PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., dne 21. avgusta (August 21) 1919. LETO—VOL. XIV. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO. ILL.—Telephone, Lawndale 2407 NOVI SOCIALIZEM. Socializem je kos življenja in zaradi tega ki mislijo v nevravnanih časi na svoj dobiček, ne more postati koščena dogma, če noče samega kar ne mora baš v vsakem slučaju pomeniti de- sebe zatajiti. Vse naloge socializma so od tega narnega ali sploh gospodarskega profita. Lju- sveta in porodil se ni iz ničesar drugega, kakor dje, ki uganjajo demagogijo, so lahko zelo po- iz potreb življenja in iz njih spoznanja. Njegova šteni in imajo lahko tudi dobre namene; toda naloga je, da čim najbolje posluži tem življen- to ne zadostuje, kjer je na kocki usoda celih na- skim potrebam. rodov in razredov, in zlasti socializem se ne rao- Vse potrebe so vedno v najtesnejši zvezi z re zadovoljitj, s tem. razmerami, ki so pa izpremenljive kakor vse na V drugi vrsti stoje ljudje, ki so bili sociali- svetu. Tudi socializem se ne more postaviti na sti že prej, ki pa niso dovolj globoko pogledali stališče absolutne neizpremenljivosti in zlasti v njegove temelje, zlasti ljudje, ki so bili sociali- njegove taktične metode se morajo, da morejo sti bolj s srcem kakor z glavo in so z velikim biti uspešne, prilagoditi razmeram, torej se z iz- sangvinizmom pričakovali socialno revolucijo premenjenimi razmerami tudi izpreminjati. To takoj potem, ko so se sami pridružili gibanju, ni nikakršno novo odkritje, temveč resnica, ki Bili so že davno razočarani, ker ni šlo tako ču- so jo naglašali vsi merodajni socialistični razis- dežno hitro, kakor so si bili zamišljali; toda do- kovalci in učitelji. Toda zadnje čase je pogo- kler so bili časi kolikor toliko normalni, niso stoma slišati glasove, kakor da so razodeli to šele mogli najti pravega razloga, zakaj da gre — neki novi preroki, in od njih prihajajo zahteve, po njihovem mnenju — vse tako po polževo. Ko ki so vse kaj druzega, kakor spravljanje taktike je vojna s svojimi posledicami prevrnila toliko v sklad z razmerami. Kakor v mnogih drugih re- starega in povzročila velikansko izpremembo čeh se tudi v tej pretirava in posledica je karika- tudi v psihologiji ljudstva, se jim je zazdelo, da tura in neresničnost. Če se pogledajo zahteve ta- je sedaj prišel pravi čas in da se mora sedaj iz- kih evangelistov natančneje, rezultirajo v tem, vršiti socialna revolucija. da se naj enostavno zavrže "stari" socializem, Način mišljenja teh ljudi je revolucionaren, pa nadomesti z nekakšnim novim. Tupatam se toda ne socialističen. Hoteli bi pač, da bi revo-taka beseda tudi kar neprikrito izreka. Uteme- lucija imela socialističen značaj, ali vendar je ljuje se to z raznovrstnimi takozvanimi argu- pri tem socializem sekundarna ideja, primarna menti, ki so večinoma drug z drugim v proti- pa je revolucija. "Stari" socializem ni izvršil slovju; najpogosteje pa se kaže na izpremenje- te revolucije. O vprašanju, zakaj ni tega izvr-ne razmere, katerim baje "stari" socializem ne šil, si ne belijo glave nič preveč. Odgovore si ustreza več. ' formulirajo — kot "pravi revolucionarji" — hi-Kakšen bodi ta novi socializem, je precej tro- Ljudje, ki so stali na čelu gibanja, niso ime-težko povedati, kajti receptov zanj je preveč. dovolj odločnosti, niso razumeli časa, bili so Marsikaterega so izdelali ljudje, ki se niso prej preveč kompromisni ali pa celo strahopetni, nikdar brigali za delavsko življenje in za soci- Ampak tudi odstranitev teh ljudi ne opravi za-alna vprašanja sploh, pa se je njih revolucio- željenega čudeža. Torej tudi to, kar so zastopali, narno srce zdramilo šele, ko se jim je zazdelo; ne more biti veliko prida. Njih socializem je da je prišel svet v druge tire in da ni v starih slaboten, in če je bil kdaj kaj vreden, je izgubil siru j ah več pričakovati slave in velike bodoč- svo.1° vrednost za današnje čase. To se pravi, da nosti. Socializma niso taki ljudje večinoma ni- £a je treba nadomestiti z novim. Naposled se po-kdar poznali; pač pa vidijo, kakšno veljavo do- Kje ta zmešana kuha z znanstveno zabelo in se biva socializem povsod, in ker ne morejo od nje- Pravl> da so se izpremenile razmere, pa se mora ga prevzeti nič drugega, prevzamejo njegovo Z8to tudi socializem izpremeniti. ime, s katerim pa pokrivajo le svoje ideje Kaj je s to izpremembo razmer? in idejice. Da je tak socializem "nov", je Le naivnost bi mogla trditi, da se niso iz-lahko razumeti; tako nov je, da sploh ni sociali- premenile "razmere". Na Ruskem je padel cari-zem . Pri tem igra največjo vlogo demagogija, zem, padla vlada Kerenskega, se ustanovila "šoki je v dobi velikih preobratov in izprememb vjetska" republika, se razvila civilna vojna in vedno cvetela; kajti mnogo jih je v takih dobah, predvsem se razvil kaos, o katerem je za sedaj ŠTEV,—No. 623. pač še težko povedati, kaj se porodi iz njega de-finitivnega. Na Nemškem je padel kajzer, na vladi so skrajno desničarski socialisti. Avstrija se je razpadla. Na njenih razvalinah so nastale nove države; v nekaterih izmed njih vladajo socialisti z večjo ali manjšo močjo, v drugih je več ali manj reakcije. Da, v marsičem so se razmere izpremenile. Toda kaj je v vseh teh izpre-membah takega, da bi bilo jedro socializma — "starega socializma" — izgubilo svojo veljavo? Gospodarski sistem je danes v svojem bistvu tak, kakršen je bil pred vojno. Kapitalizem je. Razlika je ta, da je postal kapitalizem v nekaterih deželah močnejši, da se je industrija tupa-tam močno razvila, da se je središče denarnega trga preselilo, da so se politične razmere ponekod bolj prilagodile gospodarskim, da pa je drugod industrija tudi propadala, da so bogastva prehajala iz rok v roke, da so nekateri bogataši postali reveži, nekateri kramarčki pa miljonarji i. t. d. Ali gospodarski sistem je ostal kapitalističen, in to je merodajno. Temelj socialističnega pojmovanja je bil ta, da je kapitalizem nujna posledica moderne tehnike, ki daje produkciji na razpolago delovna sredstva, s katerimi ne more manipulirati mala obrt. Moderni tehnični pripomočki zahtevajo velika podjetja, vse večja in večja, čim bolj napreduje tehnika, in taka podjetja je mogel ustvarjati le velik kapital. Za vodstvo takih podjetij je pa potrebno tudi veliko tehnično znanje, in tudi to je mogel oskrbeti le velik kapital. Naposled potrebujejo taka podjetja velike armade delavstva, ki jih je kapitalistični sistem porodil, sebi za službo, ali tudi sebi za nasprotnika, za največjega fatalnega nasprotnika. Ali se je v tem kaj izpremenilo ?' Ni se, seveda ne, temveč le še bolj so se utrdile te razmere in stara socialistična teorija je le še močneje potrjena. Kje je torej vzrok, da bi se zametaval "stari" socializem? Ne, socializem je ostal dober, tak, kakršen je bil. "Stari" socializem je učil, da je v kapitalistični družbi razredni boj neizogiben. Učil je, da izvira ta boj iz razmer, kakor so razmere prejšnjih družb izzivale socialne boje svoje vrste. Tudi to se ni izpremenilo. Dva glavna razreda imamo pred seboj, kakor smo ju imeli pred vojno. Razlika je ta, da so obrisi ostrejši, ker je izginilo mnogo tega, kar je včasi stalo med obema velikima razredoma. Tudi to je potrdilo socializma. Mala podjetja morajo bolj in bolj propadati, ker postaja njih konkurenca z velikimi nemogoča, ker raste moč velikega, stalno se mno-žečega kapitala in ker mu je vsled tega vse lože kratkomalo uničiti pritlikavce, če se nočejo drugače podati. Pomen takozvanih srednjih slojev se je znatno skrčil in vsled tega je manj prilike za maskiranje faktičnih razrednih odnošajev. Interesi so jasneje očrtani, nasprotja so očitnejša, razredni boj postaja razumljivejši. Niso li vse to priče za pravilnost socailistič-nega naziranja? Če so dejstva taka, kje so potem razlogi, da bi bil "stari" socializem izgubil svojo veljavo in da bi bilo treba novega? In kje naj se vzame ta "novi" socializem.' Kje je tisti veleum med vsemi glasnimi preroki, ki nam ga poda? Vrnila se je utopistična manija. Modrijan: bi nam radi podali "nov" socializem iz svoje glave. Prav to je največja zmota, prav to ni nič manj kakor velika reakcija, dasi so prero"ki sami o sebi prepričani, da so stokrat naprednejši od "starokopitnili" socialistov. Socializem se ne more izmisliti, ne more biti plod špekulacije, naj je tudi najduhovitejša. Moderni socializem je bil rezultat študij in raziska-vanj in sloni na spoznanju faktičnih razmer. Ne "Kaj hočem", nego "Kaj'je in kaj more in kaj mora postati iz tega" je merodajno v realni zgodovini človeštva, in kdor se postavlja na drugo stališče, mora neizogibno izgubiti tla pod nogami. Če je bila socialistična teorija, ta "stara" teorija, pravilna za včerajšnji svet in če je ta svet ostal bistveno enak tudi danes, mora biti stara socialistična teorija danes prav toliko vredna in prav tako pravilna, kakor je bila včeraj. Mogoča je kakšna nova utopija, ni pa mogoč nika kršen nov socializem. Povsem drugo je vprašanje taktike, o*katefi ni bilo v resnih krogih nobenega dvoma, da jo narekujejo razmere in da more biti le tedaj uspešna, če vpošteva razmere in se jim čim najpopolnejše prilagodi, to se pravi, če jih zna čim najbolje izrabiti. Ali to so razmere v okvirju kapitalistične družbe, ki ne izpreminja njenega bistva, ki vsled tega tudi ne morejo razveljaviti socialističnega jedra. Te razmere izpreminja čas, kakor jih je izpreminjal tudi pred vojno, le da so sedaj izpremembe obsežnejše in radikalnejše. Različne so pa te razmere ob enem iu istem času tudi v različnih krajih, in če naj se taktika, ki gre vedno za uspehom, prilagodi tistim razmeram, ki so, tedaj je jasno, da se ne morejo za taktiko navajati nikakršna generalna, za vse veljavna, dogmatična pravila, ampak da je na vprašanja taktike treba povsod posebej odgovarjati. Mehanično posnemanje je na tem polju najbolj nevarno. Kar se v gotovem času tukaj obnese, se bo ob drugem času prav tukaj ponesrečilo; in kar je v eni državi imenitno in prinese morda najsijajnejši rezultat, bo v drugi deželi popolnoma brezvspešno ali pa morda celo katastrofalno. Avtomatizem v taktjki je znamenje površnosti, ki je z idejo socializma v največjem nasprotju. Socializem je porojen iz realnosti in se temelji na realnosti, toda socializem je vendar ideja in njega uresničenje zahteva stalno duševno delo, smotreno, vse uvažujoče, odločno in