoju (na primer pozni flavijski in Trajanov čas), ali so pa znatno drugačna (zgodnjebizan- tinski čas). Iva MIKL CURK lscrizioni greche e latine del Foro Romanu e del Palati- no. Inventario generale - inediti - revision!. A cura di Silvio Panciera. Tituli 7, Roma 1996. Edizioni di storia e letteratu- ra, 445 str., fot. na tab. 1-43, 2 načrta. Izšel je sedmi zvezek serije Tituli, ki jo izdaja Katedra za grško in rimsko epigrafiko univerze "La Sapienza" v Rimu in katere glavni urednik je Silvio Panciera. V njej sta med dru- gim izšla tudi dva zvezka, četrti in peti, posvečena študijam o rimskih senatorjih (Epigrafia e online senatorio I, II [Tituli 4 in 5], Roma 1982). Predzadnji zvezek je posvečen epigrafski zbirki v kapitolinskih muzejih (uredil ga je prav tako S. Pan- ciera), pričujoča knjiga pa je v nekem smislu njegovo nada- ljevanje, saj je njen glavni namen, da sistematično uredi bo- gato epigrafsko gradivo prestolnice rimskega imperija. Knji- go je Panciera pripravil za tisk na osnovi svojega lastnega dol- goletnega dela in dela svojih nekdanjih in zdajšnjih študen- tov ter drugih sodelavcev. Kot sam omenja v uvodu, je začel urejati grške in zlasti latinske rimskodobne napise že leta 1965, ko je prevzel mesto inšpektorja-specialista za grško in rim- sko epigrafiko pri "Spomeniškem varstvu" v Rimu za območ- je Palatina in rimskega foruma (Soprintendenza alle Antichita di Roma IV). S stališča spomeniškega varstva se je z napisi ukvarjal do 1973, ko je dobil mesto profesorja na univerzi, kjer je lahko svoje prej začeto delo nadaljeval šele 1984-85 in ga končal 1987-88, nadaljna leta pa je trajala končna revizija opravljenega dela in vse, kar je s tem povezano, predvsem dodatni študij za komentarje k napisom in upoštevanje najnovejše bib- liografije ter strokovno-tehnične podrobnosti pri sestavljanju dokončne publikacije. Čeprav je v pričujočem zvezku sodelo- valo skupaj 57 avtorjev, se glavni urednik posebej zahvaljuje na- slednjim sodelavcem: M. L. Caldelli, L. Chioffi, C. Ricci, P. Tas- sini, M. S. Durante, S. Frascati, S. Gentili, M. G. Granino, G. L. Gregori, C. Lega, C. Lo Giudice, S. Orlandi in E. Zappata. Delo temelji na kartoteki grških in latinskih kamnitih spo- menikov, ki jo je Panciera sestavil v letih službovanja na ura- du za spomeniško varstvo in ki zajema vse napise, ki so se tedaj in prej hranili na rimskem forumu in Palatinu, vključno s tistimi, ki so se zgubili ali založili oz. so bili preneseni kam drugam. Napise, kijih je avtor našel, je natančno pregledal in prepisal ter identificiral po obstoječi literaturi (predvsem CIL VI). Tedaj so se reorganizirali tudi lapidariji in vsi napisi so bili fotografirani. Nekaj najdragocenejših je bilo prestavlje- nih na varnejša mesta, posebej v samostan sv. Frančiške (Santa Francesca Romana), od katerih so bili nekateri nadomeščeni z mavčnimi kopijami. Ta kartoteka je služila za izhodišče so- delavcem, ki so vsak napis na novo pregledali in popisali, na novo sestavili relevantno bibliografijo ter prispevali komen- tar. Knjiga je razdeljena na štiri glavne dele. Uvodu sledi okrajšana bibliografija in prvi del, ki vsebuje popis vseh grških in latin- skih napisov rimskega foruma in Palatina po zaporednih šte- vilkah, z osnovnimi bibliografskimi podatki, najdiščem, če je znano, mestom, kjer se hrani ter inventarno številko, vključno z napisi, ki so bili doslej neobjavljeni. V drugem delu je av- torica L. Chioffi (tri napise sta obravnavali C. Corbellini in M. G. Granino Cecere) predstavila hvalnice (elogia), ki so bi- le na rimskem forumu (in sicer na Avgustovem) postavljene v čast velikim rimskim