ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 3 485 pregrupiranje družbenih sil. Zastavljeni vprašanji veljata vzajemno za vse sim- pozijske udeleženke. Mislim, da sodobni avstrijski ali madžarski zgodovinar enako malo pozna famozno agrarno reformo v stari Jugoslaviji ali npr. strukturo indu­ strijskega potenciala v bivši kraljevini. Gradiva za bodoče simpozije je torej dovolj. Svet je po drugi svetovni vojni simpozijsko veliko bolj razgiban kot pred njo. Obstajajo namreč tudi »bilateralni simpoziji«, na primer jugoslovansko-italijanski, jugoslovansko-češkoslovaški, ali ozko specializirani mednarodni posveti, na primer o železarstvu v Evropi med 1500 in 1650, o proizvodnji papirja in vodnih znakih srednjeveških mlinov za papir do leta 1500 — in tako dalje. V primeri z njimi so modinški kulturnozgodovinski simpoziji res simpoziji splošnega značaja. Morda se bodo kdaj v bodočnosti preorientirali na specialne teme. Razpad habsburške mo­ narhije je imel zaJ posledico tolikšne strukturne spremembe v gospodarstvu (valuta, finance, davki), v politiki, šolstvu, prosveti in kulturi, da tega-do danes najbrž še nismo v celoti raztolmačili. Generalna tema obravnavanega X. mednarodnega kulturnozgodovinskega sim­ pozija se je glasila: Politični in gospodarski položaj dežel v panonskem prostoru med obema svetovnima vojnama. Vseh referatov je bilo enajst. Glede na konceptno širino — ne upoštevajoč tematike — moremo razvrstiti referate v dve skupini. Prvo ali po konceptu širšo skupino so predstavljali naslednji teksti: Dr. Rihard Plaschka (Dunaj), Politični in gospodarski položaj panonskih dežel med leti 1918 in 1938; dalje dr. György Rânki (Budimpešta), Problemi industrije in zunanje trgovine v vzhodnoevropskem prostoru med obema vojnama; potem dr. Hrvoje Matković (Zagreb), Dežele v jugoslovanski državni skupnosti v povezavi s panon­ skim prostorom in Balkanom; končno dr. Ljubo Boban (Zagreb), Vpliv avstrij­ skega vprašanja na mednarodni položaj Jugoslavije med obema svetovnima voj­ nama. Drugo ali po konceptu ožjo skupino so reprezentirali: Politični in gospodar­ ski razvoj v Avstriji med obema svetovnima vojnama (dr. Alfred Ableitinger, Gra­ dec), nadalje Politični in gospodarski položaj zahodnega Podonavja med obema svetovnima vojnama (dr. Laj os. Gecsényi, Gyór in dr. Ferenc Horvâth, Szomba- thely); avstrijske dežele so,obravnavali dr. Norbert Leser (Salzburg), Gospodarski razvoj na Gradiščanskem med obema vojnama, drugi je bil dr. Avgust Ernst (Že­ lezno), Gradiščanska in leto 1938, tretji dr. Gerhard Pferschy (Gradec), Družbeno­ politični razvoj na Štajerskem med obema vojnama. Slovenijo sva zastopala Ljub­ ljančana dr. Janko Prunk, Dialog med komunisti in krščanskimi socialisti^ v Slove­ niji med obema vojnama, ter podpisani z zelo ozko temo, saj se je nanašala le na panonski del Slovenije, Karakteristike gospodarskega razvoja Prekmurja med leti 1918 in 1941. . • . ,_ . Po že ustaljeni in dobri tradiciji bodo vsi referati objavljeni v posebni mo- gersdorfski ali modinški publikaciji in sicer v vseh jezikih, ki so bili na simpoziju zastopani. Publikacija navadno izide nekaj mesecev po simpoziju. Rekli smo na­ vadno, ker pravila tu ni; nekaj malega simpozijev sploh še niso objavili. Ob koncu letošnjega srečanja je gradiščanski deželni glavar Teodor Kery od­ likoval manjše število realizatorjev modinške simpozijske misli. Odlikovanje te deželne vlade se imenuje Veliki red časti in velja za eno izmed najvišjih odliko­ vanj Gradiščanske. Križce tega reda časti so prejeli: dva madžarska znanstvenika, iz Hrvaške prof. dr. Igor Karaman in prof. Ivan Kampuš, z mariborske univerze prof. dr. Jože