obenem previdno delo. Teoretično socialistično spoznavanje kaže cilj. Ta je trden? Če verujemo vanj, to se pravi, če smo se prepričali, da je to pravi cilj, če je to naše prepričanje urejeno, ne kakor kakšno takozvano versko prepričanje v samem verovanju, temveč v znanju in spoznanju, tedaj je cilj nepremičen in nas mora voditi pri vsem delu. Kako ga najboljše doseči, je vprašanje taktike. Ne revolucionarno razpoloženje, ne junaštvo, ne potrpežljivost, ampak edino ob-ziri na uspeh so merodajni za taktiko. In zato je vedno najboljša tista taktika, ki garantira največji možni uspeh, — ne tisti uspeh, ki živi morda v naših želj al., ampak tisti, ki je danes mogoč in ki pripravlja s tem večji jutršnji uspeh. t^i ^ Debsova zadeva. V zadnji številki smo na kratko omenili odgovore, ki jih je dobil "Pittsburgh Dispatch" na vprašanje, če se možje, katerim so bile priposlane vpra-šalne pole, strinjajo s predlogom, da se izpusti Euge-ne Debs iz zapora. Ker so nekateri teh odgovorov resnično zanimivi, jih podamo deloma čitateljem. Osvvald Garrison Villard, katerega smo že zadnjič imenovali, pravi: "Odločno sem mnenja, da bi moral Debs biti izpuščen iz zapora. Nikdar ga nisem videl in nikdar nisem bil socialist, mislim pa, da je storila vlada Zedinjenih Držav sama sebi veliko krivico, ko je poslala takega moža v ječo. Ker nisem jurist, nisem kompetenten, da bi sodil, ali so bili dokazi tehnično opravičeni ali ne. Kot privaten državljan sem se moral čuditi, kako je mogel kdo verjeti, da bi mogel tak izraz socialističnega nazora ovirati vojaške nabore. Kar me boli bolj kot vse drugo, je to, da nastopa moja ljubljena domovina enako neumno pot zapiranja ljudi zaradi njih prepričanja, po kateri so hodili evropski narodi zlasti zadnjega pol stoletja. Bismarck je leta 1879 po atentatu na življenje starega cesarja Viljema skušal zatreti socializem z naj-besnejšimi protisocialističnimi zakoni s tem uspehom, da je bilo pred izbruhom vojne namesto 150,-000 nemških socialistov, njih pet miljonov. Njegovi zakoni so se pred leti preklicali in so spomenik topega zatirajočega nasilstva. Naša domovina zahaja v enako smer. Edini način, da se premaga socializem, je ta, da se premagajo njegovi argumenti, in se pokaže, da ni v njem upanja na zboljšanje sveta. Če ne moremo storiti tega, pride socializem, tudi če bi Zedinjene Države jutri zaprle vsakega socialista. Mimogrede povedano si mislim, da se vaši čita-telji zavedajo, da je vojna za razširjenje demokracije že prinesla rezultat, da se je ustanovilo nekoliko (27) izrecno socialističnih republik in dvoje komunističnih republik v Evropi; bila je najznamenitejša reč, ki se je mogla primeriti socializmu. Name pa je vplivala obsodba Debsa tako, da sem namerava,! — v znamenje protesta — glasovati zanj pri predsedniških volitvah." Pittsburški pridigar rev. Stanley A. Hunter, mož, ki pripada v vsakem oziru drugi sferi kakor Debs, pravi: "V odgovor na vaše vprašanje, ali bi bilo Debsa izpustiti iz zapora, pravim da, kakor sem že povedal na svoji prižnici. Verjamem, da je bil naborni zakon vlade moder in pravičen. Verjamem, da ima vlada tekom vojne pravico držati na uzdi kogarkoli in vse, ki nasprotujejo uspešnemu vodstvu vojne. Toda sedaj je vojna dobljena. Vlada je lahko dobila vse može in vso municijo, ki jo je potrebovala. Sami smo sklenili ustanoviti veliko armado in veliko mornarico, in to delo se je izvršilo. Jeklo se je izdelovalo v veliki množini, ker je imela vlada pravico do premoga in do rude, kjerkoli je bilo potrebno. Toda vest je druga reč. Vlada mora pazno postopati z njo. Meseca junija zadnjega leta je bilo osem Russellitov obsojenih na 20 let ječe, ker so imeli nekaj literature, ki je nasprotovala naboru. Njih obsodbo je pred kratkim razveljavilo višje zvezno sodišče. Predsednik je ublažil obsodbe približno petdesetih žrtev špionskega zakona, in to dejanje dokazuje, da zahtevajo mirovne razmere drugačno postopanje kakor vojne razmere. Prišel je čas za splošno amnestijo za te, ki so še danes za mrežo zaradi svojega prepričanja, ne pa zaradi strahopetnosti. Debs je eden izmed mnogih. Še stare avtokracije se niso upale izrekati obsodb s tako dolgoletnimi ječami." V Pittsburghu dobro znani Josef E. Babb je odgovoril na vprašanje, ali naj se Debsu odpro vrata ječe: "Zakaj pa ne? Kakšno korist ima država od tega, če odsedi svojo kazen do konca? Vojna je končana in zmagovite države izkazujejo povsod velikodušnost napram političnim jetnikom. Ko je bil Eugene Debs pred sodiščem, ni bil obsojen zaradi izdajstva, ampak zato, ker je baje pomagal sovražniku. Težko je spoznati, na kakšen način da mu je pomagal, članek 3 odseka 3—1 konstitucije označuje kot izdajstvo nagon, da se pomaga sovražniku in da se oja-čuje. Eugene Debs gotovo ni pokazal nobenega nag-nenja do sovražnika in dosledno tudi ne bi bil mogel biti tožen, da mu je pomagal in da ga je jačal. Očitno je, da izhaja podpiranje in jačanje sovražnika iz nagnenja do njega. Zahtevati, da bi Debs odsedel vso kazen, pomeni uvrščavati ga med zločince, a nihče, kdor pozna tega človeka, kdor pozna vzvišenost njegovega značaja, ne more reči, da je v njem kaj zločinskega. Država ni nezmotljiva in če bi pokazala enako velikodušnost, enako vzvišenost duha kakor Eugene Debs, bi imela manj politične nezadovoljnosti in gradila bi se s tem stalnost čistejše in moralnejše države." Odgovor William E. Schoyerja iz Pittsburgha se glasi; "Eugene Debs je bil obsojen, češ da je oviral nabor, prestopivši ukrepe zakona o špionaži; obtožen in obsojen je bil po govoru, v katerem se je izrekel proti vojni? Noben dokaz ni bil doprinešen o resničnem oviranju, ampak dovoljeno je bilo enostavno verjeti, da je bilo tako oviranje naravno in očitna posledica njegovega govora in da je gotovo imel namen nasprotovati naboru. Najvišje sodišče, ki je potrdilo obsodbo,izreka mnenje, da ima kongres pravico sklepati zakone, ki imajo, četudi ne omejujejo naravnost svobode govora, vendar praktično enak učinek. Debs je bil tehnično spoznan krivega, da jc oviral nabor, v resnici pa je bil kriv, da je obsojal vladno politiko. Debs bi moral biti izpuščen, ker je bil zakon o špionaži nemoder zakon. Dosegel ni nobenih nemških špionov, toda pograbil je mnogo radikalcev in pacifistov. Duhu naših ameriških institucij nasprotuje — naši davni tradiciji pravice do svobodne kritike vladnih ukrepov .Bil je pač uspešen za potlače-vanje mnenja manjšine in s stališča večine so ga smatrali za uspešnega? Kljub temu je mišljenje manjšine glavni pogoj za povzdigo in napredek, in zakon o špionaži, ki ga hočejo sedaj razširiti in ohraniti tudi za dobo miru, predstavlja uvod v neprestano ugrožavanje naše demokracije. Debs bi moral biti izpuščen. Kajti tudi če priznamo potrebo takega zakona za dobo vojne, je sedaj vojna končana in ni več treba držati Debsa in drugih političnih jetnikov v zaporu. Odkritosrčnost, in poštenje Desa je priznano. Nič dobrega se pač ne more doseči s tem, če držimo v ječi moža, ki se je morda motil, ali je imel pogum, da je javno povedal svoje prepričanje. Italija in centralne države so izpustile svoje politične jetnike, ko je bil podpisan mir. Demokratična Amerika ne sme predolgo zaostajati za monarhijami in državami, ki so osvobodile svoje politične jetnike." t^® t^® Intrige na Ogrskem. Zgodovina ogrskega revolucionarnega udarca se še ne more pisati, ker je v stvari še toliko nejasnosti, kakor v vseh važnejših dogodkih zadnjih let in si poročila po-Stari navadi nasprotujejo, kakor da gre za nekoliko povsem različnih afer. Če se pa primerjajo različne vesti kritično, se vendar spoznava, da je ves preobrat posledica organizirane intrige, in da so imeli zavezniški državniki, če že ne oficielne zavezniške države, svoje prste vmes. Za enkrat se mora čitatelj zadovoljiti s pregledom poročil, pa si po njih napraviti svoje mnenje, kolikor je pač mogoče. Med temi poročili se mora priznati važnost referatu, ki je poslal znani dopisnik P. S. Mowrer chi-caški "Daily News". Omenjeni korespondent pravi: "Če se pazno uvažuje jo dogodki, ki so vedli do državnega prevrata na Ogrskem, se zdi verjetno, da so Briti in Francozi prevarili ameriško delegacijo na mirovni konferenci, ko so spravili nadvojvodo Josipa Hahshurga do oblasti na Ogrskem, potem ko so se zavezniške vlade že sporazumele, da naj Julius PeidI nastopi kot naslednik Bela Kuna kot državni šef. Na dan prihaja, da so bili Angleži in Francozi več kot štirinajst dni pred padcem Bela Kuna v stiku s Peidlom in da je bil očividno italijanski polkovnik Romanelli posredovalec. Obenem prihaja na dan, da so se ob istem času v Szegedinu — brez dovolje- nja in morda tudi brez znanja Italijanov, vsekakor pa tudi brez znanja Američanov — vodila pogajanja, da bi se namestil nadvojvoda Josip. Ko je Peidlova vlada v Budimpešti prevzela oblast, je pričakovala, da jo zavezniki priznajo. Nenadoma je prišel na presenečenje vsega sveta drugi coup d' etat. Peidl se je umaknil in Josip Habsburg je nastopil. Nastop Peidlove vlade gotovo ni mogel presenetiti francoskega, angleškega in italijanskega zunanjega urada, toda ustanovitev Josipove vlade je najbrže presenetila marsikoga, le gotovo ne francoskih, angleških in nemara rumunskih državnikov, generalov in diplomatov. Zdi se neverjetno in vendar resnično, da ni ameriška delegacija o večjem delu te intrige ničesar vedela. Njeno presenečenje nad tem, kar se je zgodilo, je bilo odkritosrčno. Vse prizadete zavezniške vlade so utajile ali pa bodo najbrže utajile sodelovanje pri omenjenih dogodkih, toda kažejo se že znamenja, da se Francija in Anglija ne jezita tako na Rumune, kakor bi bilo soditi po notah, poslanih Rumuniji. Poskusil bom podati, kar je po mojem prepričanju resničen popis tajnega pogajanja, ki se je vršilo, preden je prišlo do sedanje ogrske situacije. Ko je mirovna konferenca dovršila avstrijsko pogodbo, je nastal problem, kako se pogoditi z Ogrsko. Ker je vladalo mnenje, da ni mogoče uspešno obravnavati s komunisti, je konferenca naposled dne 11. julija izrekla, da je edini način, ki bi vodil do miru in do obnovitve gospodarskega življenja, potrebnega za srednjo Evropo, oborožena intervencija. Nastalo je pa vprašanje, kdo naj nastopi. Francija in Anglija nista mogli zaradi radikalne opozicije doma storiti tega, Zedinjene države pa niso hotele dati svojega vojaštva za ta namen. Vprašali so