osebnostim, predvsem slavnim vojsko- vodjem: v smislu avgustejske prenove Rima so hkrati z gale- rijo kipov slavnih mož opozarjale na slavno rimsko preteklost. L. Chioffi je predložila vse gradivo, objavljeno in neobjavlje- no, ki ga je opredelila kot hvalnice na osnovi vsebine (v pri- merih, ko fragmenti niso bili premajhni) in tipoloških značil- nosti (vrste marmorja, paleografija, profilacija, velikost črk in proporci impaginacije). Fragmenti pripadajo skupaj dvain- dvajsetim hvalnicam, in sicer posvečenim med drugim Man- liju Valeriju Maksimu, ki je 494 kot diktator premagal Sabi- ne in Meduline, Gaju Korneliju Cetegu, kije triumfiral 197 kot konzul nad Gali Cenomani, ter znanima vojskovodjema iz časa državljanskih vojn Gaju Mariju in Pompeju Velikemu. Raziskave so pokazale, da je bil Avgustov forum dokončno urejen v zadnjem desetletju 1. stoletja pr. Kr. Plošče z napisi so skupaj z bazami za kipe hvaljencev krasile eksedre in ste- brišča ob svetišču Marsa Maščevalca; lahko jih opredelimo kot Avgustov poklon republikanski tradiciji. Del teh elogia je že nekaj desetletij prej krasil rimski forum, in sicer ju- govzhodno steno emilijanske bazilike, kjer so bile tudi ploš- če s koledarjem in fasti. Sledi tretji del knjige, ki vsebuje neobjavljene napise s fo- ruma in Palatina, in sicer od št. 23 do 160; opise in komentar- je k tem napisom je pripravilo omenjenih 57 avtorjev. Niso objavljeni vsi odlomki napisov, najdeni na forumu in Palati- nu, kajti cela vrsta jih vsebuje le eno ali dve črki, pač pa vsi tisti, ki nudijo vsaj en podatek, ki opravičuje njihovo objavo. Na prvem mestu so objavljeni napisi, posvečeni božanstvom, tako npr. vsem bogovom (Dis omnibus), tem sledijo napisi vla- darjev in članov njihovih družin, dalje napisi rimskih magi- stratov ter nagrobniki, ki nudijo predvsem zanimivo onoma- stično gradivo. V četrtem delu so ponovno objavljeni že znani napisi, ka- terih čitanje je popravljeno ali dopolnjeno; ta del vsebuje na- pise od št. 161 do 207, prav tako plod dela istih avtorjev, ki so predstavili še neobjavljene napise. Popravki so včasih le majhni, toda v celoti tudi to poglavje prinaša marsikaj zani- mivega, med drugim gradbeno-počastilni napis za Avgusta iz leta 12 ali 13 pr. Kr. (konzul enajstič, imperator desetič, s t r i - bunicijsko oblastjo enajstič ali dvanajstič). najden pri svetiš- ču Kastorja in Poluksa, verjetno postavljen ob Tiberijevem triumfu nad Panonijo in Dalmacijo leta 12. Na koncu knjige so analitični indeksi, ki bralcu zelo olaj- šajo uporabo knjige, saj v njih najde vse, kar ga zanima in bi se rad nahitro orientiral. Knjiga je neobhodna za vsakega, ki se ukvarja z epigrafiko nasplošno in še posebej z epigrafiko in zgodovino mesta Rima, hkrati pa je eno ključnih del za no- vo izdajo CIL VI. Marjeta ŠAŠEL KOS Kiimische Cemmen aus Aquileia / Gemine romane da Aqui- leia. II volume edito in occasione dcll'esposizionc delle gem- mc aquileicsi a Walheim (Landkreis Ludwigsburg, Baden-Wiirt- temberg). Societe Friulana di Archeologia, Trieste 1996, str. 103, ilustracije. Videmski arheološki muzej (Museo Archeologico, Civici Musei di Storia e Arte) je pod okriljem italijanskega Mini- strstva za kulturno dediščino in s pomočjo Zavoda za spo- meniško varstvo Furlanije in Julijske Krajine ter Arheološ- kega muzeja v Ogleju v Walheimu (Ludwigsburg, Baden-Wiirt- temberg) leta 1996 pripravil razstavo o rimskih gemah iz Ak- vileje. Obe pokrajini povezujejo tudi nekateri zgodovinski dogodki, ki segajo v železno dobo: keltski knezi so uvažali že konec 5. stoletja pr. Kr. z območja Caput Adriae dragoce- no posodje, nakit in druge predmete ter pozneje