PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. O .....! r-u O ‘-H : V-J ò o <: x5 o t-» m O XI f G* h i x "Z. d 5 d j> Med komemoracijo žrtev pokola na brzcu Neapelj-Milan Z bolonjskega glavnega trga seje med jezo in tesnobo dvignil odločen klic po pravici Ob prisotnosti predsednika republike Pertinija je spregovoril bolonjski župan Imbeni ACE MERMOLJA BOLOGNA — Včerajšnja komemoracija žrtev pokola na vlaku Neapelj - Milan je bila odeta v oster mraz. Mrzlo je bilo jutro, sivo je bilo nebo nad bolonjsko Piazza Maggiore, sem Pa tja so zaplesale snežinke. Mraz je bil predvsem na obrazih ljudi. Množica je bila velika, nikakor pa ne oceanska. Ko smo hodili med ljudmi, ko smo čakali, da se bo po mašnem obredu pričela komemoracija na trgu, je bilo slišati kaj malo besed. Ljudje so se stiskali v plašče in čakali brez komentarjev. Transparenti in rdeče zastave s črnimi trakci so skorajda skrile o-der pred katedralo, na katerem so bile potem visoke državne osebnosti s predsednikom Pertinijem na čelu. Izstopale so zastave demoproletarcev, ki so se v precejšnjem številu zbrali v sredini trga, to je na najbolj »strateškem« mestu. Zapisali smo mraz in tišina, dodati moramo jezo, pa tudi naveličanost. Bila je pač to »trda« komemoracija z najrazličnejšimi pomeni in občutki. Se bolj je bilo to jasno, ko so prišli na govorniški oder predstavniki oblasti. Tudi Pertinija so ljudje sprejeli mlačno. Jasni in glasni aplavzi so se dvignili le med govorom bolonjskega župana Renza Imbeni ja. Govor je bil oster, pozneje smo izvedeli, da je vzbudil marsikatero polemiko. Ljudje na Piazza Maggiore pa sc Ploskali, ko je župan našteval krivde °b dejstvu, da so ostali izvajalci vseh pokolov in njihovi lutkarji doslej nekaznovani. Ko je dejal, da temnega klobčiča črnih mrež še nihče ni začel temeljito razvozlavati. Imbeni je tu Poudaril, da so marsikdaj črni teroristi uživali skrite podpore. Oster je bil do vlade in vzkliknil, da Bologna zahteva pravico. Takoj po govoru so se začeli ljudje razhajati. Slišati je bilo vzklike proti vladi in njenemu predsedniku. Najbolj glasni so bili prav predstavniki DP, ki so neprestano izrekali tezo o državnem pokolu. Neto te ri, ki so bili poleg nas, so odkimavali z glavo, hišo odobravali hrupa manjšine, ko je velika večina ljudi izbrala kot svojo besedo predvsem molk. Nenavadno hitro se je trg izpraznil Jate golobov so se spustile s palač na domači asfalt. Le pred odrom se je zbrala skupinica predvsem starejših ljudi. Tu je zagorelo. Mlad novi-har zasebne TV postaje je skušal zbrati nekaj intervjujev in vtisov, pa so ljudje zlivali svojo jezo v mikrofon. Govorili so o dosedanjih pokolih, o neuspešni poti pravice, tudi o Marzabottu in Rederju. »Kesa naj se Pred bogom,« je nekdo dejal, »njegovo kesanje pa se nas ne tiče.« Pusti- li smo skupino in novinarja, ki je snemal na trak jezo ljudi in skušali bolje razbrati in oceniti dogodek v celoti. Občutek mraza se je povrnil in o-stal tudi v vlaku, ki nas je odpeljal iz Bologne. Odgovor na nov terorističen pokol nikakor ni bil in ni enostaven. Volja, ki vodi ljudi v mobilizacijo in trdnost se meša z občutki razočaranja in tesnobo. Biti in žalovati na trgu, med množico ni očiščujoče. Rane ostajajo v srcu nezaceljene. Ko predsednik vlade ni prišel, je mlad fant zelo grenko dejal: »Nihče več ne pride v Bologno.« Kronistu se takšen vzklik kar sam zapiše v notes. Ob tem pa ne moremo mimo zavesti, da bi pomenila resignacija nevarno razpoko v demokratični fronti ljudi. Prav zato bomo zapisali zaključku članka najglasnejši klic iz Bologne; klic po pravici, klic po tem, da se izsledijo krivci pokolov. Ta klic je množica sprejela kot geslo, ko se je v neizprosnem mrazu poklonila žrtvam zadnjega, tragičnega atentata. Predsednik vlade Craxi odgovarjal na vprašanja parlamentarnih skupin V parlamentarni razpravi o atentatu val polemik med večino in komunisti V nedeljo, 30. decembra, bo PRIMORSKI DNEVNIK izšel s posebno novoletno številko na 48 straneh Reportaže, horoskop, športnik leta, napoved izletov Primorskega dnevnika, komentarji, humor itd. RIM — Včerajšnja parlamentarna razprava o atentatu na brzovlak Neapelj - Milan je bila zelo živahna, mestoma tudi izredno ostra in se je v določenih trenutkih spremenila v pravi besedni spopad med vlado in opozicijo, točneje med vlado in komunistično partijo. Razprava je potekala v obeh vejah parlamenta, politično markantnejša pa je bila nedvomno ona v senatu, kjer je na vprašanja vseh političnih skupin odgovarjal predsednik vlade Craxi. Craxi je v svojem posegu govoril o številnih znakih prevratniške dejavnosti v dneh pred atentatom in prav- zaradi številnosti teh znakov sedaj ni moč opustiti nobene sledi. Naravno je sicer, da vsi govorijo o fašističnem atentatu, glede na značilnosti nedeljskega pokola. Vlada ne nosi odgovornosti v preiskavi, a je zagotovila sodstvu vse sodelovanje policijskih organov in tajnih služb. Kri in nasilje ne bosta zaustavila naše demokracije, je še dejal Craxi, ki je nato poudaril, da je preveč nerešenih skrivnosti, ki zadevajo prav podobne pokole ali poskuse atentatov v preteklosti. Tu se je predsednik vlade zaustavil pri prejšnjih atentatih, od bombe na Trgu Fontana v Milanu ter dejal, da je bilo v preiskavah mnogo neuspehov, pa tudi znakov vmešavanja in izkrivljanja, ki predstavljajo žalostno poglavje v zgodovini državnih aparatov, poglavje, ki so ga sedanja vlada in že nekatere prejšnje vlade, skušale dokončno skleniti. Mnogo napak je bilo narejenih, ker so preiskave stekle samo v eno smer in teh napak sedaj ni mogoče ponavljati samo zaradi resnične ali domnevne politične koristi. Craxi je nato spregovoril o zadnjih znakih oživljanja terorizma in dejal, da se ni nikoli poleglo nadzorstvo nad desničarskim prevratništvom, ki še vedno ogroža državo. Te skupine se oživljajo predvsem v Rimu in v Venetu. Treba pa je tudi upoštevati mednarodni terorizem s posebnim poudarkom na tako imenovanem islamskem integralizmu. Tu je Craxi o-menil nekatera teroristična dejanja v raznih evropskih državah in dejal, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Antifašistični odbor obsodil podli bolonjski atentat Včeraj se je na pokrajini sestal °dbor za obrambo vrednot odporništva in demokratične ureditve. Odbor je izrazil svoje ogorčenje ob krimi-tolnem napadu, sožalje za žrtvami in solidamost s tako težko prizadetimi družinami. Poudarjena je bila resnost sedanjega trenutka, saj se s takimi topadi skuša izpodkopati demokratič-ha družbena ureditev. Odbor jè sklesti, da bo sprožil pobudo za različne manifestacije, ki naj vključijo tudi šole in ki naj opozore javno mnenje na nevarnost terorizma iz vseh zot'nih kotov in tudi njegov notranji *h mednarodni izvor. Kot je razvidno iz zgoraj skoro dobesedno citiranega uradnega poroda, se je odbor odločil, da bo pri-redil vrsto manifestacij, za katere pa se bo konkretno dogovoril na seji, ki bo 11. januarja. Do takrat bo predsednik pokrajine Marchio, ki odboru po njegovem statutu predseduje, izdelal konkretne predloge. V bistvu gre za več pobud: za širšo manifestacijo, ki naj bi zajela večje število prebivalcev in na kateri naj bi govorili razni predvsem kulturni predstavniki. V tej zvezi se je omenjala izkušnja letošnje enotne proslave o-bletnice Rižarne. Seveda pa gre pri vsem tem v prvi vrsti za napor, da se vključijo v to delo šole in šolska mladina, kar je še zlasti pomembno. V ospredju je seveda sožitje, sožitje, med Italijani in Slovenci, saj je dobro znano, da so prav slovenski prebivalci Trsta prvi pod udarom, kadar narašča napetost in kadar se nasilje zgrinja nad našim mestom. Prvi tržaški odmevi na ukinitev depozita TRST — Prvi odmevi, ki smo jih med tržaškimi trgovci in gospodarstveniki zb.rali ob uradni vesti o skorajšnji ukinitvi veljavnosti omejitev pri prehajanju jugoslovanskih državljanov preko meje, so nedvomno zelo ubrani. Preveva jih zmerno zadovoljstvo, ocena pa je_ zelo ugodna s političnega in psihološkega vidika Razvrednoteni dinar in razmere v jugoslovanskem gospodarstvu prav gotovo ne ponujajo rožnatih perspektiv, zlasti ne na kratki rok. Ob depozitu sta v zadnjih dveh letih opravila svoje tudi gospodarski zastoj na obeh straneh meje in splošno ozračje pri njenem prehajanju. Toda, bistveno je znova u- slvariti prav to ozračji, so nam hiteli zagotavljati naši sogovorniki, gospodarski razvoj pa bo v ugodnejših pogojih že sam poskrbel za oživitev blagovnih tokov, skladno s svojimi dolgoročnimi gibanji. Po drugi strani pa so se medtem spremenile tudi razmere v tržaški trgovini, postala je bolj resna, več je konkurence in poslovne zrelosti. Želeti si je torej stabilizacije v prometu blaga in oseb preko meje, ki se bo brez administrativnih in ■špekulativnih posegov vrnila v svoj normalni tir racionalne porabe in kakovostnega zadovoljevanja potreb obeh obmejnih in v veliki meri komplementarnih tržišč. NA 5. STRANI Skokovit porast ameriškega dolarja RIM — Ameriški dolar je včeraj na italijanski borzi dosegel najvišjo kotacijo v zadnjih dveh mesecih, saj je veljal ob zaprtju 1933 lir. Močno se jel okrepil tudi na drugih evropskih tržiščih (v ZRN 3,1373 marke za dolar), vendar pa včeraj nemška banka ni posegla v obrambo svoje devize. V petek je ameriška banka znižala eskomptno mero za pol točke in mnogi so pričakovali, da bo dol^r zato izgubil na vrednosti. Včeraj pa so u-gotavljali, da ta ukrep ameriške devize ni prizadel, ker so mnogi pričakovali, da se bo eskomptna mera znižala za več kot pol točke. Na vrednost dolarja je vplivalo tudi zasedanje OPEČ. Funt šterling je tako v primerjavi z ameriškim denarjem močno izgubil na vrednosti, medtem ko se je v primerjavi z liro še okrepil. Nobene bistvene novosti v preiskavi o nedeljskem atentatu Včeraj so v zaporu zaslišali fašističnega zločinca Tutija BOLOGNA — Tudi včeraj se je pre iskava o atentatu na bnzcu Neapelj Milan nadaljevala v zatišju. Sodnik Claudio Nunziata, ki vodi preiskavo, se je le za kratek čas sestal z novinarji, katerim je povedal, caa se je javilo nekaj potnikov z nedeljskega vlaka, ld so posredovali le obrobne podatke. Izvedenci še niso končali z delom, vsekakor pa kaže, da je peklenski stroj pripravil strokovnjak in da ga je verjetno sprožil s kako sodobnejšo tehniko, na primer z magnetofonom in ne z običajnim timer jem. Kar pa zadeva kraj, kjer naj bi bil nameščen peklenski stroj, kaže, da je podatke o tem posredoval neki že- lezničar. Vesti je še mnogo, vendar so v glavnem nepotrjene. Tako so se razširile govorice, po katerih naj bi neka priča slišala, takoj po odhodu vlaka s florentinske postaje, telefonski pogovor, v katerem je neki mladenič sporočil, da je »prtljaga odpotovala«. O tem sodniki niso govorili, kot tudi še niso objavili