Srbe, toda ti niso bili pri volji nastopiti sami ali pa z Ru-muni, češ da se boje bolgarskega napada za hrbtom. Italijani očitno niso soglašali z ostalimi zavezniki in so — zaradi svojih lastnih razlogov — izjavili, da jim ni mogoče poslati vojaštva. Ostali so le še <5ehoslovaki in Rumuni. Češka vojska je bila zelo slaba in povrh tega se ni zdelo modro odtegniti jo iz italijanskega sektorja. Edini zavezniki, ki so bili res pripravljeni za nastop, so bili Rumuni. Njih edine zahteve so bile, da se jim poda garancija proti bolgarskemu napadu izza hrbta in praktično proste roke na Ogrskem, če dosežejo uspeh. Verjetno je, da so Francozi in Angleži na tej podlagi hoteli nadaljevati pogajanje, toda ameriški delegati so nasprotovali. Bali so se predvsem, da ne bodo Rumuni sami dovolj močni proti Madjarom. Nadalje pa so mislili, da izzove od samih Rumunov podvzeta akcija predsodke pri končnih sklepih mirovne konference. Vrhu tega se je kazala potreba, da se sklene z Ogrsko čim prej mir na kakršenkoli način. Američani so vztrajali na stari politiki, da se Bela Kun bodisi privede do poboljšanja, ali pa da se zruši z diplomatičnimi notami. Zdi se, da je konferenca za trenotek sprejela ameriški predlog, toda iz važnih razlogov je verjeti, da so se vršila razna pogajanja izven konference med francoskimi in an- gleškimi reprezentanti na eni in gotovimi ogrskimi elementi in Rumuni na drugi strani. Oba rumunska pogoja sta bila, kakor se zdi, sprejeta. Rumunom se je nedvomno dovolilo verjeti, da bodo imeli na Ogrskem razmeroma prosto roko, če dosežejo uspeh. Francozi, ki imajo doslej dve diviziji stare vojske na Balkanu, so pa razorožili Bolgare in s tem zavarovali Rumune za hrbtom. Pri teh pogajanjih se je naravno pojavilo vprašanje, katera vlada naj sledi Bela Kunu. Angleški in francoski reprezentanti, ki so se pogajali v Švici in na Dunaju, so se navidezno s posredovanjem italijanskega polkovnika Romanellija sporazumeli s Peidlom. Italijani so se močno upirali ustanovitvi reakcionarne vlade na Ogrskem ali v kateremkoli delu bivše Avstrije, ker se boje, da bi se staremu plemstvu, če pride spet do kontrole, pod to ali ono pretvezo posrečila obnovitev stare monarhije. Edini Pogoj, pod katerim so se navidezno hoteli spojiti s Francozi in Angleži, je bil ta, da naj bo vlada, ki nasledi Bela Kuna, kolikor mogoče oddaljena od reak-eije. To razlaga, zakaj so bili zavezniki, ki so se pogajali s posredovanjem polkovnika Romanellija, navidezno pripravljeni priznati takega moža kakor je Peidl, ki je bil faktično član Kunovega kabineta. Toda na drugi strani Ogrske, v Szegedinu, prav na francosko-rumunski črti, so Francozi in Angleži, gotovo ne s soglašanjem Italijanov in morda celo brez njihovega znanja vodili ob istem času pogajanja s popolnoma drugo vrsto ljudi. Kakor se zdi, niso ne Francozi ne Angleži verjeli, da bi mogel Peidl podati garancije za zmerno in stalno vlado. Kar se tiče Rumunov, jim je bila gotovo ustanovitev konservativne vlade na Ogrskem ljubša. Okrog nadvojvode Josipa v Szegedinu so se zbrali razni elementi starega režima in znatno število "lojalnih" Madjarov, ki so mu ponudili svojo službo. Ti prostovoljci niso bili nikdar porabljeni, ker jih ni bilo mogoče oborožiti. Ostali dogodki govore sami. Komunisti so očitno pričakovali rumunski napad. Njihovega sklepa da udarijo prvi, ni mogoče drugače razlagati. Ko so najprej dosegli uspeh, so bili potem hitro premagani in brezupno strti. Rumuni so jih vrgli za reko Tiso, medtem 'ko so francoski oddelki, ki so operirali severno od Szegedina, napadli od strani, dasi se pri zasledovanju niso združili z Rumuni. Potem je prišel drugi coup d' etat. Josip Habs-burg je bil nameščen, medtem ko so Italijani in Američani v začudenju debelo pogledali ..." # • # Tem in podobnim vestem skušajo Rumuni ugovarjati. Rumunski poslanec v Parizu je podal izjavo v "Tempsu", v kateri pravi: "Bukoreštska vlada nima razlogov, da bi simpa-tizirala z nadvojvodo Josipom osebno, ali pa z reakcionarno vlado, ki jo zastopa. Rumunija gotovo ne bo podpirala nobene vlade v Budimpešti, ki ni sprejemljiva za zaveznike. Rekvizicije Rumunov ne dosegajo od daleč madjarskih rekvizicij. Rumunski zastopniki so dobili stroga navodila, da preiščejo to zadevo v soglasju z zavezniki. (Kakor je znano, se je Rumunom očitalo, da so brezobzirno plenili na Ogrskem in Hoover je celo ustavil pošiljanje ameriške hrane na Ogrsko, češ da ne pride vsled rumun-skih ropov v roke tistim, katerim je namenjena.) Srečna posledica rumunskega nastoja je bila ta, da je bil zaveznikom zopet omogočen vstop v'Budim-pešto in da se je zatrla boljševiška propaganda. Sedaj je naloga zaveznikov, da uvedejo s pomočjo Ru-munije na Ogrskem vlado, s katero se more skleniti definitiven mir. Prepričan sem, da spoznajo zavezniki v naših zastopnikih vdane in prijateljske sodelavce. Zveze posebno med Francijo in Rumunijo so premočne, da bi se mogle prekiniti zoradi vprašanj oblike." Pred kratkim so bile po časopisih vesti, da je mirovna konferenca v Parizu že uredila balkanska vprašanja in v nekaterih listih je bilo že videti "novi" zemljevid jugovzhodnega Balkana. Kakor je videti, je šlo tukaj za raco, kajti pogajanja se še vodijo. Zadnji čas se poroča, da dobe Bolgari pristop do egejskega morja bodisi čez Dedeagač ali pa čez Kavalo. Pot do morja pa bo držala čez nevtralizirano ozemlje pod internacionalno kontrolo. Zdi se, da je internacionaliziranje teritorijev nova moda, ki se čim dalje bolj razširja. Toda v vseh slučajih so mali narodi tisti, katerim se odteguje ozemlja, ki se postavljajo pod takozvano internacionalno kontrolo. Polagoma postaja to že nekam čudno in dobiva tako obliko, kakor da bi šlo velesilam za to, da se čim bolj obreže samostalnost in neodvisnost malih držav. Na Balkanu so nekatera vprašanja pač res zapletena, toda narodno mešanih krajev najdemo tudi drugod po Evropi dovolj, a vendar skuša mirovna konferenca drugod rešiti ta vprašanja brez tistega skrajnega parceliranja, ki ga opazujemo baš na Balkanu, najsi bo na vzhodni ali pa na zapadni strani. Če bi šla vsa politika zaveznikov za tem, da se sploh rešijo nacionalna vprašanja v Evropi, bi nam bila taka skrupuloznost razumljiva in nič ne bi ugovarjali, pa če bi bilo treba napraviti še manjše avtonomne kraje. Seveda bi se morala iskati pota, da bi bilo takim pritlikavim državicam mogoče stopiti v gospodarske zveze s sosedi, kajti smešno bi bilo V naših časih tako skrajno cepljenje, če naj bi se izvršilo tudi v ekonomičnem oziru. Vsak otrok pač že ve, da je doba gospodarstva v malem minila. Ni pa znamenj, da imajo konferenčni učenjaki taka vprašanja pred očmi, pač pa izgleda čimdalje bolj, da se ustvarjajo državice, ki ne bodo mogle ne živeti ne umreti in bodo, v gospodarskih ozirih izročene na milost in nemilost velikanom. Z geslom o enakopravnosti in zaščiti malih narodov se to početje pač zelo slabo strinja. Ali tega smo se že privadili. <<5® f^t Iz Santiaga v Ohile poročajo, da je ondotni mestni svet sklenil dovoliti deset miljonov za stav-ibe, da dobe nezaposleni delavci dela in se odpravijo nemiri, ki jih pripisujejo zlasti draginji živil . . . . Chile je država v južni Ameriki, torej precej daleč od nas ... Evropa in Rusija. Iz Berlina pošilja korespondent M. Farbmau dopis, ki kaže precej jasno, kako zgrešena je bila politika: zaveznikov napram Rusiji, ne le ker je bila vseskozi nedemokratična, ampak tudi zato, ker prinaša vsej Evropi neizmerno gospodarsko škodo. Dopis se glasi: Angleško časopisje je razkrilo novo nemško nevarnost. Cele tedne so Northcliffovi listi objavljali časniške vesti, kazoče, kakšna nevarnost da preti stvari zaveznikov in vsega človeštva, če pride do gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Rusijo. Faktična situacija je ta, da je rusko vprašanje v zadnjem času preživelo temeljito izpremembo. Dve leti je svet živo naglašal potrebo, da se pomaga Rusiji. Koliko dobrih namenov je bilo izrečenih, koliko se je obljubovalo! Svet pa je bil ves zatopljen v svoje lastne probleme. Pomoč za Rusijo se je pod to ali ono pretvezo neprenehoma odkladala. Poleg humanitarnega- čuta je obstajal tudi gospodarski interes z ozirom na možnost izkoriščanja dežele. Ali tudi te izglede je bilo mogoče odkladati, kajti ker so bile vse dežele izključene od tega dobička, ni nobena trpela zaradi odlašanja. Toda zadnj: čas je dobila ruska politika drug pomen. Polagoma se je začelo gledati na Rusijo s povsem drugega stališča. Postalo je jasno, da se ne more akcija v Rusiji dalje odkladati, ampak da je treba uvaževati o njej s stališča simpatije do ruskega ljudstva. Uvaževati se mora o njej ne s tega stališča, da se pridobi ruski trg, ampak zato, ker je Rusija neizogibno potrebna za gospodarsko eksistenco Evrope. Blokada Rusije se mora odpraviti — ne pod pritiskom privatnih trgovskih interesov, ampak zato, da se reši Evropa, kajti politika izstradavanja Rusije je v resnici politika izstradavanja Evrope. Brez ruskih surovin in živil ne more Evropa eksi-stirati. Preden je bilo podpisano premirje in še potem, preden je bila odpravljena nemška blokada, je živel svet v tolažilni iluziji, da more Amerika preživljati Evropo in jo oskrbivati s surovinami. Te iluzije ni več. Spoznava se, da morejo ameriške zaloge zadostiti le delu ogromnih zahtev izstradane in izčrpane Evrope, in da se ne more niti te zadostne zaloge živil in surovin dovažati dovolj hitro, ker ni dovolj ladij na razpolago. Ko se je razpršila ameriška iluzija, so začeli evropski narodi spoznavati, da se morajo zanašati nase. Obupani so, videči gospodarsko nevarnost, ki jim grozi. Primanjkuje jim živeža, premoga, obleke in bivališč. Transportna sredstva so desorganizirana in se naglo bližajo popolnemu polomu. Kredit je izginil in Evropa je padla nazaj na sistem izmenjavanja. Psihologija Evrope je sedaj podobna psihologiji berača. Ljudstvo čaka s strahom na vsak vlak -z živežem. Morda ni nič moglo tako razkriti evropsko bedo, kakor izjava Mr. Chamberlaina v angleški zbornici, da so Anglija, Francija in Italija poslale v Av- strijo blaga v vrednosti 9,000,000 funtov sterlingov, to je 45,000,000 dolarjev, kar je enako hipoteki na vso avstrijsko zalogo zlata, na njene gozdove, zunanjo trgovino, sol, in javna dela. Ljudstvo gubi boljinbolj nado na zboljšanje. Težko je podati pravi pojm o groznem strahu, s katerim pričakuje