Slovenski tednik z« koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi }e moči GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V A MEHI KI Slovénie Weekly devoted to the Interest! of the laboring claaiea Od bofa do zmage! Štev. 39. Entered as Second-Class Matter July 8th* 1903, at the Poet-Office at Chicago, ill., andev Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 86. septembra 1913. Kdor bo mtsM svobodno, se ne more boviM sa svobodo! Leto XII, Razgled po svetu. EVROPEJSKA POLITIKA. V raznih vladih krogih po Evropi se veliko govori in ukrepa o bodočih vojnah. Nemški cesar, neumni Vilhelm je vedno na potovanja in sklepa bodoče kupčije in se hoče na ta način priprti viri sa vojno s Francijo. To pa ni mala stvar, Lajti v Nemčiji, vkljub temu da je nemški patriotizem jako velik, je pretežna večina druge misli in jim beseda vojna trpko zveni po ušesih. Nemčija je jako slaba v svojih kolonijah, katerih ji primanjkuje, zato je treba gledati za nove kolonije in nove trge. Nemški patrijoti so mnenja, da vojska s Francijo, bi jim pridobila še ti sti kos Elsas-Lotringen, katerega niso mogli dobiti v zadnji vojski s Francosko. Francija zopet preži na. tisti kos zemlje, katerega si je Nemčija podjarmila in zato se čim dalje bolj utrjuje za vsak slučaj. Angleška ima strah pred Nemčijo, ker se boji, da .je ne bi Nemčija prekosila na morju in zato podpihuje Francijo, da se ta u-trdi na suhem in na ta način prisili Nemčijo, da da večji pozor na utrdbe na suhem in da jo ovira pri gradenju bojnih ladij. Ruski car ima svoje agente v pruski Pojski, ki puntajo že itak nezadovoljne in od ošabnih Prusov skoro popolnoma zatrte Poljake, kateri so nemškemu cesarju pri njegovem zadnjem obisku kar o-čito pokazali, da so do grla siti nemškega terorizma. Da Nemčija in nemška Avstrija očito delajo na razdružitev slovanskih narodov, se je pokazalo v njuni politiki ž , dnji balkanski vojni. Poraz njih načrta ima sedaj tolikega pomena za vse slovanske narode, da so uvideli potrebo, ha se združijo in na ta način odvrnejo naval pangermanizma. To se razvidi iz tega, ko je ruski car zaročil svojo najstarejo hčer s srbskim prestolonaslednikom, prin cem Aleksandrom, a drugo hčer Tatiano pa s princem Karolom Ru-munskim. 0 teh zarokah ima nemško časopisje veliko povedati in se kar očito izraža, da jedro teh zarok v poglavitnem je združenje Slovanov; Francozi so zopet dru-zega mnenja in odobravajo ta korak, ker oni 'dobro vedo, da kolikor več bodo nemške, boja željne države imele opraviti s svojimi sosedi in kolikor več zaveznikov se spravi nad nje, toliko hitreje in ceneje se bo njim posrečilo dobiti nazaj dežele, katere jim je vkra-dla Nemčija. Avstrijski, fanatično katoliški prestolonaslednik kar hrepeni po vojski in vedno išče vzrokov za njo, tega pa ne pomisli, da je Avstrija ena najbolj nesposobnih evropejskih držav, ki bi se spustila v vojsko, kajti prvič njeno finančno stanje je tako, da je skoro bankrot, drugič pa se je bati, da se ne bi temu branila Ogrska, ki že komaj čaka trenutka, da iztrga Haubsburžanom krono in postane neodvisna od bankrotirane Avstrije. Tista peščica Nemcev v Avstriji, pa je komaj kaplja vode v primeri s raznimi slovanskimi narodi, ki jo sedaj drže na površju, a vzlic temu nimajo nobenih pravic. Nemška politika v balkanski vojni pa je tako razdražila živce slovanskih avstrijskih podanikov, da se je skoro bati kmalošnjega cepljenja od avstrijske krone in u-stanovitve velike jugoslovanske republike, četrte velike republike v Evropi. D a bi se vojske kar tako začenjale, kot so se doslej, tega ne bo več, ker ljudstvo je že toliko nao-braženo in prosvitljeno, da pravi: “Tisti, ki hoče vojsko, naj jo le i-ma, kar se pa nas navadnega ljudstva tiče, pa ne bomo zaradi piškave politike in za interese naših izkoriščevalcev prelivali krvi. “In ravno to je krivo, da ni prišlo in da tudi ne bo prišlo do vojske med Združenimi državami in Mehiko, vkljub temu, da so interesi raznih trustov in kapitalistov za to, da se vname vojna. Delavske organizacije so se že izrekle, da so proti vojski. In tega mnenja je tudi delavstvo v Evropi, zato pa se ni treba bati nobene vojske med katero velesil v Evropi. Evropski vladarji morajo biti veseli, da jim ljudstvo pusti sedeti na prestolih in da ne stori žnjimi isto, kot se je zogdilo s portugalskim kraljem Emanuelom. Kdo bo Bebelov naslednik? Nemški soeial-demokrati so sedaj v škripcih, ko ne vedo kedo bi bil najboljši vodja njihove stranke. Takega človeka, kot je bil Be-bel, kateremu se je klanjal celo sam nemški cesar in mu izkazoval vso čast, pač kmalu ne bodo dobili. Stranka pa potrebuje ravno takega voditelja. Znano je, da Be-bel, ni bil zadnje čase aktiven vodja socijal demokratične stranke, vendar pa je bil duša vsega gibanja. Govori se, da ako bodo socijal demokrati izbrali svojega vodjo iz vrst starejih sodrugov, potem prideta v poštev sodruga Frank in Ledebour, če pa iz vrst mlajših mož, potem pa stoje v o-spredju Kautsky ali pa Mehring. Velikanski predor. Francoski inženirji pravijo, da bo velikanski projekt za dogoto-vitev predora, ki bo vezal celino Evrope s Angleško dovršen v teku petih let in da bo stal 80 milijonov dolarjev. Potemtakem se bo prišlo po suhem iz Pariza v London v šestih urah. Predor bo 350 čevljev pod površjem zemlje. Oskrunjevanje Tolstojeve gomile. Iz Dunaja prihaja vest, da po celi Evropi vlada velika anti-ru-ska agitacija radi sistematičnega oskrunjevanja gomile Leva Tolstoja. Mužiki, v soseščini Tolstojevega doma stražijo grob in gorje tistemu katerega bi zasačili pri onečaščevanju gomile najdražjega jim prijatelja in zagovornika. Ruska strahovlada ne gane niti z ma-zincem in zato jo ruski reformatorji grozno kritizirajo. Govori in domneva se, da pri tem nečastnem delu ima prste vmes “črna roka” in to radi tega, ker apostolj Tolstoj ni vmrl v milosti grške vere. Japonska in Zdr. države. (Baron Linda, japonski generalni konzul za Zdr. Države je bil že v tretjič v uradu državnega tajnika, Bryan z namenom, da dobi odgovor njegovi vladi na noto zaradi novega kalifornijskega zakona, ki izključuje Japonce iz enakopravnosti drugih civiliziranih narodov, da bi lastovali zemljišča v državi Californija. — Tajnika Bryan ni bilo v uradu, ker je ravno ta čas predaval nekje v Virginiji. Pripomnimo, da Bryan predava za denar in da zaradi tega je bil kritiziran, na kar je on odločno odgovoril, da on je prisiljen i-ineti še kak postranski zaslužek, ker plača katero dobiva od vlade, mu nikakor ne zadostuje. Zato pa naj .Japonska čaka na odgovor, dokler bo Bryan pripravljen priti nazaj iz svojega potovanja in predavanja. Italijani proslavljajo zavzetje Rima, Velikanska demonstracija, katere se je vdeležilo nad 20,000 ljudi in v rdečih srajcah oblečenih Ga-ribaldistov, je bila vprizorjena v Rimu v soboto 20. t. m. v proslavo obletnice zavzetja Rima po italijanskih trupah leta 1870. Ko je procesija dospela do mestnega obzidja, kjer se je trapam posrečil vhod v Rim, jo je pozdravil mestni župan Ernest Nathan in v kraljevem imenu naznanil množici: “Italija sedaj v prvič kliče vse svoje otročiče k volitvam in jim daje splošno volilno pravico. ’ Kratka novica. Parsons, Kans. — Rev. Littleton je pobegnil neznanokam s mlado soprogo trgovca Long. Razne novice. NOVOIZVOLJENI GLAVNI ODBOR S. S. P. Z. Na tretji redni konvenciji S. S. P. Z., ki se je vršila v Milwaukee med 8 in 18. sept. so bili izvoljeni sledeči v glavni odbor: Josip Fritz, Chicago, 111., predsednik; J. Lenko, Milwaukee, Wis. podpredsednik; Josip Benko, Chicago, 111. tajnik; August Auein, Chicago, 111., zapisnikar; Ivan Kalan, Milwaukee, Wis., blagajnik; Vilijam Rus, Chicago, 111., Jacob Hočevar, Pittsburgh, Pa. in Anton Duller, Chicago, 111., nadzorniki. Martin Kočevar, Pueblo, Colo., Frank Kaučič, Dunlo, Pa. in August Kužnik, Cleveland, O., porotniki. — Dr. Kern, Cleveland, O. vrhovni zdravnik in Glas Svobode, uradno glasilo S. S. P. Z. Schwab potuje v Pariz. Charles M. Schwab, predsednik Bethlehem Steel dražbe je odpotoval v Pariz v zvezi s pogodbo za gradbo desetih tovornih parnikov, kateri bodo prevažali rado iz Chilli v Ameriko. Pred odhodom je bil Schwab jako pesimističen glede bodoče trgovine in navaja za povod tega največ sedanji tarif. Opice pojejo in kače imajo noge. Parnik Allemania, ki je priplul iz Carthegne, Colombije, je pripeljal v New York opice, ki pojejo in kače, ki imajo dve noge. Tu je priložnost za Janeza iz -Jo-lieta, da si nabavi za svojo kolekcijo opic, tudi te čudne živalice, ki mu bodo delale kratek čas, ke-da.r bo imel “kacenjamer”. Rev. Schmidtova afera. Hans Schmidt, rimsko katoliški duhoven, ki je umoril svojo lastno ljubico in ženo, jo na devet kosov razsekal in potem vrgel v reko Hudson je zraven tega umoril tudi otroka, katerega mu je porodila Ana Aumuller, njegova žena. — "Father” Schmidt je bil navaden zločinec, kajti dokazalo se je da je ponarejal deset in dvajset do-larne bankovce, se je izdajal za nekakega doktorja, ki je fabriei-ral nekake pilule, ki so imeli tako moč, da so pregnali ženski plod, figuriral je tudi v mnogih drugih zločinih, o katerih pa policija še ni natančno dognala. Ta “father” Schmidt je sam izpovedal da je umoril Ano Aumuller in sedaj je še tako nesramen, da pravi, da ga ni strah pred električnim stolom, zato ker do sedaj še niso našli odrezane glave od njegove žrtve. Od gotovih strani se že sedaj deluje na to, da bi bil Schmidt neumnim spoznan, da bi bila na ta način čast rimsko katoliške duhovščine rešena. • Um se mu je zmešal. Pensacola, Fla. — Ob tretji uri v nedeljo jutro so detektivi nenadoma vdrli v nek kvartopirski lokal in aretirali okoli 40 kvartopircev, med katerimi je bil tudi Rev. “father” Doyle. Detektivi so pravili, da so kvartopirci kadili kot Turci in pili kot žganjarji. Da se pa rimsko katoliška cerkev opere madeža in postavi zopet v desni kotiček sre svojih vernih faranov, ki so se zgražali nad početjem njihovega župnika, je bilo potrebno, da je šel “father’ Doyle v zavod za slaboumne, da se ozdravi. Je dobil mesto. “Father” Rivera, rimsko katoliški duhovnik, o katerim smo nedavno tega poročali, da