drugega identikita, ki so ga menda izdelali že pred dnevi. Pač pa so preisliovalci potrdili, da so z veliko pozornostjo preučili gradivo o dosedanjih atentatih na progi Firence - Bologna. Včeraj so v zaporu v Sollicianu zaslišali tudi fašističnega zločinca Ma- ria Tutija; namestnik državnega p.uvdnika iz Firenc Pierluigi Vigna ga je zasliševal več ur, o vsebini tega pogovora pa ni nobenih vesti, saj tudi Tu ti jev zagovornik ni hotel spregovoriti; dejal je le, da je bilo zaslišanje načrtovano že 18. decembra. Medtem pa je prišlo že do prvih polemik v zvezi z imeni izvedencev. Nekateri poslanci so namreč že zahtevali imenovanje drugih izvedencev za razstreliva, ker so sodniki poverili preiskavo istim izvedencem kot pri atentatu na vlaku Italicus; sodišče pa se je o delu teh izvedencev izrazilo zelo kritično. • Polemike med večino in komunisti NADALJEVANJE S 1. STRANI da Italija ne bo postala bojišče za mednarodni terorizem. Po Craxijevem posegu se je razvila dolga razprava, v kateri je nedvomno po odločnosti izstopal poseg komunista Pecchiolija, ki je dejal, da so pavšalne zagotovitve in retorične obveze povsem nezadovoljive ter da je opaziti izmikanje osrednjemu vprašanju za varnost italijanske demokracije, to je potrebi po odločnem preobratu v boju proti črnemu terorizmu, ki je nekaznovan za svoje zločine proti osnovi demokratičnega režima in omikanega sožitja. Senator Pecchioli je nato govoril o stikih med tajnimi službami, frama-zonsko ložo P2 in fašističnimi skrajneži, ki so prišli do izraza v zadnjem času. Dejal je, da mora vlada prerezati vezi s preteklostjo, kajti edino tako bo lahko »strla glavo kači«. Tu je predstavnik KPI poudaril potrebo po enotnosti, ki mora odpreti vrata pravici, ne more pa biti pretveza za to, da vse ostane po starem. Vprašanje je torej globlje in kdor se sprašuje, zakaj prihaja do toliko tragedij, mora, kot je dejal Pecchioli, ugotoviti, da italijanska demokracija nima možnosti zamenjave na vladi in da je strogo zaustavljena zaradi pre-judicialne izključitve velikih ljudskih sil, med katerimi je najbolj izrazita KPI, od političnega vodenja države. Sicer pa se polemike med komunisti in vlado ne končujejo tu. Začele so se že dopoldan, po pogrebni svečanosti v Bologni, kjer so socialisti očitali bolonjskemu županu Imbeniju, da je izkoristil priložnost, da spremeni »manifestacijo vseh v pristransko manifestacijo«, ko je poudaril, da Italija potrebuje »novih političnih orientacij« in da so »državni aparati« soodgovorni za pokol. Po drugi strani komunisti očitajo Craxiju, da ni hotel priti na pogrebno svečanost v Bologno, češ' da je bilo milansko letališče zasneženo, čeprav so iz Milana prišli v Bologno številni avtobu si in razpolaga, kot piše današnji Unità, Craxi z letali, helikopterji in goseničarji. Vendar se Unità ne tista vi j a tu in Craxiju očita, da je na spominski svečanosti v Neaplju dejal, da vlada zahteva pravico, ko pa, ugotavlja komunistično glasilo, imajo prav vlade tisto nalogo, ki jo predsednik vlade zahteva od neznancev. Do komunistov so zelo kritični tudi demokristjani, ki očitajo v uvodniku, ki ga danes objavlja II Popolo, komunistični partiji »boljše-viško podzavest«, ko celo »napadajo to demokratično državo prav v tre nutku ko je tarča divjega napada, ki, po mnenju KPI, prihaja z desne«. V Sommi Vesuviani ganljiv pogreb družine De Simone Včeraj so v Sommi Vesuviani pri Neaplju pokopali štiričlansko družino De Simone, ki je izgubila življenje v nedeljskem atentatu na brzcu Neapelj - Milan Začetek procesa zaradi Popieluszkove smrti Z novim letom bo Italija prevzela predsedstvo evropske deseterice TORUN — Včeraj se je začel proces proti trem častnikom poljske varnostne službe, ki jih dolžijo, da so umorili duhovnika Jerzija Popie-luszka. Gre za kapetana Gregorja Piotrowskega ter za oba poročnika Leszeka Pekalo in Waldemara Chmie-lewskega. Z njimi je obtožen tudi polkovnik Adam Pietruszka, podravna-telj oddelka za odnose s cerkvijo pri notranjem ministrstvu, za katerega trdijo, da je dal pobudo za u-grabitev in umor Popieluszka. Poslopje, v katerem se odvija proces, je zelo strogo zastraženo in varnostne mere so izredne, saj gre za zgodovinski proces, ker je namreč prvič, da so na zatožni klopi visoki funkcionarji notranjega ministrstva. Poljske oblasti bi tudi hotele dokazati, da z umorom nimajo nič opraviti, zato v Torunu domnevajo, da se bo proces končal z zgledno kaznijo najbiž še pred koncem januarja. Državni tožilec je zahteval zasliša- nje 22 prič, prebrali pa bodo izjave 66 prič ter poročilo zdravniškega kolegija o vzrokih Popieluszkove smrti. Procesu prisostvuje kakih' 80 oseb, med katerimi je nekaj poljskih in 8 zahodnih novinarjev, povečini predstavnikov velikih tiskovnih agencij. Obtoženci so povsem mimo poslušali obtožnico, le polkovnik Pietruszka je izjavil, da so obtožbe, vsaj kar zadeva njega, popolnoma neosnovane. Poročnika Pekala in Chmielewski sta priznala, da sta Popieluszka' ugrabila in umorila, vendar da sta to storila pod vplivom kapetana Piotrowskega in v prepričanju, da je ukaz za u-grabitev prišel »z zelo, zelo visokega mesta«. Kapetan Piotrowski pa s svoje strani trdi, da je pobudo za ugrabitev dal polkovnik Pietruszka, češ da »je treba ustrašiti duhovščino in preprečiti njeno protidržavno delovanje«. Kot rečeno je polkovnik Pietruszka izjavil, da so te obtožbe povsem neosnovane. RIM — Italijanska vlada bo s 1. januarjem vzela v roke vajeti vodstva EGS. Do 30. junija bo predsedovala vrhovni komisiji evropske deseterice, ki se tačas otepa z dvema kočljivostma. Gre predvsem za proračun EGS, ki še ni bil odobren : evropski parlament je namreč skoraj soglasno zavrnil prvotni proračun in so zato sredstva za posamezne postavke še nedoločena. Italijanska vlada bo morala zgladiti tudi spor med Grčijo in drugimi državami članicami. Grčija je zagrozila, da bo z »vetom« onemogočila vstop Španije in Portugalske v EGS, če slednja ne bo odobrila t.im. sredozemskih integracijskih načrtov o pomoči italijanskemu Jugu in drugim sredozemskim deželam, ki so jih sprejeli v Stuttgartu junija lani. Italija bo morala torej zabrenkati na svoje strune diplomacije in doseči težavni kompromis. Obenem pa se nikakor ne mara odreči svojim prednostnim ciljem, t.j. postopku za reformo odnosov med posameznimi ustanovami EGS, uspešnemu zaključku pogajanj s Španijo in Portugalsko glede njunega vstopa v deseterico, nato ponovnemu gospodarskemu zagonu EGS z uvedbo novih tehnologij, ki naj zaustavijo pohod ameriško - japonske konkurence na evropska tržišča, in končno večji mednarodni prisotnosti EGS, predvsem na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju, pa tudi v Afriki in Južni Ameriki. Med šestmesečnim mandatom italijanske vlade se bosta ^vrstila dva sestanka na vrhu, ki se jih bodo udeležili evropski državni voditelji oz. vladni predsedniki. Prvi tak sestanek bo v Bruslju 30. in 31. marca, drugi pa v Milanu 28. in 29. junija. Dne 14. januarja bo italijanska vlada debitirala v Strasbourgu, aprila pa bo vladni predsednik Craxi govoril evropskim poslancem. A že takoj po novem letu bo morala komisija EGS sklepati o novem proračunu, na vrsti pa bo tudi razprava o političnem sodelovanju z državami, ki vzdržujejo gospodarske odnose z EGS. V januarju se bodo sestali gospodarski in finančni ministri, nato ministri za kmetijstvo, konec meseca pa še zunanji ministri držav članic. V pripravi je že tudi srečanje pristojnih ministrov za izdelavo skupne strategije v boju proti razpečevanju in zauživanju mamil. Glede že omenjenega političnega sodelovanja z gospodarskimi partnerji evropske deseterice, je zadnji »vrh« v Dublinu pokazal, da časi zanj še niso dozoreli, kljub temu pa Craxi in Andreotti še vc-dno vztrajata pri zamisli o tesnejšem sodelovanju s Sirijo, Egiptom, Jordanijo, Izraelom in palestinsko osvobodilno organizacijo OLP, obeta pa se že srečanje med predstavniki držav EGS in držav skupine Contadora. Prihodnje leto bankovec za 5.000 dinarjev BEOGRAD — Novi bankovec za 5.000 dinarjev se bo pojavil v javnosti konec novembra naslednjega leta. Na licu tega bankovca bo lik Josipa Broza Tita, ki ga je izdelal graver Nu-sret Hrvanovič, na hrbtni strani pa bo motiv Jajca, avtor pa je Dragiša Andrič, ki je izdelal tudi sprejete i-dejne rešitve. V vogalu je v vodnem tisku Titov profil. Format pettisočaka bo 164,5 krat 75 milimetrov. Osnovna barva bo modra, motiv iz Jajca bo obkrožen z robovi državnega grba Jugoslavije, bankovec pa bo nosil datum 1. maj 1985. leta. Pettisočak bo zelo trpežen, saj bo lahko »prenesel« približno 4.000 dvojnih pregibov, kar je povsem pri vrhu mednarodnih norm. Bankovec za 5.000 dinarjev bo imel zato, ker bo tiskan na papirju iz čistega bombaža, rok trajanja 4 leta. Delo pettisočaka je trajalo štiri leta. Skupščina Jugoslavije je lani sklenila, da mora zaradi povečanja prometa dinarja izdati dva nova bankovca : za 2.000 in 5.000 dinarjev. Po nekaterih informacijah bankovca za 2.000 dinarjev ne bodo natisnili, ker se ne bi ujemal z mednarodnimi merili, (dd) pohištvo elio PROSEK ( Trst ) Telefon 225277 Za izmenjavo novoletnih voščil Na 16. Koroških kulturnih dnevih v Celovcu Podpredsednik Tonel obiskal predsedstvo skupščine SRS Zanimiva predavanja o šolskem modelu za narodnostno mešano ozemlje Koroške TRST — Po v zadnjem času že ustaljeni praksi je bil podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel v prejšnjih dneh na obisku pri predsedniku skupščine SR Slovenije v Ljubljani. Priložnost za obisk je bila izmenjava novoletnih voščil med predsedstvoma obeh skupščin. Tonala sta sprejela podpredsednik skupščine šušmelj in predsednik komisije za zunanje zadeve Čačinovič ; njima je za predsednika Vinka Hafnerja izročil voščila, ki mu jih je poslal predsednik deželnega sveta F-JK Luigi Manzon. Mod p. .srčnim pogovorom o odnosih med obema skupščinama v okviru širših stikov med obema državama in tudi v vidiku povračilnega obiska delegacije deželnega sveta F-JK v SR Sloveniji, je bil predsednik Manzon v prihodnjih tednih povabljen v Ljubljano, kjer bo lahko spoznal predsednika Hafnerja. Za tem je Tonela sprejel predsednik občinske konference Zveze komunistov Slovenije iz Ljubljane. CELOVEC — S pregledom in vpogledom v sedanji politični trenutek, predvsem v zvezi z dvojezičnim Šol stvom, so se včeraj v celovškem Mohorjevem domu začeli 16. Koroški kulturni dnevi, številne goste je najprej pozdravil predsednik KKZ Janko Zerzer, ki je s tem odprl to že tradicionalno manifestacijo koroških Slovencev in že je bila na vrsti prva tema: šolski model za narodnostno mešano ozemlje na Koroškem, o če mer so spregovorili Vladimir Wakou- Gospodarsko pismo iz Slovenije Ko pologa in bonov ni vec Spričo nakopičenih