ljudstvo bodočo jesen in zimo. Čuti, da je ta stara, izstradana, ruinirana in preobljudena Evropa izgubljena. A kadar govore ljudje v svojem strahu tukaj v Nemčiji o Čehoslovakiji, Avstriji in drugih deželah, se obračajo proti Rusiji kot edinemu viru za surovine in živila. Pri tem pa spoznavajo, da zasledujejo zavezniki s svojo blokado Rusije politiko, ki pomeni toliko kolikor blokada Evrope. Tukaj v Nemčiji čuti ljudstvo nujnost problema bolj živo kakor kjerkoli drugod v Evropi, toda naposled je to le vprašanje stopnje. Evropo žene življenska sila proti Rusiji in Nemčija more tej sili kljubovati še manj kot vsi drugi. In vendar nima Nemčija, kakor ves svet, nobene ruske politike. Kakor ostale vlade se boji tudi nemška dotakniti ruskega problema. Le ena razlika je v tem: Nemška vlada se pred vsem boji zavezniškega ukora. V resnici je osnovan ves krik zavezniškega časopisja zaradi "nove nemške nevarnosti" na prav malo pomembnem odposlanstvu nekaterih nemških tvrdk in bank, ki imajo privatne interese v Rusiji, da preišče ondotno gospodarsko situacijo. Žalostno znamenje je to — ta brezmoč Nemčije, ki ve, da je propad neizogiben, če se ne obnove gospodarski stiki z Rusijo, pa ji je vendar od zaveznikov vsak gibljaj prepovedan. "Ne upamo se približati Rusiji, ker bi nam zavezniki napravili faktične mirovne pogoje še bolj neznosne," pravijo uredniki velikih nemških listov, državniki in trgovci. Nobena nevarnost nemško-ruskega sporazuma ne obstoji, pač pa gotova in resna nevarnost, da bo Evropa prepuščena razpadu na drobne koščke, če ne pride do gospodarskega sporazuma z Rusijo." ^ ^ ^ Enotnost duha levega krila v teoriji in praksi. Od prvih konferenc, ki so jih obdržavali pristaši "levega krila" v marcu, aprilu in maju 1.1. v Bostonu, New Yorku in Chicagi, z namenom, da pridobe socialistično stranko za komunistični program, za "enotnost duha", to ,o čemer je "levo krilo" tožilo, da ga strankino vodstvo zatira in mu ovira polet za diktaturo, bi človek mislil, da se je ta "enoten duh" učvrstil in da bo pomedel pred seboj vso reakcijo ter ustvaril solidno in mogočno falango revolucionarnega delavskega gibanja v Ameriki. Mesto tega pa doživljamo nekaj druzega. Netolerantnost, ki izhaja iz prevelike ambicioznosti posameznih "leaderjev", je porodila toliko razhajajočih se duhov, da se človeku, ki zasleduje razkrajanje in parceliranje teh sil v stranke in stron-čice, dela kar tema pred očmi. V št. 616 smo poročali, da je socialistična stranka razdeljena v tri krila. To poročilo je treba danes vsled dogodkov, ki so se odigrali od tedaj, popolniti v toliko, da ni le socialistična stranka sama razdeljena v tri krila, ampak se je razvilo ravnotoliko kril v "levem krilu" samemu. Že na newyorški konferenci, na kateri so se zbrali od stranke odslovljeni elementi, da se posvetujejo, kako naj izvedejo "enotnost duha" v praksi in prevzamejo strankino vodstvo, je prišel prvi krah. Michiganska državna organizacija in pet narodno-stinih federacij se namreč niso mogli zediniti z ostalimi pod vodstvom L. C. Fraine, (new-yorška frakcija) glede na "okupacijo" stranke, ki se ima izvesti 30. augusta na izredni konvenciji v Chicagi. Fraino-va frakcija je za "okupacijo", med tem ko michiganska državna organizacija in pet narodnostnih federeij temu ugovarjajo, češ, da socialistična stranka ni vredna 'okupcije". Vse kar je treba je proglasitev nove — komunistične strank. Ker je bil vsak kompromis glede tega nemogoč ,je chicaška — michiganska frakcija odšla iz konference in proglasila v Chicagi sedež komunistične stranke. Tajnikom je odbrala nekega Dennis E. Batta iz Detroita, Michigan. Izdal je svoj proglas, kjer naznanja svojo konstituiranost in pošilja članom svoje znamke. Ker new-yorška frakcija ni hotela zaostati v tej konkurenci za Chicago, je tudi ona proglasila svoj "glavni stan" v New Yorku, in posluje na svojo roko kakor leta v Chicagi. Tajnik new yorške frakcije je neki Ferguson iz Chicage. New yorška frakcija se loči od čikaške v tem, da smatra svoje organizacijo za provizorično, to je tako dolgo, dokler njeni člani ali 'vodje', ki so še vedno v skupni stranki in se prizadevajo da bo "o-kupacija" lažja, tega ne izvedejo na konvenciji, ki se vrši 30. augusta v Chicagi. Poleg tega dela za povoljni rezultat "levega krila" "novoizvoljeni" gl. odbor socialistične stranke, ki se je bil pred kratkem konstituiral na posebni seji v Chicagi ,o katerm pa trdi stara eksekutiva in gl. tajnik Germer, da je bil "izvoljen" na sleparski način. Na tej seji je odbral svojega tajnika F. Wagenknechta iz Clevlanda, ki posluje v imenu socialistične stranke tamkaj. Na tej seji (kateri je prisostvovalo le nekaj članov novoizbranega gl. odbora) je pozval ta odbor Germerja, naj odda vse strankino premoženje in arhive novemu odboru, češ, da je termin starega odbora po pravilih potekel s 1. julijem 1.1. Germer seveda noče ničesar slišati o novi eksekutivi in vstraja s svojo eksekutivo na svojem mestu, češ, da ima zadevo o volilni slepariji in kršenju strankinih načel suspendiranih elementov zaslišati izredna konvencija. Ker se stara eksekutiva noče u-makniti, sklicuje tudi "nova" eksekutiva na isti dan in v isto poslopje konvencijo, tako da boste mesto ene dve konvenciji. Poleg tega se vrši konkurenčno 1. septembra tu- di konvencija komunistične stranke, ki ima svoj sedež v Chicagi. Če se novemu odboru ne posreči "okupirati" stranko, tedaj se frakcija, ki je vodi "nova" eksekutiva in katere gl. stan je v"Clevelandu, bržčas pridruži newyorški frakciji, ali pa narobe: new-yorška Clevelandu. Če se zgodi poslednje, ostane, kakor izgleda, ime Socialist Party ohranjeno, v drugem slučaju pa bi se morali ostali pridružiti komunistični stranki v New Yorku, odnosno v Chicagi. Kako si boste v tem slučaju gledale new-yorška in chikaška frakcija, katere obe trdite, da ste komunistične, je teško reči. Med tem bo pa stara eksekutiva socialistične stranke poslovala dalje in bo primorana odsloviti vse elemente, ki se ne strinjajo z njeno taktiko inna-šeli. Sliši se, da je vsled teh prestopkov izključena že tudi drž. organizacija v Ohio. Da bo stranka sprejela času primirne izjave in poskusila, da se vzdrži na površju, je razumljivo; ne bo se pa dala gnati kakor izgleda, da sprejme v svoj program "masno akcijo" in diktaturo proletarjata, v smislu, kakor ga zagovarja komunistična stranka v svojem programu. Tako daleč je danes dovedlo 'levo krilo" v A-meriki socialistično gibanje, da so se iz enega urada pojavili štirje. Pridevki, ki so se svoječasno metali na zmerne, leto danes vse križem med "levimi elementi" samimi. Iz prvotne namere, da "okupirajo" stranko za revolucionarne namene ,se je razvila divja gonja, kako bi "okupirali" drug drugega. Izkazalo se je, da teorija "enotnost duha" levega krila, ne odgovarja praksi. D—r. Romain Rolland: Jaures. Pred našimi očmi se odigravajo bitke, v katerln umira na tisoče ljudi, in pogostoma nima njih žrtev niti najmanjšega vpliva na izid bitke. V drugih časih lahko pomeni smrt posameznega človeka izgubljeno bitko za vse človeštvo. Umor Jauresa je bil taka katastrofa. Koliko stoletij je bilo treba, koliko bogatih civilizacij severa in juga, sedanjih in minolih, razširjenih in dozorelih v dobri francoski zemlji, pod za-padnim nebom, da se je moglo sploditi tako življenje? In kdaj se posreči tajnostnemu slučaju, ki kombinira elemente in sile, zopet drug eksemplar tega dobrega genija? Jaures je zgled, v moderni dobi skoraj osamljen zgled velikega političnega govornika in obenem velikega misleca, spajajočega obsežno omiko s presunljivim opazovanjem in visoko moralo z energijo dejanja. Treba se je vrniti vse do starega veka, da se najde podoben človeški tip. Obenem povzdigujoč mase in očarujoč elito razmetava s polnima rokama svojega plemenitega genija ne le v govorih, temveč tudi v svojih zgodovinskih knjigah, v svojih filozofi čnih delih, povsod zapuščajoč svoj znak, brazdo svojega robustnega dela, seme svojega naprednega duha. Pogostoma sem ga slišal v zbornici, na socialističnih shodih, na zborih za obrambo potlačenih narodov; počastil me je celo s tem, da je predložil mojega Dantena pariškemu ljudstvu. Zopet vidim njegovo veliko postavo, pokojni in radostni obraz bradatega in dobrotnega velikana, njegove oči, majhne, žive in smehljajoče, katerih jasni pogled je znal sočasno zasledovati polet idej in opazovati ljudi; vidim ga zopet na odru, izprehajajočega se tam, z rokama zadej prekrižanima, s težkimi koraki kakor medved, kako se nenadoma obrača, da vrže s svojim monotonim in bronastim glasom kakor top v maso tiste kovane besede, ki so mogle dosegati najvišja mesta razsežnih amfiteatrov in so se dotikala src, besede, ki so po vsej dvorani dvigale dušo vsega ljudstva, spojenega v enem čutu. In kakšna krasota je bila videti te mase proletarcev, zanešene z velikimi sanjami, ki jih je izzval Jaures na daljnih obzorjih — mase, ki so pile v glasu svojego tribuna grško misel! Izmed vseh talentov tega moža je bil najosnovnejši ta, da je predvsem znal biti človek — ne mož enega poklica, enega razreda, ene stranke, ene ideje — temveč cel, harmoničen, prost človek. Nič ga ni oklepalo, toda sam je v sebi vklepal vse. Najvišji izrazi življenja so se spajali v njem. Njegova inteligenca je potrebovala enotnosti; v njegovem srcu je bila strast svobode. In ta dvojni instinkt ga je varoval despotizma stranke in anarhije. Njegov duh je skušal vse objeti, ne da bi to vklenil, temveč da spravi vse v harmonijo. Predvsem je imel genija, da je videl v vsaki stvari, kar je bilo v njej človeškega. Njegova sila splošne simpatije se je prav tako upirala tesni negaciji kakor fanatičnemu pritrjevanju. Vsaka netolerantnoest je vzbujala njegovo zgražanje. Če se je postavil na čelo stranki revolte, se je to zgodilo z idejo, da prihrani velikemu delu proletar-ske revolucije odporno in okrutno vonjavo krvi, mo-ritve in sovraštva, ki je bila spojena z meščansko revolucijo. Proti vsem doktrinam je "reklamiral v svojem in v svoje stranke imenu spoštovanje do človeške osebnosti in duha, ki se izraža v vsaki izmed njih" (1910). Sam čut moralnega antagonizma, ki obstaja med ljudmi tudi brez vidnega boja, nevidni plot, ki se postavlja, proti ljudskemu bratstvu, mu je bil bolesten. Dejal je, da ni mogel čitati besed kardinala Newmana o prepadu prokletstva, ki da je med ljudmi