Tečaj IV.
List izhaja vsak petek
in velja 8 poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 gold., za pol lei a 1 gold. 60 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „G01UCA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo pp G sold.‘v tiskarni.
U
■ •
M 12.
GLAS
Ust 7.
Naročnina in dopi»
naj se blagovoljno po&iljajo opravniitvn v nunskih ulicah v tiskarno Karol M«i* % ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujejo. % Rokopisi se ne jrraČajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če d zatirat, 12 sold., če trikrat,
15 soldov.
ZgAdi se trma, — gine naj narod. „
A. Ubogi narod slovenski, koliko siti prestal od prvega začetka do današnjih dni. Ko si bil še v maternem telesu v sredi svojih bratov slovanskih v časih Abrahamovih, nisi se zavedal svoje narodnosti. Prišel si iz maternega naročja v sedanje pokrajine in zbudila se ti jv zavest tvojih mej, ker čutil si, da vroča krv slovanska se pretaka le po tvojem telesu, in.da zunaj njega, to je zunaj Slovenije, brije sever medvedjih kož. Pohlevnega značaja oral si polje in drobnico pasel ; pa zavidni sosed ti je pšenico pomandral (ker žeti je ni znal) in živino poklal. Polen bridke bolesti in pogumnega srda stisnil si pest, in črepinje tvojih sovražnikov so razbite ležale po tleh. Pred tabo je zginil Hunec in A var, pred tabo se je tresel Carigrad in rimski tribun ; Germana in Mongola si videl pete brusiti.
Ali z'vijača, izdajstvo in divja sila ti je vpognila ponosni vrat ; živeti si moral za svoje krute, vojskoljubne gospodovalce. Težek jarem je tvoje ude gulil, in grenka je bila voda, ktero si pil ; in druzega mazila nisi imel in druzega krepila nisi poznal, ko Metodo-Cirilovo olje. Sveta vera ti je lajšala tužni stan, navdihovala ti np in pogum, da si s krepko roko odbijal turške navale, blažila ti je natorne darove, ponujala ti sad omike in oznanovala svobodo nebeških otrok. Neoslabljen možko stojiš med drugimi narodi v boji za narod-
** 1
nost enakopravnost ne trpeč, da ti bo tuje£ ‘rezal kruh v hiši tvojih očetov.
#$feko, je tvoje življenje narod predragi; in tako je življenje vsakega tvojih sinov. Ne hoj se, zmaga ti je gotova; med trnjem in skalovjem si zrasel hraber junak, tvoja roka je železna in tvoj duh nevpogljiv. ladjar, Nemec in Lfili napenja vse sile, da te uniči, ali sramote si morajo lice zalagati vsi ti Golijati, ko vidijo pastirčeka Davida vsak dan močneje pogubonosno fračo sukati. Zmago boš slavil nadL tvojimi nasprotniki in častno mesto zasedal med o-mikanimi narodi. Vse to ti gre po pravici ; in kar se ti krati, pribori" si v boji poštenem.	>.
Složno toraj, bratje, stopimo v kolo braniteljev vere in doma ; složno hodimo poti, ki peljejo do prave svobode in omike. Podajmo si roke v znamenje ljubezni in zveze ; zvestobo prisezimo narodu, narodu takemu, kakoršen je : narodu slovenskemu, vernemu, vdanemu svojemu vladarju. Narod internacijonalcev, petrolejcev, od liberalizma oblizanih delalcev, verskih, narodnih in političnih odpadnikov ni naš narod ; nanj nas nič ne veže, ž njim nočemo nič imeti.
Zdaj ko padajo slovenstva stebri stari, zdaj, ko tujci povzdigujejo glavo predrzneje, ko kedaj, zdaj, ko so nas razne nezgode izmodrile, čuti se splošna potreba po ze-dinenji, odmeva se občen glas po združenji. Že se bližajo ločeni bratje, že se ohlaja krv našim nasprotnikom, že raste moč in
LISTEK.
0 cerkveni glasbi.
A ne le na harmonijo in njeno rabo, nego tudi na tekst je Cerkev obračala svojo pozornost ter določila, da se nikakoršne maše. ali motete ne smejo staviti v raznoglasnem tekstu, nikakoršne na besede posvetnega obsežka, in da sc besede ne smejo jemati od drugod, kot iz sv. pisma in liturgije ; ktere določitve se je na tanko držala Palestrinova šola.
Obžalovati je, da je bil sijajni tej dobi cerkvenega glasništva tako kratek čas odločen. Plitvost in prevelika čutljivost »renaissance-e “ ali prerode jela je kmalo tudi gledé cerkvene glasbe kazati svoj škodljiv vpljiv. Dvorni glas-bini slog sé je čedalje bolj vdomačeval v cerkvenem pevstvu — da mnogokrati se cerkvi kar naravnost vrival; in ker mu je liturgiški tekst dopuščal večkrati premalo prostega gibanja, deli so ga na teralnico novošegnega glasbiuega sloga, raztezavali ga ter krčili in lmbili — da človeka uhó boli, ko bi tudi sicer zoper rubrike ne bilo. In ker često tudi tako ravnanje s tekstom ni privedlo do zaželenega konca, izmišljevali so
še drugača sredstva: popustili so kar liturgični tekst, naročili si čutopolnih besed v nežnem merilu ter pisali na to še krasnejše napeve, tako ginljivo, da bi kristijanu, ki jih čuje, kmalo serce razpnelo. Iz tega časa in takega duha so naše »slovesne**, »pastirske**, »deželske** in druge maše in tem sorodne kompozicije novošeg-nib glasbinih umetnikov, kterih ne bodemo tu po imenu naštevali.l) Tudi cerkvene kompozicije prvakov glasniške umetnosti, Mozart-a, Haydn-a, Beetlioven-a 2) niso vseskozi proste o-menjeuih napak. Krasne so, prekrasne ter jako umetne — a cerkvene niso. 3)
1)	Izgledi o tem se dobé v Witt-ovih »Flie-gende Bl&tter Mr Kirchen Musik**. 1. 186G. 8: 1.1867. 2. 5., 1. 1868. 4. 5. 6. ; 1. 1869. 1. 2. 5. itd.