tekočih gospodarskih problemov, za odpravo katerih mora zvezna vlada do konca leta ponuditi ustrezne rešitve, se zdi, da ni imela časa za nekatere »obrobne« stvari. Taka obrobna stvar so postali bencinski boni, taka obrobna stvar je tudi depozit, ki ga je bilo treba Jugoslovanu poravnati, kadar je drugič na leto potoval v tujino. Jugoslovanom se ti dve stvari nikakor nista zdeli obrobni in v zadnjem času so ljudje kar tekmovali v ugibanju, ali bo depozit odpravljen in ali bo prihodnje leto še treba kupovati bencin na bone. Govoric je bilo veliko: od takih, ki so trdile, da do sprememb ne bo prišlo, do onih, ki so bili dobro poučeni in so pravili, da se je zvezna vlada že zdavnaj odločila, da bo obe omejitvi odpravila, vendar, da bo to storila tik pred novim letom, potem, ko bo sprejet gospodarski načrt za prihodnje leto, kajti ta je gotovo Pomembnejši kot pa bencinski boni in polog za prestop meje. Pojavljali so se celo tretji, ki so trdili, da so dobro obveščeni in zato vedo povedati, da bo polog zamenjala kakšna drugačna taksa, ki pa bo manjša kot je polog, in da bodo bencinski boni ukinjeni tudi zato, ker se bo bencin podražil. Kot je znano, je vlada tako depozit kot bencinske bone odpravila. Ni mogla mimo nekaterih argumentov, ki so jih nasprotniki pologa za prehod meje in bencinskih bonov ponavljali ven in ven. O pologu, ki so ga morali Jugoslovani plačevati pri prehodu jugosloslovanske meje, je bilo v tem časniku napisanega že veliko. Skušamo pa postreči z nekaterimi novimi dejstvi, mimo katerih Z IS ni mogel. V letošnjih desetih mesecih (bolj svežih podatkov nimamo) je prestopilo mejo 10,2 milijona potnikov. Od tega je polog Plačalo samo 157 tisoč Jugoslovanov. To pomeni, da Polog v bistvu nič več ne zadržuje Jugoslovanov doma ali pa zadržuje samo nekatere. Kljub pologu hodijo nakupovat v tujino ali pa na izlete (od vseh potnikov je v posebni anketi 56 odst. potnikov izjavilo, da ho dijo v tujino zaradi nakupov ali pa zaradi turističnih potovanj). Vendar so ti nakupi hudo skromni, turistična potovanja pa močno skrčena. Tujina se je za Jugoslovane — zato, ker tečaj jugoslovanskega dinarja do drugih tujih valut tako neusmiljeno pada — preveč podražila, da bi tam zapravljali\ Kutijo le najnujnejše, tisto, česar doma v trgovinah ne morejo dobiti. Seveda pa so nekateri Jugoslovani še vedno dobri kupci v tujih trgovinah, toda to niso »navadni« državljani, to so prekupčevalci, ki na ta način lahko zaslužijo kar precej, čeprav jim je carinska služba že kar dobro prišla do živega, zato klasičnega »šverca« ni toliko kot prej. Ni pa ga toliko tudi zaradi tega, ker so Jugoslovani zaradi močnega padca standarda začeli precej varčevati. Na podlagi omenjenih dejstev so se uresničila zagotovila, ki jih je dala predsednica te vlade Milka Planinc, ki je pred časom potrdila, da po njenem mnenju polog ni več potreben in da je svojo vlogo pri stabilizaciji gospodarstva že odigral. Polog je torej odpravljen, treba pa je pogledati, kakšne bodo posledice. Zdi se, da se zdajšnji položaj ne bo v ničemer bistveno spremenil. Jugoslovanov bo mogoče v tujino poslej več, kot jih je bilo, toda denarja bodo porabili zelo malo. Manj kot nekdaj pa bodo hodili v tujino tudi zaradi tega, ker so se razmere na domačem trgu bistveno popravile. Slepijo se tisti tuji trgovci, ki mislijo, da bodo lahko spet kovali dobičke. Jugoslovani najbrž še zelo dolgo ne bodo uspeli pora biti v tujini toliko denarja, kot so ga na primer v treh mesecih leta 1981. Takrat so v tujini zapravili 13,5 milijarde dinarjev. Nekdo je izračunal, da je to prav to liko, kot so tistega leta pojedli in popili vsi Jugoslovani za novoletne praznike. Trgovina torej še dolgo časa ne bo tako zacvetela, kot je cvetela prej. Bolj močan je obraten proces: v jugoslovanskih trgovinah je čedalje več tujcev, ki kupujejo marsikaj takega, kar so nekoč Jugoslovani kupovali v tujini: zlasti pa hrano in obla čua. Tudi za ohranitev bencinskih bonov ni bilo nobenega razloga več. Bencin se je toliko podražil, da je malo tistih voznikov, ki bi uspeli porabiti vse bencinske bone. Ker pa tečaj dolarja, izražen v jugoslovanskih dinarjih, še naprej močno raste, se bo bencin gotovo spet podražil, kajti v veljavi je določilo, da lahko rafinerije podražijo rafinerijske izdelke, torej tudi vsa motorna goriva, takoj potem, ko se je od zadnje podražitve naftnih goriv tečaj dolarja izboljšal za več kot 5 odst. Blizu te meje dolar že je. Jugoslovanska vlada pa napoveduje, da bo morala tudi leta 1985 voditi aktivno tečajno politiko. To pa pomeni, da bo morala tečaj neprestano prilagajati realnim vrednostim. V tem primeru pa je realna vrednost - konkurenčnost jugoslovanskih izdelkov na tujih trgih. Analize kažejo, da je jugoslovansko blago letos, kljub neprestanem drsenju dinarja, na tujih trgih manj konkurenčno, kot je bilo ob koncu leta 1983. Ker storilnost premalo narašča, ker se gospodarnost prepočasi izboljšuje in ker kvaliteto izdelkov jugoslovansko gospodarstvo s težavo popravlja, bi morala gospodarska politika neravnovesje popravljati s tečajem dinarja. To pa pomeni, da se bo moral zaradi tega dražiti tudi ben cin. V takih pogojih pa so bencinski boni nepotreben strošek, saj je z razdeljevanjem in tiskanjem teh bonov precej dela. Odprava bencinskih bonov pa je vendarle na nek način povezana tudi s pologom. Mnogi tujci mislijo, da bo zdaj, ko je jugoslovanska vlada odpravila bencinske bone, tudi več Jugoslovanov prišlo v tujino. Najbrž ne! Bencin je postal predrag. Za izlete ga malokdo še uporablja. Če potuje z avtom, mora imeti pred očmi jasen cilj, zakaj potuje. Prej je bil namen potovanja v tujino zlasti nakupovanje: zdaj se ta cilj Jugoslovanu čedalje bolj odmika. Ukinitev, obeh omejitev je za Slovence še kako pomembna saj za njih potovanje čez mejo ni bilo nujno zgolj za nakupovanje. Za veliko Slovencev so bile važnejše druge stvari, za katere postane strošek za bencin navsezadnje nepomemben: odkrit pogovor tako s Slovencem v Italiji kot s Slovencem v Avstriji. Zaradi takega odkritega pogovora se tudi trudim pisati takšna pisma. Srečno v 1985! JOŽE PETROVČIČ nig, Teodor Domej in Manfred Moser. Trije predavatelji so poudarili raz lične aspekte vprašanja, ki je zapolnjevalo zanimanje tudi širše avstrijske javnosti v tem letu. Wakounig je na primer poudaril delo univerze v zvezi z manjšinskim šolstvom in podčrtal, da je za obstoj manjšine pomembno, da se tudi pripadniki večine učijo drugega jezika. Teodor Do mej pa je posredoval zgodovinski pregled oziroma križev pot dvojezičnega šolstva na Koroškem, ki sega v leto 1869, ko je bil sprejet koroški šolski zakon, od takrat pa se stvari niso veliko spremenile in šola je tudi danes tisto področje, kjer se še vedno gre za nekakšno nacionalno konfrontacijo. Tretji govornik, Man fred Moser, je na učinkovit in ironičen način podal ne preveč optimistično sliko dvojezičnega šolstva. Svoj poseg je strnil v ugotovitvi, da ni vedno najbolje naslanjati se na kake komiteje in institucije, ampak je treba pri reševanju zapletenih in usodnih vprašanj predvsem konkretno delati. Da je vprašanje dvojezičnega šol stva predvsem politično in ne samo prosvetno, sta dokazovala tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc in predsednik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser. Grilc je dejal, da je bilo šol sko vprašanje deležno glavne pozornosti obeh osrednjih organizacij in obrazložil ozadje, ki je privedlo do ostrih polemik. Naglasil je, da ni političnih argumentov za spreminjanje obstoječega šolskega sistema, saj so spremembe narekovali predvsem volilni »taktični« razlogi. Slovenska na rodnostna skupnost je bila v svojem boju deležna široke demokratične podpore, katero je izkazovala predvsem mladina, kar lahko pomeni optimističen obet za nadaljnje delo. Grilc pa se je ustavil tudi ob širših aspektih politične akcije koroških Slovencev. Navedel je nezadostna zagotovila osrednje vlade, poudaril odklonilno stališče do vsakršnega kompromisa na škodo Slovencev, pozitivno ocenil stike z ostalimi manjšinami in SFRJ in zaključil, da bo tudi v prihodnje potrebna največja enotnost in motiviranost podeželja za dosego pravic. Predsednik Z SO Feliks Wieser pa je dejal, da tristrankarski kompromis v šolstvu ni še v veljavi, zahvaljujoč se predvsem trem činiteljem: nadstrankarskemu komiteju, široki informacijski akciji obeh osrednjih organizacij in delovanju na terenu. Tako je leto 1984 pomenilo pomemben premik kar zadeva široko solidarnost, v prihodnjem letu pa se morajo tudi Slovenci zavedati premikov in sprememb, ki jih doživlja celotna avstrijska družba. Zato se bo Z SO še posebej angažirala, da zainteresira za skupno akcijo tudi različno misleče in ljudi različnih političnih prepričanj. Gledati je'treba namreč v bodočnost in ne v preteklost. Skratka, v letu 1985 bo treba vse Slovence strniti pod isto streho in s tako enotnostjo bo moč zahtevati in uveljavljati pravice. Tako Grilc kot Wieser sta pozdravila odpravo depozita, ki je bil za manjšino škodljiv in je preprečeval normalno pretakanje stikov in misli. MARIJ ČUK Več prometa na mejnih prehodih na koprskem in sežanskem območju KOPER — Za mejne prehode na kopskem in sežanskem območju je sicer značilno, da gre skoznje manj zdomcev kot na severni meji med Jugoslavijo in Avstrijo. Toda letos je nekaj zdomcev prišlo tudi skozi tukajšnje prehode. To vedo povedati v Kompasovi poslovnici na mejnem prehodu Škofije, kjer so v petih dneh med 15. in 23. decembrom prodali za 72.000 litrov turističnih bencinskih bonov. Celo poleti je bila ta količina pol manjša. Zdomci so namreč kupovali veliko večje količine bencinskih bonov, kot jih sicer turisti in to po 350 do 400 litrov. Na Istrabenzu v Kopru pa nam je Gvido Bertok povedal, da bodo tujci za devize lahko kupili bone po 1300 dinarjev, za katere pa, bodo popust dobili šele na bencinskih črpalkah, ko bodo tankali bencin, oziroma gorivo in sicer tako, da jim bodo natočili goriva za 10 odstotkov višjo vrednost, to je za 1430 dinarjev. Načelnik carinske postaje v Škofijah pa nam je povedal, da so tukajšnji mejni prehodi v času prihajanja zdomcev najmanj obremenjeni in da tudi tokrat praktično ni bilo čakal- nih dob. Prav zaradi tega se lahko na Škofijah na primer temeljiteje posvetijo carinskim postopkom. Teh pa ni veliko. Na petek in soboto 21. in 22. decembra so na primer zacarinili za približno 4,8 milijona dinarjev dajatev. To je približno 80 odstotkov več kot sicer, delno na račun večjega prometa na mejah in delno na račun sproščenih carinskih predpisov v Jugoslaviji. Količine zamenjanih deviz na mejnih prehodih pa že napovedujejo, da bo pred novim letom in za novo leto tukajšnje kraje obiskalo kar precej turistov, oziroma tujcev. Med 20. in 26. decembrom so na primer v dveh menjalnicah na Škofijah in v Lazaretu zamenjali za 98 milijonov deviz, predvsem lir. V lanskem istem obdobju pa le 27 milijonov dinarjev. Še več pa so zamenjali na Fernetičih, Krvavem potoku in sežanski železniški postaji. Samo v dveh dneh 130 milijonov dinarjev deviz. Seveda je na Fernetičih menjalnica odprta noč in dan, torej gre za skoraj takšno menjavo deviz kot poleti. B. Š. TONE SVETINA Med nebom in peMom __________________329______________________ »Kaj pa imate vi na vesti, gospod župnik?