izdelke rimske obrti ter vino in olje. Stiki so se nadaljevali do srednjega ve- ka, ko je bil akvilejski patriarh s sedežem v Vidmu vviirttem- berški Ludwig iz Tecka (1412-1420). Ob tej razstavi so izdali tudi lep katalog, ki je predmet pričujočega prikaza. Je dvojezičen (italijansko-nemški) in raz- deljen na dva večja sklopa: na nekaj tematskih člankov, ki osvetljujejo problematiko gem, ter na kataloški del. V njem so natančno popisane geme, ki so bile razstavljene in ki so bile najdene predvsem v Akvileji, kjer je bila večina tudi iz- delana. Katalog zaključuje bibliografija, v kateri so navede- na vsa za študij gem posebej akvilejskih pomembna dela. Člankov je pet. M. Buora je v svojem prispevku (Rinvenimenti digem- me ad Aquileia ai tempi di G. D. Bertoli) opisal okoliščine, v katerih so odkrivali in pridobivali geme v Akvileji v času G. D. Bertolija (1676-1763), ki se je prvi resno ukvarjal z akvi- lejskimi starinami (Antichita di Aquileja profane e sacre, Ve- nezia 1739) in o gemah tudi napisal razpravo (Lettera del Signor Canonieo Bertoli Accademico Colombario di Firenze, Etrusco di Cortona, e della Nuova Accademia detla Citta di Udine, so- pra le corniole ed altre gemme sigillatorie che trovansi in Aqui- leja, Venezia 1760). V njegovem času so našli nekaj drago- cenih gem, npr. gemo iz karneola z grškim napisom Mnasit- heou, gemo z Izido in Serapisom, Herkulom, jelenom, vla- darjem Klavdijem, s prizorom Mitre, ki ubija bika, itd., ki so jih kupili oz. pridobili za svoje zbirke tedanji sloveči zbira- telji starin, Maffei iz Verone in Zanetti iz Benetk in drugi. A. Giovannini je obravnavala v Akvileji najdene prstane in tipe (pol)dragih kamnov, iz katerih so bili izdelani (Osser- vazione sui tipi dipietre dure in relazione all'uso in alcuni anel- li del Museo Archeologico Nazionale di Aquileia). Prstani so bili neke vrste statusni simbol, zlate so smeli nositi predvsem senatorji in vitezi, srebrne osvobojenci, pogosti so bili želez- ni z vdelanimi gemami. Razmeroma pogosta je bila kombina- cija železo - rdeči jaspis. Na gemah je bilo pogosto vrezano ime lastnika v 1. ali 2. sklonu, npr. Sen'iani, Asinia Paulina, itd. ali upodobljeni bogovi in živali. Po Pliniju Starejšem naj bi se prstani nosili na levi roki, čeprav so jih, sodeč po arheo- loških najdbah, nosili tudi na desnici, nikdar pa ne na sredin- cu, ki je veljal za impudicus oz. infamis. C. M. Tomaselli je prispevala članek o tipu močno konveksnih gem, okrašenih s podobami v globularni tehniki (Gemme marcatamente con- vesse con incisioni glohulari). G. M. Facchini je obravnavala razne vidike izdelovanja in prodaje gem (Diffusione e com- mcrcio delle gemme aquileiesi). Poldrage kamne so največ uvažali z vzhoda, npr. karneol, tudi potem, ko so bile žile te kamnine odkrite v Noriku. Cela vrsta gem je bila najdena na Stalen- skem vrhu ter v obdonavskih mestih in Porenju, posebej ge- me z upodobitvami scen žrtvovanja na podeželju. Akvilejski vzorci so služili za podlago lokalnemu izdelovanju gem v bliž- njih provincah. A. Mastrocinque je obravnaval problematiko geme s prizorom Mitre, ki ubija bika (Una gemma mitraica da Udine). Na gemi je upodobljenih več z mitraizmom pove- zanih simbolov, ki ponazarjajo sedem stopenj posvetitve v okviru te religije: krokar (corax), zaročenec (nymplius), vojak (mi- les), lev (leo), Perzijec (Perses), Sonce na četverovpregi (He- liodromus) ter oče (pater). Sledi katalog, v katerem je popisanih 207 gem, ki je raz- deljen na nekaj poglavij: geme z upodobitvami bogov, geme z upodobitvami polbogov in personifikacij, geme s portreti, z živalmi ter nazadnje z različnimi drugimi