2)	Primeri: motivirano sodbo v »Lexicon der kirchlichen Tonkunst** od Ottona Kornmttl-ler, Briksna 1868, str. 46. Opomina vredna je tu opomba Nolil-a o Beethoven-ovi maši pod D: Delo je v tako ohlapni zvezi z besedami, da je skladatelj sam hotel podtakniti drugi nemški tekst ravno tako, kot prvi maši (pod C). Gotovo je pridržal besede le zato, ker se brez njih ne da peti**. N. n. m.
3)	Tega so bili brž ko ne sami prepričani. Znano je, da je Mozart, ko so hotli od njega mašo, odgovoril, da se čudi, da od njega mašo zahtevajo.
pogum v pomirjenem narodu. Povsod se kaže up boljše prihodnosti, le ti, ogoriška dežela, kriješ v svojih nedrih pest trmastih oseb, ki više cenijo svojo oholost in slavo-hlepnost, ko blagost narodovo, ki so rajši voditelji dvajsetim, ko sluge narodu, ki hočejo, da naj narod gre za njimi, in ne one za narodom. Vsi slovenski časniki delajo na to, da se v narodu edinost obudi, samo »Soča,* glasilo goriških liberalcev, nima besede za to, ampak dela razpor vedno veči, por*-zumljenje vedno teže, kakor da bi slutila, da njen obstanek je odvisen le od prepira, in da, ako prepir jenja, je odvzeta luč njenega življenja.
Tak časnik, pisan v domačem jeziku, je veliko nevarniši, ko tuj. Vnanjega sovražnika se znamo varovati ; notranji pa, ki se prijatelja hlini, marsikoga premoti. Srbskega carstva niso razrušili Turki, razdjal ga je Vuk Brankovič, srbsk plemič.
Gnjusi se poštenemu človeku nespametno ritje goriških liberalcev, ki neusmiljenega srca grizejo narodov drob, da obnemogel zarad notranjih bolečin, se ne more ustavljati od zunaj prežečim sovragom. V svarilen izgled bo zgodovina hranila črna dejanja in Herostratovsko jnnaštvo teh korenjakov, ki so narodni, dokler se njihovi sebični nameni vjemajo z narodnostjo, ki pa zamenjujejo narod s svojo stranko, ka-dar se zahteva, da naj z zatajevanjem sa-mega sebe posvetijo svoje moči narodu v prid. Taki politikarji stoje zunaj naroda, njihova imena bodo pozabljena,* ali pa se
Ne more se tedaj novošegna cerkvena glasba, da si je tudi milotna ter vseljena v božje hrame in zelo priljubljena, kot pravna odobriti. Večkrat so se toraj že oglasili zoper njo posamezni možje, sosebno pa Cerkev v provincialnih shodih in škofijskih ali diecezanskih zborih n. pr. v 'Eichstàdtu, Hezuu ali Regensburgu, Pragi, Ostrogonu i. dr. Tehtnost njihovih glasov pa presegajo določbe sv. apostolskega Stola samega; dotična določila se dobé zbrana v vsaki večji bogoslovski knjigi za pastirstvo (n. pr. Amberger, Benger 2. vez., Gassner).
Ti opomini pa tudi niso bili brez vspeha. V raznih škofijah so se vpeljale vže popolne premembe liturgiškega petja. Na čelo nam je postaviti Regensburg (s Prosket-om, Mettenleit-ner-om, Witt-om); potem Kolonija, Monastir, Trevir, Luxemburg, Moguncija, Vratislava. V ta namen se je v Regensburgu v južni Nemčiji osnoval »Caecilienverein» 4). V našem cesarstvu se v tem oziru trudijo in sicer ne brezvspešno: Dunaj, Zagreb, Praga, Budjevice, Gradec, Briksna, Ljubljana. (Dalje prih.)
4) Poleg tega delajo v tem smislu listi: »Caecilia** od Oberhofter-ja ; »Fliegeude Blfttter Mr Kirchenmusik** iu »Musica sacra od Witt-a,

m®0ì
MM

Ì|§£
1
*
f
■:>-
t» C
: ■ 1
!f; ' •»>'» •'• "
$$■ , n|}WK	’ ,	Ti
rabila v zaznamovanje neljubih pojmov. Narod predragi !	»
te uči, odkod imai pričakovati rešenje : iz aebe, ih ne od drugod. A, da to dosežeš, sbari se v velikansk tabor okoli tvojih voditeljev, ki od mladih nog do sive starosti
ligi

WM
É‘T(À
nepremakljivo hranijo tvoje pravice. Zaupaj
možem, ki v pravoljubnih delih razodevajo
A	m	•	«	%
troj um in srce; ne veruj vsakemu kričača, ki ti' obeta zlate gradove in ti ob-
ljubuj«, da te oprosti «uiauu«., »a capisene na dveh kamnitih tablih. Enotno naj
tvoje vodstvo, ne razdvojeno, ne raz-,_rljeno. V edinosti je tvoje rešenje, v edinosti boljša prihodnost.
v* ' , .