« ga je vprašal inštruktor. »Gospod tovariš, jaz nimam ničesar na vesti, samo župnik sem. Tu me dolže stvari, o katerih se mi niti ne sanja.« Nekaj časa so se z njim pogovarjali, potem pa so šli naprej, in Jošt je enako povprašal tudi druge zapornike, vendar ni bil nihče ničesar kriv. Vrnili so se v štab. Batog pa je rekel inštruktorju: »Glej, zdaj so vsi nedolžni, ampak ne bodo se nam izmaknili in ušli kazni. Krivdo bo ugotovilo sodišče. Večina jih je tu obtožena za izdajo. Kazen za to pa je po kratkem postopku strel.« Jošt je dejal neprijazno: »Se vam ne zdi, da preveč aretirate, tovariš komisar? Ljudje se pritožujejo, da ste preostri, prenagli in pregrobi.« »Branimo se, tovariš inštruktor. Okoli nas mrgoli vohunov, ki jih pošiljajo Nemci. Brez njih jim noben napad ne uspe. Vprašajte komandanta, pa vam bo Povedal, kako je neki onemogel starec izdal njegovo mater in mnogo drugih.« »Dobro, Batog, a ne zdi se mi prav, da ste aretirali duhovnika. To še slabše odmeva med ljudmi.« »Nisem ga jaz, čeprav ne tajim, da ne maram fa- rjev, tudi tistih ne, ki se delajo, da so z nami. Manc je zapisal, da je vera opij za ljudstvo. Ko se bo revolucija poglobila, nam bodo skakali v hrbet. Saj veš, kaj so skuhali na Dolenjskem in Notranjskem! Belo gardo in bratomor.« »Batog, tu je Primorska! Vrh tega pravijo aktivisti, da ni temu duhovniku kaj očitati in da večina tukajšnjih duhovnikov sodeluje z nami.« »Morda je res nedolžen — če bo sodišče to ugotovilo, ga bomo izpustili. Ljudje so ga spravili v naš zapor. Kdo drug kot njegovi sosedje in znanci! Ne veš, koliko hinavščine in sovraštva je med ljudmi. Sumničijo se, nobenemu tujcu ne zaupajo. Ste videli, kakšne težave so tod imeli posamezniki? Pa ne zavoljo mene. Jaz si umijem roke, tovariš Jošt. Tega najbrž ne veš, da pripravljajo likvidacijo štaba odreda in posebej komandanta. To smo zvedeli od starca, ki je izdal Bečanovo mamo. Ne morete zahtevati od nas, da se damo mirno pobiti.« »Saj tega od vas nihče ne zahteva. Držite pa se političnih navodil in prepustite razčiščevanja varnostni službi, ki je za to pooblaščena. Odred je bojna enota, ki mora biti tesno povezana z ljudstvom. Vrh tega z osumljenimi ne bi smeli ravnati tako grobo. Dokler osumljenemu ni dokazano, ni kriv. Kaj vse ste počeli s skojevskim sekretarjem Hočevarjem! Take grobosti so brez potrebe. Partija ne bo gledala takih razmer. To naj vam bo jasno.« Komisar je bil zaprepaden. »Jaz si umijem roke,« je znova uporabil Pilatov izrek. »Tu imamo organe, obveščevalni center in odredno sodišče. Mi poslujemo kot mirnodobska oblast, demokratično, vse po navodilih korpusovega štaba.« »Batog, praviš, da imaš dobre obveščevalce. Toda pomni, da je z obveščevalci križ, če imajo premalo fantazije; še večji križ pa je, če je imajo preveč. Tvoji imajo na žalost velike oči. Ni vsak sovražnik, o komer sosed reče, da ni za nas.« Komisar je bil užaljen. »Ljudje so svinje, ko tlačijo drug drugega v godljo. Vsi stari spori prihajajo zdaj na dan, pa skušajo prek nas obračunavati med sabo.« Komandant Karlo je molčal in skušal razsoditi, kdo ima prav. Šele ko je inštruktor očital, da ima odred premalo vojaških akcij in da ni napadel železniškega križišča v Šentpetru, kjer je bilo utrjenih 150 Nemcev, mu je kri udarila v glavo. Ugovarjal je, da so borci novinci, da niso vešči bojevanja in da ni moč brez eksploziva ter težkega orožja rušiti železo-betonskih utrdb. Ko je inštruktorju obrazložil vojni položaj, je rekel: »Če zberem iz odreda udarno grupo in začnemo od kraja, kjer se da, pobijati Nemce, bodo gorele vasi, kot so že. Kaj pa bodo potem rekli aktivisti?« Jošt je bil trezen in zmeren človek. Vedel je, da je v vsakem sporu treba slišati obe plati zvona in stvari prespati, da se strasti ohlade. Pogovor je sklenil z opozorilom, naj bodo strpni, in se odpravil k aktivistom. K tistim, ki so bili že načeloma nezadovoljni, da je Karlo Maslo prevzel odred. Ko je inštruktor odšel, je Karlo zapustil štab. Občutje neugodja mu je obležalo v duši. Nad hribovjem na vzhodu se je grmadila sivina. Težka senca je sekala goro v daljavi. Mesec je bil tenak in oster kot britev. Jezdil je po položaju do prvih straž. V misli se mu je vračala mati. Kdo ve, kaj spet počenjajo z njo in če bi zdaj udaril, bi jo pogubil. Ji niso otroci povzročili že dovolj težav? Na včerajšnjem zasedanju se je dogovoril za vrsto manifestacij Enotni antifašistični odbor odločno proti zverinskemu črnemu nasilju in za sožitje Včeraj se je v dvorani tržaškega pokrajinskega sveta sestal odbor za uveljavljanje vrednot odporništva in ustave, ki mu predseduje predsednik pokrajine Gianni Marchio. Odbor se je sestal na izrednem zasedanju na pobudo članov, ki so se sestali v ponedeljek na antifašistični manifestaciji na trgu Goldoni, do katere je prišlo na pobudo sindikalne federacije CGH. - CISL - UIL kot enotni odgovor na strahotni teroristični atentat. Odbor se je dogovoril za vrsto konkretnih manifestacij, o katerih bo razpravljal na seji 11. februarja. Do takrat pa bo predsednik Marchio izdelal konkretne predloge. V uvodu je predsednik Marchio povedal, da se je odbor sestal simbolično ob istem času, ko je v Bologni pogrebna svečanost za žrtvami zadnjega terorističnega napada. Po teh uvodnih besedah je predsednik ANPI Arturo Calabria izrazil vso grozo in ogorčenost ob strahotnem terorističnem napadu in se je poklonil žrtvam nasilja. Nato je o-bravnaval naloge odbora, ki mora nadaljevati s svojim delom na osnovi dolgoletnih izkušenj. Calabria je predlagal širšo manifestacijo, ki naj prispeva k poglobljenemu razmišljanju. Tudi v Trstu namreč obstojajo teroristične centrale, o čemer pričajo razna teroristična dejanja in izbruhi protislovenskega nasilja ob skoraj vsaki volilni kampanji. V zaključku je predlagal protestno manifestacijo, na kateri naj bi sodelovali predstavniki svojcev žrtev zadnjega pokola. Tržaški župan Gianfranco Richetti se je strinjal s pobudami, ki naj privedejo k razmišljanju o vzrokih za nasilje in terorizem, saj se moramo izogniti prevelikemu optimizmu, da je že vse rešeno in da budnost ni več potrebna. Izrekel se je proti e-motivnim manifestacijam in enostranskim izjavam v naprej, zavzel pa se je za manifestacijo na visoki kulturni ravni. Dolinski župan Švab je protestiral proti enostranski predstavitvi njegovega ponedeljkovega govora v italijanskem dnevniku in predlagal razpravo enotne resolucije v vseh šestih tržaških občinskih svetih. Resolucija naj bi obravnavala vprašanje demokracije in sožitja in naj bi pustila ob strani vprašanja odnosa do Slovencev, ki še niso dozorela. Tajnik CISL Degrassi je v imenu enotne sindikalne federacije odločno podprl enotne pobude, ki jih ne sme nihče izkoriščati, morajo imeti kulturni značaj v smeri kulture sožitja. Njegov predlog je bil razčlenjen na pobude na šolah in na širše • enotne pobude, ki naj bi bile usmerjene k krepitvi kulture sožitja na našem področju. Za komuniste je Ezio Martone o-pozoril, da ta novi pokol ustvarja strah in preplah in je že s tem dosegel določeni učinek. V Trstu smo premalo naredili, da bi prodrli s kulturo sožitja v široke demokratične kroge ljudi, zaradi tega je treba ubrati vse poti. Bogo Samsa je opozoril ha veliko prizadetost Slovencev, ki so bili vedno žrtve terorističnih napadov in tudi na nevarnosti nacionalističnega izbruha ob prihodu komisije senata, ki pripravlja globalni zaščitni zakon. Opozoril je še zlasti na odgovornost odbora in pozval na ustrezni pravočasni odgovor. Dušan Košuta je nato govoril še o nekaterih primerih obravnavanja zgodovinskih dejstev, Ester Pacor pa v imenu UDI o širokih akcijah, ki naj jih sprevede odbor. Zasedanje je zaključil predsednik Marchio z že navedenim sklepom o pripravah za razne manifestacije. yaa. * Včerajšnje zasedanje antifašističnega odbora v dvorani pokrajinskega sveta Socialisti obsojajo atentat na vlak Socialistična svetovalska skupina v deželnem svetu je včeraj ostro obsodila atentat pri Bologni, njen načelnik Ferruccio Saro pa je v izjavi za tisk podčrtal kako je bila prevratniška kultura, tako z desne kot z leve, dokončno premagana in kako to podlo dejanje ne spremlja bojazen za prihodnost. Po tem atentatu, je še poudaril predstavni PSI, javno mnenje zahteva odločnost in tudi premišljene reakcije, saj bi dramatiziranje položaja samo služila teroristom. Včeraj smo prejeli tudi tiskovno poročilo tržaške federacije PSI, ki ostro obsoja atentat in izraža upanje, da bodo pristojni organi znali čimprej izslediti izvrševalce in tiste, ki so jim naročili atentat. »Teroristi so hoteli prizadeti narod in državo«, so mnenja tržaški socialisti, »ki skušata premostiti krizo z novo politično stabilnostjo in tudi z novimi in učinkovitejšimi oblikami boja zoper prevratništvo in zoper vsakršne oblike navadnega kriminala.