jo je moral pokuriti iz Brooklyna, ker se je pregrešil zoper Mannov zakon in tudi šesto božjo zapoved, se je kar nenadoma znašel v Aibonto, na Porto Rico. Škof Jones, kateremu je znan Riverov zločin, je imenoval tega kriminalnega rimsko katoliškega duhovnika za župnika v imenovanem mestu. To kaže, da kolikor večji lopov je kateri te črne garde, toliko hitreje naprej pride. PRESELITEV Našim čitateljem, naročnikom in prijateljem naznanjamo, da se bodemo ta teden preselili v LASTNO HIŠO. Po dolgem trudu se nam je vendar enkrat posrečilo priti do lastnega doma, da se nam ne bo treba vedno seliti. Ob enem naznanjamo našim čitateljem, da ko hitro dobimo potrebno mašinarijo in ko hitro bodo stvari urejene, da izide Glas Svobode po dvakrat na teden. Ker so stroški sedaj jako veliki, bi priporočali našim zastopnikom, da se potrudijo med rojaki in kar največ novih naročniko j oridobijo. Tudi cstale naše naročnike poživljamo, da se potrudijo med svojimi prijatelji in jih nagovorijo, da se naročijo na Gl. Svobode. Od sedaj naprej je naslov sledeči : GLAS SVOBODE CO. 2656 S. 40th Ave. Chicago, 111. Debs želi počitka. Eugene V. Debs potrebuje počitka. Odločil se je, da gre na veliki rane, 40 milj stran od Den-verja, kjer ostane najmanj 3 mesece. Vse za denar. V Wheatonu, 111., je najbogatejša episkopalna cerkev in da se še več denarja nabere v njeni blagajni so priredili takozvani “fair”, na katerem je bilo na “licitandi” prodanih pet najlepših deklet te fare. Koliko so vrgle te golobiči-ee, ni znano. Na tem fairu so imeli na programu tudi “orientalni” ples, da je bolj vleklo. Premogarji in rudarji po Pennsylvaniji in dragih vzhodnih deželah varajte se pred agenti radarskih družb v Michiganu, kateri sedaj potujejo po vzhodu in nabirajo stavkokaze. Tem a-gentorn se je pred par dnevi posrečilo dobiti 31 Nemcev, katere so poslali v iCalumet. Položaj stavkokazeev je jako slab in vsak dan se dogajajo dezertacije, kajti hrana je slaba, stanovanja so nesnažna, zraven tega pa je med stavkokazci takih ljudi, ki niso nikoli prej delali v rudniku in zato je vsaki v veliki nevarnosti, da se ne pripeti kaka večja nesreča. Rojaki stran od ¡Calume-ta, Mich. Še eden. Bivšega župnika polske cerkve sv. Girila in Metoda v St. Louisu, Mo. in ki ima sedaj svojo faro v Duryea, Pa. toži Jakob Brys za odškodnino '$10,000, ker mu je ta božji namestnik zahajal v zelnik in ga s svojo gostoljubnostjo in obilimi poseti njegovi soprogi tako pristudil, da ga več ne'ljubi, kot ga je nekdaj. Župnikovo ime je Roman Pawlikowski. V dokaz temu bo Brys predložil sodišču pisma, ki sta si jih dopisovala njegova žena in častiti g. Pawlikow-ski. Nastop proti socijalizmu. Češki rimsko katoliški duhovniki so sklenili na svojem kongresu, da bodo odločno nastopili proti socijalizmu. Po vsih čeških cerkvah bodo od sedaj naprej a-gitirali proti socijalizmu. Smrt socijalistom je njihova parola. — Giordano Brano je s smrtjo plačal svoj nauk in ravno tista rimska cerkev, ki ga je v smrt obsodila sedaj uči Brunov nauk po vsih svojih šolali. Zna se tudi pripetiti, da bo v doglednem času ravno ta socijalizmu nasprotna rimska cerkev iz svojih prižnic a-gitirala za socijalizem, za socialistične kandidate. Pri romsko kat. cerkvi je vse mogoče. Kadar vidijo da ne gre več naprej, se prav farizejsko sprijaznijo s še dako trpko lesniko. G G UČE ŠE NISTE! G! G pošljite naročnino! Delavske novice. Štrajk je neizogiben. Zadnji teden se je sešla v zgodovini coloradskih premogarjev ena največjih konvencij. Mesto Trinidad je bilo kar preplovljeno od raznih delavskih zastopnikov in premogarjev. Veliko ovacijo je povzročil fakt, da je nad tisoč premogarjev pristopilo k organizaciji. Na konvencijo so bili povabljeni tudi operatorji premogovnikov iz treh držav in sicer: Colo-ra.de, Utah in New Mexico z motivacijo, da se nekaj ukrene in če mogoče prepreči velikanski štrajk, ki bo eventuelno zaprl vsak premogovnik v teh treh državah. Ravno pred zaključkom lista, smo dobili obvestilo, da veliki premogarski štrajk v južnem Colorado, Utah in New Mexico se je začel. Vladne oblasti se trudijo. da bi se delodajalci in delavske organizacije sporazumele. Western Federation of Miners poroča, da je šlo na štrajk 90% vsih premogarjev. Štrajk v Calumetu in po vsem bakrenem okrožju severnega michiganskega polotoka še ni končan in najbrž tudi ne bo še kmalu, ako ostanejo bakreni kralji nadalje tako trdovratni in ne odstopijo od svojega stališča. Res je da kapitalisti imajo veliko denarja in da ne trpijo osebno nobenega pomanjkanja ter da zaradi sebe lažje dalj strpijo kot pa delavci, vendar stroški, katere i-majo operatorji so tako velikanski in zanje tako občutljivi, da sc bodejo morali kaj kmalu pogajati s stavkarji. V ostalem pa jim gre tudi za to, da -se rudniki ohranijo v dobrem stanu, kar pa skebi ne morejo storiti, treba je veščih radarjev, ne pa tolovajev, ki še ne vedo, kako bi kramp v roke pri jeli. Kakor zgleda operatorji se hi še radi pogajali s posamezniki, nočejo se pa s organizacijo, to pa je samo ob sebi umevno, ker ko hitro priznajo unijo, tako hitro imajo o-praviti s celoto in ne več s posamezniki, kar jim pa nikako ne gre v glavo, ker desetletja neomejenega izkoriščanja in obiranja radarjev so jih tako podivjala, da se nikakor radi ne podajo. Vsa čast gre štrajkarjem in voditeljem štrajka, ki se tako vrlo in mirno vedejo in sploh niso odgovarjali na napad brutalne državne konjenice, ki je z golimi sabljami in z vso naglostjo ter brez vsakega povoda vdrla med mirne demonstrante. Sedaj se bavi v Calumetu John A. Moffitt, posebni zastopnik državnega departementa za delo, ki je imel s Charles H. Moyer več konferenc in tudi s generalnim a-pravnikom Calumet in Hecla rad nikov v nadi, da se mu posreči posredovati med radarji in kompani jami. Governer Ferris ni storil za delavce prav nič, dasi je bilo upati, da bo posredoval. Kako je on posredoval vsakdo ve. Poslal je milico, da varuje posestva operatorjev in kolikor mogoče opustošijo sira-mačije delavcev ter da s svojo navzočnostjo prisilijo «štrajkarje, da se vrnejo na delo Zastopnik Moffitt je nedavno tega posredoval med delavci in delodajalci Baltimore and Ohio železnice in upati je, da bo tudi “u imel uspeli. Nekateri skabi sc prišli do spoznanja, so pustili sramotno delo in se pridružili štrajkarjem; tako bodo morali storiti tudi drugi, ko hitro uvidijo, da delajo krivice sebi in svojim prijateljem. Ženski plačilni zakon v Oregon. V državi Oregon pride tekom 60 dni j v veljavo zakon, ki prepoveduje ogibom globe in zapora več kot devet urno delo za ženske po tovarnah in izdelovalnicah. Minimalna plača za 54 urno delo je $3.64. Delavke bodo imele opolu-dne 45 minut presledka za kosilo. Zavedni delavci, proč od Calumeta! Glasilo Western Federation oi Miners prinaša spodbudljive no-:: tiče o raznih nabranih svotah v prid stavkarjev v michiganskem bakrenem okrožju. Unije pridno nabirajo prispevke. Opozarjamo naše rojake po raznih naselbinah, da se tudi oni spomnijo svojih bratov v Michiganu in pristopijo na|.j pomoč. Darove pošljite na Western Federation of Miners, Denver,!] Colo. Lep napredek. Organizator United Mine Wor-kers, Dear Hagerty, ki se sedaj nahaja v West Virginiji pravi v j svojem poročilu, da je vsa država j P preplovljena z organizatorji in da 1 v kratkim času bodo nastavili lokalne urade. To je znamenje, da '! se bo kmalu pričel boj za prizna- ¡1 nje unij, kateri pa ne bo dolgo 1 trajal, ker kakor se sliši, se ne bo- I do operatorji veliko upirali. Seda- 1 nje delavske razmere v obeh Vir- ¡j' ginijah so jako slabe in delavci j kar nestrpno čakajo, da pride or- |j| ganizator v kempo. V spomin padlih žrtev. Lokalna unija št. 728 in 125 U. I M. W. v Mt, Olive in Virden je iz- j| dala poziv na vse svoje člane in j! bližnje unije, da se vdeleže spo- | minske demonstracije, ki se bo vr- j šila v Mt. Olive, 111. dne 11. okto- : bra obletnici štirih padlih žrtev velikega premogarskega štrajka. Poleg dragih bo navzoč tudi pred- I] sednik organizacije J. P. White. Ne hodite za. delom v te kraje ! Nov premogokop v Witt, 111. je še vedno zaprt, tudi premogokop Coalton v Nokomis, 111. slabo dela in to samo na polovičen čas. Stari premogovnik v Nokomis dela, vendar je bilo v tiste kraje toliko ljudi zbobnanih od raznih zemljiše-nih agentov, da je United Mine Workers Journal priobčil svarilo, da delavci ne bi šli tam za delom, ker se ga ne dobi. Gilchrist Mine No. 7 v Mathers-ville, dela samo dva in tri dni na teden. Vancouver je slab prostor iti za delom. Tam je štrajk že dalj časa. Malo dela je y Taylorville, 111. Eden premogar je bil ubit te dni v CGC premogovniku. V Bingham Canyon, Utah, je še vedno štrajk. V Miami, Ariz. ni dosti prida. Topilnice jako slabo delajo. Delavcev je preveč. Hup spopad. V hudem boju med srbskimi četami in Albanci na srbski albanski meji je padlo nad dve sto Albancev in mnogo jih je bilo ranjenih. Do spora je prišlo radi tega, ker je hotelo več tisoč Albancev prekoračiti novo srbsko mejo. Prekosod v Benton, Ih. Med štrajkarji in državno milico v Benton, 111. je prišlo do spopada. Jeden -miličar je ubit. Dokler ni bilo trap v Bentonu, so se premogarji mirno vedli. V Bentonu in okolici je proglašen prekosod. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: Za $ 10.30 ................... 50 kron Za ? 20.45 100 kron Za $ .............. 200 kron Za $ 81.80 ................... 400 kron Za $ 102.25 .................. 500 kron Za $ 204.00 ................. 1000 kron Za $ 407.00 ................. 2000 kron Za $1017.00 ______•......... 5000 kron Foštarina je všteta prt teto svotato. Doma 'so nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno toiramilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam postati je najprilične-je 'do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO., 82 Cortland St., New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland,, D. iü rasp Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. 