Gospodarske stvari.
Akordno delo.
V listu št. 40 p. 1. sem opozoril gospodarje, kako bi si lehko zmanjšali stroške za dninarske opravke ter tako dosegli cenejše delo. Nasvetoval sem najprvo, naj bi se v ta namen zvrševala vsa dela, katera je le moči, v akordu. Kakor je znano, zmeni in pogodi se gospodar pri akordnem delu poprej za plačo z delavcem. Gospodar odkaže namreč delo po meri ter ga plača po meri in ceni, za katero se je pogodil z akordnim delavcem ali kordalcem, kakor se navadno imenuje.
Akordno delo je zelo priporočati, ker se ž njim okoristi gospodar in delavec. Akordno delo je prvič za gospodarja ceneje nego dninarsko delo. Potem se pa s takim delom ukoristi čas, kar je le moči, in to je največ vredno za gospodarja. Sosebno ob nujnem delu in kadar primanjkuje delavcev, dobro to čuti in vidi. Z akordnim delom je torej gospodarju laže shajati nego pa z dninarji.
Pa tudi delavec je na boljšem pri akordnem delu. Kordalec dela hitro in ukoristi čas, kolikor le more. On naredi 25% do 50%, pa dela tudi do 100% več nego dninar. Kordalec si torej lahko dosti več služi. In ta veči zaslužek je tisto, kar ga izpodbuja na vztrajno in pridno delo. Ker mu plačuješ po meri storjenega dela, zato se delavec bolj uri in vadi v delu ter postane ročen in spreten. Večkrat se otrese za vedno prirojene mu nemarnosti pri delu. Z akordnim delom je torej mogoče privaditi delavce tudi veči delavnosti.
Pri vsem tem pa je gledati, da se akordno delo opravlja tudi dobro in pošteno. Kordalci so že toliko premeteni, da bodo skušali kolikor mogoče veliko narediti, ne glede na to, ali je delo tudi dobro ali ne. Zategadelj je treba vsako akordno delo strogo in verno nadzorovati. Sicer trpi gospodar škodo! Površnost v akordnem delu je edina  hiba, zaradi ka-
tere se je s kraja večkrat obsojalo in se pri nas še sedaj sem in tje obsoja. To pa največ ovira, da se akordno delo pri nas ni še udomačilo, kakor bi se bilo imelo. Toda ta pomislek nas mine! Treba je le zanesljivega in strogega nadziranja pri akordnem delu, in delo gre pošteno od rok.
Seveda se morajo delavci akordnemu delu privaditi. To je s početka precej težavno za gospodarja, ker mu dninarji ne zaupajo in se boje, da ne bi bili opeharjeni pri akordnemu delu in bi ne trpeli škode. Po svoji nevedni pameti si mislijo, da je akordno delo le gospodarju na korist in dobiček. In Bog ne daj, da bi se to obistinilo pri poskušnji! Zategadelj mora gospodar previdno in pametno ravnati. Dninarje mora polagoma privaditi akordnemu delu. Vestno mu je gledati, da si delavci ne le več ne zaslužijo nego z dnino, ampak da je veči zaslužek tudi sorazmeren z množino več storjenega dela. Gospodar pa mora ob enem tudi gledati, da ne goljufa sam sebe in ne trosi slepo denarja. To se zgodi kaj lahko, če preplača dela mero, ako ne zna ceniti njegove vrednosti. Gospodar, kateri hoče delati v akordu, mora do dobrega poznati vrednost dela in delavčevo zmožnost za isto, dela ne sme previsoko ceniti, ker si s tem sam škoduje, niti prenizko, ker bi si delavca oplašil s premajhnim zaslužkom. Da je mogoče gospodarju določiti pravo ceno akordnemu delu, potrebno je, da se ozira tudi na kraj ne razmere ter ima v čislih dnino, število delovnih ur na dan (t. j. po koliko ur delajo na dan) in pa orodje, katero rabi kordalcem. Kajti po krajih, Koder je dnina velika, koder delajo po manj časa na dan in koder imajo delavci pripravno orodje, draže je tudi akordno delo nego po krajih, koder nahajamo nasprotne razmere. Vrhu tega pa mora gospodar še nekaj preudariti. Dela namreč, ki so sicer enakovšna, mora tudi po tem ceniti, v kolikem času jih je lahko opraviti z istimi delavci; tako n^&&&%» treba za košnjo poleglega žita več plačati neg^st ^
10
stoječe. Tudi košnja travnika v istem kraji je lahko različno draga. Določujoč akordno ceno za košnjo trave moraš namreč gledati tudi na to, kolika in kako gosta je trava, pa tudi na to, ali je sladka ali kisla. Za-mudljivo in teže delo je tudi v akordu više ceniti in in draže plačevati.
Po vsem tem je razvidno, da za akordno delo ni enotnih cen, ki bi bile splošno veljavne; ampak gospodar si mora sam določiti akordne cene za posamezna dela, in sicer po vestnem in zrelem presojevanji po zgoraj navedenih podatkih. Akordne cene, ki se določijo na ta način, so prave in bodo ugajale gospodarju in delavcu.
Katera dela pa naj se zvršujejo v akordu? V akordu naj se opravljajo vsa dela, katerih vrednost je moči ceniti, in katera je lahko odmeriti ter po meri plačati. Tako n. pr. kaže kositi travo in deteljo, sušiti seno, kositi žito na večih posestvih, napravljati po-vresla, kopati jame za sadna drevesca, prekopavati zemljo za drevesnico, rigolati vinograd za nov nasad, špičiti trtne kole, kopati jarke za odpeljavanje vode in za namakanje itd. Po druzih krajih dandanes že večino gospodarskih del s pridom opravljajo v akordu. Po večih posestvih pa zvršujejo in plačujejo že malo da ne vsa poljska dela po meri. Pa tudi raznovrstna sadjarska, vinarska in druga kmetovska dela opravljajo s kordalci. Pri nas je akordno delo še malo v navadi in le redko kje. Po večem so pokosili dosedaj le travnike tu in tam v akordu, včasih posušili tudi seno. —
Poprimimo se akordnega dela bolj tudi pri nas, če si hočemo kaj prihraniti, delo po ceni opravljati in si ob enem delo zagotoviti ob nujnih časih in kedar primanjkuje delavcev! Posebno tam, koder shajajo z dninarji težko, naj skuša gospodar udomačiti akordno delo.                                                                  V. R.