Dopisi.
V Gorici, 7. febr. — ,(Škušnja na kmetijski ioli.) — V četrtek in v petek . pretečenega tedna bile so skušnje na tukajšni kmetijski šoli za pivo polletje. Zjutraj od 9. do 19. ure in popoludne od 2. do 5. izpraševala ata vodja slovenskega oddelka prof. Fr. P o v š e fn prof. Fr. K n r a 11 iz dotičnih predmetov slovenske dijake, kterih je ž&libog samo sedem, In ravno tisti čas bili so izpraševani tudi italijanski dijaki po svojih profesoijib. Priznati se inora, da so se dijaki veliko naučili, kajti splob so dobro, nekateri tudi prav dobro odgovarjali, vsim pa se je ridilo, da so doma v različuih predmetih. Tudi spisi dijakov, ki so ležali na mizi, »pričujejo o marljivosti dijakov in gotovo jim bodo veliko koristili, ako jih bodo kot gospodarji pridno prebirali in po njih se ravnali. Skoda, da ni več občinstva k Skušnjam prišlo, prepričal bi se bil marsikdo, koliko je veijeti kričačem, ki hočejo vse kritikovati in rešetati, prepričajo se pa ne, kako stvar v resnici stoji. Da je še kaka pomanjkljivost tudi na naši kmetijski Šoli, tega ne sme nihče tajiti in tudi ne taji, dà se pa sme osebstvo učiteljsko zavoljo takih pomanjkljivosti kar naravnost v javnih časopisih kot lenuhe in nczmožneže — če tudi z lepšimi frazami — grditi, kaže hudobijo, če ne tudiza-vidljivosti. ' Če tudi niso profesorji naše kmetij-Ike šole v Stil* ali še več odsekov pri kmetijski

družbi vpisani, so vendar že v djanji pokazali,
p&nem et circenses", kar jih je k straš-.du pripekalo. Zarad tega se ni ču-čitalnice na deželi le v žalostnem spominu, da veliko njih je že popolnoma propalo in druge le Še životarijo. Tako je tudi naša čitalnica že zdavno razpala. Njeni vrli pevci pa vendar napravljajo vsako leto 2, februarja »besedo*, ktera je leto za letom revnejša. Že lani se je »beseda* prav slabo sponesla, še slabejši pa letos. Posebno kar se tiče lanskega in le tošnjega govora, taka sta bila, da se Bogu u-smili. G. govornik lani švojega preučenega go-r vora še gladko brati ni mogel, čeravno se je dolgo let v latinskih šolali potikal, dokl$r £éjih ni naveličal in še prezgodaj zapustil. Letos pa je ravno ta gospod v svoji modri glavici tak govor o »slovenski knijževnosti in kmetijstvu* iztuhtal, da ga je v celih 5 minutah (reci v petih minutah) povedal in dokončal s pomočjo krepkega šcpe-tovalca, kterega si je skrbno poiskal, da mu ga je tako glasno čital, da so ga vsi nazoči lahko prej iz šepetalčevih kakor iz govornikovili ust slišali. Iz celega govora sé je razvidilo, da oni j gospod slovensko književnost (literaturo) prav slabo pozna; kajti omenil je le »pratiko, mašne bukve in pa Novice*. Od drugih kniževnih del> je znal le reči, da so se v zadnjih letih tako pomnožile, kakor gobe po rahlem dežju.
Ker se je bil oni gospod tudi vsilil za voditelja petja, na ktero se presneto malo razume, je tudi tisto s svojim čudnim šepetanjem motil, da pevci pri vsi svoji spretnosti in izurjenosti niso mogli tako dobro sponesti se, kakor pri drugih priložnostih.
S tem pa nočem reči, da oni gospod ni sposoben za nobeno*delo pri »besedah*, to ne; kajti v šaloigri »oproščeni jetnik* je izvrstno j »čuka* igral. Take in enake značaje predstav ljati mu zmožnosti ne odrečem, marveč ga p. n. občinstvu v tej stroki gorko priporočam, ker ga zamore vsak k sebi privabiti, če le upanje ima, da se ga dobro sprejme za gosta.
Naše vrle pevce svarim, da se v prihodnje varujejo »mojstrov skaze* bolj ko dozdaj. Oni g. govornik in po veliki milosti naših pevcev, voditelj petja pri zadnji »besedi* naj pa gleda, da se nad njim ne dopolni pregovor, ki pravi : »devet meštirjev, deset potreb.*
jejo blago, nego drugim kruhalačnim. Kdo pa bo trdil, da prodajalnica blaga (oziroma gospodar) ni v nikakoršnej zvezi s pekarijo?
Ker sem to pisal le kot sovražnik mračnjaštva i prijatelj luči, gotovo mojej zvedavosti pihče ne zameri, naj manj pa »Soča*.
Ogledi.
! i
.
•»ir •
so zmožni vsaj toliko, kakor pisač obrekovanih dopisov. Ako se naša kmetijska šola prenstroji na praktični podlagi in ako ji bo mogoče te moči ohraniti, ktere ima zdaj, zamorimo le — čestitati.