« Pogovor z miljskim občinskim odbornikom Jurijem Vodopivcem »Slovenci smo lahko zadovoljni s sedanjo upravo« V nedeljo, 12. maja 1985, bodo volitve za obnovitev občinskih svetov vseh okoliških občin tržaške pokrajine, ki so jih v tem petletju vodili napredni in levičarski odbori. Maja bodo torej volitve tudi v miljski občini, tradicionalni rdeči utrdbi, ki jo po znanih polemikah med komunisti in socialisti trenutno upravlja enobarvni odbor liste Frausin (KPI in neodvisni), ki razpolaga v občinskem svetu s točno polovico glasov-, to je petnajst na trideset. V miljskem občinskem svetu sedijo tudi trije Slovenci in sicer Kil jan Ferluga, Peter Viola in Jurij Vodopivec, ki so bili izvoljeni na listi Frausin. Od leta 1980 je izmed treh stalno v občinskem odboru Jurij Vodopivec, ki odgovarja za proračun in dejansko tudi za vprašanja tam živeče slovenske narodnostne skupnosti. Vodopivcu, ki je tudi odbornik Društva Slovencev milj-ske občine, smo zastavili nekaj vprašanj v zvezi z delovanjem uprave in v zvezi z bližnjimi občinskimi volitvami. V zadnji proračun in v zadnji triletni razvojni načrt je vaš odbor uvrstil več pomembnih javnih del in družbeno koristnih investicij. Kako je z uresničevanjem teh načrtov? Prav v teh dneh so dozorele nekatere velike investicije, za katere si je naša uprava prizadevala več let. Nakazali smo 1 milijardo lir za ureditev večnamenskega kulturnega centra Olimpia (po nekdanjem istoimenskem hotelu), kjer bodo imela svoj sedež skoraj vsa kulturna in športna društva naše občine, med temi tudi naše slovensko društvo. Večja investicija se nanaša na ureditev javnega vrta Europa, veliko vsoto denarja, o čemer je že obširno poročal dnevni tisk, pa smo potrosili za nakup približno 30 tisoč kv. metrov zemljišča, kjer je nekoč stala ladjedelnica Alto Adriatico. Med ostalirrti javnimi deli, ki so trenutno v teku, bi še omenil sanacijo občinskega vodovodnega omrežja, o-troške jasli in pa zlasti ureditev kanalizacije. Čez manj kot pet mesecev bodo volitve, Kako ocenjuješ trenutni politični položaj v Miljah v tem predvolilnem obdobju in s kakšnimi občutki pričar kuješ izid teh volitev? Jaz nisem strankarski človek in gledam na te probleme zlasti kot Slovenec. Kot Slovenec miljske občine mislim, da moramo potrditi sedanjo u-pravo in se na vse mogoče načine angažirati, da zajamčimo in potrdimo našo prisotnost pri vodenju občine. Odnosi med večino in med opozicijo, kot je vsem znano, niso dobri, čeprav smo Jurij Vodopivec v zadnjem času priča rahlemu popuščanju napetosti v občinskem svetu. O morebitnih novih političnih zavezništvih pa bo gotovo govor med volilno kampanjo. Kako je s poimenovanjem slovenskega šolskega centra po Albinu Bubniču? Občinska uprava je naredila vse kar je bilo v občinski kompetenci, da bi čimprej prišlo do tega poimenovanja. Odbor se je pozitivno izrekel o tem predlogu, radnja beseda pa sedaj pri- pada šolskemu skrbništvu, oziroma ministrstvu. Uprava bo vsekakor spet pozvala pristojne organe za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja. Kako ocenjuješ sožitje med Slovenci in med Italijani v vaši občini? Velikih problemov doslej resnici na ljubo ni bilo. Nastali so res nekateri manjši problemi, ki so odvisni skoraj vedno od slabe informacije določenega dela večinskega naroda o tem, kaj pravzaprav smo in kaj pravzaprav zahtevamo. Tudi pri nas kot drugod na Tržaškem imamo Italijane, ki niso seznanjeni z našo problematiko in tiste Italijane, ki nočejo biti seznanjeni in že aprioristično odklanjajo vsakršen odnos z našo manjšino. Naš občinski odbor je bil že od vsega začetka mnenja, da je manjšinska problematika eno temeljnih vprašanj demokracije in da mora tudi občina kot upravni organ narediti do konca svojo dolžnost, da bodo vsi državljani resnično enakopravni v dolžnostih in v pravicah. Lagal bi, če bi rekel, da smo v tem okviru do konca izpolnili to kar smo si začrtali. Kljub veliki upravni obremenjenosti in že kronični finančni stiski pa nismo stali križem rok. Prispevali smo k utrditvi sožitja, ki je v Miljah v vsem povoj-nem času tesno povezano s splošnim družbenim napredkom. S. T. Posvetovalnica pri Valmauri prisiljena prekiniti delo Upravni odbor družinske posvetovalnice za Valmauro je sklenil, da prekine z delovanjem, dokler ne bo Krajevna zdravstvena enota uredila vprašanja nezadostnega ogrevanja. Pri tem predsednica odbora Ester Pacor poudarja, da je problem ogrevanja prostorov posvetovalnice odprt že od vsega začetka in da povzroča težave tako operaterjem kot porabnikom. Vodstvo KZE je upravni odbor pismeno pozval, naj ustrezno ukrep», že v začetku lanskega leta in predlagal okrepitev električne mreže, tako da bi prostore ogrevali tudi z električnimi radiatorji, kajti centralno o-grevanje je bilo nezadostno. Tudi v tekočem letu so predstavniki posve-tovaljjice večkrat pisali KZE in virginali za ustrezno rešitev. Da bi zajamčili nadaljevanje in u-činkovitost služb, je odbor tudi prilagodil umik posvetovalnice času, ko bi moralo delovati centralno ogrevanje. Toda korak se je izkazal za nezadostnega, kajti kotel za centralno ogrevanje je bil stalno v popravilu, v posvetovalnici p>a — mraz. V teh okoliščinah je upravni odbor sklenil, da prekine z delovanjem. Pri tem opozarja, da nosi odgovornosti za ukinitev socio-zdravstvdnih služb v posvetovalnici izključno Krajevna zdravstvena krajevna enota, oziroma njeni odgovorni funkcionarji. PRI SV. ANI Rajonski svet odklanja varianto o hitri cesti Rajonski svet za Sv. Ano - Naselje sv. Sergija je pred kratkim dokončno zavrnil varianto občinskega regulacijskega načrta, ki zadeva hitre ceste na celotnem območju tega rajona. Rajonski svet je zavrnil to varianto z utemeljitvijo, da načrtovani nadvozi in podvozi ne odgovarjajo normativu državnega cestnega podjetja (ANAS) in tudi ker omenjena varianta ne upiošteva zahtev in predlogov tam živečega prebivalstva. Rajonski svet ugotavlja, da so načrtovalci že spjrctjeli nekatere zahteve prebivalstva, ki pa jih občinska u-prava sploh ni upoštevala pri izdelavi variante. Rajonski svet za Sv. Ano tudi ostro ožigosa brezbrižnost občinskega odbora, ki doslej ni prikazal nikakršnega zanimanja za mnenja in za pri piombe rajonskega sveta in zlasti za nekajletni boj posebnega odbora stanovalcev Ul. Valmaura. V Trstu prvi primeri »lymeške bolezni« »Lymeška bolezen«, ki se je prijavila v letih sedemdeset v ameriškem mestecu Lyme v Connecticutu, je prišla tudi v Italijo. Te dni je mikrobiološki inštitut univerze v Bariju ugotovil štiri primere. Zanimivo je, da so trije od štirih obolelih za to redko in nadležno boleznijo iz Trsta. Dermatološka klinika tržaške univerze je namreč jeseni sprejela tri bolnike s čudnimi bolezenskimi simpitomi, ki jih ni znala opredeliti. Njihov serum je nato poslala na univerzo v Bari, kjer uprrabljajo metodo piosredne imunofluorescence, od koder je prišel dokončni odgovor, da gre za »lymeško bolezen«. Bolezen prenašajo klopii, pnvzroča pa jo bakterija siroheta (borrelia), ki so jo prvič izolirali lani v Združenih državah Amerike. Bolezenski znaki so najprej hudo vnetje na koži, kjer se je prilepil klop, nato vnetje sklepov kot pri artritisu ter srčne in nevrološke komplikacije. V redkih primerih je bolezen smrtna, zdravijo pa jo s pienicilonom. Doslej je za lymeško boleznijo zbolelo okrog 600 ljudi v ZDA in kakih 40 v Evropi (zlasti v Nemčiji). Četrti primer v Italiji so zabeležili v Chiavariju. Krvodajalci iz dolinske občine na srečanju v Hrvatinih Krvne skupine ne poznajo meja Krvne skupine ne pioznajo meja, ne poznajo narodnosti, ne poznajo barve kože, ideološke in piolitične pripadnosti; kri je sok življenja in kdor jo piotrebuje, pomeni, da je v življenjski stiski, zato smo mu dolžni pomagati. To je v skopih besedah osnovno načelo ljudi, ki se odločajo za globoko človekoljubno dejanje in darujejo svojo kri, da bi rešili sočloveku življenje ali da bi mu olajšali trpljenje v borbi z nepreklicno usodo. V dolinski občini deluje sekcija krvodajalcev že od leta 1981, a se je njena dejavnost širše razmahnila šele v zadnjih nekaj mesecih. Krvodajalci dolinske občine so strnili svoje vrste in začeli tudi organizacijsko smotrneje uveljavljati svojo prisotnost v tem delu tržaške pokrajine. Nemalo zaslug za to ima tudi Vladimir Furlan, ki se je močno zavzel za delovanje sekcije in ki je bil na nedavnih volitvah izvoljen tudi v pokrajinski odbor tržaškega združenja krvodajalcev, ki mu predseduje Guido Furlani. Dolinska sekcija krvodajalcev šteje danes približno sto petdeset članov, vendar to število zadnje čase občutljivo raste, tudi po zaslugi propagandnega dela sekcije. Med številne ptobude, ki so jih krvodajalci dolinske občine izpeljali v zadnjih mesecih, pa spada tudi srečanje v Hrvatinih. V Hrvatinih so bili sicer naši krvodajalci le gostje, vendar so s svojo prisotnostjo izpričali svojo živost, svojo zagnanost in svojo voljo p» kapilarnem prodiranju v zavest ljudi. V soboto 22. decembra je bilo na šoli v Hrvatinih srečanje med Krajevno organizacijo Rdečega križa in Sekcijo krvodajalcev iz občine Dolina. Srečanje so s svojo prisotnostjo piočastili številni družbenopolitični delavci občine Koper, izrecno pa gre omeniti prisotnost predsednika predsedstva RK Koper Milana Pečarja in tajnice Sonje Bizjak Bu-dair, pozdravno pismo pa je poslala Ivica Žnidaršič predsednica republiš-. ke organizacije Rdečega Križa z Reke. Na srečanju so bili prisotni tudi nekateri predstavniki Pokrajinskega / združenja krvodajalcev iz Trsta s predsednikom dr. Enniom Furlanijem na čelu, dolinsko občinsko upravo pa je zastopal podžupan Marino Pe- čenik. V nadvse prijateljskem vzdušju, ki ga je plemenitila človekoljubna vsebina večera, so prišli do besede bolj ali manj vsi zadolženi predstavniki družbenopolitičnih, zdrav-vstvenih in kulturnih organizacij KS Hrvatini in občine Koper, v imenu krvodajalcev dolinske občine pa je spregovoril Vladimir Furlan. Sledil je kulturni program, v katerem je nastopila Lutkovna skupina Papilon, ki jo vodita Maja in Brane Solce, nato gospodinjski krožek šole v Hrvatinih, ki ga vodi Mira Pečarič in moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, ki ga vodi Ignacij Ota in ki je s krajšim koncertom ljudskih in umetnih pesmi zaokrožil uradni del srečanja. Sledila je družabnost, pri kateri je prišla najbolj do izraza želja, da bi po^ dobno srečanje imeli v kratkem tudi pri nas, na kar sekcija krvodajalcev iz občine Dolina že vneto misli. (ris) • Tržaški župan Richetti je včeraj izročil mestni grb dirigentu Tulliu Ric-cobomu, ki že dolgo let uspešno vodi tržaški pevski zbor Illersberger. Mnenja tržaških trgovcev in gospodarstvenikov o sklepu jugoslovanskega ZIS Ukinitev depozita ima velik politični in psihološki pomen Velikega presenečenja uradna vest o skorajšnjem prenehanju veljavnosti odloka jugoslovanskega ZIS o pred dobrima dvema letoma uvedenem de pozitu, v Trst sicer ni zbudila, saj se je o tem že nekaj časa govorilo. Ugodno oceno morebitne odprave depozita na iznos dinarjev so ob prvih neuradnih govoricah že izrekla združenja tržaških trgovcev in Trgovinska zbornica, zato gre tokrat le za potrditev že izraženega zadovoljstva in za previdni optimizem glede prihodnosti trgovskih tokov čez mejo o-ziroma tržaške trgovinske mreže. Nedvomno pa je vsem, ki smo jih povprašali za njihova mnenja, skupna zelo pozitivna ocena ozračja, ki ga bo ukinitev depozita znova ustvarila na meji in še zlasti med jugoslovanskimi državljani. Organizacijski tajnik Slovenskega deželnega gospodarstkega združenja Odo Kalan je spomnil, da je združenje že ob uvedbi depozita zelo realistično opozorilo, da bo ukrep zelo škodljiv za obe strani, da bo prizadel blagovne tokove in tudi jugoslovansko tržišče, kjer je določenega blaga primanjkovalo. Prav zato SDGZ lahko samo izredno pozitivno oceni sklep jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta o sprostitvi prehodov meje in to ne samo z golega gospodarskega vidika, temveč tudi s, širšega. Izmenjava mnenj, izkušenj in vsakdanji stiki med proizvajalci in porabniki vpliva namreč pozitivno tako na blagovno izmenjavo, kot tudi na inventivnost prebivalstva. Tako i-menovana nakupovalna mrzlica, ki smo ji bili priče pred uvedbo depozita, se seveda ne bo povrnila, saj so se gospodarske razmere medtem v obeh državah krepko spremenile. Lahko pa pričakujemo, da bo prišlo do normalnega krogotoka ljudi in blaga, bolj ustaljenega in brez ekscesov. To pa je po drugi strani znak bolj zdravih trgovinskih in splošnih gospodarskih odnosov; vprašanje je sedaj, če se bodo tržaški trgovci znali vključiti v ta krogotok z novim resnim in pravilnim pristopom, z novo kvaliteto, ki se ne bo zgledovala po starih načinih brezobzirnega izžemanja reke jugoslovanskih kupcev. Pozitivna novost pa ni samo ukinitev depozita, temveč tudi določene spremembe jugoslovanske carinske zakonodaje, ki sedaj omogočajo tudi zasebni uvoz artiklov za drobno proizvodnjo in. o-brt in kjer lahko nove možnosti sodelovanja najdejo tudi slovenski obrtniki in specializirani trgovci Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi je z zadovoljstvom sprejel vest o prenehanju veljavnosti odloka o depozitu. »Tak ukrep smo kot trgovinska zbornica že večkrat terjali, skupaj z zahtevo po možnosti nadomestila za davek IVA za izvože- no blago, zato upamo, da bo imel pozitivne posledice za krajevno trgovino. Pri tem pa moramo paziti da oživitev tega tržišča ne bo šla na račun padca kakovosti blaga in da ne bo povzročila sprememb v gibanju cen, saj bi to škodilo tako tujim kupcem kot domačinom in da bi jih lahko odvrnilo od tržaškega tržišča.