odprt od začetka življenja, ne da bi bil občutil nekakšno grozo . . . Videl je prepad, pripravljen, da se poglobi pod koraki vseh teh ubogih, krhkih ljudskih bitij, ki si domišljajo ,da so spojena s skupnostjo simpatije in izkušenj . . . Vse svoje življenje je posvetil nalogi, da izpolni ta prepad nerazumevanja. Imel je to originalnost, da je znal biti, dasi je bil govornik najnaprednejših strank, posredovalec med bojujočimi se idejami. Vse jih je skušal združiti v službi dobrega in skupnega napredka: V filozofiji spajajoč idealizem in realizem, v zgodovini preteklost in sedanjost, v politiki ljubezen do domovine s spoštovanjem drugih domovin. Zelo se je varoval, da ne bi, kakor taki fanatiki, ki se imenujejo svobodomisleci, proskribiral karkoli v imenu česarkoli. "Imamo" — je dejal — "kult preteklosti. Ni zastonj, da so vsa ognjišča ljudskin generacij plamtela; toda mi korakamo dalje, bojujemo se za nov ideal; pravi dediči ognjišča svojih prednikov smo mi; mi smo vzeli z njega plamen, vi hranite z njega le pepel." (1909.) ... Še v svojem razgovoru o "Socialistični zgodovini revolucije" je pisal: "Mi skušamo spraviti Plutarha, Micheleta in Ivarla Marxa. Pozdravljamo z enakim spoštovanjem vse junake volje. Zgodovina, tudi če se vzame kot študij gospodarskih oblik, ne oprosti človeka nikdar individualne hrabrosti in plemenitosti. Moralno višino jutršnje družbe določi današnja višina vesti. Postaviti za zgled vse junaške bojevnike, ki so tekom stoletij imeli strast ideje in so znali prezirati smrt, se pravi torej vršiti revolucionorno delo".—Tako uvaja v vse, česar se dotakne, plemenito sintezo živ-Ijenskih sil, v vse vlaga svoj veliki panoramični pogled na svet — zmisel enote v sestavljeni in pomični stvari. To občudovanja vredne ravnotežje neštevil-nih elementov predpostavlja pri tistem, kdor jo uresniči, sijajno zdravje telesa in duha, obvladanje vsega bitja. To je Jaures imel in zato je bil krmar evropske demokracije. Kako daleč in kako jasno je videl! Pozneje, kadar se bo govorilo o velikem razvoju zadnje vojne, se prikaže on kot važna priča. Kaj vse je predvidel! Prelistajte njegove govore tekom več kot desetih let. Še je prezgodaj, da bi se sredi boja citirali izreki maščevalca za bodočnost. Spomnite se le, da se javlja že od leta 1905 strah pred vojno, ki pride — njegova slutnja tu tihega, tu ostrega, a vedno globokega in grozečega konflikta med Nemčijo in Anglijo — (1909); — njegova obsodba tajnih nevarnosti finančnih in diplomatičnih krogov evropskih, katerim je ugodna otopitev duha javnosti; — njegov alarmni klic proti senzacionalnim lažem časopisja, ki ga pogostoma ravna zanikrn kapital in finančno kalkuli-arnje, ali pa je opojeno od prevzetnosti, ki seje paniko in sovraštvo in se cinično igra z usodo miljonov ljudi; — njegove besede, obsojajoče tiste, ki jih je imenoval "rodoljubne tolovaje"; — njegova napoved hlapčevskega stališča, na katero se postavi nemška socialna demokracija v slučaju voj-t ne, kateri je na amsterdamskem kongresu pokazal ogledalo njene ponosne slabosti, pomanjkanje revolucionarne tradicije, pomanjkanje parlamentarne moči; — njegova napoved stališča, ki ga zavzamejo nekateri voditelji francoskega socializma, na primer Jules Guesde v vojni velikih držav; — in ne glede na vojno njegova napoved bližnjih in oddaljenih, družabnih in svetovnih posledic tega spopada narodov . . . Kaj bi bil delal, če bi bil živ? Evropski proletariat je gledal nanj, verjel je vanj, kakor je dejal Camille Huysmans v svojem nadgrobnem govoru v imenu Internacionale. Nobeiiega dvoma ni, da bi se bil, kakor se je boril proti vojni, dokler ni bilo izgubljeno vsako upanje na nje preprečenje, lojalno poklonil skupni dolžnosti narodne obrambe in da bi se je bil udeležil z vso energijo. V popolnem soglasju z Vanderveldom in Beblom je na stuttgartskem kongresu izjavil: "Če bi kakšen narod v kakršnihkoli okoliščinah a priori odklonil obrambo, bi igral igro nasilniških, barbaričnih in nazadnjaških vlad . . . Ljudska enota bi se uresničila v tlačanstvu, če bi izšla iz tega, da pogoltnejo gospodujoči narodi premagane ..." In ko se je vrnil v Pariz in je podajal pariškim socialistom poročilo o kongresu — dne 7. semtembra v dvorani Tivoli-Vaux —je označil kot dvojno dolžnost: Vojno vojni, dokler še ni nevarnost na pragu, v dobi krize pa vojno za obrambo narodne neodvsinosti. Ta veliki Evropejec je bil velik Francoz. Toda gotovo je tudi, da ga obveznost napram domovini, krepko izvajana, ne bi bila ovirala v vzdrževanju njegovega ljudskega ideala in da bi bil gledal in pazil na vsako priliko za povratek raztrgane enote. Gotovo ne bi bil nikdar dovolil, da bi bila ladja socializma nasedla na pesku, kakor so storili nekateri njegovi slabotni nasledniki. # # * Izginil je. Toda kakor žarke luči, ki slede solnč-nemu zahodu, se razlivajo nad krvavo EVropo, nad katero se dviga mrak, odsevi njegovega jasnega genija, njegova dobrota v trdem boju, njegov optimizem, ki se tudi v katastrofah ni dal uničiti. Neka njegova stran, — neumrjoča stran, ki je ni mogoče čitati brez globokega vtiska — predstavlja dobrega Aleida, Herakla po njegovem delu, po-čivajočega na materinski zemlji: "So ure — pravi — ko okušamo, hodeči po zemlji, pokojno in globoko radost, kakor zemlja sama... Kolikokrat sem si, hodeč po mejah, preko polja, dejal, da hodim po zemlji, da ji pripadam in da pripada ona meni; in nehote sem začel korakati počasneje, ker ni bilo vzroka, da bi hitel po njenem površju, ker sem jo pri vsakem koraku čutil, ker sem jo imel vso in ker je, če se more tako reči, moja duša korakala v nižini. In kolikokrat sem se, ležeč v jarku, na kraju dneva obrnjen proti sladko modremu vzhodu, spomnil, da zemlja potuje, da hiti, bežeča pred utrujenostjo dneva in omejenim obzorjem solnca, s silnim poletom proti vznešeni noči in neomejenim obzorjem, jaz pa da grem z njo vred proti njim; in občutil sem v svojem telesu kakor v svoji duši, in v sami zemlji kakor v svojem telesu vztrepet tega dviganja in opažal sem čudovito nežnost v teh modrih prostorih, ki so se odpirali pred menoj brez poškodovanja, brez gibljaja, brez šuma. O, koliko globo-kejše in toplejše je to prijateljstvo našega telesa in zemlje od blodnega in nedoločenega prijateljstva našega pogleda in neba, pokritega z zvezdami! In koliko manj krasna bi bila našim pogledom zvezdna noč, če se ne bi obenem čutili spojene z zemljo ..." Vrnil se je v zemljo, — v to zemljo, ki je bila njegova in kateri je pripadal. Sedaj pripadata drug drugemu. Ali njegov duh jo sedaj ogreva in dela človeško. Pod krvavimi progami, razlitimi po njegovem "grobu, kali novo življenje in jutršnji mir. Jauresova misel je rada s starim Heraklitem ponavljala, da ne sme nič prekiniti nepretrganega toka stvari in "da ni mir nič druzega kakor oblika, ena stran življenja, in da je to, kar je danes boj, začetek jutranjega miru." * * * Ta članek je bil napisan leta 1915 in je izšel v listu Journal de Geneve. Romain Rolland je eden najznamenitejših sodobnih francoskih pisateljev in ker je pripadal drugim krogom kakor Jaures, je njegova poštena sodba o velikem socialističnem voditelju tem zanimivejša .v času, ko je strahopetno sodišče skušalo oskruniti spomin na umorjenega z oprostitvijo njegovega morilca. Vrednost članka se pa kaže zlasti v tem, da dobivajo nekatere v njem izražene misli prav sedaj, po končani vojni kri in meso. i^® Niso kralje vaši—niso! Od nekod je zapihal veter, in omizje, ki si nadeva ime "Slovenska Narodna Zveza", ga je občutilo, pa hiti, da obrne plašč, dokler ne bo prepozno. Vsaj nekateri besedniki te spoštovane, četudi že skrajno scvrkle družbice.. "Ameriška Domovina" — to je namreč ime nekega v Clevelandu izhajajočega lista, ki se je pred nedavnim prekrstil — je občutila potrebo, da se zopet enkrat zagovarja zaradi monarhizma. Zakaj prihaja sedaj s to obrambo, je uganka, ker se že. celo večnost živ krst ne zmeni za zvezico in bi zaradi J. R. Z. lahko tudi nadalje mirno počivala brez strahu, da bo kdo motil njeno spanje. Toda če mislijo nekateri gospodje, da je treba govoriti o teh rečeh, jim navsezadnje lahko posvetimo par minut, četudi vemo, da se ne izplača. "A. D." bi rada dopovedala ameriškim Slovencem, da zvezica, kateri služi za košček glasila, ni "kraljevaška". Monarhizma namreč nima v svojih pravilih. Ko je zastokala zaradi svoje nedolžnosti v pogledu kraljevaštva, se pa skuša malo postaviti in si trka po prsih, češ koliko dobrega da je storila za rojake v tej deželi, v stari domovini in po vsem širnem svetu sploh. Ne zavidamo "S.N.Z." njenih takozvanih uspehov. Človek mora — kakor je rekel češkoslovaški predsednik Masarik — imeti tudi kaj za svojo fantazijo, zlasti če je fantazija vse, odkoder more črpati svojo slavo. Toda rahločutna "A. D." naj ne pričakuje, da bodo Slovenci v Ameriki tako naivni, kakor bi jih ona rada videla. Šola zadnjih let ni mogla ostati brez sadov in kdor odpira oči, jih je med Slovenci opazil. Tako na primer bi mila Clevelandčan-ka bolje storila, če ne bi pogrevala tistih kart, s katerimi bi se rada pobahala, ako bi šlo. Že davno ve vsak rojak, da so bile tiste karte brez vsake cene, kajti tekom vojne je bilo vse od tega odvisno, kako se obnaša človek, ne pa kakšne karte ima v žepu. Izkaznice, ki jih je izdajala "S.N.Z.", niso imele niti za cent več vrednosti, kakor članska karta katerekoli organizacije; kdor ni ničesar zagrešil, se mu praviloma tudi brez tiste karte ni bilo treba bati hudega; če je pa prišel z zakonom na kakršen koli način v konflikt, mu tisoč Zakrajškovih kart ne bi bilo nič pomagalo. Plemenitost zvezarjev pa ni tičala predvsem v tem, da so hoteli varovati, česar niso mogli varovati; glavni namen teh lepih kartic, ki ga na njeno žalost zvezica le ni dosegla, je bil nekoliko drugačen. Včasi je kdo moder, pa mu to ne zadostuje in bi bil rad še modrejši. V ta namen se mora abnormalno napenjati, pa ne ve, da mu to lahko škoduje na duši in na telesu. Tako je bilo z našo mogočno konkurentinjo. Njene karte niso bile nič druzega, kakor trnek, na katerega bi rada lovila '' ribice lude'', le da niso bile te ribice že davno več tako "lude" in so spoznale vabo. Ej, bolje bi bilo, če ne bi zvezarji več govorili o kartah! Spominjajo namreč na epizode iz zgodovine zveze, na katere bi morda sami rajši pozabili. Gospod Pire, ki bi rad, da se piše njegovo ime od prve