Komen, S. febr. — Kedar so čitalnice v svojem začetku kako »besedo* napravile, se je v prvi vrsti na to gledalo, da se je z jedemati-mi govori narodna zavest izbujala in gojila, um bistril in srce žlahmlo, ter narod k napredku nagibal, in po tem še le se je občinstvo razveseljevalo. Dandanes pa se godi ravno narobe. Razveseljevanje je prvi in glavni namen skorej vsake »besede*. Zato so nastopili tako zvani »predsednikovi pozdravi* na mesto poprejšnjih »govorov*, v kterih so se naj važnejše občinske in narodne zadeve pretresovale, in s tem narod k napredku vnemal. Da postane »beseda* ži-vakua in imenitna, zadostuje sedaj kaka »šaloi-gra* iu potem »ples* pozno v noč, če že ne do belega dne. S tem se pa narodnemu blagostanju nikakor ne pomaga, marveč še le vrata k zapravljivosti in uboštvu široko odpira. Tukaj se spominjam mogočnih Rimljanov, ki so tudi kli-
Qd gorenje Soče, 9. febr. »Soči* se je potrebuo zdelo mojemu dopisu o »Kmetovalcu odgovoriti. Njeno pojasnilo mi je ljubo i bi o njem rad molčal ; ali te pa vendar ne morem molče požreti, da moj dopis imenuje sumničenje „K.“, vendar pa mu nekoliko pritrdi, nobenega stavka pa ne ovrže — z dokazi.
»Soča* pravi v dopisu iz Gorice, da ona »ni mati „K.“ niti ta... niti ta... še udje njso »Soče*, mi tudi ne poznamo vseh.* I gospod dopisnik menda misli, da je s tem pojasnilom ,Kmetovalcu* storil dobro delo. Ako so ga na-rodile neznane moči, mi to ni poroštvo obljubljenih njegovih namer ; kajti mračnjaštva ne ljubim. Da „K.“ »ne namerava prav nič obstoječega izpodrivati*, je prav; pa možje naročniki, katerim je preveč naročenim biti na dva gospodarska lista, morajo en list izpodriniti, a gotovo ga slabe — i kdo daje temu povod ? Da „K.“ „ni strankarski list* je tudi prav, i jaz mislim, da ni ; kajti, da je njegovo opravništvo združeno s »Sočo*, i da ga naročniki »Soče* dobivajo cenejše, tega ni „K.“ kriv, kakor žemlje i hlebci niso krivi, ako jih kupec v svojej prodajalnici blaga prodaja cenejše tistim, ki pri njem kupn«
Avstrija. Ministerstvo Auersperg-Las-ser je prišlo k začetku konca. Naborsi so že raznašali novico, da se bo novo ministerstvo imenovalo K o 11 e r-K e 11 e r s p e rg. Taka prememba bi malo pomagala, imeno- , vana kandidata sta znana posebno na češkem. Da se pa vendar v viših krogih nekaj misli sedanjo politiko popustiti, kaže neka brošura, ki je pred kratkem na svetlo prišla in se pripisuje osebi naj viši h krogov. Pisatelj naravnost tirja, da se mora sedanja politična pot popustiti in govori za zvezo z Rusijo, ker ta nam zavaruje hrbet, sovražnika imamo pa pred seboj. Če tudi nas neomejenega prijateljstva zagotovljajo, mora nam vendar popolnoma jasno biti, da prusko-nemška država je cèloti našega cesarstva nevarna in nekterim se že sline cedijo po lepi deželi » an der blau-uen Donau*. To so jasne besede! Če pa že v najviših krogih spoznavajo, da od Pruske nevarnost preti, je nezapopadljivo, kako se more še vlada na krmilu ohraniti, ki z vsakim svojim činom Prusom pot pripravlja.
Na Ogrskem je tudi ministerska kriza. Ministerstva predsednik B i 11 o je v dolgem govoru pobijal posebno Sennyey*a hi misel je dovolj razširjena, da bo, če tudi sedanje ministerstvo odpust vzame in dobi, vendar zopet Bitto nalogo dobil ministerstvo sestaviti.
V dunajskem državnem zboru postaja vedno bolj mrtvo. Herbst je ministra Ban-hans-a pestil zarad neke železnice, poslanci delajo postavo zoper trtno uš itd. Vse to je naj bolj potrebno, da bi pa za spravo narodov delali, ne pride jim v glavo.
Zunanje države. španjskega bojišča poroča se o veliki zmagi kralja Karola VIL Alfonsisti so poputsili vtrjene kraje in se z veliko zgubo začeli umikati. Kartisti so poleg vojakov vplenili tudi 4 Krupp-ove kanone z vso pripravo. Navdušenje v karlističnem taboru zarad te velikanske zmage je nepopisljivo. Ravno tako se tudi \ iz Guipuzcoa-e poroča, da je bil Loma v drugo popolnoma potolčen od kariističnega vojskovodje Egana-e. Kralj je poslal svoji soprugi-kraljici telegram, v kterem se za to zmago Bogu zahvaljuje. Alfons jo je potegnil zopet v Madrid in je prepovedal vsa politična društva. Ako pojde Kariistom tako po sreči, bo vladanje Alfonsovo krajše, kakor se je v začetku mislilo. Pravica naj zmaga!
Na Laškem da največ posla za govorjenje in pisanje Garibaldi, ki je kralja Poštenoviča 30. jan. obiskal. Razgovor je trajal 25 minut in kralj mu je pri prihodu in odhodu roko podal Govorila pa nista o politiki, ampak o pontinskem močvirji. Garibaldi zahteva toliko in toliko tisoč de-lalcev in vojakov, da delo izvrši. Zbor si



bo menda dvakrat premislil, ali mu dovoli delalcev in vojakov, kajti ni dvomljivo, da bi Garibaldi s takimi močmi začel trebiti k r a 1 j e v o m o č v i r j e.