2 Roman iz časov francozke revolucije VITEZ IZ RDEČE HIŠE. Spisal Alks. Dumas star. (Le chevalier de Maison Rouge) (Nadaljevanje.) V. Občan Maurice Lindey. Maurice Lindey, ki ga vidimo o pogovoru s svojim prijateljem iteti v sekcijo, je bil 'potomec o-ie polaristokracije, li kateri se irišteva sodniški stan. Njegovi iradedje so se skozi dvesto let od-ikovali s svojo večno parlametar-10 opozicijo. Njegov oče, dobri >indey, ki je vse svoje življenje arnal proti despotizmu, je umrl (d strahu, ko je 14. julija 1789 ba-itilja (Bastilja-bastille: najstrašnejša pariška ječa, podobna trdnjavi.) padla v roke ljudstva. Zapustil je edinega sina, ki se je, ne-dvisen vsled svojega premoženja, util republikanca in se popolnoma navzel novih idej. V telesnem oziru je bil Maurice Lindey visok pet čevljev in osem lalcev, star pet- do šestipdvajset let, močan kakor Herkul. Odlikovala ga je ona francoska lepota, ki tvori pri Franku posebno pleme. Bil je namreč čistega čela, modrih oči, kostanjevih, kodrastih las, rožnatih lic in belili zob, kakor iz slonovine. Opisu moža naj'sledi stališče občana. Maurice, ki sicer ni bil bogat, pač pa neodvisen, je bil nositelj čislanega in priljubljenega imena in je bil znan po svojih liberalnih nazorih. Postavil se je takorekoč na čelo stranki, sestoječi iz samih mladih, patriotičnih občanov. — Morda je veljal pri sanskilotih za nekoliko mlačnega, pri sekeio-narjih za preveč finega. Toda vsled svoje nenavadne vstrajno-sti, poguma in telesne moči si je že znal pridobiti spoštovanje. Maurice je bil prisostvoval zavzetju bastilje. Bil je tudi v Ver-saillu in se boril kakor lev pri o-'bleganju tuilerij (Nekdanja rezi-denčna palača v Parizu.) 10. avg. Priznati mu treba, da je tega znamenitega dne pomoril ravno toliko patriotov kolikor Švicarjev; kajti ni hotel trpeti, da bi se pod republikansko karmanjolo skrivali morilci, a pod rdečo švicarsko obleko sovražniki republike. Takoj po napovedi vojne je stopil Maurice med prostovoljce in se je s četo peterih stotin mož, ki jih je mesto poslalo proti sovražnikom, odpravil na mejo. V prvi bitki ki se je je udeležil — namreč pri Jemappu — ga je zadela kroglja, ki mu je predrla na rami njegove jeklene mišice in pri kosti zopet odskočila. Vrnil se je v Pariz in je šele po preteku enega meseca zapustil posteljo. Kmalu na to je postal voditelj kluba Ter-mopilov, to je stotero mladih Parižanov, ki so se bili oborožili v svrho, da se uprejo vsakemu poskusu tiranu Kapetu v prilog. — (Tako so imenovali kralja Ludo-vika XVI.). Še več: z jezo, nagubanim čelom, uprtimi očmi, bledim licem, srcem polnim neke mešanice nravnega sovraštva in fizičnega usmiljenja, je Maurice z mečem v roki prisostvoval obglavljenju kralja ter je, menda edini med vso množico, ostal tih, ko je padla glava tega sinu svetega Lu-dovika, čegar duša je odletela proti nejbesom. Dvignil je kvišku svoj strašni meč in vsi njegovi prijatelji so vskliknili: “Živela svoboda!” ne da bi bili opazili, kako se to pot njegov glas izjemoma ni združil z njihovimi. To je bil mož, ki se je podal zjutraj dne 11. marca na sekcijo, katere tajnik je bil. Tu je bilo zelo zelo živahno vrvenje. Sklepati so hoteli o adresi na narodno skupščino v svbho udušenja zarot, ki so jih uprizarjali girondisti. Zato so nestrpno pričakovali Maurica. Vsi so izražali sovraštvo in ogorčenje nad aristokrati in izdajalci, zlasti nad vitezem iz Rdeče hiše. Toda proti splošnemu pričakovanju se je Maurice vedel hladno in molčeče: spretno je sestavil oklic, opravil svoje delo v treh urah, vprašal, je-li seja že končala, in je, ko so mu potrdili to, vzel svoj klobuk ter se napotil v smeri proti Rue Honore. Ko je dospel tja, se mu je zdel Pariz popolnoma nov. Zagledal je eni ogel, kjer se mu je bila ono noš pojavila lepa ^neznanka, upirajoča se pestem vojakov. Nadaljeval je pot do Marijinega mostu in sicer po enaki cesti, ki jo je bil prehodil ob njeni strani, ustavil se na onih točkah, kjer ju razne patrulje niso pustile dalje in ponavljal na mestih, ki so ga spominjala na vsak pogovor, ki sta ga imela ono noč. Maurice je prekoračil mostove in se kmalu nahajal v tedanji Viktorjevi ulici. “Uboga ženska!” je mrmral Maurice, “sinoči ni pomislila, da ima noč samo dvanajst ur in da njena skrivnost bržkone tudi ne bo trajala dalje nego čez noč! V solnčnem svitu že najdem vrata, skoz katera se je bila izmuznila, in kdo ve, če je sam ne ugledam na kakšnem oknu.” . Stopil je v starodavno Rue Saint-Jacques in se ustavil na rav-noistem mestu, kjer je prejšnjega večera stala neznanka. Zaprl je za trenotek oči in mislil v svoji o-mami, da mu poljub prejšnjega večera drugič zagori na ustnicah. Toda čutil ni ničesar, razun pekočega spomina. Ko je Maurice zopet odprl oči, je zapazil dve mali ulici, eno na desni, drugo na levi. Bili, sta blatni, slabo tlakovani, prerezani od zapornic in mostičkov, pod katerimi se je vil majhen potok. Pod nekimi lopami so se sušile kože in razširjale oni neprijetni duh po strojarstvu, ki človeku zapira sapo. Maurice je iskal in poizvedoval skoraj dve uri, a našel ni ničesar, uganil ničesar: desetkrat se je vrnil na prejšnje mesto, da bi se izpoznal. Toda vsi njegovi poskusi so bili brezuspešni. Zdelo se je, da sta megla in dež izbrisala vsako sled po mladi ženski. “Naprej!” si je rekel Maurice, “sanjal sem. Svoje krasne vile gotovo ne najdem v tej kloaki”. “Ostani zdrava, skrivnostna lepotica”, je vskliknil, “smatrala si me za neumneža, ali pa za otroka. Ali bi bila tudi šla z menoj sem, ko bi res tu stanovala? Ne, šla je samo tod mimo, kakor lahud čez okuženo močvirje. Kakor ptičeva v zraku, tako je izginila tudi nje* na sled. VI. Temple. Onega dne, ko je Maurice, 'bolestno razočaran, opustil svoja poizvedovanja, se je podalo večje število mestnih uradnikov v spremstvu Santerra, poveljnika pariške narodne garde, v veliki stolp Templa, ki so ga od 13. avgusta 1792 dalje spremenili v ječo. Njihov obisk je bil namenjen v prvi vrsti stanovanju v tretjem nadstropju, sestoječemu iz predsobe in treh sob. V eni teh sob sta bivali dve ženski, mlada deklica in devetleten o-trok, ki so bili vsi odeti v žalno o-bleko. Starejši ženski je bilo približno sedem- ali osemintrideset let; sedela je pri mizi in čitala. Druga je sedela in izdelovala neko vezenje; bilo ji je okoli osem- do devetindvajset let. Približno štirinajstletna deklica je stala pri otroku, ki je ležal z zaprtimi očmi, kakor da bi spal, dasi je. bilo to nemožno ob ropotu, ki so ga povzročali u-radniki s preiskovanjem pohištva, postelj in oblek. Eden njih se je približal ženski, ki je čitala, ji iztrgal knjigo ter jo vrgel v sredo sobe. Jetnica je odtegnila roko proti mizi, vzela drug zvezek in nadaljevala s čitanjem. Uradnik je divje krenil z roko iç ji hotel iztrgati tudi tega. Toda po ti kretnji, pred katero se je jetnica, ki je vezala pri oknu, stresla od strahu, je deklica skočila k čitateljici, jo objela in jokaje šepnila: “Oh! Uboga, uboga mama!” Na to jo je jela poljubljati, na kar je jetnica pritisnila ustnice na ušesa deklice, kakor da bi jim hotela vrniti poljub, in ji dejala : “Marija, v peči je skrit listek. Vzemi ga ven.” “Naprej, naprej!” je vskliknil uradnik, potegnil deklico k sebi in jo odtrgal od matere. “Ali bo konec enkrat vajinih poljubov?” “Gospod”, je pripomnila deklica, “ali je skupščina morda sklenila, da ne smejo več otroci poljubljati svoje matere?” “Ne; toda sklenila je kaznovati izdajalce in aristokrate, in mi smo za to tukaj, da vas izprašujemo. Odgovori torej, Antoinetta”. Ona, ki je bila tako osorno nagovorjena, ni niti pogledala svojega izpraševalca. Nasprotno, obrnila se je v stran; njeno lice, bledo vsled trpljenja in razorano od solza, je pokrila lahna rdečica. “Nemožno je,” je nadaljeval ta mož, “da ti nisi ničesar vedela o poskusu minule noči. Kdo je povzročitelj?” Jetnica je molčala. “Odgovorite Antoinetta”, je rekel Santerre in se ji približal, ne da bi bil opazil groze, ki je obšla mlado žensko ob pogledu na tega moža, ki je bil prišel v jutro dne 21. januarja v Temple po Ludovi-ka XVI., da bi ga odvedel na morišče. “Odgovorite, to noč je bila razkrita zarota proti republiki. A-li ste vedeli zanjo?” Marija Antoinetta še vedno ni odgovorila. “Nočete? Torej nočete odgovoriti?” je vskliknil Santerre in u-daril z nogo ob tla., Jetnica je vzela v roko tretji zvezek. Santerre se je okrenil; brutalna moč tega človeka, ki je poveljeval 80,000 mož, se je strla ob dostojanstvu uboge jetnice. Samo migniti mu je bilo treba in padla. bi bila njena glava, kakor je padla glava Ludovika XVI. “In Vi Elizabeta,” je nagovoril drugo žensko, ki je bila za trenotek prekinila svoje vezenje, sklenila roki in molila, “ali odgovorite?” “Ne vem, po čem vprašujete, je odvrnila, “zato Vam ne morem odgovarjati.” “Eh, vraga! občanka Kapet,” je vskliknil Santerre nestrpno, “saj je vendar jasno, kar pravim Včeraj se je skušalo Vam pripo moči do bega in Vi morate poznati krivce.” DaU* prihodnjič. 0000000000000000000000000 IZdravo | 1 slast I ima tisti človek, ki prebavlja m o O o O O prežveči ® jedila. O o O o O o o O o O o O o O o O o O o (Severa's Stomach Bitters) o ° © o o O O o pomaga tistim, ki ne morejo o © dobro prebavljati svoja jedi- o O la. Pomaga prebavi, odpravi O q napihovanje, kislo ¡(zpehiava-o o nje, gorečico, zapeko in sploš ® o no slabost. Cena $1.00. o O Severov Želodčni firendec o dobro q svoje ^ O o O o O § O & O O o O o O o O Okrepite V « živce o O a O o O o o o O o O o O o O o O o O o O o O O C o O in rabite Severov ERVOTON Priporoča' se za zdravljenje živčne onemoglosti, nervoznosti, nespečnosti, histerije o in raznih drugih živčnih 0 O nepr.ilik. Cena $1.00 q O o O O o -O o O o O o O o O o O o O o O o O o O o O O o o O o O o O e» o O o O o O o O o O o O o O o ——————————————o O O O O O Naprodaj so vseh lekarnah, Ako q ^ jih ne morete dobiti, naročite O o jih od nas. o O O c o RAD BI VEDEL ZA NASLOV O- SEBE, pri kateri je bil moj ranj-ki brat Jakob Cesar na stanovanju. Jakob ¡Cesar je živel v Win-terquarters, Utah, kjer je v rudniku ponesrečil od koder so ga prepeljali v bolnišnico v Salt Lake City, Utah. Pošljite zahtevani naslov na:: Math ¡Cesar, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111. Radost in veselje. Mi si moramo prizadevati, da dobimo oziroma imamo največ veselja in radosti iz našega življenja. Bodi vesel in razveseljuj druge! Prvi pogoj veselja je dobro zdravje in prvi pogoj dobrega in popolnega zdravja je popolna prebava brane. Če ta prebava postane slaba iz kateregakoli vzroka, jo bo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino Jakoj privedlo do pravilnega delovanja. Isto bo izgnalo iz telesa vse snovi, ki tam ne spadajo in bo napravilo telo čisto in sposobno za prejemanje dovolj hrane. Pomagalo bo prebavi. Rabite ga, ako imate slab tek, če ste zaprti, imate notranje bolečine in krč, za nervoznost in slabost. Za bolezni v želodcu in črevab je jako dobro zdravilo, ki takoj deluje in je varno. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Kedar koli ste v potrebi za liniment, ki prežene bolečine, rabite Trinerjev Linuiment. Je najboljši. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS. IOWA 1*1 iSl loi ¿ti 111 ® LU Ü5Ü LU ® I*] ® ® ® ® ® ® I«) ® ® ® ® ® ® fil ® fil ® ® ® MESINA HRANILNICA ^ LJUBLJANSKA v Ljubljani, Prešernova ul. 3. Kranjsko je največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1912 660 milijonov kron Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. mm: fo4^%Bm odbitka Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Denar pošiljajte po pošti kaki zanesljivi backi Pri banki zahtevajte odločto, da se Vam pošlje denar le na ‘‘Mestno hranilnico ljubljansko v Ljubljani” in ne v kako drugo manivarno '‘špar-kaso”. film pa takoj pišite, P° kateri banH dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO. ® a ® ® ® ® ® s ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ***♦##>♦*♦♦♦**♦**#;>-*#<*>»*♦# <>•«*•«»»» »j+»++*»» »p***#* Vsak slovenski delavec naj 6lta “GLAS SVOBODE” Če.hočete prispeti hitro in po ceni v staro domovino poslužite se parobrodov. Austro-Aiericana S. S. Co. itd. KAISER FRANZ JOSEPH I., MARTHA WASHINGTON ITD. Parniki vozijo iz New Yorka do Trsta samo 13 dni. Lepa prilika videti Afriko, Italijo in Grško Cene so do Trsta ali Reke .......... $34.00 Zagreba.................... $35.08 Belovara .................. $36.10 Kaiser in Martha za....... $3.00 več. •• -, Ji Da potniki lepše in lažje potujejo je odredila Austro Americana S. S. Co. posebne sobe ali kajute z dvema ali štirimi posteljami, kar stane za odrastlo osebo $4.00, za deco pa $2.00 več. PARNIKI ZAPUSTE NEW YORK: Oceania,..................... 1. oktobra Laura ...................... 8. oktobra Kaiser Franz Joseph I., .... 11. oktobra Argentina ................. 22. oktobra Parniki so opremljeni s brezžičnim ¡brzojavom in rasvitljeni z elektriko. Domača jed. Vsi vslužbenci od kapitana doli do navadnega mornarja govorijo hrvaško in deloma slovensko. Šifkaret prodajajo vsi od nas pooblaščeni agenti. Za nadaljna pojasnila se blagovolite obrniti K. W. Kemf, Phels Bros. (&L Co. glavni zastopnik za Zapad, glavni zastopniki, 120 N. La Salle St., Chica go, 111. 2 Washington St., New York, N. Y. |iMMMBwiMMMnMBMMiMMWinMMMMiiinM«MiiiiiHiiiiiiiimiiiiwMiiiii mi.nwnrmiiiim" Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. m m ml & m m i p i tfVUBOiDtt A S.S.P. ■IJeilJe» Živčno nezmožnost, vodenico in bolezni ticoui^li se moških. PrioUe k nam vsi. ki ste se nerspeš-o zdra^U 1 7/1 «« Ir 1 ti m 1 r 1.1. . i . * drugih zdravnikih. Moja 15 letna praks - P « ‘ vam na razpolago in jamči pop ¡lno oidravljenie. Govorimo v vseh jezikih Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprlllke v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI GUBA NAGONA. BOLEZ-ZIVLEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno in tajno. Živčen« onemoglost^ slabost, na. por, zastrupljeni)* ia zguba vod«. PLJUČ A naduho, Bronchlti*. arene bolezni tn pljučne zdravim po tnojl naju» vej«! metodi. Nasvet zastonj. 8TALNO OKREVANJE SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. ZASTRUPLJEN' JE KRVI in vseh drugih kožnih bofleznl, kakor prlšč*. liucije, onemoglost Itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečin« r oza-fcure, garje, oteftiln*, podju in druge organske bolezni1 zdravim aa stalno. Preiskovanje zastonj. DR. ZINS, 183 ShSjfrrS; Chicago °d prte od • zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zlutr. do 4 ood M. A. WEISSKOPF, M. D. Zdravnik in Ranocelnik = Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILL. Tel. v uradu: Canal 476 Tel. v stanovanju: Lavmdal« g93g URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan in od 7. do 9. zvečer razen ob sredah In nedeljah. DR. WEISSKOPF je gl. zdravniški nadzornik S. N. P. J. -m LOO-Ptól RIMOKATO LISKI ŽUPNIK KOT NAVADEN — TAT. Ni še dolgo tega, ko smo. v Glas ¡Svobode obširneje pisali o razmerah, ki vladajo v Rajhenburgu na Spodnjem Štajerskem in smo tudi povedali, da Rajbenburčani imajo pravo smolo ,s svojimi farji. Ni tem lopovskim farjem dosti, ko so nesramni prešestniki, pravcati biki, ne, prelevijo in pokažejo se, da .so tudi najpodlejše propalice izurjeni tatovi! In takim “božjim namestnikom naj bi mi izročili naše otroke, da bi jih oni odgojili “v pravem verskem duhu in da bi jih rešili večnega pogubljenja??!!” Ne, in stokrat ne!! Bolje bi bilo otrokom vrat-zaviti! 'Da pridemo k stvari, za katero danes gre, priobčimo pismo, ki ga je naš somišljenik od svojega prijatelja iz Rajhenburga dobil in ga nam poslal. Pismo se glasi: Rajhenburg, 15. 8. 13. Predragi mi prijatelj! Tista a-fera našega župnika še ni gotova, ali toliko je že prišlo v javnost in tudi v časopisje, da se lahko odkrito reče; stvar je resnična. Zadeva je sledeča: Naš Rajhen-burški župnik Jože Cerjak je bil po orožnikih preiskan in sicer na obtožbo, da je poneveril kelih od naše farne podružnice sv. Ahaca. Kam je kelih pripravil, še ni znano, ker župnik taji. Kelih je bil 320 let star in ga je bil kupil neki plemenitaš iz Si-seka začasa, ko so Turki ropali po teh krajih. Dotični plemenitaš je rekel, da je kelih velike vrednosti. in pravi zaklad, ki ga cerkvi sv. Ahaca podari z namenom, da bi konečno Turki bili premagani. Naš dični Cerjak je dotienemu ključarju že dajal 600 kron za kelih, da mu ga naj proda in pristan vil, da lahko drugega kupi bolj poceni. Ključar je župnika zavrnil, da kelih ni njegova last, pač pa’lastnina cerkve; in pri tem je ostalo. Pozneje je prišel čas in ž njim iz 'Maribora knezoškof Napotnik, da blagoslovi temeljni kamen za tukajšnjo novo farno cerkev. Župnik Cerjak je rekel dotienemu ključarju Franc Radeju, doma od sv. Antona, naj prinese tisti kelih, da bo škof iz njega pil. Radej dobra duša, je župnika vbogal, in to storil baš neko nedeljo, ko so kmeti šli k fari h maši. Franc Radej je kelih nesel v “cekri” in kmeti so ga vprašali kaj da nese, a on jim je povedal, da kelih za zgorej omenjeni namen. Pri tem je ostalo, in ker se 'kelih rabi enkrat v letu, se ni nikdo več brigal za to. Sedaj pa je Radej umrl in bil je izvoljen drugi ključar, ki je hotel znati, kje je kelih. Seveda vsa afera je zadela župnika Jože Cerjaka. Nadalje se župniku tukaj in v časopisju očita, da je skrivaj prodal najstarejši zvon in eno dragoceno moštranco cerkve Matere božje. To vse ho moral “pošteni božji namestnik” povedati, kam da je pripravil in preiskava se vrši še o več drugih rečeh, ki so po-pred bile, a so pod Cerjakom izginile. Kakor rečeno, je vsa zadeva v preiskavi in vsi boljši in. zavedni krogi črtijo lopovskega farja. Kako se bo zadeva razvila in končala, ti bodem poročal itd.” Iz tega razvidi vsak čitatelj, kaj in koliko je na tej “edino zveličavni veri”. Vera sama na sebi nima z vsem prokletiin humbugom čisto nič opravit; toda tisti, ki se hočejo predstavljati za neka višja bitja, ki hočejo veljati za čiste, pobožne in neomadežovane ter grozno učene dušice, to vam je smrad, to vam je propalost, da je groza. Med to farsko druhalijo dobite morilce, tatove, sleparje, zapeljivce zakonskih žen, nedolžnih devic, otrok, fantičev, da, vsa do neba upijoča zločinstva doprinaša-jo te propalice pod plaščem in zaščito rimo-katoliške cerkve, rimske hierarhije, katera je vse drugo, samo tisto ne, kar bi morala biti. In kaj pa porečete vi blagoslovljeni bedaki Kranjec, Sojar, Pollak in sto in sto drugih vašega kalibra ?! Da, ponosni znate biti na vaše kolege; vsa čast njim in vam, ker tudi vi ste vzori, da vas je sam vrag vesel! Washoe, Mont. Nekteri cenjenih čitateljev se še gotovo spominjajo na moje dopise iz Washoe, ki so bili brez izjeme vsi žalostne jeremijade in narobe slavospevi na tamkajšno cestno blato in večina njih nemara še danes misli, da imajo v Washoe in Bear Creeku po 367 blatnih dni v letu, ostanek leta pa se zgubi v snežnem nietežu. Jaz sam sem živel v tej krivi veri skoro dve leti in spreobrnil sem se šele te dni po milostnih žarkih montanskega solnca. Kyrie elejson sem molil v Lušinovem, Češarkovem in Lozarjevem saloonu, confiteor ali očitna spoved sledi pa tukajle: “Washoe, Bear Creek pa blato niso brezpogojni zavezniki in prebivalci omenjenih krajev imajo ravno toliko pravice do solnčnih dni, lepih cest in suhih poti pa osvežujočega cestnega prahu, kot drugi zemljani. Homesteadi rakov in žabje reservacije premestijo naj se na pacifične planjave onkraj Caseadov in nebeške vile sipljejo naj zlate solnene žarke po vseh glavnih in stranskih ulicah Washoe in Bear Creeka, po vseh pelinovih alejah, vse dni v letu, na vseh vekov veke in še sedem let potem, amen.” — Delavske razmere v' Washoe in Bear Creeku bile s'»skoro celo poletje nepovoljne, ker delalo se je le dva do tri dni v tednu ; šele zadnji čas obrnilo se je nekoliko na boljše.. Ravno isto velja tudi za bližnje mestece Red Lodge. Zelo častno za bearereekske in washoeske Slovence je, da so jako navdušeni za Slovensko Zave tišče, to pa ne v praznih besedah, ampak dejansko, v obliki svetlih dolarjev. Če bi bili rojaki po drugih slovenskih naselbinah tozadevno tako požrtvovalni, imeli bi danes že najmanj deset tisočakov v blagajni za Slovensko Zavetišče. Y slogi in združenju je naša moč .n naša rešitev, to je geslo tam-kajšnih rojakov in to jim je dalo povod za. vstanovitev zadružne prodajalne, ki dobro napreduje, dasi obstoji le še par mesecev in to je tudi vzrok, da so skoro vsi