do zadnje črke veliko, se je sicer včasi bahal z de-nunciacijami. De gustibus non est disputandum! Vendar pa imajo kulturni krogi o denunciantih pregovor, ki ni baš laskav zanje. Posebno pa izgubi ovaduštvo vsak "čar", če ostaja brez uspeha, to se pravi, če ni imelo podlage, kar velja splošno za dokaz, da je bila njegovemu notranjemu nagonu ime hudobnost. Na to poglavje spominja fabula o izkaznicah, katerih preveč prebrisani in vsled tega premalo razumni smoter je bil ta, da se napravita dve kategoriji Slovencev, od katerih naj bi bila ena a priori veljala za nelojalno ali vsaj za sumljivo — seveda naj bi to bila tista brez onih famoznih kart. Uspeha ni imela ta reč nobenega: Kakor se pravi po slovensko, ni bila ne na konja ne na osla. In medtem ko je J. R. Z. brez "kart" raslo, je treba močnega mikroskopa, da odkrije človek mikroorganizem, imenovan Slovenska Narodna Zveza. Prav sedanji čas tudi ni nič kaj primeren, da se govori o kampanji za prostovoljce. Saj ve tudi "A. D." kaj o tem, kakšna usoda je doletela tiste idealiste, ki so preveč zaupali oprodom gospoda Ka-ragjorgjeviča mlajšega. Ali ne bi bilo bolj priporočljivo molčati, kot pa biti samega sebe po zobeh? ... Naša glasila so svoj čas povedala, kako se je godilo jugoslovanskim prostovoljcem na Ruskem, in prišel bo čas, ko se bo o tem romanu še kaj več povedalo. Toda ni li razočaranje tukajšnjih prostovoljcev precej enako onemu v Rusiji ? Ampak za Zvezo je danes — nenadoma — glavno, da baje ni kraljevaška. Hm! — V svojih pravilih nima monarhizma. Dobro! Toda kakšna je bila tista vlada v Belgradu, ki je morala baš te dni demisioni-rati? Ni li bila monarliistična do kosti? Ni li naravnost vsiljivo neprenehoma naglašala svoj "King-dom", dasi je to moralno in juridično popolnoma neopravičeno, ker je Narodno Viječe za Hrvate in Slovence stopilo v zvezo s Srbijo pod pogojem, da določi šele konstituanta ustavo nove države ? Nista li gospoda Pasič in Protič na vse mogoče načine poskušala napraviti iz kraljevine Fait aceompli, preden se snide ustavodajna skupščina ? In pri tem nam prihaja na misel neka resolucija zveznice, na katero so gospodje nemara malo prehitro pozabili. Kaj je s tisto znamenito izjavo, da je vlada v Belgradu edi- na opravičena govoriti v imenu Jugoslovanov — tista vlada, ki je absolutno kraljevaška in ki bi bila rada celo s politično prevaro in z militirastičnim ua-silstvom proti volji ljudstva uveljavila svoj monar-hizem? Svoje lastne izjave, gospodje, prečitajte, če tako hitro pozabljate, pa boste vedeli, zakaj vas smatra ljudstvo za služabnike reakcionarne monarhi-stične ideje, če se sme to uboštvo še imenovati ideja. Naposled pa ne smemo prezreti, da zna "A. D." biti tudi humoristična, kar je v njenem položaju veliko vreden dar. Neprecenljiv je sledeči stavek, ki je bil resnično napisan in resnično tiskan v omenjenem izrednem listu: "Če bi bili (namreč mi, J. R. Z.) malo manj prepirljivi, neznosni, prijazni in bratski, bi bilo vse bolje." — Včasi so ljudje, ki poznajo naš narodni karakter, dejali, da nimamo pravih lastnosti za humorističfen list. To bo itreba preklicati. Sicer je to posebne vrste humor, ampak vendar humor, če okepaš človeka z blatom, zliješ nanj par golid gnojnice, mu ponudiš s finim izrazom "sunek v gobec", pa ga potem vprašaš, zakaj je vendar tako "prepirljiv", zakaj ni bolj "prijazen in bratski", čš da bi bilo vse lahko boljše. Veter je zapihal od nekod . . . Ampak gospodje se bodo morali enkrat naučiti, da plašč ni jadro ... t^® t^® UTRINKI. Associated Press poročajo iz Pariza, da ne odobrava mirovna konferenca postopanja Rumunije na Ogrskem, da se ji ne bo dovolilo opleniti deželo in da naznani to rumunski vladi odgovor na zadnjo noto iz Bukarešta. Načrt tega odgovora se glasi po omenjenem poročilu: "Odštevši nekatere točke, ki zahtevajo popravo, jemlje mirovna konferenca z zadoščenjem na znanje rumunsko izjavo, da namerava Rumunija delati sporazumno s politiko, ki jo sprejme konfeernea z ozirom na Ogrsko. To izjavo si razlaga kot znamenje, da hoče Rumunija, kot država, ki sodeluje na mirovni konferenci, sprejeti odloke konference, ki ji bodo od najvišjega sveta naznanjeni potom vojne misije v Budimpešti. Navodila, ki jih je konferenca trikrat poslala misiji zavezniških generalov in so bila naznanjena v Bukarešt, so določno in v podrobnostih naznačila sedajo politiko zavezniških sil napram Ogrski, raz-oroženje ogrskih čet, vzdržavanje reda z najmanjšim možnim številom tujih čet, obnovitev prehrambe, in vzdržavanje od vsakega vmešavanja v notranje zadeve Ogrske, z namenom, da se ohrani tej deželi svoboden izraz narodne volje. Vrhovni svet vztraja na tem, da se ne more končna odločitev o vojnem, železniškem ali poljedelskem materijalu, o živini i. t. d. izvršiti sedaj.V zmislu načel mirovne konference, ki so jih sprejeli zavezniški in pridruženi narodi, in ki so bila zlasti uporabljena v mirovni pogodbi z Nemčijo, ima edino zbor zavezniških in pridruženih sil pravico določiti odškodnino, ki naj jo poda Ogrska, in skleniti, kako naj se razdeli med prizadete države. Ne rumunska armada ne rumunska vlada nima sama pravice določali rumunskega deleža, ker so vse Ogrski pripadajoče reči skupni zalog vseh zavezniških sil." Če se je ta nota res poslala Rumuniji, je bil že zadnji čas za to. Vpraša se pa še vedno, ali bodo zavezniki tudi izvajali konsekvence iz te izjave, ali pa se zadovolje z lepo pisanim papirjem. Tudi je vprašanje, če ne prihaja izjava za marsikatero reč že precej pozno, kajti tega, kar so Rumuni na Ogrskem že pobrali, najbrž ne vrnejo več, zlasti tega ne, kar so že pojedli. Znani dopisnik Paul Scott Mowrer piše iz Pariza o pogodbi med Anglijo in Perzijo, ki podaja nov dokaz, da se ni v glavah merodajnih državnikov nič izpremenilo in da so Wilsonova načela hitreje pozabljena, kot so bila izrečena. Mowrerjevo poročilo se glasi: Po pogodbi, ki jo je sklenila Velika Britanija s perzijsko vlado, pride Perzija, dočim ostane po imenu neodvisna, praktično pod angleško kontrolo. Pogodbe te vrste so navadno predhodniki pravega pro-tektorata, kakor je bilo z Egiptom. Pogodba določa, da smejo biti le angleški podaniki nastavljeni v službi perzijske vlade, zlasti v vojaških in finančnih zadevah. Carine se revidirajo in angleški kapital poskrbi za razvoj dežele. Pirouze Mirza, ki je vodil pogajanja za Perzijo, je imenovan za ministra za zunanje zadeve in perzijska delegacija na mirovni konferenci je razpuščena. Britanija obljubuje Perziji, da jo bo podpirala, da dobi odškodnino za škodo, ki jo je pretrpela tekom vojne. Koncem pretečenega stoletja je bila Perzija di-plomatično bojišče med Anglijo in Rusijo. Leta 1907 so razdelili deželo v dva pasa: Severni del je bil postavljen pod vpliv Rusije, južni pod vpliv Anglije, srednji del se je smatral za nevtralno ozemlje. Večkrat sta prišli obe sili tako daleč, da je grozil spopad zaradi komplikacij, ki so nastajale vsled te pogodbe. Šele par let pred vojno je Sir Edward Grey popolnoma izpremenil angleško zunanjo politiko in jo postavil na podlago ideje, da doseže sporazum z Rusijo. Britanija je nenadoma opustila svojo tradicionalno dobrohotno politiko napram Avstriji in Bolgarski, in da ugodi Rusiji, je priznala dinastijo Ka-ragjorgjevič v Srbiji ,o kateri so angleški krogi pravili, da se je okoristila z umorom kralja Aleksandra in kraljice Drage. Proti ruski agresivnosti v perzijskem nevtralnem pasu se ni protestiralo, in prav pred vojno je izgledalo, da bo Rusija pogoltnila ves nevtralni pas in ga spravila pod svoj vpliv. Obnemoglost Rusije je podala Angliji prosto roko v Perziji. Lahko se smatra, da sega angleški kos zemljevida poslej od Indije do Sueza in od Sueza do Captowna. Zdi se, da je glavni cilj sedanje angleške države konsolidiranje angleške države med Indijo in Suezom, kakor kaže formalna deklaracija protektorata nad Egiptom in angleški napori za pridobitev Palestine s podpiranjem zionističnega gibanja, pri čemer se velika Britanija nada, da dobi mandat nad židovsko državo, če se ustanovi; v opoziciji proti Francozom pa zahteva mandat nad Sirijo. Ta opozicija se vodi indirektno na ta način, da se ustanavlja neodvisna država Hedžas pod angleškim vplivom ; zahteva se mandat nad Mezopotamiio; jaČa se angleški vpliv v Afganistanu ;naposled podpira isto opozicjo tudi sedanja pogodba s Perzijo. Nevarnosti te politike so prvič, da spravlja Anglijo v konflikt s Francijo, dokler so francoske zahteve glede na Sirijo še v prepiru; drugič, da vzbujajo bridko sovraštvo Rusije, če pride Rusija še kdaj k sebi, kar mnogi mislijo, da se zgodi. Francozi že protestirajo proti angleškim poizkusom, da bi nadomestili tradicionalno internacionalno sanitarno nadzorstvo v Rdečem morju s čisto angleškim nadzorstvom. "Echo de Pariš" pravi, da obstoje slabi vplivi, ki jih je treba ustaviti .... " Tako daleč sega Mowrerjevo poročilo. Vse to izgleda kakor navadna delitev plena, pri čemer dobi Anglija, ki je znala biti tako lepo tiho, kakor da je vse terkorijalne zadeve nič ne brigajo, svoj lepi delež. Radi bi pa vendar vedeli, kaj je od vseh "VVilso-novih načel v praksi ostalo in kdo je še tako naiven, da verjame v večni mir. Vpričo vseh takih intrig postaja tudi liga narodov največja farsa in če se sploh ustanovi, bodo prav tisti, ki jo sedaj snujejo, prvi, ki jo razbijejo, ker si bodo prej v laseh, kot se misli. Če je že sedaj toliko nasprotij med gospodi zavezniki, kaj bo šele, kadar odidejo od zelene mize in ne bodo več mogli pričakovati, da jim prinese dostojno obnašanje in pretveza uljudnosti kaj koristi. Pred kratkim je bilo poročano, da se Nemci na debelo izseljujejo v Argentinijo, oziroma, da se pripravljajo na gromadno izseljevanje v to deželo. Sedaj prihaja iz Stockholma druga vest, ki na svoj način dopolnjuje prvo. To poročilo se glasi: Dasi so Argentina, Brazilija, Mehika in Chile dežele, kamor se misli izseliti na tisoče Nemcev, ki jih pri tem podpira posebna emigrantska pisarna, se kaže Švedsko lcot najboljša dežela za tiste, ki se nameravajo izseliti v kakšno evropsko deželo. Pri švedskem poslaništvu v Berlinu je bilo vloženih okrog 60,999 prošenj za dovoljenje, da se naselijo prosilci na Švedskem. Naravno, da veljajo za take prošnje strogi predpisi in le v posameznih okoliščinah se potni listi uradno potrjujejo. Poslaništvo je preplavljeno z delom, ker dobiva po 300 prošenj