« Gospodarski svetovalec pri pokrajinski zvezi trgovcev (Unione commercianti) Elio Ceppi nam je obširno pojasnil svoje stališče, po katerem bo imela ukinitev depozita večji psihološki kot gospodarski učinek. Ta psihološki faktor se je namreč ob u-vedbi odloka o depozitu najbolje pokazal v dejstvu, da se je nemudoma občutno skrčil tudi promet italijanskih državljanov v Jugoslavijo, kljub temu da niso bili primorani racionalizirati svojih potovanj v Jugoslavijo. »Kadar je meja odprta, kot temu rečemo, potem ne predstavlja nobene o-vire ne za eno in niti za drugo stran: to smo pri nas doživljali v sedemdesetih letih, ko smo v času booma naši meji rekli, da je najbolj odprta v Evropi, kar je bilo tudi res. Bila je plod politične inteligence obeh držav in zdelo se nam je, da te meje sploh ni, -ali pa, da je samo upravna, taka, kakršna razmejuje občine ali pokrajine. Šele ko je jugoslovanska vlada uvedla omejitve, smo se zavedli, da ne gre za samo administrativno mejo. Najnovejša odločitev o ukinitvi omejevanj bo po mojem mnenju v kratkem pomagala znova ustvariti ozračje iz sedemdesetih let, kar je seveda najpomembnejše. Strogo gospodarsko gledano in torej manj pomembno pa je, da Trst ne more pričakovati takojšnjih in močnih ugodnosti, saj jugoslovanska vlada omejuje o-sebno porabo spričo svojega težkega gospodarskega položaja, hkrati pa smo priče močnemu razvrednotenju dinarja. Ugodnosti se bodo lahko pokazale komaj v srednjeročnem obdobju, najbolj pa na področju trgovine s kmetijskimi stroji in opremo ter z oblačili. Tržaška in goriška trgovina živita danes v pogojih neusmiljene konkurence in ta bo še naprej silila k nižanju cen, saj število kupcev ne bo nikoli več doseglo števila iz konca sedemdesetih in začetka osemdesetih let. V sodelovanju s Trgovinsko zbornico si prizadevamo znižati cene za jugoslovanske kupce tako, da jim ne bi bilo treba plačati davek IVA, kar v primeru nekaterih artiklov že delamo in potem pospremimo kupce do meje. Prizadevali si bomo, da bo to načelo stopalo v veljavo za vse vrste in vrednosti blaga.« Angelo Bogateč, lastnik trgovine z avtomobilsko opremo in rezervnimi deli Autojolly predvideva, da se odprava depozita pri njegovi dejavnosti ne bo bistveno (»znala, saj ostaja Repentabor obsoja atentat na vlak Rep>entabrski občinski odbor izraža v imenu celotnega občinskega sveta in prebivalstva globoko ogorčenje za Ponovni fašistični pokol na brzovlaku Neapelj - Milan. Izraža vso solidarnost svojcem žrtev in zahteva, da pristojne oblasti čimprej izsledijo in kaznujejo krivce tega nečloveškega in strahotnega ptočetja. Vsekakor pričakuje, da dejanje ne ostane nekaznovano kot se je na žalost zgodilo °b prejšnjih fašističnih napiadih. Vrsta kulturnih dogodkov v okviru božičnih prireditev V okviru božičnih prireditev, ki Uh prireja tržaška občina v sodelovanju s Stalnim gledališčem se bodo danes pričele predstave za mladino. V gledalšiču Cristallo bo danes v Priredbi gledališke skupine La Con-Ivada prva od treh uprizoritev dela Francesca Macedonia »Racconta tu che raconto anch'io«. V okviru glasbenih srečanj bo popoldne nastopil v Tergesteu kantavtor Giorgio Coslovich, v Tnali dvorani Oledališča Verdi pa bo nastopila skupina »Continuum musicale«, ki bo izvajala Schubertove in Bergove skladbe. Zvečer bodo ljubitelji glasbe lah-ko prisluhnili v Avditoriju flavtistki Giuliani Križman, pianistki Elisabetti Buffolini in kitaristu Fabiu Cascioliju. V nekaj mesecih kar dve priznanji profesorici trgovskega zavoda Zois Pogovor s profesorico blagoznanstva Marinko Pertot V začetku decembra so prejeli dijaka trgovskega tehničnega zavoda Zois Dario Bradassi in Vesna Klemše ter profesorica na zavodu Zois Marinka Pertot priznanja Naravoslovnega društva Slovenije za zasluge na naravoslovnem področju. Nagrado je prejelo tudi Društvo naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko«. Za profesorico Pertotovo je bilo to že drugo tako priznanje v letošnjem letu. V začetku junija je namreč prejela nagrado gibanja Znanost mladini za mentorsko delo, ki se je nanašalo na konkretno delo pri akciji »Zrak«, katere se je udeležila z dijaki liceja France Prešeren. »Akcijo 'Zrak’ smo izpeljali že pred leti, ko sem pxyucevala na liceju,« se je spomnila profesorica Pertotova pred dnevi, ko smo z njo pokramljali o njenem delovanju na naravoslovnem področju in o poučevanju na šoli. »Takrat smo raziskovali na lišajih in izdelali karto teritorija. Priznanje so podelili kasneje, ker so šele takrat izdali knjigo o tej akciji.« Prof. Marinka Pertot je začela s takim raziskovalnim delom na šolah že med poučevanjem na nižji srednji šoli. »Dijaki na nižji so^ zelo dovzetni za tak tip dela in učenja. Z njimi sem imela čudovite izkušnje, Prof. Marinka Pertot čeprav so bili izdelki tudi primerni taki stopnji šole. Podobne so bile tudi izkušnje na liceju. S konkretnimi raziskavami je mogoče dijaka pota liže seznaniti s predmetom in dijak tudi več pri tem odnese, ker se sam aktivno udeleži takega pouka.« Na trgovskem zavodu Zois poučuje prof. Pertotova blagoznanstvo. »šir- še akcije je tu težje izpoljati zaradi spocifičnosti učnega programa,« je obrazložila. Kljub temu lahko pripravljajo dijaki posamezne referate, ki so tudi raziskovalnega značaja in so lahko povezani tudi z drugimi pjredmeti. Tak primer interdisciplinarnega raziskovanja so referati o kavi ali pa o lesu.« »Za podrobnejše študije bi morali imeti na razpolago spocifične a (oratore in celo vrsto ur v laboratorijih, ki p>a jih učni program ne predvideva. Ob takih omejenih možnostih pia se še vedno najdejo dijaki, ki radi sodelujejo pri raziskovalnih akcijah in jim posvečajo svoj trud tudi izven-šolsko,« ugotavlja z zadovoljstvom prof. Pertotova. Tak primer izvenšolskega študija je bilo prav delo Bradassija in Klem-šetove, ki sta opravila geološko raziskavo na trasi bodoče avtoceste, in na podlagi izsledkov izdelala tudi geološko mapo tega področja. * »Podobne akcije niso vedno tako obsežne,« je poudarila prof. Màrin-ka Pertot. »Dijake je treba najprej pripraviti na raziskavo, jih motivirati; to pripravljalno delo je zelo pomembno. Dijaku je potrebno predočiti nekaj inštrumentov, s katerimi bo nato o pori ral, treba mu je približati področje, na katerem bo nato stekla raziskava.« Sta mlada uslužbenca pripravljala petarde za novo leto ? Eksplozija v semenarni na Trgu Goldoni Močnejša eksplozija in požar, ki ji je sledil, sta včeraj opoldne huje poškodovala semenarno Righi na Goldonijevem trgu in ranila dva mlada uslužbenca, ki s® bosta morala mesec dni oziroma dva tedna zdraviti v tržaški glavni bolnišnici zaradi opeklin po rokah in Po obrazu. Do eksplozije je prišlo približno ob pol enih, malo Ptod opoldanskim zaprtjem trgovine. Poleg lastnika 63-jetnega Alfreda Righija, ki stanuje v Ul. Commerciale je bilo tedaj v trgovini šest uslužbencev in nekaj odjemalcev. Počilo je v notranjosti trgovine, v skladišču, kjer je tudi manjši laboratorij. Eksplozija je oplajala 18-letnega Maura Del Massa iz Ul. Navali 8 in “1-letnega Maurizia Cosolija iz Ul. Rossetti 39, ki sta .da takrat v laboratoriju, bila pa je tako močna, da le tudi razbila šipo vhodnih vrat. Stekleni drobci so se tozleteli po pločnikih Goldonijevega trga vse do posta-^Ušča avtobusov proge št. 9 in 10. Po eksploziji je v notranjosti semenarne izbruhnil jjtéar, ki so ga dokončno pogasili šele tržaški gasilci. Medtem so oba ranjenca z rešilcem Rdečega križa Prepeljal; v glavno bolnišnico, kjer so ju sprejeli na dermatološki oddelek. Del Massu so zdravniki ugotovili dpekline druge in tretje stopnje po rokah in po obrazu ■®r se bo moral zdraviti mesec dni, Cosolija p>a so ognje-d* zublji lažje opokli (opokline pxrve in druge stop> nle), zaradi česar se bo zdravil dva tedna. Gasilci doslej še niso ugotovili točnih vzrokov ne-'Sreče. Vse kaže, da sta Del Masso in Cosoli v labora-dDju manipulirala z visoko vnetljivimi snovmi. Po ekaterih vesteh naj bi pripravljala petarde za »pro-■ lavitev« novega leta. Po vsej verjetnosti je prišlo [ded drgnjenjem teh snovi do električne na pietosti. Med ton jem naj bi nato nastala iskrica, ki je sprožila ^Plazijo in zanetila piožar. Nesreča je piovzročila precejšnjo materialno škodo, saj je uničila tako material v semenarni kot tudi številne cvetice, ki so jih prodajali v trgovini v tem božičnem času. Na sliki : gasilci pio opravljenem delu pired semenarno na Trgu Goldoni. Sodeč po rezultatih, ki sta jih v nekaj mesecih piotrdili kar dve piri-znanji, uspieva prof. Pertotovi to delo zelo dobro. S tem pa še ni konec njenega študijskega delovanja. Udejstvuje se namreč tudi v okviru tržaške univerze, in sicer na botaničnem piodročju, na piodročju fitotakso-nomije in naravovarstva. Zadnje priznanje se je nanašalo prav na delovanje na tem polju: za delo na naravoslovnem piodročju in za širjenje naravoslovja. Pri tem gre za čisto raziskovalno delo, ki pa ima odsev tudi na njenem didaktičnem delovanju: »Take raziskave ti dajo moč in voljo, da tudi v šoli lahko začneš določene pxibude,« je ob koncu obrazložila prof. Marinka Pertot. Tatovi ukradli »bencinsko pištolo« Tatove mikajo najrazličnejše stvari in predmeti, zmikavti, ki so se v noči med sredo in četrtkom »lotili« self