brez izjeme za združenje slovenskih podpornih organizacij. Ko sem se vozil proti Red Lodge v takozvanem “stage”, prisopihala je preko pelinovih pragozdov prelestna italijansk-a signorina, ktero sem smatral za trikrat pomnožen “sweet sixteen” ter je prisedla k nam na voz. Zala Isis je gotovo koketirala z Adonisom ob času rojstva signorine, da jo je pozabila poljubiti — Gracije so bile menda pa vse na počitnicah. — Ohranila si je torej vseh devet ženskih lepot, vštevši zapeljivo črne brke pod nosom. Meni se je zdelo, kot bi imel pred seboj devoj-ko. ktera je služila Prešernu za model, ko je pisal tisto; “Iskala sem goršega, iskala sem boljšega, Dokler me pozabil je, z drugo se obabil je ; Tekel čas je mladih dni, po me bi’o nikogar ni. . .” Očarujoča lepota naše sopotnice, pomešana z mamljivim duhom divjega pelina, vplivala je name tako blagodejno, da sem kmalu zaspal in zasanjal čudovite sanje : Obiral sem brinje in “božje hru-šice” visoko nad izvirom srebrnega Rocky Fork Creeka, pa prežal na kljunače in medvede. Kar začujem iz grmovja znani valček “Dance of the frogs”, kmalu nato pa še prikaže nepregledna karavana potujočih žab. Karavano je vodil dolgopet Žabar, debelih oči in okroglega trebuha z zeleno prerokovo zastavo v rokah. Za njim so korakali hodže in derviši v žalnih kaftanih, nato pa nepregledna množica kvakajočega žabjega naroda. Mr. Zelenjak, ogovorim žabjega zastavonosca, sme li moje uho slišati, na ktero božjo pot roma vaš .slavni narod v tolikem številu? O, efendi, odvrne mi ta, ne Meka in ne Medina nista cilj našega potovanja, ampak čisto navadni prognanei smo, naša pot je taka, kot je bila ona Mor-moneev iz Missouri v Utah, pred mnogimi leti. Mestni očetje belo-kožeev v Washoe in Bear Creeku pregnali so nas iz rodnega blata domovinskih naših luž in mlakuž, ter nam podpisali “laufpos” za v deveto deželo. Pri bradi prerokovi, dolgo pot imamo še tje, huda ■suša je in niti kapljice dežja ham Allah ne pošlje. Debela solza se utrne debelemu vodniku iz debelih oči, visoko vzdigne zeleno zastavo prerokovo, pevovodja da znamenje in cela karavana odkoraka naprej pevajoe tisto Zupančičevo : “Piv, piv, piv in rega, rega, daj nam bog dežja! Pivka prosi, žaba prosi in procesi-ja. Če vseh skup se ne usmili nas nebes vladar Cela srenja mu postavi tele na altar . . . Naj vam še povem, kak je bil konec te komedije. Naš voznik je imel hvalevredno navado, da ni zgrešil nobenega kamna, bodisi na sredi, ali na strani ceste. 'Ravno na vrhuncu griča odkoder se vidi že v Red Lodge, poskočila je pa naša Noetova barka enkrat tako razposajeno, da. sem zgubil vse moje sanjavo ravnotežje in se zbudil — v naročju naše prelestne signorine! Kako so se sopotniki smejali, kako sem se jaz “ekskju-zal” in zahvaljeval in kako srečen je bil naš trikratni “sweet-sixteen”, tfega raje ne bom pravil. Omenim naj le, da sem takrat sklenil, da se nikdar več ne bom norčeval iz nobene ‘zarjavele d’vi-čice’! A. J. Terbovee. Waukegan, 111. Že dolgo časa se ni nihče oglasil iz naše naselbine, zatoraj se bojim, da bodo čitatelji Glas Svobode mislili, da smo že vsi zlezli pod farsko suknjo. Toda temu ni tako. Res je bilo dokaj mirno, a prišel je zopet “ Ober-krizovodja” iz Michigana in sedaj bo pa že začel nos vtikat v “žegnani šmir”, da bo še večji zrastel, kot ga ima. Da bo zopet nemir, so že eno pogodili. Sklicati nameravajo sejo obeh strank in to seveda, da napravijo mir ali pa še večji — “šmir”. Blagoslovljeni skebi pravijo, da na seji se ne boste smele spregovoriti dve besedi, to sti: Kalan — Stukel. Kdor bo te besede spregovoril, bo takoj izgnan iz dvorane. Ali jaz mislim, da to se bo videlo potem, če se kaj ta-eega napravi, kateri bo prvi ven popihal in bržkone bo tisti kot zadnjič. B-ižcas bo šel prvi tisti “žegnani” mešetar, za njim pa ostali. — Sedaj moram pa poročati drugo novico. Znajte da to ni kar tako; že cele tri tedne se vrši črno-rinisko popisovanje, kedo da bo stole mazal in kdo se bo uprl da ne pade. Ali to delo jim gre kaj počasi iz pod .rok in vse kaže, da bo še dolgo trajal ta štrajk, in gotovo znamo biti še veseli ter bomo raje denar zapili, kakor da bi plačevali skebsko škodo, katero ste napravili; to je, ko nalašč nočete resnice pripoznati, mi pa tudi nalašč nočemo za vami vaših razjedenih ostankov in tudi ne ‘bomo plačevali dolgov, ki ste jih napravili, plačajte jih sami. Sicer ste pa sami rekli, da dokler nas bo le dvanajst, ne bodete nobenega Kala-novca nič prašali. Kajne, sedaj vas že ni, ko ste začeli kar okoli prosjačit., češ, dajmo skupno podpirat cerkev; pa jo dobite dobro nazaj in jo držite, zapomnite si pa le, da imate kar ste hoteli imeti, tedaj vam tudi ni treba stokati. Nam ni prav nič sile, vi pa če nemorete držati, pa izpustite, kaj nas briga. Sicer ste pa rekli, da imate več v smeteh, kot pa mi “berači” vsi skupaj. Dobro, zberite torej tiste bogataške smeti, potem pa lahko plačate tisti dolg, ki ste ga naredili vi “žegnani” bogatinci. Kaj boste vendar berače obgovarjali, da bi vam pomagali; sedaj je dosti ljudi brez dela, torej dajte vi bogatinci delo, dajte smeti zberat, da vam izberejo tisti denar, ki ste ga menda že pozabili v smeteh. Tako je! In kdor je popolnoma neumen, naj se le podpiše, da bo za vami plačeval; kdor le malo Timi kaj je podpis, tisti se pa ne bo podpisal in vsedel na vaše limanice! Trudijo se na vse načine, kako da 'bi mogli s “šmirom” naprej, toda ne bo jim še šlo. Sedaj bo pričelo bolj hladno vreme in treba bo premoga; in kaj ne, če noče nobeden bogataž posoditi, po tem je to res “žegnan šmir”, katerega se nemorete rešiti. Prav vam bodi, ko nočete pravice pripoznati! Zato pa še za berače rečem par besed: Stojte trd- no m ne dajte se za nos vlečti; saj so nas že dosti potegnili, toda to še ni čudno, prokleto čudno pa je, da nas niso že v nebesa za nos privlekli, le-ti “žegnani” bogatinci! Pridem še. Opazovalec. Opomba: V Waukeganu imamo sedaj tri kranjske jude. Vsi se dobro počutijo čeprav niso krščeni in obrezani. Darragh, Pa. Prosim odmerite mi nekoliko prostora v našem delavskem listu, da cenjenim čitateljem sporočim iz naše naselbine in iz Westmoreland okolice. Nemorem se veliko pohvaliti o sedanjih delavskih razmerah, ker nas vedno tlači sužnost pod kapitalističnim jarmom po zadnjem westmorelandskem štrajku. Ne-bodem razlagal, katerega je krivda, to si lahko vsak zaveden delavec sam misli. — Mnogo se po delavskih listih piše o sedanjem položaju v državi Michigan, kako se rudarji borijo za boljšanje svoje plače in za krajši delavni čas. Ko se domu vrnem iz moje suž-nosti, vzamem v roke delavski list ter ga pazljivo prečitam, kako se v Michiganu godi in kako hrabro se zavedni delavci borijo za svoje pravice in zboljšanje položaja. Pretreslo me je pa tudi, ko mnogo eitain o slovenskih skebih, ki se nahajajo v mich. bakrenem o-krožju, kar je velika sramota za nas Slovence, posebno pa za do-tične, ki bodo na veke nosili sramotilni pečat — skeb! Taki niso več ljudje! Se nema žival ima več razsodnosti, kot laki garjevci, ki se pustijo javno zasramovati kot pravi podli in nesramni izdajalci svojih bratov ter vsega slovenskega naroda! Saj vendar niso podleži druzega vredni, kot da jim bi v izdajalski obraz pljunil in še tega ne, kajti zavednega delavca slina je veliko več vredna, kot da bi se jo tratilo za take izvrške človeške družbe! Sramoto pečata “skeb” bodo nosili na veke in v zadostilo nam naj bode dejstvo, da jih bodemo mi in naši potomci prezirali, prezirali kot izdajalske lopove ! Prokleti skebi na večno! Ali ne premislijo, da imajo otroke, pod katero podlo pretvezo skebajo, o-troke, katerih pečat narodnega in sobratskega izdajalstva bo tudi njim po nekrivdi pritisnjen na čelu?! Ali se ne bo reklo njihovemu zarodu, sinu in hčeri: Ti si sin, ti si hčer očeta, kateri je tvoje sobrate, tvoje sosestre in tvojo slovensko očetnjavo izdal in se prodal kapitalizmu, izkoriščevalcu tvoje krvi!!! Bratje in sestre v Calumetu! Bodite uver j eni, da zre ves svet na vašo hrabro vstrajnost! In bodite uverjeni, da pride večno proklet-stvo na izdajalske propalice, ki se imenujejo Efialt-prokleti skeb ! Zavedajte se vaše vznošene dolžnosti, kajti pravica je na vaši strani! Solidarni pozdrav v imenu neštetih tisočev zavednih delavcev — slovenskih sinov v Westmoreland County, Pa. J. H. “THE SIXTH CITY”. Cleveland je industrijelno mesto. Malo je mest na svetu, ki bi se mogli ponašati s takim razvojem. Tam, kjer je še pred dobrim stoletjem pela sekira drvarjev, se dviga, danes ponosno mesto s 700,000 prebivalci. K temu je največ pripomogla lega kraja, ki je jako ugodna razvoju industrije, Cleveland je pa tudi zajedno največja slovenska naselbina. Število Slovencev cenijo do 20,000 duš. Večina izmed njih si služi svoj vsakdanji kruh v tovarnah. Drugi se bavijo s trgovino. Jako dobro uspeva tudi Slov. Zadružna Zveza, ki se je v kratkem času svojega obstoja lepo razvila. Tudi marsikateri obrtniki si je pridobil sicer skromno, toda dostojno eksistenco. Mi se bavimo z izdelavo moških, kakor tudi ženskih oblek. Cena moških oblek je od! $15 dalje. Popravljamo, likamo, čistimo in barvamo vsakovrstne, moške in ženske obleke. Jamčimo za vsako delo. Prepričajte se! I. SMUK, krojač, 4706 St. Clair Ave. Cleveland, O. "Vprašajte po Vac. Donat sodo-vici, je najboljša na trgan, 1529 W. 19th St., Chicago, 111. Gv>" S VOfio co. Ù 2656 So. 40. Avenue, Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društva ”, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje VsaKo-Vrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi druJt-Vena pr a.'Vil a. in pre-Vode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista “Glas Svobode" Naročnikom dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. KO g IM11V DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z Benko Rus & Co. Safety razor=jem Naši safety razorji so izdelani iz najboljše kovine imajo lepo obliko, ter se radi svoje popolnosti in trpežmosti odlikujejo od vseh. drugih izdelkov te vrste. Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodejo v ¡kratkem radi svoje ¡kakovosti svetovno znana. Mi izdelujemo 3 vrste Safety razorjev, kateri se razlikujejo le ▼ tem, da ena vrsta od druge obstoji iz boljše kovine in finejšega izdelka, in sicer: Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo in niklasta glava z 7 rezili v lepi škatulji ............................................. $1.00 Št. 2. Močno posrebrnjeno držalo in pozlačena glava z 13 rezili v fl- nej škatulji ..........................................$2.00 Št. 3. Fino Izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo in glava, z 25 rezili v elegantni škatulji...................$8.00 Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prosto. BENKO RUS m. CO. 11250 Indiana Ave. Chicago, Illinois Compagnie Générale Transatlantique iz New York r Avstrijo tes Havre Basel. Potniki tretjega, razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in rasna masna jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak sredo ob io. uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak) S. S. La Provence S. S, La Lorraine S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. rasredu. Odplujejo vsako soboto ob 3. pop. S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. La Touraine Glavnizatop ua 19 State St., New York. MAURICE W. KOZMlftSKJ,. glavni zastopnik za zapalu. 139 N. Dearborn St. Chicago:, Hi. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1719 So. Racine Ive., Chicago, III. (Prej Centre, sedaj Racine ave.) Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, mri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči aa pristnost in okusni izdelek naročenih potrobifito. Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenilr. IF-' j? Solidna slovenska trgovina J V zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, karjo-£ spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo, zalogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš nemške in angleške plošče. Se priporočam. —i meni kupljeno blago jamčim. ^RANK ČERNE uiftir Ave. CLEVELAKD, RAZNO IN DRUGO WWW>WW«»WlWWW»««W«l|» »WM»" 1 KRANJSKO. Pri nakladanju sena je padla laz voza hOletna kajžarica Urša in se menda tudi v tent ne bo Turčiji, se temu ne protivi. Por- vstrašil. V zahvalo, da so ga hote- ta ima velik interes na tem, da li rešiti vraga, jih je par pometal! proglasi cerkveno svobodo, zlasti po tleh. Dobro bi bilo, če bi vsem; da prisili Francosko, da nastopa dal par okoli ušes, da ubogega j bolj popustljivo. Vatikan bo te-blazneža ne bi mučili. Seveda če j daj v verskih vprašanjih bolj po- lerlepova v Cužni vasi pri Trebelnem. Pri padcu si je zlomila hrbtenico in je drugi dan umrla. Koze. V Tržiču je obolel neki triletni deček za kozami. Dečka in njegovo rodbino so takoj izolirali. Vojaške vaje na Notranjskem. Velikih vojaških vaj, ki so se vršile na Notranjskem, se je udeležilo 17,000 mož. Vojaške vaje so ¡bile predčasno prekinjene, tako ¿popolna je bila zmaga južne armade. Naloga severni armadi je bila, zabraniti domnevano na Primorskem izkrcani armadi pohod na Kranjsko. Nesreče pri vojaških vajah na Notranjskem. Pri toliki množini vojaštva, kakor ga je bilo zbranega pri teh vojaških vajah, je ža-libože nekaj naravnega, da se zgode tudi nesreče. To pot je bilo posebno hudo. Trije vojaki so bili ustreljeni; dva od pušk, eden od ¡granate; eden od pušk zadetih je ¡bil ustreljen v trebuh in je pri transportu umrl. Če bi bila granata, ki je ubila enčga vojaka, eksplodirala 150 korakov bližje, bi bila lahko nastala strašna nesreča. Vrh tega je vojaški avtomobil pri Št. Petru povozil dva otroka in je bil eden povoženih takoj mrtev. — Končno bodi še omenjeno, da je en vojak umrl na otrpnenju (tetanus). Raziskavanja v dolenjskem Krasu. V letošnjem poletju so se vr šila po Prezidskem, Ložkem, Dobrepoljskem, Koranjskem in Lu škein polju ter po dolini Krke hidrološka in geološka raziskavanja. Izmed raziskanih objektov je bil posebno zanimiv vodopad v 74 m globoki Žiglovici / Mali Dori med Ribnico in Dobrepoljem, dve ledeni jami v Veliki Gori med Ribni co in Loškim Potokom in prehisto-rična najdba okostja nekega ro glarja, najbrže losa. Za razjasnje nje hidroloških zvez Koranjske doline z nad njo in pod njo ležečimi kraji Slivnico, oziroma Lo žem in Krko se je izvedlo več bar-valnih poiskusov, od katerih so sc nekateri z uspehom posrečili. Udeleženo društvo za raziskavanje podzemskih jam v Ljubljani je potom svoje dolenjske sekcije od pomladi t. 1. do pretečenega ted na zopet preiskalo 50 jam. Nekatere izmed teh so prav zanimive, tako iz hidrološkega, kakor tudi morfološkega stališča. Zapuščeno ljudstvo. Iz Novega mesta: Porotna obravnava proti ženskim roparicam, ki so se preoblekle za moške, je pokazala, v kaki moralni temi živi naše ubogo ljudstvo. Roparice so ženske in ob sebi se razume, da vsaka izmed njih vse do pičice verjame, kar duhovniki oznanjajo. Ena teh roparic je bila celo članica Marijine družbe. Ko je neki gospod roparice opozoril, kako so mogle storiti tako hudodelstvo in če ne vedo, da je rop po katoliški veri smrten greh, so dale te ženske odgovor, nad katerim je strmeti. — Rekle so, da so mislile, da rop po katoliški veri ni greh. Ali je mogoče misliti, da so to rekle kar tako, da bi olajšale svojo krivdo? Najbrže ne. Morda so se kdaj v o-tročjih letih učile, da je rop greh, a to jim je davno prišlo iz spomina. Tisti katekizem, ki se ga uči v šolah, je kmalu pozabljen in verouk je sploh čisto mehaničen moralnega pouka pa naše ljudstvo sploh ni deležno. V cerkvi sliši samo hujskanje in samo politiko, a nikjer se niti ne poskuša, dvigniti ljudstvo na višji nravni nivo in utrditi v njem moralična načela. Po ti poti smo prišli zdaj tako daleč, da ve vsak otrok, da je smrtni greh brati 11 Slov. Dom , a da je rop smrtni greh, tega pa brezpogojno verne ženske ne vedo. ŠTAJERSKO. Križevci. Nekega prekmurskega Slovenca je radi velike pobožnosti začel vrag jahati in sorodniki so ga prignali v veržensko Marijani-šče, da bi mu tam hudiča izgnali. Natančnejša procedura nam ni znana, le toliko se je izvedelo, da so ga spovedali in žegnali. Ne vemo ali bi obžalovali zabitost ljudstva ali perfidnost Salezijancev. Saj jim mora znano biti, da se hudič že 19. stoletja ni dal izganjati bi se zgodil čudež, bi se začelo romanje v Veržej in nebesa bi bila odprta — seveda Salezijancem. Če bi jih potem še več zblaznelo, kaj za to. Čudno se mi zdi, da na katoliškem shodu v Ljubljani ni bilo referata o misijonih in versko blaznih. Bila bi lepa statistična študija in mogoče bi bilo dokazano, da misijon in alkohol zahtevata že prilično enako žrtev. Iz Gornjega grada poroča opazovalec: 'Slučajno sem se mudil dne 3. sept. v Gornjem gradu ter zapazil na koncu pešpota, vodečega iz Gornjega garda proti Novi Štifti, dva možakarja. Eden je bil čisto črno oblečen, kakor kak duhovnik in eden bolj prosto, a bil je precej debeluhast. Pričakovala sta nekoga, to se je poznalo. Kmalu zagledam stvar, na katero sta najbrže prežala. Bil je poštni sel iz Nove Štifte in onadva sta morda mislila, da vozi na svojem kolesu bogve koliko tisočakov. In res, ustavila sta ga. in bog ve, kaj bi se mu bilo zgodilo, ako bi na svojem urnem kolesu hitro ne odnesel kosti svojega telesa ter jima pokazal pete! ' KOROŠKO. Nesreča. V papirnici pri Volš-perku je padel delavec Jakob Hei-delkum v kad luga. Rešil se je iz kadi še sam, toda dobil je take poškodbe, da so ga morali odpeljati v bolnico v Celovec. Nečloveška hči. Iz Trbiža poročajo: Pred nedolgim časom je baj-tarica Marija Mošic svojega lastnega ,831etnega očeta Martina zaklenila v umazano izbico. Starec je bil bolan in oslabel in je popolnoma do kosti shujšal. Pred par tedni ga je tako zelo sunila, da je padel pod klop, kjer je ves dan ležal. 'Še le potem ga je hči zavlekla na slamnjak, je bil pa že ves gnil. Dajala mu je le vodo in suho polento, ki je pa starec naposled ni mogel uživati. 30. avgusta je vendar umrl ter se na ta način1 rešil. PRIMORSKO. Uboj očima. Blizo Pirana so na šli ob obrežju ribiča Matevža Trosta. Mož je bil težko ranjen, vendar se je še zavedal. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se mu je pa tako poslabšalo, da je mož v kratkem umrl. Pred smrtjo je izpovedal sle deee: Sprla sva se s pastorkom Jo-sipinom Benčičem zaradi družinskih razmer. Benčič me je med prepirom napadel, vrgel po tleh, me tolkel s pestmi in z nogami. Končno mi je vrgel na trebruh težak kamen. Benčiča so zaprli, toda on taji vsako krivdo. Čudež Matere božje in vojak. “Berliner Zeitung” am Mittag piše: Y okolici Trsta je božja pot Marije. Kip čudežne Marije ima zlato krono, ki je pred nedavnim izginila. In nihče ni vedel, kam. Po dolgem iskanju so jo našli v tornistri nekega vojaka pehotnega polka št 32. Vojak je dokazoval svojo nedolžnost. Bil je zelo pobožen, večkrat je molil pred čudež nim kipom. In tedaj je nekega dne Marija oživela, sneia z glave zlato krono ter jo kot nagrado za njegovo pobožnost dala vojaku. To je vojak pripovedoval, toda ni mu pomagalo mnogo, vtaknili so ga v zapor. Toda poveljnik polka si ni upal sam razsoditi o tako “čudežnem” slučaju. “Morda se vseeno dogajajo čudeži,” si je mislil pre vidni mož. Zadeva je potovala k brigadi in končno v vojno ministrstvo. Vojni minister si je izprosil mnenje od vojaškega vikarja, in to mnenje z vsemi akti so zopet poslali nazaj 32. pehotnemu polku Mnenje vikarjevo se je glasilo “Čeprav se morejo še danes goditi čudeži, vendar naj se moštvo pou či, da ne sme sprejemati takih dragocenih predmetov niti od Ma tere božje.” Nato so “vernega’ vojaka izpustili iz zapora. Seveda so mu krono odvzeli. Morda pa se zgodi še drug čudež in potem mu bodo skoraj gotovo krono pustili RAZNO. Turčija in Vatikan. “Neues Wiener Tagblatt” izve baje od nekega vplivnega duhovnika, da hoče Turčija z Vatikanom skleniti pogodbo. Francoska, ki je imela do sedaj protektorat nad kristjani pustljiv, kakor “protiverska” Francoska. Že pred nedavhim časom je poslala porta tozadevno izredno misijo v Rim. Žaloigra slepčeve ljubezni. V zavodu za slepce v Dijonu se je je zaljubil 271etni slepec Hebert v mlado gojenko zavoda iz premožne rodbine ter jo začel snubiti. Rodbina pa je zavrnila njegovo ponudbo ter