Koropec, prof. dr. Vanek Šiftar in prof. Janko Küster. S tem lepim mednarodnim priznanjem je hotel organizator poudariti vrednost in pomen modin- ških kulturnozgodovinskih simpozijev ter nagraditi trud sodelavcev iz sosednjih držav. V času zasedanja so bile že po tradiciji tudi še naslednje prireditve: razstava slik in grafik petih slikarjev iz dežel-udeleženk, celodnevna ekskurzija v Železno (Eisenstadt) in Rust, družabni večer, folklorni večer ter ogled historičnih spome­ nikov v okolici Mogersdorfa. Jože šorn Vn. JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O POUKU ZGODOVINE Stalna komisija za pouk zgodovine pri Zvezi društev zgodovinarjev Jugosla­ vije je, kot že nekaj let zapovrstjo, tudi letos pripravila za učitelje in profesorje posvetovanje o pouku zgodovine. Ta, VII. jugoslovanski simpozij o pouku zgodo­ vine, je bil 29., 30. in 31. avgusta v Aranđelovcu. Njegov gostitelj, Društvo zgo­ dovinarjev Srbije, je brezhibno pripravil srečanje pedagogov, katerega pokrovitelj je bila Zveza združenj borcev.NOB Jugoslavije. 486 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 3 Delovni del posvetovanja se je odvijal v hotelu Izvor. Postavljen je v izredno lepem parku, ki ga poleg negovanega cvetja krasi marmornata forma viva umet­ nikov vsega sveta. Glavna tema predavanj je obravnavala uporabo umetniških del iz obdobja NOB pri pouku zgodovine. Delo simpozija je bilo tokrat zasnovano nekoliko dru­ gače, kot smo bili vajeni doslej. Referati se niso zadrževali le pri naštevanju umet­ niških del iz časa naše revolucije in pri teoretični predstavitvi njihove uporabnosti pri pouku zgodovine v šoli. Za vsako umetniško zvrst sta bila namreč pripravljena po dva referata. Prvi je zbirno prikazal določeno vrsto umetniških stvaritev in opisal njihovo pričevalno vrednost za pouk, drugi pa je na praktičnih primerih obravnaval uporabo takih umetniških del pri učni uri zgodovine. Osnovan je bil v večini primerov na izsledkih vprašalnikov ali na opisu poteka stvarne učne ure. Ta praktična stran prikazane problematike je imela na občinstvo izredno pozitiven učinek. Dejstvo, da pozornost navzočih ves čas trajanja simpozija skoraj ni upadla, gre verjetno pripisati prav njegovi posrečeni zasnovi. Posvetovanju je prisostvo­ valo okrog 400 udeležencev, od tega nad 50 prav iz SR Slovenije. Kakovost refe­ ratov je sicer nihala, vendar so predavatelji v glavnem dobro predstavih izbrano problematiko. Tema simpozija bi verjetno izzvala še širši odmev, če bi ob njej pri­ šlo do strokovnega sodelovanja s slavisti in umetnostnimi zgodovinarji. V otvoritvenih govorih sta navzoče pedagoge v imenu pokrovitelja pozdravila predsednik Zveze združenj borcev NOB Aranđelovac Miodrag Rizlić in podpred­ sednik zveznega odbora Zveze združenj borcev NOB Jugoslavije Mito Dimitrijev- ski. Ignacij Voje, predsednik Stalne komisije za pouk zgodovine, je v svojem po­ zdravu opozoril na pereč položaj zgodovine v šolah. Sledil je uvodni referat delov­ nega posvetovanja. Posvečen je bil 60-letnici Zveze komunistov Jugoslavije. Pri­ pravila sta ga referenta Slavoljub Cvetković in Vićentije Đordević. Prvi del je sin­ tetično opisal razvoj, pomen in idejno borbo partije do obdobja NOB s posebnim poudarkom na novih izsledkih, drugi pa je za med- in povojno obdobje omenjal posamezne ključne trenutke v partijski zgodovini, vendar se je preveč zadrževal na že znanem. Uvodnemu referatu sta sledili dve predavanji, ki sta zadevali srž problematike zgodovine v usmerjenem izobraževanju. Hrvoje Matković je opisal stopnjo, na kateri se nahaja reforma usmerjenega izobraževanja in zgodovina v njej na Hrvatskem. Predstavil je poskuse nove