Nedeljski pogovori.
(Dalje.)
Tretja nedelja pride. Kmetje pričakujejo drug druzpga po večernicah pred cerkvijo, dokler se ne snidejo vsi. Potem se podajo z velikim veseljem proti posestvu učitelja na pot, na-dejaje se, da jih bo priljuden gospod zopet v novih, pa potrebnih rečeh podučeval. Precej po prihodu pelje jih gospod Učitelj na dvorišče k gnojišču, ter jim počne dalje razlagati.
Učitelj. Danes bodem nekoliko spregovoril o drugem važnem delu, kateri se nahaja pri gnojišču, in ta je jama za gnojnico. Kakor vidite, obstoji ta jama iz neke velike posode, v katero se steka vsa gnojnica. Gnojnica je tako važna in koristna za poljedelca, da se brez nje dobro poljedelstvo skoraj misliti ne more. Gnojnica da rastljinam precej potrebno hrano, katera je v nji raztopljena, gnoj pa se mora v zemlji še le razkrojiti, pred ko je za rastljinsko hrano pripraven. Zatoraj je pii vsakem gnojišču neobhoduo potrebna taka posoda, v katero se gnojnica steka, da se ne izgubi.
J ur če. Gospod učitelj, če pa kmet nima toliko denarja, da bi si mogel tako posodo omisliti, kaj pa potem?
Učitelj. Ce si že ne morete ravno posode za gnojnico napraviti, vzemite kopač in motiko, pa naredite poleg gnojišča jamo, katero na dnu z dobro obdelano ilovco pokrijete. V to jamo naj se steka potem vsa gnojnica. V poletnem času, ali pa tudi drugekrati, kadar se gnoj posuši; polije se večkrat z gnojnico, ter tako obvaruje plesnobe, ki tudi velikokrat rastlinskim koreninam škoduje.
Jože. Radoveden sem, zakaj da imate vi tako veliko jamo narejeno, ali ne bi bila manjša tudi dobra.
Učitelj. Tudi to ima svoj vzrok. Večkrat med letom se zgodi, da se gnojnica delj časa ne more iz gnojne jame na polje ali travnike izpeljavati, in to posebno ob času dolge suše, ob košnji in žetvi, po zimi ko so ceste zamrznjene i.t.d. Da se pa med tem časom, ko se je toliko v jamo nateče, gnojnica ne izgubi, treba je zatoraj velike jame.
Ako mi v jeseni gnoja zmanjka, potem iz-praznem to jamo ter z gnojnico gnojim. In tako nikdar ne pridem v zadrego zavoljo gnoja. Se ve, da se mora gnojnica le v bolj deževnem vremenu na polje voziti, da ne izpuhti toliko amonjaka.
Tukaj poleg nahajajo se z deskami pokriti jarki, po katerih se izteka vsa gnojnica iz hleva, iz stranišča, voda iz periine sobe in iz kuhinje v to jamo.
Še vam imam omeniti o j dreku, kateri se nahaja okoli gnojišča in je s kamenjem položen.
Župan. Mislil šem vas že prej prašati, čemu je ta jarek?
Učitelj. Ta jarek je zato, da odpeljava vso deževnico od gnojišča, katera bi drugač vanj tekla.
Pri vsakem deževnem vremenu bi se gno-jiščina jama prehitro napolnila, in odteklo b brez vse koristi mnogo gnojnice. Kjer je pa ta jarek okoli, se to ne more zgoditi.
Tako sem Vam v kratkem povedal nekoliko o napravi gnojišča in o oskrbovanji hlevskega gnoja. Treba je samo, da tudi vi svojo dolžnost storite in zanemarjena gnojišča nekoliko zboljšate, kakor tudi, da hlevski gnoj bolj oskrbujete.
Ker smo že o hlevskem gnoji govorili, hočemo še nekoliko spregovoriti o drugih tvarinah, katere so tudi izvrsten gnoj za kmetijstvo.
Med vsem gnojem, — jaz mislim za malega posestnika, kateri ima le malo živine — je naj boljši človeški gnoj.
Učeni možje so preračunih, da vsak človek na dan pol drugi funt gnoja naredi, v enem letu toraj 500 funtov.
S tem gnojem, ako se dobro oskrbuje, in se mu še drugi odpadki iz kuhinje in dvora primešajo, lahko se 100 kvadratnih sežnjev dobro pognoji.
Jože. Slišite možje, ali je pa to mogoče? Nas je v hiši 12 ljudi, po tem računu bi se dalo skoraj % orala zemlje vsako leto dobro pognojiti samo s tem gnojem in vendar mi zdaj vedno gnoja primanjkuje.
Učitelj. Vi se čudite o tem, možje! ali poskusite in prepričali se bodete.
Župan. Slišiš Jurče, treba bo za ta gnoj nekoliko bolj skrbeti, kakor se je to do sedaj godilo. Ti Jurče boš moral prvi narediti kako mesto, da se bo mogel ta gnoj hraniti in oskrbovati, ker zdaj ga imaš tako razpostavljenega okolj svoje hiše, da človek skoraj od nobene strani k tebi ne more.
Vsi možje se sinejajo, Jurče pa. obljubi, da bo z&n&prej bolj skrbel za pomnoženje in oskrbovanje gnoja in tudi za snažnost okoli hiše.