dala deklico v zavod Marseillu. Zaljubljeni siromak, ki ni imel blizu svojega oboževanega bitja, je pobegnil iz zavoda ter začel iskati po svetu izvoljenko svojega srca, Par dni jo je iskal okoli Dijona, padel v vodo ter u-tonil. Duhovnik bo poročil nuno. Iz Bekesgvule na Ogrskem poročajo: Duhovnik Martonfy je javil svoji oblasti, da izstopi iz duhovniške službe, ker se bo oženil. Zaljubil se je v neko ondotno nuno. Ljubezen se je pričela pri neki pridigi, ki jo je imel v župni cerkvi. ¡Mlada, nuna, hči bogatina, je prišla nekega dne v cerkev ter pokleknila blizu oltarja, pred katerim je Martonfy pridigal. Od tega dne sta se večkrat shajala. Zdaj je pa tudi nuna naznanila svoji prednici, da izstopi iz samostana. Koncem tega meseca se bo vršila po-oka na posestvu njenega očeta. Obsojen duhovnik-slepar. — Iz Rezna poročajo: Znani župnik Jp-ri Muensterer iz Pondorfa je poneveril 150,000 mark, vsled česar je bil obsojen na štiri leta ječe. Župnik je takoj nastopil kazen. Kravi je “zacoprala”, da ni i-mela mleka. Kmetič je imel dosti otrok, pa jim ni imel dati mleka. V hlevu je imel dvoje krav, ali kaj, ko pa niste imeli mleka. Ni mu preostajalo drugega, kakor i-ti v semenj in kupiti molzno kravo. Dne 8. maja je bil v bližnjem kraju semenj. Tam je kmalu staknil pripravno kravico; ni bila velika in tudi draga ne, toda imela je po zatrdilu prodajalca najma-nje po 8 litrov mleka na dan. Prodajalec je jamčil za to in je rekel pred pričami, da je drugače pripravljen vzeti kravo nazaj in povrniti denar. Ravno sta se hotela pobotati za kravo, ko prihiti zraven en možak in ena ženska. — Slednja ponudi takoj za kravo pet kron več, in pozneje kupcu 10 K dobička pri kravi, če jo prepusti njej. Seveda kupec ni hotel prepustiti krave. Tedaj pa je rekla ženska: “Le čakaj, ti mi nočeš prepustiti krave, ko ti vendar ponujam 10 K dobička. Jaz bom pa kravi zacoprala, da ne bo imela mleka in da bo še brcala pri molži. Spremljevalec pa je ženski pritrdil. Kmetič se je tem dovtipom smejal in je vesel odvedel kravo domov. Prvi večer je imela krava okoli pet litrov mleka, prihodnje dneve pa le po 3 litre na dah. —-Kmet je takoj vedel, da so bili prodajalec, “coprnica” in njen moški spremljevalec sporazumlje-ni, da so mu prodali kravo z malo mlekom za kravo dobro molznico. Zahteval je denar nazaj in hotel vrniti kravo. Prodajalec se za to ni zmenil. Zdaj je pa tožil kmetič prodajalca na razveljavljenje kupa, a glej spaka, coprnica in njen spremljevalec sta prisegla, da je prodajalec le jamčil, da bo imela krava do osem litrov mleka na dan Kmetič pa ni odnehal in je poklical na pomoč take priče, ki bodo panale coprnijo in coprnico, pa morda tudi njenega spremljevalca. Kralj mora peti. “Figaro” se spominja stoletnice rojstva enega izmed svojih prvih urednikov, Edvarda Ourliaca, ki je znan vsled svojih šal. Nekega dne — bilo je to po revolucijskih dneh 1. 1830. — je prišel Ourliac z več dijaki pred Tuilerieje, poklical mešč. kralja Ludovika Filipa ua balkon in zapovedovalno zaklical: “Kralj mora peti!” Na to je dobri kralj položil roko na srce, obrnil oči proti nebu ter začel s tresočim glasom peti marseljezo. Ourliac in njegovi spremljevalci so pri drugi kitici tudi začeli peti, nato pa so burno ploskali. Kralju je to najbrže ugajalo, vsled česar je nadaljeval petje. Ko pa je dopel vso pesem, je opazil, da ga imajo za norca. Obrnil se je ter odšel. Če hočete zgubiti prijatelja posodite mu denar! Kedar prosi, zlata usta nosi, Kedar vrača, hrbet obrača! Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti rteprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. hraniti še danes. Pričnite Ameriška Državna Banka 1825—1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, 111. HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV. GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00 JAN KAREL, predsednik, J. F. ŠTEPINA, blagajnik. Uradne ure so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, ob sobotah, do 9 u>re zvečer, ob nedeljah pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan. Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta. Govorimo vse slovanske jezike. I Pošiljamo denar v Domovino Kaspar State Bank 1900 Blue Island ave. CHICAGO, ILL. mmmmmmmmmmmm »eeeeeeeeef 2 Nered v Prebavi t 1""" n>nwwwi Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v naši prebavi, ker to je vedno znak kake bolezni, ki zadene celo telo ali pa samo nekatere organe. Brez pravilnega vživanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v slučaju nereda v prebavi dalo takojšnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu priporočamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino To izvrstno zdravilo bo izčistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako grižavico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevam in odstranilo zaprtje in vse težkoče združene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli se slabo počutite. i : 8 Imejte to Zdravilo vedno v hiši in 30flBPSTEINHa,a 'Erv/I' «ttOISTERE» ga rabite za ZAPRTJE. GLAVOBOL, BOLEČINE V DROBU. SLABOST, NERVOZNOST, SLABO PREBAVO, ZGUBO APETITA, ZLATENCE, SLABOSTI PO OBEDU. Nikar ne odlašajte radi tega, ker si morda mislite, da bo ta stvar sama od sebe odšla. Ako se pravilno ne zdravite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe. — Najboljše zdravilo v vsih takih slučajih je TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. V LEKARNAH. NE SPREJEMAJTE PONAREDKOV. 8 8 8 JOS. TRINER Vvaževalec in Izvaželavec. 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. ZAPISNIK tretjega glavnega zborovanja, S. S. P. Zveze v Milwaukee, Wis. 3. seja v torek dopoludne 9. sept. Predse.dnik otvori sejo točno ob pol osmih zjutraj. Čitajo se imena delegatov in gl. odbornikov; navzoči so vsi. Brat vratar naznani, da želi vstopa na zborovanje slovenski organizator F. Šavs. Sklene se, da se mu dovoli, vstop in se v ta namen prekine seja za 15 minut. F. Šavs vstopi in se najprej zahvali konvenciji, da so skazali slov. organizatorju zaupanje stem, da so mu dovolili vstop in mu podelili besedo. Poroča o delavskem položaju v splošnem, posebno se zavzema za štrajkarje v bakrenem okrožju v Michigan. Priporoča slavni konvenciji, da svoja pravila tako u-redi, da se nikakih stavkokazov na sprejema v organizacijo. Kajti, največja nesreča za bojujoče delavstvo so stavkokazi, ki lastnim bratom odjedajo kruh. S. S. P. Zvezi bo le koristilo, ako se bode postavila na odločno delavsko stališče. Potem še le smemo za trdno upati, da bode tudi zatiranim delavcem zasijala lepša bodočnost. Na ta način naj se tudi deluje, za zjedinjenje slov. organizacij. Dalje poroča, da v sedanjem štrajku v Calumetu ni nobenega stavkokaza od tamošnjega društva S. 'S. P. Zveze. Končno priporoča vstrajno delo za dobrobit slovenskih delavcev. Po odhodu F. Šavsa se seja zopet nadaljuje. Na splošno željo se izreče F. Šavsu zahvala za njegovo trudapolno delo za koristi slovenskih delavcev. Osobito še, ker ima veliko truda pri štrajku v Calumetu, Mich., da si tako štrajkar-ji pridobijo pravice, ki jim gredo. Na ostale nasvete se sklene ozirati pri sestavi pravil. Sklene se tudi poslati brzojavni pozdrav štraj-kujočim bratom, ki trdno in častno stoje v boju za delavske pravi- Izvoljeni so: F. Kaučič z 36 glasovi ; M. Pečnik 31, J. Fric 31; P. Kokalj 27; M. Mežnarič 29 glasovi. Po volitvi predsednik zaključi dopoldansko sejo. Četrta seja, v torek popoludne 9. sept. 1913. ce. Zatem se čita zapisnik prve in druge seje tretje redne konvencije. Oba zapisnika se z malimi dodatki sprejemeta. Dovoli še vsakemu članu vstop na zborovanje, ako se izkaže s pooblastilom od svojega društva S. S. P. Z. Na soglasni sklep se pošlje prisrčna zahvala društvom št. 24, 50, 111, S. S. P. Zveze za sijajno prirejeni banket v pondeljek večer. Čitajo se došli pozdravi. Brzojavka iz Aguilar, Colo., 9. sept. 1913. Slavna konvencija! Zbranim delegatom pozdrav od društva št. 39 S. S. P. Z. Vsem delegatom krepki: Živijo ! Delujte za korist članov in vseh naših bratov Slovencev. Sprejmite še enkratni krepki pozdrav! Živela skupščina! Pozdravljamo našega delegata Andreja Čolnarja. F. Požrl. Pismo iz Willock, Pa., 6. sept. Cenjeni delegatje in glavni odbor. Slavna konvencija S. 'S. P. Z.! Iskreni pozdrav v imenu S. N. P. Jednote! Želeč vam najboljši vspeh pri vašem važnem delu. Želja svobodomiselno in napredno mislečega proletarijata nas je dovedla do želje si podati roke k skupnemu delovanju za naše cilje. Jakob Miklavčič, gl. predsednik S. N. P. J. Vsem pozdravom se zakliče trikratni Živijo. 15. min. sledi odmor. Po odmoru se nadaljuje s čitanjem zapisnika sej gl. odbora. Na nasvet več del. se izvoli kon-venčni preiskovalni odbor, ki bo reševal vse sporne točke ukrepov gl. odbora. Na nasvet več delegatov se izvoli posebni preiskovalni odbor, ki bo reševal vse sporne točke od časa zadnjega zborovanja, do letošnje konvencije. V debato posežejo : Kužnik, Konda, Fišer, Tratnik, Muhvič, Mahnič, ¡Cvetkovič. Preiskovalni odbor ima na konvenciji poročati o vspehu preiskave. — Postavijo se kandidati in se preiskovalni odbor petih članov izvoli v tajni volitvi. Pred ta odbor pridejo pne zadeve, ki jih določi konvencija. Kandidati: del. Vidas, Mežnarič, Pečnik, Kokalj, Mahnič, Aučin, .Jurak, Kaučič, Fric, Balant in Mlakar. Konvenčni predsednik otvori popoldansko sejo točno ob dveh. Seja se prične ob dveh mesto ob pol dveh. Na splošno željo se čas dnevnega zborvanja spremeni. Soglasno se določi čas zborovanja od 8 ure do 12 in od pol dveh popol. do pol šestih. Brat reditelj javi, da želi vstopa Zvezni vrhovni zdravnik dr. Zahorik. Konvencija mu dovoli govoriti na konvenciji. Vrhovni zdravnik prosi delegacijo, da bi zdravniške pristopne liste nekoliko bolj praktično uredili, kar bi olajšalo delo zdravniku in bi bilo tudi za Zveze bolj koristno. On je pripravljen isto urediti in glavnemu odboru predložiti. Njegove nasvete se bode vpoštevalo pri pre-delavanju pravil. Berejo se došli pozdravi. Brzojav iz Clevelanda, O., 9. sept. 1913. 