osnovne šole, da bi se približala združenemu delu in močneje idejno usmerjala dijake. Nakazal je tudi različne smeri šolanja in vsebinske okvire zgodovine v njih. Kot vzporednico je Milutin Perović skiciral položaj zgodovine na drugi fazi (3. in 4. letnik) usmerjenega iz­ obraževanja- v SR Srbiji. Prikazal je različne strokovne usmeritve, v katerih se pojavlja zgodovina kot učni predmet. Predstavil je njeno vsebino in možnosti v okviru različnih fondov učnih ur. S številčnim stanjem vpisov na razne smeri šo­ lanja je ponazoril zanimanje dijakov zanje. Živahna diskusija, v kateri sta sode­ lovala Bogo Grafenauer in Marija Kremenšek, je poudarila razlike reformirane šole v SR Sloveniji glede na druge republike. Podčrtala je težave, s katerimi se zaradi različnih šolskih sistemov po republikah srečuje naša mladina ob prehodih na druge šole v sosednjih republikah in pokrajinah. Omenila je pozitivne lastnosti dosedanje gimnazije, ki jih nova šola ne bi smela zavreči, sicer se bo neizogibno podaljšal univerzitetni študij. Opozorila je, da nova šola premalo upošteva tiste dijake, ki se imajo namen zaposliti po končani srednji šoli. Vsebinska reforma predmetov bo nujno zahtevala dodatne priprave pedagogov na šolah kot tudi pro­ fesorjev na fakultetah. Nadaljnji referati, ki so sledili v popoldanskem delu prvega dne, so bili po­ svečeni naslovni temi simpozija. Lazar Rakié je predaval o možnostih uporabe ro­ manov in pripovedk iz obdobja in o obdobju NOB pri pouku zgodovine, njegov koreferent Petar Pekarić pa je predstavil učno uro, pri kateri je za nazorno osvet­ litev dogodkov iz obdobja NOB uporabil romane in pripovedke. Uporabnost umet­ niške poezije iz NOB pri pouku je obravnaval Savo Andrić, Ljiljana Saper pa je kot koreferentka nakazala potek učne enote, ki bo kot ponazorilo uporabila umet­ niške pesmi naše revolucije. Medtem ko je opis učne ure prvega referenta temeljil na resničnem poskusu, pa je druga koreferentka predstavila namišljen in stvarno skoraj neizvedljiv potek take učne enote. Oba koreferata sta bila zasnovana na strokovnih izkušnjah osnovne šole. Na tej stopnji so pri pouku uporabljena umet­ niška dela služila bolj kot splošnovzgojni pripomoček (z vplivanjem na čustvenost šolarjev), manj pa so mogla koristiti po svoji pričevalnosti o zgodovinski stvar­ nosti. V dopoldanskem delu drugega dne posvetovanja je Vzporedno s simpozijem zasedala tudi interkatedrska komisija. V njej je Bogo Grafenauer nakazal vpliv reformirane srednje šole in usmerjenega izobraževanja na univerzitetni študij. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 '• 1979 • 3 487 Tudi ta bi namreč moral namesto evropocentričrie in predvsem politične zgodovine nuditi študentom pregled svetovne in celovite zgodovine, postopnega uvajanja teh­ ničnih novosti ter jih seznaniti z najnovejšo zgodovino. Živahna diskusija je raz­ krila probleme, s katerimi se' soočajo profesorji na zgodovinskih oddelkih raz­ ličnih jugoslovanskih fakultet. Lazar Rokic je za to priložnost pripravil predavanje o problemih metodike pouka zgodovine na filozofskih fakultetah, Ivan,Kampus pa je prisotne obvestil o pripravah na interkatedrski sestanek študentov, ki bo no- .vembra v Zagrebu. Diskusija je nakazala mnoga pereča vprašanja, ki so za zdaj ostala še odprta. Novi sedež interkatedrske komisije je postal Zagreb. V rednem delu simpozija je Miralem Arslanagič predstavil slikarska dela o NOB in iz NOB ter njihovo uporabnost pri pouku zgodovine. Ta referat ni pokazal kakih posebnih novosti v uporabnosti in metodičnih prijemih teh pripomočkov. Zelo kvalitetni pa so bili ostali trije dopoldanski referati. Milivoje Rodić je obrav­ naval