na dan. Pred kratkim se je dognalo, da ni bilo še nikdar toliko Nemcev v Stockholmu, kolikor jih je sedaj. Ta želja po izseljevanju je zelo razumljiva in se more smatrali le za naravno posledico bede, ki so jo povzročile vsled trdih mirovnih pogojev ustvarjene razmere. Če je v Berlinu ustanovljen poseben urad za izseljevanje, ni iz tega sklepati, da se vlada veseli velikega izseljevanja, ampak da hoče vsaj kaj pomagati, ko ne more preprečiti za deželo gotovo neprijetnega pojava. Nemčija ni edina dežela, ki se nahaja sedaj v takem čudnem položaju, da ima preveč in premalo ljudi obenem. Preveč jih ima, ker ni dovolj živeža zanje; premalo jih ima, ker je pomnožitev produkcije eden njenih najvažnejših, pravzaprav sploh naj- važnejši gospodarski problem, a ta se naravno ne more doseči brez delavnih moči. Tako bi Nemčiji izseljevanje na eni strani trenotno pomagalo, na drugi strani pa jo mora trajno oslabiti. In kakor pravimo, nima te velike težave le Nemčija, ampak še mnogo drugih dežel v Evropi. Če se bo izseljevanje iz evropskih dežel v Južno Ameriko nadaljevalo, pa postane tudi tukajšnji kapitalizem pozoren, kajti po-množitev delovnih moči pomeni pomnožitev produkcije in s tem prav lahko tudi pomnožitev konkurence, katere kapitalizem nič ne ljubi. To odpira perspektivo v vsakovrstne možnosti, na katere danes še malokdo misli, ki pa nas utegnejo presenetiti v krajšem času, kot bo marsikomu ljubo. Iz Berlina prinašajo časopisi vest, o kateri se pač ne more zanesljivo povedati, koliko je resnična, ki pa je na vsak način zelo značilna za sedanje razmere v centralni Evropi, zlasti pa za pretkanost zavezniških diplomatov, ki požanjejo morda vse drugačne sadove, kot so jih po svoji setvi pričakovali. Poročilo, ki smo ga omenili, se glasi: V- Budimpešto je prišel kurir z dopisom prejšnjega avstrijskega cesarja Karla na naslov nadvojvode Josipa, v katerem vztraja Kaii na tem, da je še vedno kronani kralj ogrski in pooblašča nadvojvodo Josipa, da prevzame vlado, dokler ne pride sam v Budimpešto. V dopisu se zahvaljuje nadvojvodi za službe, ki jih je izkazal dinastiji. Vest je lahko raca, kakršnih je bilo v senzačnih časopisih vedno dovolj, ki pa so se še zlasti tekom vojne in mirovnega pogajanja pomnožile kakor kobilice po leti. Nikakor pa ni mogoče v teh časih prezirati takih vesti, kajti da preži reakcija na svojo priliko povsod, je nadvse nedvomna reč in čim se Habsburžanom pokaže mezinec, bi takoj radi pograbili vso roko. Nastop nadvojvode Josipa je odprl tisoč možnosti in bolj bi se bilo čuditi, če ne bi Habs-bviržani poizkušali izkovati iz vročega železa zase čim več, kakor če dvigajo svojo glavo, dokler imajo kaj upanja. Če pa predpostavimo, da je na berlinski vesti kaj resnice, tedaj gotovo ne misli gospod Kari le na ogrsko krono. Avstrija je preblizu, da bi mogel njen bivši cesar pozabiti nanjo in tudi tam so še elementi, katerim se je v monarhiji bolje godilo, kakor sedaj in bi bili zaradi tega pripravljeni pomagati reakciji na konja. Že nastop gospoda Jožeta je v tem oziru za Avstrijo nevaren; da bi bil Karlov povratek še precej nevarnejši, se razume samo ob sebi. In če se dvigne monarhična reakcija v Avstriji, tedaj je čas za vse sosednje dežele, ki so bile nekdaj habsburška last, da pomnože svoje straže. Kako pa bo zavzniškim diplomatom, ki so mislili, da jim prinese podpiranje Pepeta kdove kakšno korist, pri duši, če se pokaže, pa je na Karlovem pismu kaj resnice, bi sami radi vedeli. Precejšnja novost je stavka gledaliških igralcev v Chicagi, ki je izbruhnila zadnji teden in se je pre-• cej razširila. Kakor je videti, je nezadovoljnost bolezen, ki se prijema tudi drugih kot ročnih delavcev. RUDARJEM ŽELEZNEGA OKROŽJA V MINNESOTI. Čas je tukaj, rudarji, ki producirate železno rudo, da se odločite, ali se pridružite vašim tovarišem delavcem po jeklarnah in pri plavžih v njihovem boju za pravico organizacije in kolektivnega pogajanja z delodajalci potom svojih delavskih zastopnikov, izbranih p6 članstvu prizadetih strokovnih organizacij, za osemurni delavnik in plačo, s katero bo mogel pošteno preživeti sebe in svojo družino, zboljšanje delovnih razmer in garancije, katere danes uživa vse strokovno organizirano delavstvo sirom Amerike, do katerih mu pa ne privoli lakomnost in požrešnost avtokratičnega režima privatnih interesov, ki danes posedujejo železarsko industrijo Amerike. Rudarji po železnih,rudnikih! Ali vam je znano, da se je v zadnjih osmih mesecih nad dve-sto-tisoč delavcev v jeklarski industriji, kateri imajo opraviti z rudo, ki jo vi producirate globoko doli pod zemljo v vedni nevarnosti za svoje borno življenje, ali pa v odprtih jamah, in katero potem oni pretope v uporabno železo in jeklo, organiziralo in pridružilo strokovno organiziranemu delavstvu v "Ameriški delavski zvezi." Da jih na stotine dnevno pristopa v unije, dalje, da se bo ta kampanja izobrazbe in organizacije nadaljevala, dokler ne bo sleherni delavec železarske in jeklarske industrije stal pod pra-porjem ameriškega strokovno organiziranega delavstva. Štiri in dvajset mednarodnih unij Ameriške delavske zveze je nastopilo skupno v tej organizacijski kampanji. Zavezale so se, da ne odnehajo, dokler ne bo zavihral prapor unionizma nad vso jeklarsko in železarsko industrijo. V tem boju jih- podpira in sodeluje ž njimi "Ameriška delavska zveza." Organizirani delavci v jeklarnah in plavžih sedaj glasujejo, da izsilijo svoje zahteve od delodajalcev, pa magari potom skrajnih sredstev ako bo treba, toda v tem kritičnem času žele vedeti, kakšno stališče bodete vi rudarji zavzeli? Vi ste zainreresi-rani v jeklarski in železarski industriji. Vaši interesi so enaki njihovim, ki tope železno rudo, katero vi kopljete in nakladate. Dotični delavci žele znati, ste li vi ž njimi v započeti akciji, katero so podvzeli? Znati hočejo, in vprašajo in to sedaj takoj, da jim odgovorite, kakšno stališče bodete vi zavzeli ra dan, ko oni formirajo ibojevno črto na industrijalnem bojnem polju, ako potreba nanese, da iztrgajo iz rok delodajalcev pravico do organizacije, dasi pribore dostojne delavske razmere, da pošteno prežive sebe in svojce, razmere, katre bi morale zagotoviti vsakemu delavstvu na ameriškem kontinentu dostojno življenje, namesto sirotišnic v slučaju onemoglosti ali na stara leta, delavski deci pa šolo namesto delavnice, kakor se to dogaja danes. Kadar pošljete ultimatum, ako ga morajo, baronom jekla in železa, hočejo imeti s seboj tudi vas, delavce železnih rudnikov. Ali se hočete pridružiti akciji teh tisočev vaših tovarišev delavcev v vaši industriji, kateri so napovedali boj za boljše dneve za vas in za vse delavstvo ? Ali hočete starti rama ob rami ž njimi, ali jih bodete prepustili, da vodijo bitko sami, osamljeni brez vas? Ne, rudarji po Minnesoti, to se ne sme zgoditi. Njihov boj je vaš boj, njihova zmaga vaša zmaga, njihov poraz vaš poraz. Kje je torej vaše mesto? Pridružite se tovarišem delavcem vaše industrije! Vaš odgovor mora priti potom Mednarodne unije rudarjev in rudotopilničarjev, (International Union of Mine, Mili and Smelter Workers) ene od prizadetih 24 mednarodnih organizacij, ki vodijo, agitirajo in organizirajo za delavstvo jeklarske in železarske industrije. Tisoče delavcev pri plavžih, ki tope rudo, katero vi producirate, je sedaj organiziranih v rudarski organizaciji. Vi vsi, rudarji po železnem okrožju Minnesote, bi morali biti člani ene od podružnic Mednarodne Unije Rudarjev in Rudotopilničarjev (International Union of Mine, Mili and Smelter Workers) v Hibbingu, Virginiji, Evelethu, Chisholmu in Nashwauku. Ali hočete postati člani teh lokalnih podružnic rudarske unije, in kjer jih še ni, da ustanovite nove, s tem daste najboljši odgovor klicu vaših tovarišev v železarski in jeklarski industriji za združeni nastop. Oni hočejo vaš odgovor takoj, ne drugi mesec ali pa drugo leto. Vedeti hočejo, ali ste ž njimi ali proti njim. Vaš odgovor naj bo članska knjižica v eni zgoraj omenjenih lokalnih organizaciah od International Union of Mine, Mili and Smelter "VVorkers. Delavstvo jeklarskih in železarskih tovarn in plav-žev, kakor tudi vse organizirano delavstvo pričakuje Vašega odgovora. Mednarodna unija rudarjev in rudotopilničarjev. (Int'l Union of Mine, Mili & Smelter W,orkers). P. S.—Rudarje po Rangu opozarjamo na eno stvar, ki bo skoro gotovo sledila tem apelu in kampanji za organiziranje delavstva v tem okolišu ter pridružitev istih v že obstoječe delavske organizacije. In to je od strani t. zv. super-radikalcev, ki bodo zopet po njihovi stari navadi prišli okrog z denunci-jaeijami in lažmi proti rudarski organizaciji. Kakor da so izjemno najeti zato grdo delo od kapitalističnih interesov Amerike, ne zamude nobene prilike, da ne bi vršili umazanega dela proti strokovno organiziranemu delavstvu v "Ameriški delavski zvezi" in proti organizaciji rudarjev in rudotopilcev še posebej. Rudarji, obrnite hrbet tem ljudem in organizirajte se strokovno in politično v organizacijah, katerim je v resnici na tem, da delavec pride do svojih pravic. A ljudi, katerim je argument gnojnica, laž in obrekovanje vsega, kar se z njim v vsem ne strinja, pustite pri miru. Kajti oni niso zato tukaj, da bi delavstov organizirali, pač pa da zanašajo med slednje sumnje in nezaupnost do onih njihovih tovarišev, katere so izvolili na odgovorna mesta v or-ganizacijh. In kaj je posledica tega boja in kdo ima koristi od istega? Privatni interesi in pa par zato plačanih zgagarjev. Vaš za delavsko stvar in popolno organizacijo rudarjev v Minnesoti, Chas, Pogorele«, organizator, Gen. Del., Chisholm, Minn. Ely, Minn. — V nedeljo dne 24. avgusta se vrši na Elyu konferenca zastopnikov političnih, kulturnih in podpornih društev v svrho akcije za Slovenski dom. Zborovanje se prične ob 2. popoldne v dvorani Opera House. Nastopili bodo razni govorniki, ki bodo referirali o pomenu slovenskih domov za naše kulturne in drugenamene. Na dnevnem redu bo razprava o načrtih za gradnjo in o načinih, kako najuspešnejše priti do cilja. Volili bomo tudi odbor, ki bo imel nalogo izvrševati delo po zaključkih te konference. Na članstvo tukajšnjih društev apeliram, naj se polnoštevilno udeleži tega zborovanja in se pridruži sodelovanju za idejo gradnje slovenskega doma. Ako imate kake dobre nasvete, sporočite jih javnosti na tej seji. Imeli boste priliko izraziti vaša mnenja. Primimo se dela vsi, da čim prej dosežemo naš cilj. Slovenski dom na Elyju. Frank Martinjak. Cleveland, O. — Na zadnji seji slov. soc. kluba št. 27, JSZ. je bilo sklenjeno, da se v bodoče naše seje vrše vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne. Apeliram na vse sodruge,, člane tega kluba, da naj se polnoštevilno udeležujejo klubovih sej. Kdor se v resnici zaveda, da je socialist, mora biti tudi aktiven v socialističnem gibanju. Dolžnost vsakega sodruga je sodelovati v organizaciji zavednega delavstva. Pokažite vašo razredno zavest z dejanji in ne samo z lepo donečemi besedami. Le z vstrajnim delom bomo dosegli uspehe. A. Bogatay, tajnik. c^^ LISTU V PODPORO. Nace Žlembergar, Glencoe, O..............