Učitelj. Ako mi zanemarjamo omenjeui gnoj, odvzamemo zemlji naj boljšo in krepkejšo rastljinsko hrano.
Zatoraj ni čuda, ako se tolikokrat kmetje pritožujejo da jim zemlja slabo rodi. Se ve da zemlja mora opešati, ako se jej zopet ne povrne, kar se jej je odvzelo.
Z hlevskim gnojem pa to ni vedno mogoče, posebno pri takih ne, katerim pomanjkuje živine. — Gnoj in gnojnica morata se visoko ceniti, to je gotovo; upam pa, da mi boste tudi pritrdili, da ga v Pevmi preveč častijo, ker imajo gnojišče tik cerkve, premalo pa, ker jim gnojnica po cesti odteka.
Jurče: Kaj bi bilo, ko bi tudi može iz Pevme enkrat povabili, da pridejo Vas gospod učitelj, poslušat? Nauk o gnoji in gnojnici so sicer zamudili, pa škodovalo jim ne bo.
(Dalje prih.)
Domače stvari.
duhovnov in svetnih gospodov iz mesta in rejenci malega semenišča.
(Nov z mi j tvid). — «Zemljevid poknežene grofije Goriške i Gradiškanske s Te rž iško okolico narisal Fr. Vodopivec, izdal Gor. odbor*. To je naslov krasnega zemljevida, ktc-rega je narisal naš visoko cenjeni šolski nadzornik gospod Fr. Vodopivec. Enakega zemljevida nima vsaka dežela. Namenjen je pa ta zemljevid občinam in šolam, ktere ga dobijo brezplačuo. Kdor si ga želi za svojo rabo omisliti, obme se lahko tudi do našega uredništva (Stane okoli 2 gold.) Širokost zemljevida znaša kakih 5 čevljev, in obstoji iz štirih kosov. Tiskan bo na močnem papirji na Dunaji pri Kdke-u in pri Dunajski svetovni razstavi leta 1873. dobil je pohvaluo pismo. Naši bralci se morda še spominjajo, kako so se obnašali nekteri poslanci — med njimi tudi «oče* Lavrič — v deželnem zboru, ko je bila ta zadeva v obravnavi. Kaj porečejo ti «domoljubni* gospodje zdaj, ko bodo imeli krasno delo pred seboj?
(Postne pridige.) V stolni cerkvi začel je v sredo znani kapucin iz Trsta Michelangelo postne govore. Izvrstni ta govornik pridigoval je v Gorici že leta 1872 v občno zadovoljnost Ob delalnikih je pri« iga točno ob 5. uri zvečer, ob nedeljah in praznikih pa ob 11. uri. — Pri sv. Ignaciju na Travniku bodo vsako nedeljo ob 10I/2 nemške postne pridige, imel jih bo prof. bogoslovja dr. Gabrijevčič. V ravno tej cerkvi so tudi slovenske postne pridige vsak petek zjutraj ob 6l/4.
(Izpit iz cerkvenega prava), ki je bil za-rad očetove smrti dr. Gabrijevčiča odložen, vrtfl se je včeraj 11. in podvrgla sta se skušnji dr. Gabrijevčič in dr. Flap.
(Za spominek dr. Hrasta) daruje g. S. H. 10 gl. — g. M. P. 3 gl. — g. Jož. Zupan, kapi. v Sežani 2 gl. — g. Ant. Trepal, duh. na Selih 2 gl.


\
-
■H1
tmM

Razne vesti*
— Dr. Jakob Razlag «p. Dijaško društvo «Slovenija* na Dunaji imenovala je ob svojem času dr. Jakoba Razlaga svojega častnega uda. Ker je pa imenovani doktor sè svojim vedenjem pokazal, de ni več narodnjak, izbrisali so ga v zadnji skupščini iz častne knjige. Doktor R. je trdil, ko se je povzdignil za voditelja mladih, da ima intelligenco in mladino na svoji strani. Zdaj mu je mladina pokazala, da zanj ne mara. Ker je R. staro narodno zastavo za-« pustil in ker ga je mladina odbacnila, postal je za Slovence mrtev.
(Beseda v centralnem semenišči>) Kakor že nekaj let napravili so tudi letos gospodje bogoslovci pustno nedeljo in pondelek ob 6. uri zvečer mikavne veselice. Program bil je izvrstno osnovan. Petje je bilo druga leta boljši ko ta dva večera, pa tega pevci niso krivi, ako nimajo potrebnih pevskih moči. Igri («briljantni prstan*, izvirna šaloigra in «Teoria e pratica") napravile ste veliko smeha in igralci so dobro delali. Gospod, ki je poleg drugih rol tudi de« klamoval „11 conte Ugolino* kaže, da vtegne postati dober govornik. Sploh je bilo občinstvo zadovoljno s produkcijami oba večera. Počastili so oba večera semenišče sè svojo nazočuostjo prevzvišeni nadškof, rnonsig. baron Codelli, več
— Vitez Ettenreich. Pustno nedeljo ob 2. pokopali so na Dunaji Jožefa vit. Ettenreicb-a. Ta vrli meščan rešil je 18. febr. 1853 cesarja smrti, ko ga je Libeny z nožem napadel. Ettenreich je prvi zgrabil morilca in mu beg zabranil. Cesar je svojega rešitelja bogato poplačal in ga med drugem povzdignil v plemeniti stan. Pri pogrebu tega vrlega avstrijanca se je prav lepo pokazalo, kako so udani dunajčanje svojemu cesarju. Več kot 12.000 Ijndi se je zbralo cesarjevemu dobrotniku zadnjo čast skazat. Pa tudi cesarska rodbina pokazala se je hvaležno. V cerkvi pri molitvah bili so nazoči cesarjevič Rudolf, nadvojvode Ludovik Viktor, Karol Ludovik, Albrecht, Viljelm in Rajner, cesar pa je poslal svojega namestnika adjutanta Becka,
m:
— hjml (farskih hribov se nam piše: Vlači se nek potepin iz Sl. kot mokri volk v ovčji o-bleki po svetu ; zavil jo je letos menda na Stilsko i Koroško. Ta postopač berači v kaprniu-ski kuti pri starih mamkah, potrka pa tudi na duhovniška vrata. Al »habitus non facit monachimi !“
Bilši prostak v polku Wimpffen je marši-kako palico prejel zarad predolgih prstov; iznad slamnate blazine v kosami je izvrstno posnemal vojaške pridigarje, zato od svojega stotnika nij bil drugač imenovan kakor » preteu (pop).