možnosti uporabe narodne poezije iz NOB, Štefan Tro jar je sistematično ob­ delal umetniški film o obdobju NOB in možnosti njegove uporabe v šoli, Marija Kremenšek pa je skozi pogovor z dijaki prikazala uspešnost zgodovinske učne ure ob uporabi umetniškega filma. Popoldanski del istega dne je bil namenjen strokovnemu izletu do zgodovinsian spomenikov v okolici Arandelovcä. Udeleženci so obiskali Topolo, kjer stoji nek­ danji Karađorđev dom, ki je preurejen v muzej. Povzpeli so se do zadužbine kra­ lja Petra I. na Oplencu. Tam so kot mozaiki reproducirane najlepše freske srbskih samostanov. Sledil je ogled pretresljivega in veličastnega kragujevškega muzeja m njegove okolice z vrsto spomenikov žrtvam NOB. . Dopoldanski del zadnjega dne simpozija se je ustavil na kiparskih delih in spomenikih o NOB ter možnosti njihove uporabe pri pouku zgodovine. Öe je bil Vojo Kuševski v svojem teoretskem referatu precej suhoparen in marsikje nejasen, pa je predstavljal pravo osvežitev opis zgodovinske učne ure z uporabo kiparskih umetniških stvaritev, ki ga je pripravil Vlado Šarkoski. , A -, , V zaključku posvetovanja so bih navzoči seznanjeni s sklepi interkatedrskega sestanka. Sledeči simpozij o pouku zgodovine bo leta 1980 v Prištini. Obravnaval bo problem odnosa šole in univerze ob temi Mesto pouka zgodovine v sistemu iz­ obraževanja in vzgoje, medtem ko bo druga tema zadevala odnos med ekonomsko, politično in kulturno zgodovino v učnih programih osnovnih in srednjih sol. Ome­ nimo še, da bo referate VII. simpozija o pouku zgodovine objavila zagrebška revija Pouk zgodovine. Dar j a Mihelič ZBOROVANJE ČRNOGORSKIH ZGODOVINARJEV Društvo zgodovinarjev Črne gore je ob sodelovanju s Pedagoško akademijo v Nikšiču in Republiškim zavodom za napredek šolstva socialistične republike črne gore organiziralo v dneh 5. in 6. oktobra 1979 zborovanje zgodovinarjev v Nikšicu, Širšo jugoslovansko razsežnost je to zborovanje pridobilo z udeležbo predstavnikov zgodovinskih društev iz vseh jugoslovanskih republik (razen Bosne in Hercego­ vine) in iz obeh pokrajin, čeprav je bilo to zborovanje sklicano tudi kot kulturno- politična manifestacija ob partijskih jubilejih v letu 1979, je vendar bil izredno poudarjen njegov delovni značaj, saj so se predstavili tako člani črnogorskega dru­ štva kot tudi gostje iz drugih republik in pokrajin z referati, ki so predvsem ob­ ravnavali probleme sodobne zgodovine narodov in narodnosti v Jugoslaviji, pred­ vsem razvoj revolucionarnega delavskega gibanja med vojnama, NOB, pa tudi družbeni razvoj v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Na zborovanju so bili prebrani sledeči referati: Dr. Miroljub Vasic:, Nastanek in razvoj KPJ — ZKJ. Batrić Jovanović: Nastanek in razvoj Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Dr. Ivan Jelič: Formiranje in razvoj KP Hrvatske in njeno delovanje v NOB in v revoluciji. France Filipič: Specifičnosti razvoja komunistič­ nega gibanja v Sloveniji, formiranje KP Slovenije in njena vloga v NOB in v revoluciji. Dr. Đorđe Knežević: Ustanovni kongres KP Srbije in specifičnosti revo­ lucije v Srbiji. Mgr. Lazar Lazarov: Organizacijski razvoj KP Makedonije od 1944 do 1964. Mgr. Ranko Končar: Specifičnost razvoja in delovanja KPJ v Vojvodini. Dr Ali Hadri: Revolucionarno delavsko gibanje in KPJ na Kosovem do leta 1945. Dr. Jovan R. Bojović: Organizacijski razvoj KPJ v Črni gori v NOB in v revoluciji. Poleg zgodovinarjev sta spregovorila na zborovanju tudi dva politična delavca. Tako je Vidoje žarković, član predsedstva SFRJ, v obširnem referatu opisal potek in rezultate VI. vrha neuvrščenih dežel v Havani, in to s posebnim ozirom na vlogo