motivi. Katalog je vsekakor dragocen pripomoček za študij gem, neobhoden za vsakega, ki se ukvarja z rimsko provincialno arheologijo. Marjeta ŠAŠEL KOS Maurizio Fora: Epigrafia anfiteatrale dell'Occidente Ro- mano. IV Regio Italiae I: Latium. Vetera 11. Edizioni Qua- sar, Roma 1996, 160 str., 28 tabel s fotografijami. To je že četrta knjiga, ki obravnava epigrafiko amfiteatrov, torej rimske napise, ki so kakorkoli povezani z amfiteatri in dogajanjem v njih. Serija, ki jo je urejala Patrizia Sabbatini Tumolesi in ki nosi naslov Epigrafia anfiteatrale dell'Occiden- te Romano, je bila uvrščena v zbirko Vetera, ki jo izdaja Silvio Panciera. Sabbatini Tumolesi, ki je leta 1995 nenadoma umr- la (pričujoča knjiga je posvečena njenemu spominu in tudi vsebuje njeno bibliografijo), je bila avtorica prve knjige iz te serije, druge v zbirki Vetera, posvečene spomenikom mesta Rima. Drugo knjigo (4. zvezek Vetera), posvečeno italskim regijam od VI. do XI. je napisal Gian Luca Gregori, ki mu je odslej zaupano izdajanje te serije. Tretja knjiga (6. zvezek Vetera), posvečena italskim regijam od II. do V. ter Siciliji, Sardiniji in Korziki, je izšla leta 1992, napisal jo je Marco Buonocore. Tudi ta knjiga, ki obravnava napise amfiteatrov v Laciju, je razdeljena - kot vse druge iz te serije - na dva velika vse- binska sklopa: katalog in epilog in splošne ugotovitve. Kata- log sam je razdeljen na štiri dele: v prvem avtor obravnava organizacijo upravljanja iger, ki so jih uprizarjali v amfitea- trih, v drugem vrste teh iger, v tretjem gladiatorje in njihove šole, v četrtem pa napise, povezane z amfiteatri samimi ter zgradbami, ki so sodile v njihov sklop. Delo končujejo prak- tične sinoptične tabele, sklepi in splošna opažanja ter indek- si. Na začetku knjige (poleg uvodnega dela, posvečenega Pa- triziji Sabbatini Tumolesi, ki ga je prispeval S. Panciera, in njene bibliografije) je avtorjev uvod, okrajšano citirana bib- liografija in seznam tistih napisov, ki iz različnih razlogov ni- so bili vključeni v obravnavo. V vseh štirih delih je obravnavanih skupaj 49 napisov. V prvem delu avtor obravnava šest napisov, ki vsebujejo za- nimive podatke. Na prvem iz Ostije je npr. omenjen prae- positus camellorum, neke vrste nadzorni oskrbnik za kame- le, namenjene igram z divjimi zvermi (venationes) v čast vla- darju. Na napisu iz mesta Preneste je naveden dolg cursus honorum Tita Flavija Germana, ki mu je Komod poveril or- ganizacijo triumfa po drugi zmagi nad Germani v Marko- manskih vojnah, in ki je bil v teku svoje dolge kariere tudi prokurator dveh gladiatorskih šol, Ludus Magnus in Ludus Matutinus. Pod Avgustom je tudi organizacija gladiatorskih iger (mu- nera) v Rimu - kot toliko drugih institucij - doživela korenite spremembe. Leta 22 pr. Kr. je vladar odločil, da naj igre, ki so jih prej obvezno prirejali magistrati, organizirajo pretorji. Postopno naj bi se omejilo število iger, ki jih je v času repub- like lahko priredil vsak rimski državljan. Tudi število gladia- torjev v okviru enih iger je bilo omejeno na 120. Postopoma gladiatorskih iger niso več prirejali niti privatniki niti magi- strati, temveč predvsem vladar sam, saj so bile med ljudstvom izredno priljubljene, to popularnost pa so si želeli zagotoviti vladarji zase; ti so imeli tudi zakonodajno moč, da so to lah- ko uresničili. Munera so vladarji prirejali po zmagah, ob pos- vetitvi svetišč, ob sklenitvi miru, obiskih tujih kraljev in ob drugih priložnostih. Zelo priljubljene so bile tudi borbe z divjimi zvermi (venationes): med igrami, kijihjc dal leta 120 organi- zirati lladrijan, so v 38 dneh ubili 2246 divjih živali.