$ 2.00 Anton Buria, Nopeming, Minn............. 1.00 John Petrich, Youngstown, 0..............25 Blaž Pavšek, Thomas, W. Va............. 1.25 Louis Terbežnik, Cleveland, 0.............50 Klub št. 182, JSZ., Meadovvlands, Pa....... 10.00 John Metelko, Cleveland, O. ... .......... 1.10 Frank Setina, Pittsburgh, Kans............ 1.00 Albin Karničnik, Hendersonville, Pa........50 Joseph Judež, Reed, Pa................... .50 Charles Pogorelec, Chisholmn, Minn........ 5.00 Joseph Morey, Chicago, 111................ 1.50 Albert Hrast, Willard, Wis................ 2.50 John Bergant, Willard, Wis................50 Anton Putz, Cicero, 111.................... 5.00 Frank Podlipec, Cicero, 111................ 5.00 Skupaj.................................$ 37.60 Zadnji izkaz............................ 141.53 Skupaj.................................$179.13 ADVERTISEMENT Slov. delavska Ustanovljena dne 26. avgusta 1908. podporna zveza Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Penn. Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Bos 113, West Nevrton, Pa. Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČM, 634 Main St., John- stown, Pa. 2. Pom. taj. ANDREJ VIDRICH, R. F. D. box 4, Johnstovm, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. 1. nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 1128 Fabyan St., City View, N. S. Pittsburgh, Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St., Cleveland, O. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Bos 72, East Mineral, Kans. 1. porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Banonza, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa. URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno pro-šeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Eipresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslavljajo: Blaž Novak, Title Trust and Guarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki ipri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. IZ URADA DRUŠTVA ŠTEV. 68 S. D. P. Z. V CLINTON, IND. Članstvu S. D. P. Z.! Znano nam je ali vsaj znano bi nam moralo biti, da se nahajamo pred durmi konvencije, ako se do istega časa ne izvrši nameravano združenje. Imamo pa še mnogo dela predno se za isto pripravimo, da bode delo popolnejše in enakopravnejše. Zgoraj imenovano društvo je na redni seji z dne 10. avgusta t. 1. razpravljalo o členu pravil pod naslovom "Konvencija" na strani 17 in 18. in prišlo do zaključka, da odstavek tega člena, kateri se bavi z določbo zastopništva članstva na konvenciji, ne odgovarja enakopravnosti članstva. Članstvo društva štev. 68 je mnenja, da mora imeti vsako posamezno društvo pravico do delegata ne glede na število članov. Društvo je uverjeno, da je ta točka prišla v pravila iz ekonomskega ozira, namreč da se z omejitvijo delegacije prihrani stroške organizacije in tc pa vsled določbe zadnjega odstavka tega člena, kateri določa, da se dnevnice in vozne troške plača iz zve-zine blagajne. Iz zgoraj navedenih razlogov predlaga društvo štev. 68 članstvu v podporo v svrho splošnega glasovanja iniciativo: INICIATIVNI PREDLOG DR. ŠTEV. 68., S. D. P. Z. v Clinton, Ind., sprejeto na redni mesečni seji dne 10. avgusta 1919. 1. Peti odstavek člena "Konvencija" na strani 17 in 18 pravil S. D. P. Z., kateri se glasi: "Delegate volijo društva iz svojih dobrostoje-čih članov. Vsako društvo z nad 50—150 članov je opravičeno do enega delegata; društva z nad 150 članov pa za vsakih nadaljnih članov do enega delegata več. Društva z manj kot 50 članov se imajo združiti v dosego 50 članov ter skupno izvolijo delegata." naj se črta in nadomesti z odstavkom, ki se bode glasil: "Delegate volijo društva iz svojih dobrostoje-čih članov. Vsako društvo, ki šteje 100 ali manj članov, je opravičeno do enega delegata, društva, ki štejejo od 100 do 200 članov, do dveh delegatov, od 200 do 300 članov do treh delegatov i. t. d." 2. Enajsti odstavek (zadnji) člena "Konvencija" na strani 18 pravil S. D. P. Z., kateri se glasi: "Glavnim odbornikom in delegatom se dnevnice in vožnja izplača iz zvezine blagajne," naj se črta in nadomesti z odstavkom, da se bo-, de glasilo: " Glavnim odbornikom se dnevnice in vozne troške plača iz zvezine blagajne. Delegatom se plača vožne troške iz zvezine blagajne, dnevnice pa plača vsako društvo svojim delegatom." Društva S. D. P. Z. se prosi, da podpirajo ta iniciativni predlog, da pride čim prej do splošnega glasovanja. Za društvo "Združeni Balkan" štev. 68, SDPZ. Anton Primožič, blagajnik. Frank Mazelj, predsednik, Ignac Musar, tajnik, (Dr. pečat). Dodatek gl. tajnika: Zgoraj navedeni iniciativni predlog dr. štev. 68 je V smislu pravil pravilno predložen, ter je odprt bratskim društvom v podpiranje. V smislu pravil je predlog odprt za podporo za dobo 6 tednov, to je od vštetega dne 24. avgusta do vštetega dne 5. oktobra 1919. Blas Novak, tajnik. SPREMEMBE PRI DRUŠTVIH S. D. P. Z. V MESECU JULIJU 1919. štev. 45. — Zopet sprejeti: Toma Jurkovič, 1674; Marija Jurkovič, 2710; Nikola Dragovič, 9804. — Suspendirani: Al. Matičič, 9770; Ivan Lun.ka, 9773; Alojzij Jankovič, 4022. štev. 50. — Zopet sprejeti: Alojzij Korošec, 6113; Fr. Polšak, 9336; Ana Polšak, 9353. — Suspendirana: Karol Za-fufca, 9298; Terezija Benda, 10237. štev. 51. — Zopet sprejeti: Ludovik Hofart, 9003; Mr. štev. 1. — Suspendirani: Ivan Koci, 5861; Ivan Pajnič, 4501; Peter Pečar, 5191; Vinko Sadar, 954; Ivan. Šinkovec, 6097. — Prestopil: Fr. Kopriva, 1827. , . _____— ---Jr--U--.------ štev. 2. — Zopet sprejet: Ivan činžar, 226; iz pasivnosti Matičič, 5390; Jožef Jene, 9035; Marija Jene. 9052. — Su Valentin Negro, 8582. — Prestopil: Alojzij Bizjak, 1775; k gpendirani: Fr. Strehovec, 2327; Karol Skufca, 2427; Štefan štev. 5. štev. 3. — Prestopil: Fr. Krese, 8535; k štev. 36. štev. 5. — Novo pristopli: Peteir Vidak, 11473. — Zopet sprejeti: Pavla Urosovic, 6094. — Prestopili: Fr. Duša, 8376, k štev. 107; Alojzij Bizjak, 4775; k štev. 2. Štev. 7. — Suspendiran: Ivan Vozu, 3650. štev. 9. — Novo pristopila: Kati Horvat, 11467. štev. 10. — Frank Pa../., 11480. — Zopet sprejet: Frank Kozlina, 8819. — Suspendiran: Zeinsk Boltek, 5413. štev. 12. — Suspendirani: Mihael Kazuzovich, 4353; Jožef Zgonc, 4887; Blaž Blarovski, 6196; Mihael Kernieki, 1098. Štev. 13. — Suspendiran: Alfonz Terbižan, 8412. — Črtani (odpotovali v staro domovino brez potnega lista): Ivan Salmich, 4916; Jožef Salmich, 8426; Matevž Zavirl 8428; Fr. Otoničar, 5472; Jakob Poderžaj, 8415. štev. 14. — Zopet »prejeta: Pavel Dunkovec, 4603; Lov-ro Sajko, 4003. — Suspendirana: Drgulajn Mieh., 1451; Jožef Stermic, 2492. — Črtan: Fr. Krušel, 5182. Štev. 15. — Zopet sprejet: Jožef Stopar, 6210. — Suspendiran: Ivan Rus, 5602. štev. 18. — Prestopil: Jožef Frank, 11110; k štev. 101. žurga, 8998; Jožef Ceron, 9001; August Saje, 9032; Anton Kerjic, 9042; Fr. Kuluza, 9043; Leo. Kerničnik, 11349. — črtan: Fr. Repic, 4356. štev. 55. — Suspendirani: Fr. Trofula, 342. štev. 56. — Zopet sprejeta: Marija Markič, 10635. — Suspendiran: Gašper Jdhan, 10665. štev. 58. ■— Zo.pet sprejet: Gregor Zolgar, 2655. — Prestopili: Gregor žolgar, 2655; k štev. 142. Mariia in Ivan MeS-vek, k štev. 72. štev. 59. — Zopet sprejeta: Fr. Posedel, 2741; Mihael Topolka, 3023..— Suspendirani: G. Poluk, 3022; J. Štrauss, 3300; M. Turk, 6418. — Črtan: Fr. Beštek, 2732. štev. 60. — Zopet sjrejet: Jožef Areh, 8725. — Suspendirani: Peter Markus, 8761; Ivan Markus, 8808; Jernej Miklavži«, 9345; Ivan Suhadolnik, 6382. — črtan: Ivan Sufca-dolnik, 723«. — Prestopili: Jožef Karonelj, 8674; Fr. Kune, 8694, k štev. 101; Mart. Kaučič, «734, k štev. 47. Jakob Zaje, 9518; k štev. 93. štev. 61. — Suspendirana: Ivanka Gabulovich, 4789. štev. 62. — Suspendirane: Ana Vadnal, 4428; Ana Tr-mozar, 3967; Ida Bizjak, 5409; Ana Zakrajšek, 3015; Julija Jenko, 6205; Ivana Škufea, 4781; Marija Stare, 4816; Ma- štv. 20. — Zopet sprejet: Ivan Ročnik, 10251. — Suspen- rija Kadunc, 2796; Zofija Birk, 2100; Agnes Žagar, 3207; diran: Alojzij Novak, 10238. — Črtan: Frank Materle, 10253. Frančiška Unetich, 5653; Marija Bačnik, 3115; Marija Ur-01 — .To™»i TTrnsk 989. — Umrla: ;baS; 2797; Ivana Travnikar, 4042; Antonija Humar, 11382. Odstopila: Angela Tueclj, 5196. štev. 21. — Zopet sprejet: Jernej Uresk, 989. Marija Krall, 9897. štev. 22. — Zopet sprejet iz pasivnosti: Fr. Blekač, 9151. Zopet sprejet: Jožef Barborič, 9171. — Suspendirani: Frank Komatar, 9150; R. Martinčič, 9187; Jožef Pavlin, 9193; Terezija Pavlin, 9212; Jožef Srček, 9197; Alojzij Sternad, 5882; Terezija Sternad, 9180. — Odstopil: Martin Kovačič, 9173. — črtan: Jožef Remic, 9152. — Prestopil: Ivan Krivec, 9165; k štev. 8. štev. 24. — Suspendirana: Anton Uršič, 8413; Karolma Uršič, 11396. štev. 25. — Zojpet sprejet: Martin Mehle, 8873. — Suspendiran: Ivan Petemel, 10383. štev. 29. — črtan, odpotoval v staro domovino: Ivan Do-les 5314. štev. 30. — Črtana: Mihael Sckalet, 10541; Elizabeta Sckalet, 10506. štev. 33. — Prestopil iz mladinskega oddelka: J. B. Dolar, 11500. — Zopet sprejeta: Ana Oirar, 9559. štev. 35. — Prestopil iz mladinskega oddelka: Jožef Jakopin, 11494. — črtana: Jožef Rupnik, 8313; Mihael Rutar, 5700. _ Prestopila: Angela štembalj, 6211; k društvu št. 62. štev. 36. — Suspendiran: Martin Bežej, 4344. — Očrtan: Anton šašek, 11369. — Prestopil: Ivan Suhadolnik, 1176; k štev. 51. štev. 37. — Zopet sprejeti: Frančišika Fink, 5325; Anton Jerina, 2187; Neža Jerina, 2534. — Suspendirani: Anton Kuhe, 4824; Mihael Kojan, 3550; Anton Srebot, 4352. štev. 38. — Nov opristopila: Matija Gradišar, 11482; Karolina Straus, 11481. — Zopet sprejeta: Ant. Boli