Sam se je hvalisal, kako lisičje, je osleparil g. vikarija Cmovrškega, rekši da je iz Ljubljanskega samostana oo. Frančiškanov. Ko s svojim nosačem že veliko miloščine nabere, žito popa oda, gre v farovž, da bode g. vikanj denar po pošti odplavil v Ljubljano? Nosač, najet Cr-novršec, čaka v krčmi pri poliču do trde noči, al od kapucina nij tim ne sledu. Opeharjen nosač je cele dneve težke zakije prenašal, potem pa še »ceho“ plačal.
Sedanji njegov nosač iz V.... se je sam na dom vrnil, zakAj? morda so kolektanta kje v luknjo vtaknili !
— Slovenec prinaša pod napisom »na tleh leže Slovenstva stebri “ toplo pisan v voden članek za zedinjenje Slovencev.
— Tržaški škof moiis. Legat je nevarno zbolel. Previden je bil s svetimi sakramenti za umirajoče. Ker je bolezen v glavi, je življenje njegovo v veliki nevarnosti.
— PovikŠanjc plače duìiovmm-starovercem. Z naj visim sklepom dne 24. jan. t. 1. določena so plačila pravoslavne duhovščine pri stolni cerkvi v Cemovicu takole: Arhimandrit 3600 gl. plače, 400 službine pnklade in prosto sta-uovanje v nadškofovi palači; 4 konsistorijalni svetovalci po vrsti po 2000, 2200 in 2400 gl. plače in 350 gl. službine doklade; 1 aktuar s plačo po vrsti 1100, 1200, 1300 gl. in 250 gl. službine doklade; 3 oficijali po 000, 050, 1000 gl. plače in 200 gl. službine doklade. — 1 pro-topresbiter s plačo po vrsti 2000, 2200, 2400 gl. in 350 gl. službine doklade; 2 pridigarja (runiunski in rutenski) po 1400, 1600, 1800 gl. plače in 300 gl. službine doklade; 2 dijakona po 600, 700, 800 gl. plače in 100 gl. službine doklade. Predstojnikom pravoslavnih samostanov v Putni, Suczavici iu Dragomirni povikšala se je plača od 1200 na 1600 gl.
Z naj višini sklepom dne 23. jan. t. 1. določena je kongua župnikom na Bukovinskem s 700 gl. in 10 letne doklade po 100 gl. Tistim župnikom pa, ki bi se krive storili disciplinarne preiskave, ali pa kaj pregrešili zoper korrekte staatsb urgeiiiehe Haltung zamore se po dogovoru s pravoslavnim nadškofom 10 letna doklada tudi odreči. Župniki v mestih imajo poleg svoje plače še 200 gl. krajne doklade. Farni administratorji, ekspoziti iu duhovni pomočniki (vikarji in kaplani) dobivajo 500 gl. plače, v mestih pa še 100 gl. krajne doklade. Dragih poboljškov ne bodo več dajali razun v izvanrednih slučajih.
(Baron Bechbach) je dal po na voglih nabitih listih oklicati, da je ponočno vpitje po ulicah prepovedano in kdor se zasači, bo z zaporom kaznovan.
Umrli od 5. do 11. fcbr. t. 1.
Franca Kovačič, 18 dui, božjast. — Beatrice Ortali, 3 l/2 L, croup. — Ana Pelikan, 83 L, starost. — Jožefa Pertout, 74 1., starost. — Amalija Batistič, 50 1., hiba na srcu. — Magdalena Peric, 86 L, starost. — France Ziak, 64 1., kmet, plučno oslabljenje. — Antonija Pičulin 3 1., katar v črevah. — Angelina Tassot, 1 1. 6 m., plučno vnetje. — Jože Mozetič, 51 L, krojač, rak. — Natalija žl. Beder, 64 stotnikova sopruga, jetika. — Humer Katra, 30 1. delalka, na porodu.
Poslano.
(Popravek.) V 3. štv. „Glas-a» v dopisu iz Gorice sem pisal, da y Videmskem semenišči ne trpijo, da bi slovenski rejenci rabili slovenske knjige: in to sem trdil, opirajoč se na neko besedo enega iz-mej ondašnjih bogoslovcev. Ta pa mi je pozneje pisal, da ona beseda mu je nepremišljeno mej govorom ušla iz ust. Factum je, kakor mi s.ra piše, da v videmskem semenišči pustijo vsakemu Slovencu prostost, da se sam vadi v slovenskem jeziku, in da sme torej tudi rabiti za-to potrebne knjige.