'Cenjenim delegatom in glavnim odbornikom izrekamo naše iskrene čestitke. Želimo, da delate z duhom času za napredek naše organizacije. Društvo št. 120 ¡S. S. P. Z. Jenie Puncoch, tajnica. ■Staunton, 111. Prebere se pismo brata John Košir od dr. št. 11, ki želi zborovalcem obilo vspeha. Pismo iz Clinton, Ind., 8. sept. Želi konvenciji obilo vspeha in složnega delovanja. Victor Zupančič. Pismo iz Aurora, Minn., 8. sept. Cenjeni delegatje ! Želim vam prevdarnega delovanja, da bi se pristopnina znižala in raje zvišal asesment. Dalje se želi gotovega in odločnega koraka za združenje. Zavzema se za pripoznanje upravičenega boja teptanega proletar-jata. V glavni odbor naj se volijo razredno zavedni delavci. Gl. odborniki naj bodo neodvisni možje in prežeti delavskega duha. Vincenc Mikulič, čl. in vstanovitelj št 17 S. S. P. Z. Pismo iz urada S. D. P. Zveze. 'Cenjeni zborovalci S. S. P. Z., v Milwaukee, Wis.: Kot zastopnikom in poverjenikom Slovanskih delavcev, združenim pod zastavo dieno organizacije S. S. P. Z., Vam odbor S. D. P. Z. želi mnogo vspeha za dobrobit Slovanskega delavstva. Po vsej pravici se nadejamo, da bodete delovali za potrebno združenje ¡Slov. organizacij. Živeli zborvalci! Vse za napredek in združenje! iZa odbor S. D. P. Z. zbrani na seji dne 5. sept. 1913. Frank Pavlovič, predsednik. Louis Bavdek, tajnik. Čita se dalje zapisnik. Pri zapisniku 8 redne seje se vname debata med : Kužnik, Smuk Maren, in Lenko in sicer radi neke bolniške podpore pri društvu št. 20. Po daljšem razmotrivanju se ukrep gl odbora odobri. Del. Kupljen vpraša, kako je to, da je bil brat Cvetkovič sprejet za se vdeleže: Kupljen, Cvetkovič, Pečnik. Brat Cvetkovič se sam izrazi da res ni vzel ne potnega in ne prestopnega lista, to pa radi tega, ker je Odpotoval in ni vedel'kje se bode vstavil, a ga je pozneje dobil. Zadeva se poravna stem, da se bratu oprosti to nepravilnost. Brat podpredsednik Fišer vprašuje, kako je to, da je bilo v zapisniku glede izplačila odpravnine drugače pisane kot se je v resnici izplačalo. Gl. odbor pojasni zadevo, da se je le radi operacije $75, prej izplačalo in odpravnine $250. Stvar je v redu in 'konvencija zapisnik odobri. Sledi odmor za 15 minut. Po odmoru se čita zapisnik naprej. Pri zapisniku 9 redne seje stoji, da je gl. podpredsednik zahteval za svoje delo 4 dol. dnevnine, kar se seveda ne strinja z pravili. Br. Fišer pojasni, da on ni računal 4 dol. dnevnine, ampak le 16 dol. za sedem dni. Ta pomota je nastala vsled tega ker br. Fišer ni prej navedel, koliko je zamudil v Zvezne potrebe. To se vzame na znanje in se v tem smislu zapisnik popravi. To pojasnilo se soglasno sprejme. Pri deveti seji se še otvori daljša debata, radi tajnega nadzornika S. 'S. P. Z. Debate se vdeležita: A. Mladič in M. Konda. Brat Mladič pojasni, da je bil tajni nadzornik v resnici potreben in je marsikaj Zvezi koristil, ker večkrat ni bilo mogoče dobiti jasnih poročil od strani društev. Pojasnilo se vzame naznanje. Gl. porotnik A. Kužnik se pritožuje, da se ga je v njegovem delovanju oviralo od strani gl. u pravnega odbora. Gl. upravni od bor je namreč v glasilu razglasil da naj se pritožbe, nanašujoče s na glavni porotni odbor pošilja na upravni odbor in od tam jih bode po previdnosti on pošiljal na po rotnike. Kužnik povdarja, da od bor ni imel pravice tega storiti ker ga je konvencija izvolila. Za hteva razsodila konvencije, kdo je v tem slučaju kršil pravila in kou venčne sklepe. Po daljši debati se sklene to zadevo prepustiti kou v etičnemu preiskovalnemu odboru Predsednik zaključi 4. sejo tre tjega glavnega zasedanja S. S. P Z. Soglasno potrjeno. NAZNANILO IN VABILO! Stem ste vabljeni vsi rojaki, ka teri stremite po boljšem življenju neodvisnosti, samostojnosti in u živati sad svojega truda, da si pri dete pogledati, lepe in obilne pri delke tukajšnjih rojakov in far mer jev, ter se prepričati na last ne oči in potem soditi po svojem premisleku, kje da je bolje za vas mučiti se in garati po zaduhlih to varnah, rudokopih in enakih zdra vju škodljivih krajih, za par do larjev, kar komaj ¡zadostuje za boro življenje in tsakdanje po trebščine, ali pa biti samostojen, in neodvisen, sam svoj delodajalec in gospodar na zdravem in svežem zraku v prijaznem in rodovitnem kraju kjer se Vaše delo stotero iz plača in kjer si v par letih po marljivem in dobrem gospodar stvu napravite eksistenco, posta nete od vsakega neodvisen, sam svoj gospodar, ter premožen far mer katerega vsakdo časti in se mu ni treba uklanjati bosom, za iste krvav pot potiti ter njih žepe polniti, ki Vas v zahvalo za to v slučaju bolezni in onemoglosti brezsrčno odšlo ve in Vaše mesto z novimi močmi nadomestijo, ne o ziraje se na vas, in vaše usodo. — Pomislite nekoliko pripravite si boljšo bodočnost, da bodete enkrat uživali sad svojih žuljev in truda, da Vam ne bode potreba na stara leta skrbeti kje bodem spal? Kaj bodem jedel? in kaj bode z mojo družino v slučaju da obolim ali celo umrjem? Še je priložnost in čas se takih skrbi rešiti in pripraviti sebi in svoji družini boljše življe nje in brezskrbno bodočnost. Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje v prijaznem in lepem kraju Wausaukee, Wis., kjer mam še precej rodovitne zemlje naprodaj po zelo nizkih cenah in ugodnih malih naplačilih, tako da si vsakdo, ako ravno je pri malem denarju lahko zemljo kupi in si boljšo bodočnost preskrbi kjer bode brezskrbno med rojaki v tej slovenski farmerski naselbini sad svojega truda užival in kjer je v zadnjih 4 mesecih že nad 80 rojakov svoja posestva kupilo, kar je jasen dokaz, da je zemlja rodovitna, kraj prijazen in zdrav, dobra in čista voda, ugodno podnebje in klima kjer še ni bilo nikdar slabih letin in kjer je vedno dober trg ter izvrstne železniške zveze z vsmi večjimi mesti in trgi. Kdor želi imeti posestvo v tem prijaznem in ugodnem kraju, naj pride naravnost sem v Wausaukee, Wis. Ako pa želi poprej kakih natančnejih informacij, naj piše takoj na A. MANTEL, L. Box 221 Wausaukee, Wis. katere dobi takoj in brezplačno. V dodatek naznanilu stem naznanjam vsem rojakom, ki so mi pisali da pridejo v teku tega meseca, kakor tudi onim, ki so že kupili a se še ne naselili, da sem svojo pisarno iz Chicago preselil sem, ter se tudi sam tukaj za stalno naselil, tako da bodem lahko vsaki čas rojakom na razpolago in v pomoč v vseh možnih ozirih in potrebščinah. Ko se odločite sem Naznanilo. Slavnemu slovenskemu občinstvu, kakor tudi Slovencem, ki so od mene kupili farme v Crivitzu ali pa ki mislijo farme kupiti od mene naznanjam, da sem se odločil postaviti na trg Več tisoč akrov rodovitne zemlje v bližini prijaznega in cvetočega mesteca CRIVITZ, Marinette Co., Wis. kjer je letos in lansko leto kupilo farme veliko število Slovencev in kjer jih je že veliko naseljenih in se prav dobro počutijo kot začetniki na svoji lastni grudi. Ob enem naznanjam, da sem izročil glavno zastopništvo med Slovenci in Hrvati, Vašima rojakama SCUBIC & MANTEL katera bodeta od sedaj naprej na razpolago vsakemu rojaku, jim pokazala svet in zemljo in tudi v vseh ozirih pošteno postregla Za nadalnje informacije, pojasnila in tudi knjižico, ki popišuje farme v Crivitzu, pišite na sledeči naslov: Skubic and Mantel, 133 W. WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL. THEO KERSTEN, lastnik Cena akru je od $10 do $30.00. ZASTONJ MOŽEM 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. VsaKa Kn jižica je -Čredna £JO.oo CsaKemu bolnemu čloCeKa. želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona Knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se do na vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupliena kri, slab itni život, zgubitek mo Si, re .matizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado m ako vam priseda zabadava denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite ¡Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da'se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite knjižico °dreZek *n ^ Dam *n m‘ vam pošljemo popolnoma brezplačno ono Dr. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago 111. tako po^Hte' MenC zanima P°nudba> s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, t« Ime. ter vas prosim, da m priti kupite vožnji listek direktno do Wausaukee, Wis. in mi svoj prihod naznanite, da Vas tukaj na postaji pričakam in se za Vas zavzamem. (Advertisement) ZAHVALA. Vsem prijateljem in znancem v Milwaukee, Wis. se najprisreneje zahvaljujem za obilo postrežbo in vljudnost za časa konvencije S. S. P. Z. Posebno zahvalo pa izrekam rodbini John Ermenc, J. Kalanu in drugim. Toraj prisrčen pozdrav! Fr. Leben, delegat št. 27 Forest City, Pa. Feeling *Tit”Every Day Napadi influence, kaši j a ali bolečin v žlezah vsled velikega dela izginejo, če bodete imeli vedno Dr. PAIN-EXPELLER v svoji hiši in če ' ga bodete rabili po predpisih. 25c. in 50c. steklenice v lekarnah, čuvajte se ponaredb. F. AD. RICHTER & CO. 74*80 Washington Street, tlüw You ^ Dr* Richterjeve Congo Pilulo olajšajo. ..... (25e. ali 50c.) Dajte zdelati »voje tiskovine pri “SPRAVEDLNOST” 1825 Loomis St. Cene zmerne —< ‘SPRAVEDLNOST’ Telefon Canal 1015 o—■ Delo aolidno BDI NI ČEŠKI, LINIJSKI DNEVNIK STANE IOC. NA TEDEN. U ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. B LAOER f MAGNET | ORANAf Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do naa, kajti 4 mi te bodemo zadovoljili. -d Pozor Slovenski Gostilničarji: Moja tvrdka je prva slovenska in edina te vrste v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite enkrat en atoj, J2 steklenic in sicer: brinjevec, tropinovec, slivovec in gren-o vino. Jamčin, da boste zadovoljni. Dokaz temu je. da nisem osmih letih še nobenega odjemalca zgubil. Prodajam po oeni o da samo na debelo. A. Horvat, Joliet, III. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrst«. Magnet pito, mrzel in gorak prigrizek. Do*naô in importirani likarji. Tel. Canal 9093. 2103 Blue Islarfl Av, cor. 21.St Glas Svobode stane $2.00 na leto. V ZALOGI IMAMO veliko izbiro iunportiramih slovenskih grafofonskih plošč in Columbia grafo-fonov. Dalije ure, verižice in vseh vrst zlatnino in srebrnino. A. J. TERBOVEC & CO. Box 25, Denver, Colo.