Dopisnik.
Oznanilo«
HRANILNICA,
združena s zastavijavnico
«MONTE DI PIETÀ"
v Gorici
prejema vsak dan, razun nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do* poldne kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gold. in plačuje obresti 5°/o Posojil j e se tudi denar na nepremakljivo blago (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6%- Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obrokih (ratah), primernih posojenemu kapitalu.
Zastavljavnica (Mont)
izplačuje zneske v srebru na navadne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlateniuo in srebernino. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obresti 6°/°> od večih zneskov pa 8%-
,S 15. febr. t. 1. prične se novo naročevanje na časopis namenjen če-bolorejcem z naslovom :
»Oesterreichische
Gartenlaube“.
Naročuje se lahko pri vsakem buk-varju in na vsaki pošti, ali pa pri opravništvu
Wien Wàhring. Cena celolet. 3 gl. 25 s.
„ ' pollet. 1 „ 75 «
Opravništvo.
PRAVI
VILJELM-ovi
protiartritičen, proiirev matičen
čaj za čistenje krvi
proti protinu in revmi
rabi se
v zimskem ozdravljanji
kot edino gotovo sredstvo za čistenje krvi,
Z dovoljenjem c. k. dvorne kance-lije. Dunaj, 7. decembra 1858.
ker je od prvih medicinskih autoritet
EVROPE
Z Naj v. patentom c. k. Velič. proti ponarejanji zavar. Dun. 28. mar. 1871
z najboljšim uspehom rabljen in odobren.
Ta čaj očisti ves organizem ^ kakor nobeno drugo sredstvo preišče vse dele celega trupla, in odstrani po notrajni rabi vse nesnažne nakopičene tvarine bolezni iz njega. Uspeh je gotov in dolgo traja.
Temeljito ozdravi protin (gicht), revma, zastarane trdovratne bolezni, vedno gnoječe se rane, vse spo-love in kožne bolezni, ogrce na truplu in obrazu, lišaje in sifilitične gobe.
Posebno dober uspeh kaže raba tega čaja, kadar jetra ali vranca raste, pri vsih hemoroidalnili bolehnih, pri zlatenici, hudih bolečinah v žilah, kitali in členkih, pri obteženji želodca, kadar sapa zapira, pri vsih boleznih na spolnih udih pri možkih in ženskah itd.
Bolezni, kakor bezgavke, bramorji ozdravijo se naglo in temeljito, ako se čaj pridno zaporedoma pije, ker je raztopilno sredstvo in žene na vodo. Neštevilno veliko spričeval, pripoznanj in pohvalnih pisem se na zahtevanje zamore na ogled poslati zastonj, ki zgoraj rečeno popolnoma potrdijo.
V dokaz rečenemu navedemo tu nekatere dopise pripoznauja :
G. Franc Viljelm-u, lekarničarju v Neunkirchen-u
Bottusani na Moldavskem 25. marca 1873. Dvakrat sem že po tretji osebi naročil Vaà slav-noznani protiartritičen in protlrevmatičen Viljelm-ov čaj za čistenje krvi, in ker je bil pri mojih prijateljih tako sijajeu uspeli, obrnem se zdaj naravnost do Vas z naročilom, da mi takoj 10 zavitkov dopošljete. Priložim tu 10 gold. Sè spoštovanjem podpisuje sc
Ludvik žl. Mdzykl, c. k. avstr.-ogrsk. vicekonsul.
G. Franc Viljelm-u, lekarničarju v Neunkirchen-u
Hollenstcin 31. marca 1873. Sprejmite mojo naj srčnejšo in naj toplejšo hvalo za naglo dopošiljatev Vašega Viljelm-ovega protiartritič-nega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi.
Večji del sem ga sam porabil, deloma pa sem ga oddal tudi mojim prijateljem in znancem.
Od vsih tistih, ki rabijo Vaà Viljelm-ov protiartritičen protirevmatičen čaj za čistenje krvi, sem napro-àen in mi je zaukazano, da Vam sporočim njih ozdravljenje in izrečem njih hvaležnost. Pri meni kaže Vaš. čaj posebno dober uspeh. Moje gihtično tpplenje je klubovalo do sedaj vsim zdravilom celih 28 let. Zdaj pa sera zaporedoma 8 zavitkov Vašega Viljelm-ovega proti-artritičnega, protirevraatičnega čaja za čistenje krvi rabil in bolečine so zginile.
Ker mislim, da je raba Vašega Viljelm-ovega pro-tiartritičnega, protirevmatičnega čaja za me dobra in koristna, »ko jo nadaljujem, prosim, da mi še dvanajst zavitkov Vašega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za Čistenje krvi pošljete, za kar priložim' dotični znesek. Z vsim spoštovanjem hvaležni
Janez Unterleutner, posestnik.
G. Franc Viljelm-u, lekarničarju v Neunkirchen-u
M. Schonberg 5. maja 1873. Na novo prosim, da mi pošljete dva ducenta zavitkov Vašega izvrstnega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi proti poštnem povzetji. S posebnim spoštovanjem Vaši blagorodnosti uclani
J. žl. Frfihlich polkovnik v pokoji.
«
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodoni, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gold., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljelm-ov proti artriti čni in protirevmatični čaj za čistenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u.
Lastnik iu izdavatelj: A. LAKNER reete LUZOVEO. Odgovorni urednik: KAROL KOCIJANCIC. — Tiskar: MAILING v Gorici.