service bencinske črpalke AGIP v Miramarskem drevoredu, pa imajo kaj čuden okus. S črpalke št. 10 so odnesli pištoli piodobno kovinsko napravo za tankanje bencina. Kmalu zatem je anonimni glas obvestil piolicijo, da teče s črpalke v Miramarskem drevoredu na tla bencin. Policisti so iztaknili upravitelja črpalke 34-letnega Maria Dariasija iz Ul. Flavia - Štramar 109, ki je ustavil iztekanje bencina. Dariasi je px> licistom ptovedal, da je bilo tokrat že tretjič, ko so se neznanci tako znesli nad njegovo črpalko. hud problem šibkega dinarja. Seveda p»a bo pxtzitiven njegov pioli ti čni učinek, zlasti ugoden za jugoslovanske državljane. V tem smislu bi ga bili morali ukiniti že pirej, je piri bil naš sogovornik. Med trgovci, ki smo jih v tem med-prazničnem času našli na delovnih mestih, sta bila tudi Giusepipie Godina, lastnik znanega istoimenskega trgovskega podjetja in Nuccio Di Molletta, solastnik trgovske organizacije s fotografskim in tehničnim blagom Metromarket. Giuseppe Godina je bližnjo ukinitev depiozita označil za zelo koristno in inteligentno piotezo, od katere tržaška trgovina sicer ne pričakuje velikih stvari, piač pia določeno izboljšanje. »Kljub temu smo zelo zadovoljni in srečni v vseh smislih,« nam je dejal v telefonskem (»govoru in dodal, da bo moč o ti piati pulz tržaške trgovine v prvi (»loviti januarja. Ostane pia dejstvo, da je ukinitev omejevanja prehodov meje zelo pametna stvar, ki vabi tudi Tržačane na obisk v Jugoslavijo. Nuccio Dl Molletta je prav tako (»udaril veliko zadovoljstvo za učinek, ki ga bo ukinitev depiozita imela na pisihološki ravni, medtem ko bo gospodarski viden šele na srednji rok, saj Trst v nobenem primeru ne more živeti brez svojega zaledja, ki gre preko državne meje. Trst mora sedaj p» njegovem mnenju ugodno reagirati, ne samo v smislu zaslužka, temveč tudi z gostoljubnostjo. Jugoslovanski kupiti bodo p» njegovem mnenju gotovo naleteli na drugačen sprejem, kot so ga doživljali pred leti, saj se je tudi Trst v zadnjih dveh letih precej spremenil. Odvetnik Aldo Terpin, predsednik upravnega sveta Tržaške hranilnice CRT je ukinitev depozitu označil predvsem kot pximemben ukrep px>-litičnega in psihološkega značaja, medtem ko ostaja dvomljiv njegov gospodarski vpliv, predvsem spričo »bolnega« dinarja. Nihče si ne obeta p»vratka starih časov, je (»udaril naš sogovornik, saj se zavedamo, da je prvi p»goj za oživitev trgovskih tokov med sosednima državama, sanacija jugoslovanskega gospiodarstva. Trst pa bo, kot se je dogajalo kljub depozitu, še naprej skušal odgovarjati neobhodnim pwtrebam jugoslovanskega trga, medtem ko so časi cvetenja trgovine s slabim blagom dokončno za nami. Vlasta Bernard • Tržaški župan Ridiedi in predsednik pokrajine Marchio se bosta danes ob 10.30 na sedežu Časnikarskega krožka srečala s tržaškimi kronisti za tradicionalno izmenjavo voščil. Srečanje, za katero je dalo pobudo Združenje kronistov, bo obenem priložnost za obračun delovanja obeh krajevnih ustanov ob zaključku leta 1984. T Nenadoma nas je zapustil 1 naš dragi mož, oče in brat Rudi Legiša Pogreb dragega (»kojnika bp danes, 28. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice nabrežinskega (»kopališča v šemp»-lajsko cerkev. Žalujoči: žena Marica, sinova Milovan in Silvano ter drugo sorodstvo. Nabrežina Postaja, 28. 12. 1984 ■ Sp»ročamo žalostno vest, da nas je zapustila naša dra-1 ga mama Marija Verč Pogreb bo danes, 28. t.m., ob 10.30 iz hiše žalosti, Sesljan št. 17, v mav-hinjsko cerkev. Žalujoči : hči Milka z družino in drugo sorodstvo. Sesljan, 28. decembra 1984 T Zapustila nas je naša dra-• ga mama Amalija Furlan vd. Lupine Pogreb bo dane«, 28. t.m., ob 13. uri iz hiše žalosti, Sesljan št. 12/T, v mavhinjsko cerkev. Žalujoči: hči Olga, sin Pepi z družino in drugo sorodstvo. Sesljan, 28. decembra 1984 Lep uspeh veseloigre »Žiulenje je use aita komedja« v izvedbi dramske skupine KD Prešeren iz Bol junca Ko nastopa v Boljuncu domača dramska skupina, potem je uspeh predstave prav gotovo zagotovljen. Tako je bilo tudi na letošnje Štefanovo, ko se je omenjena skupina KD France Prešeren iz Bol junca predstavila svojemu občinstvu s komedijo v treh dejanjih, avtorja T. Micheluzzi-ja, »Žiulenje je use ana komedja«, v kateri je nastopilo kar 14 igralcev, sedem žensk in sedem moških, režija je bila v rokah Tatjane Turko, ki je delo prevedla, ga priredila v domači dialekt in poskrbela, da je steklo, v veliko zabavo in zadoščenje vseh, ki so si predstavo ogledali. Rekli smo, da je bila režiserka predstave Tatjana Turko. Pretekla leta se je predstavila na podobnih predstavah tudi s svojimi teksti. Tokrat se je poslužila teksta italijanskega avtorja, ki pa je, prav zaradi prestavitve v domači dialekt, zaživel kot pravo domače delo in požel tako, zaradi izredno sproščene in dobre igre, pa tudi zaradi zgodbe same, velik uspeh, ki so ga, ob koncu predstave, pa tudi med samim potekom, podčrtali aplavzi navdušenih in tudi zelo številnih gledalcev. Zgodba je preprosta, ali pa tudi ne. Ljubosumna ženska napravi v svoji in v družini svojih staršev toliko zapletov, sporov in zamotanih situacij, da je potrebna velika spretnost in diplomacija posameznih junakov v igri, da speljejo vso zadevo do srečnega in v komediji vedno predvidenega srečnega konca. Moramo reči, da je imela tudi tokrat Tatjana Turko srečo, tako pri izbiri igralcev, kot tudi pri izbiri de- la. Nekateri od igralcev nastopajo v domači dramski skupini že več let ter so postali v igranju že pravi veterani. Drugi so se prvič preizkusili v igri v tej skupini in to z velikim uspehom. Lahko torej rečemo, da so se, tako režiserka kot tudi vsi igralci in ostali sodelavci, lepo ujeli in da je igra stekla, v veliko zadovolj- Dramska skupina KD Prešeren iz Boljunca po premieri Micheluzzijeve komedije, pretvorjene v domači dialekt, »Žiulenje je use ana komedja« stvo vseh, predvsem seveda občinstva, ki ni štedilo z aplavzi in priznanji. Naj navedemo samo imena vseh nastopajočih in sodelujočih, ki zaslužijo vsi resnično pohvalo: Franko Korošec, Miriam Maver, Ingrid Žerjal, Miran Klun, Nadja Švara, Maurizio Kocjančič, Magda Švara, Frida Furlan, Boris Žerjal, Edi Zobec, Nevja Švara, Laura Kofol, Gabriela Prodan in Bruno Giovannini. Šepetalka je bila pri predstavi Nadja Žerjal, sceno je pripravil Franko Korošec, za glasbo in luč je poskrbel Evgen Maver, za kostume in masko Frida Furlan, rekviziterka je bila Patrizia Prodan, sodelovali pa so pri predstavi še: Adriana Korošec, Alma Ota, Silvana Mondo, Ervin Žerjal in Walter Švara. Resnično lepa in prijetna predstava, za katero zaslužijo pohvalo in priznanje vsi, ki so pri njej sodelovali. Sicer pa so jim to priznanje že izkazali številni gledalci, ki so že izrazili željo, da bi skupina delo še ponovila. Ta uspeh bo prav gotovo velika vzpodbuda za domačo dramsko skupino, ki se je že močno okrepila, ki pa bo prav gotovo našla še nove člane, saj ji je uspeh na vseh njenih nastopih že vnaprej zagotovljen. N. L. Odbor Zveze vojnih invalidov NOV Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja Tržaškega ozemlja Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabijo člane in prijatelje na tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST ki bo DANES, 28. decembra, ob 17.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Zabavali nas bodo VESELI GODCI iz Boljunca. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom kino ANTON TOMAŽ LINHART TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Komedija v dveh delih (petih slikah) Režija: JOŽE BABIČ DANES, 28. t.m., ob 9.30 — izven abonmaja: JUTRI, 29. t.m., ob 20.30 — abonma red F — druga sobota po premieri; v nedeljo, 30. t.m., ob 16.00 — abonma red G — popoldan na dan praznika. gledališča VERDI V sredo, 2. januarja 1985, ob 20. uri — red B in C — na sporedu tretja predstava Debussyjeve opere »Pelléas et Mélisande«. Red G. Dirigent Louis de Froment, režiser René Terasson. ROSSETTI Danes, 28. decembra, ob 20.30 — red 2. petek — bo v Trstu gostovalo Stalno gledališče iz Bočna z Goldonijevim delom »L’impresario delle Smirne«. V glavnih vlogah igrajo A. Reggiani, V. Ciangottini e G. Galavotti. V abonmaju odrezek št. 4. Od 3. do 6. januarja 1985 bo Teatro d’Arte Città iz Ravenne predstavilo A. Millerjevo delo »Uno sguardo dal ponte«. Igra G. Moschin. Abonenti Teatra Stabile imajo 30-odst. popust za prvi dve predstavi, 20-odst. za ostale predstave. Vstopnice pri glavni blagajni v Pasaži Pretti. AVDITORIJ Danes, 28. t. m., ob 20.30: Koncert. Nastopajo: Giuliana Križman - flavta, Elisabetta Buffolini - klavir in Fabio Cascioli - kitara. Vstopnice pri glavni blagajni po 5.000 lir. CANKARJEV DOM • LJUBLJANA Velika dvorana Danes, 28. t. m., ob 19.30: Izredni prednovoletni koncert s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije. Mala dvorana Še jutri, 29. decembra : Novoletni program, za otroke. Srednja dvorana V ponedeljek, 7., sredo, 9., in petek, 11. januarja '85, ob 10. in 12. uri: H. W. Henze »Palček«. Mladinska opera. Okrogla dvorana V petek, 4., ob 22. uri in v soboto, 5. januarja '85, ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«. Ponovitev. koncerti Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 14. januarja '85, bo ob 20.30 v gledališču Rossetti na sporedu koncert ansambla »Nuovo quartetto« iz Zuricha. razstave Foto Trst '80 sporoča, da je razstava čmo-belih fotografij III. natečaja odprta do 6. januarja '85 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, od 8.30 do 12.30 ter od 14. do 22. ure razen ob praznikih in predpražnikih. V galeriji Cartesius je do 10. januarja '85 odprta razstava tržaškega slikarja Alda Bressanuttija. Povečati nadzorstvo proti onesnaževanju morja Deželni odbornik za zdravstvo Ren-zulli je pozval vse Krajevne zdravstvene enote v deželi, naj izdelajo poročilo o higiensko - zdravstvenih značilnostih morja in o ukrepih, ki so jih sprejele proti njegovemu onesnaževanju. Če je to vprašanje posebno aktualno poleti, ko bi onesnaženost morja lahko imela širše posledice za zdravje prebivalstva, je zima čas, meni Renzulli, ko je treba načrtovati dolgoročnejše ukrepe predvsem za nadzorstvo proti morebitnim prekrškom zakona o onesnaževanju. včeraj-danes Ariston 15.30 — 22.10 »La signora in rosso«. Režija Gene Wilder. Eden 15.30 — 22.15 »Gremlins«. Steven Spielberg. Fenice 17.00 — 22.15 »Bertoldo, Bertoldino e Cacasenno«. Ugo Tognazzi, Maurizio Nichetti, Alberto Sordi. Excelsior 17.00 — 22.00 »Vacanze in America«. J. Calà, E. Fenech, C. De Sica, A. Interlenghi, C. Amendola. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »La storia infinita«. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »In thè pink - Rosa bagnata«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Sapore di zia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 — 22.00 »Dune«. Mignon 15.00 — 22.00 »Le avventure df Bianca e Bemie«. Aurora 17.00 — 22.00 »Top secret«. Capital 16.30 — 22.00 »Chevvingum«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia«. Lumiere 16.00 — 22.00 »I predatori dell’arca perduta«. H. Ford. Radio 15.30 — 22.00 »Erotic woman«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »War games - Giochi di guerra«. Danes, PETEK, 28. decembra NEDOLŽNI OTROCI Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.29 — Dolžina dneva 8.44 — Luna vzide ob 11.37 in zatone ob 22.47. Jutri, SOBOTA, 29. decembra TOMAŽ Vreme včeraj: temperatura zraka 6,7 stopinje, zračni tlak 1015,8 mb raste, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alice Bellani, Ste-phanie Debemardi, Federico Pangher, Andrea Zaves. Micol Perasti, Eric Quar-gnali, Michel Pagnanelli. UMRLI SO: 73-letna Nicefora Bernich por. Colucci, 77-letna Ludmilla Bemetti por. Vidali, 76-Ietni Rodolfo Ti ban detto Telban, 71-letna Alma Schulze, 74-letna Emilia Toscano vd. Telimi, 86-letna Teresa Vatovec vd. Riosa, 74-letna Giorgina Sepie vd. Poniž, 69-letni Bruno Ni-gris, 84-letna Paola Zamberlan vd. Scardino, 64-letni Mario Bosini, 59-letni Sergio Sablich, 66-letni Giusto Giacomelli Battiston, 83-letna Elvira Sabriz vd. Si-gon, 87-letna Vittoria Blazevic vd. Mosetti, 75-letni Angelo Zazzaron, 78-letna Gioconda Sfetez vd. Hubner, 75-letni Guido Pontini, 55-letni Giovanni Naci-novich, 54-letni Guido Fomasaro, 72-letni Alfredo Vitturelli, 87-letni Michele Ballarin, 77-letna Emilia Stocca, 75-letni Giovanni Guštin, 92-letna Maria Chieco vd. Cariucci. ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA obvešča, da bo od srede, 2. januarja 1985 dalje odprta prodaja sira, masla in skute lastne proizvodnje v prodajnih prostorih zadruge na Repentabru od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure vsak dan razen ob nedeljah popoldne. UPRAVNI ODBOR Prireditve in sporočila, kulturnih društev in organizacij ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo urad zaprt 31. decembra. SKD Barkovlje prireja SILVESTROVANJE v društvenih prostorih v Ulica Cerreto 12. Za informacije telefonirati na št. 69-297. menjalnica 27. 12. 1984 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Prosek, Zavije, (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Mazzini 43 in Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Ameriški dolar 1.915.— Kanadski dolar 1.440.— Švicarski frank 744.— Danska krona . 170.— Norveška krona 211.— švedska krona . 214.— Holandski fiorini 544.— Francoski frank 199.— Belgijski frank 29.- Funt šterling . 2.245.— Irski šterling . 1.900,— Nemška marka 613.50 Avstrijski šiling 87,— Portugalski eskudo 11.- Japonski jen . 6,- španska pezeta 10.- Avstralski dolar 1.500,— Grška drahma . 14,— Debeli dinar 8,— Drobni dinar 7,- BANG;' Dl CHEDITO Dl T FI I E STE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA o. p. a. •rnav ■ ulica k. fu.zi 10 - ‘12 gi-,!!> 11 " Ft r witói À L COME MONFUCOMt a j % » || j|M» večkrat manifestirali proti krvnikom in storilcem raznih atentatov v državi, so tudi tokrat manifestirali. To sta poudarila govornika, član tajništva enotne sindikalne zveze Giuliano Bon in predsednik pokrajinske uprave Silvio Cumpeta. Govornika sta poudarila, da so a-tentatorji hoteli tudi z nedeljskim a-tentatom udarjati po demokratičnem ustroju države. Tudi ta atentat se uvršča v strategijo napetosti. Atentatorji hočejo s takim streljanjem v množico ustvariti negodovanje in ■ : m strah med prebivalstvom. S takimi zločinskimi dejanji hočejo atentatorji in tisti, ki jih manevrirajo, zavreti demokratični razvoj države, hočejo zavreti možnost, da se v Italiji uresničijo načela socialne pravičnosti. Govornika sta tudi dejala, da je tukajšnje prebivalstvo prežeto z globokim protifašističnim duhom. To so prebivalci Goriške dokazali že med oboroženim odporom proti fašistom in nacistom, to tradicijo so nadaljevali kasneje in nadaljujejo tudi da- Naslopil je kvintet Ibert Italijanski gost j e-glasbeniki na koncertu Glasbene matice V vrsti letošnjih koncertov, ki jih prirejajo Glasbena matica, Z SKD in ZSKP, je bil v sredo, 19. t. m., drugi glasbeni večer. Nastopil je pihalni kvintet Ibert, ki ga sestavljajo glasbeniki v glavnem iz naše dežele in iz sosednjega Veneta. Kvintet nosi ime po znanem francoskem sodobnem glasbeniku Jacquesu Ibertu (l. 1890 -1962), ki je posebej pisal za te inštrumente. Program je obsegal 'štiri daljša komorna dela iz romantične in sodobne glasbe. Predno bi se zaustavili ob samem glasbenem poteku in uspehu tega koncerta moramo nujno zabeležiti misel, ki se sama po sebi postavlja. Na tem lepem koncertnem večeru (kot že na prvem z mlado tržaško harfistko) je bila udeležba občinstva zelo nizka. Zato se upravičeno lahko vprašamo, komu pravzaprav prireditelji (sicer nadvse hvalevredno!) nudijo to koncertno sezono. Še posebej, če med pičlimi par desetinami poslušalcev zadnjega koncerta odštejemo skoraj desetino negoriških obiskovalcev italijanskega jezika... Ob vsem tem se vsekakor kaže resno zamisliti! Program koncerta je obsegal sklad-ke Ferenca Farkaša, Franza Danzija, Paula Hindemitha in Jacquesa Iber-ta. V prvem delu je pihalni kvintet predstavil najprej Farkaseve Madžarske plese iz 17. stoletja. Gre za fino obdelavo baročne muzike, kj obsega tako dvorske kot tudi ljudske plese. Prav gotovo je barvitost inštru mentov — pihal po svoje prispevala k Od 7. januarja bencinski boni Prvi kontigent bencinskih bonov proste cone za leto 1985 bodo goriški šoferji lahko dvigali že od 7. januarja dalje. Tako sporoča Trgovinska zbornica, ki nadalje obvešča, da bodo bone delili v običajnih prostorih v Gorici, Krminu, Gradišču, Tržiču in Ronkah. Na razliko od prejšnjih let, ko so delili dva kontingenta po 5 mesečnih kvot, bodo letos pri prvem razdeljevanju razdelili upravičencem bone za 6 mesecev, maja in junija pa še za štiri mesece. Skupno bomo zato dobili enako količino goriva kot v zadnjih letih, dobili pa je bomo nekaj več v začetku. To zato, ker ob koncu prihodnjega leta zapade zakon o prosti coni in bodo morali do 31. oktobra zaključiti s prodajo bencina po znižani ceni. Razdeljevanje prvega kontingenta bo trajalo od 7. januarja do 27. februarja, drugi kontingent pa bodo delili od 6. maja do 26. junija. Rok za vpis prvošolčkov Šolsko skrbništvo opozarja, da je še približno mesec časa za vpis o-trok v prvi razred osnovnih šol. Rok za prijavo prvošolčkov poteče namreč 25. januarja 1985. V ta namen je treba vložiti prošnjo za vpis na navadnem papirju na pristojnem didaktičnem ravnateljstvu. Podrobnejše informacije so na voljo v tajništvih didaktičnih ravnateljstev. Pritožbe zaradi sesedanja saj iz upepeljevalnika pri Sovodnjah Peč so po rekonstrukciji prižgali sredi poletja Sredi letošnjega poletja so ponovno prižgali peč upepeljevalnika za smeti v goriški industrijski coni. Na objektu so dogradili nov, višji dimnik in opravili rekonstrukcijo peči. Po tem posegu naj bi bile dokončno odpravljene različne nevšečnosti, ki jih je upepeljevalnik povzročal stanovalcem hiš v neposredni okolici, zaradi sesedanja pepela, saj in tudi dima. Zaradi takega stanja je bilo v prejšnjih letih veliko protestov prizadetih občanov, o tem so večkrat razpravljali v občinskem svetu v Sovodnjah, v goriškem občinskem svetu itd. Končno je bila sprejeta odločitev o rekonstrukciji objekta. Ob tem velja posebej pojasniti, da je objekt zgrajen na območju goriške občine, čeprav na samem robu Sovodenj. Po dobrih štirih mesecih, odkar so ponovno prižgali peč v upepe-Ijevalniku pa so se, kot kaže, ponovile stare težave in nevšečnosti. Stanovalci gornjega dela Sovodenj se pritožujejo nad sesedanjem saj, le da je pojav zdaj na nekoliko širšem območju. To je tudi razumljivo, saj je novi železn obe tonski dimnik precej višji od prejšnjega in se zato ob-močjo vplivanja (in sesedanja) razširi. Je pojav v zvezi s posebnimi 'vremenskimi razmerami (nizek tlak, premikanje zračnih gmot) v jesen-skozimskem obdobju, ali pa posledica površnega upravljanja naprav ali posledica pomanjkanja primernih filtrov? Prizadeti občani ugotavljajo da je sesedanje saj zelo različno, glede na urnik obratovanja upepeljevulnika. Včasih pa sajastih padavin sploh nL O tem vprašanju je tekla beseda tudi na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah, kjer so tako predstavniki večine, kakor manjšine zahtevali od občinske uprave, naj hitro in o-stro ukrepa, bodisi pri goriški občini, kakor pri Krajevni zdravstveni enoti, kakor tudi pri družbi SASPI, ki upepeljevalnik upravlja, da se tovrstno onesnaževanje ozračja preneha. Ne samo to: potrebno bi bilo opraviti ustrezne meritve o škodljivosti in vsebini saj in pepela, ki se že kar precej let seseda v okolici objekta. Na seji občinskega sveta pa je bil postavljen zanimiv predlog, ki ga bo občinska uprava vzela v pretres in ugotovila možnosti uresničitve : kako uporabiti odvečno toplotno energijo, ki se sprošča ob izgorevanju smeti in ki je danes praktično neizrabljena. Pred leti je bil že izdelan okvirni načrt za uporabe te toplotne energije za ogrevanje nekaj tisoč stanovanj na območju Gorice z razmeroma omejenim investicijskim stroškom. razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi v nedeljo, 30. t.m. silvestrovanju v Kulturnem domu v Gorici, s pričetkom ob 16. uri. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva in pri poverjenikih v Sovodnjah (Janko Cotič), Štandrežu (Ema Lupin), Števerjanu (Mario Maraž), Pcdgori (Wilma Bregant) in v gostilni Primožič v Gorici. Občinska uprava v Doberdobu obvešča, da je rok vpisovanja v tečaj plavanja za osnovnošolske otroke podaljšan do vključno 5. januarja 1985. koncerti V veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici bo drevi ob 20.15 koncert dunajskih zvokov. Izvaja orkester »Vecchia Vienna«, dirigent Stojan Kuret. Vstopnice so na razpolago danes od 10. do 12. ure in uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124. Zadovoljstvo trgovcev in župana ob včerajšnji odpravi depozita Odprava pologa za potovanja jugoslovanskih državljanov v tujino je vzbudila v Gorici veliko zanimanja in bila seveda sprejeta z zadovoljstvom. Kako bi sploh bilo drugače, saj je znano, da je Gorica veliko pridobila od prihoda jugoslovanskih kupcev v to mesto ob meji. Zaradi spremenjenih gospodansllih razmer se seveda nekanji časi ne bodo povrnili. Tega se trgovci in politiki v Gorici dobro zavedajo. Vendar pa izražajo zadovoljstvo, ker je bil ta omejevalni predpis časovno omejenega značaja Predsednik Zveze goriških trgovcev Mario Morassi je namreč dal tisku izjavo. Dejal je: »Svoj čas smo bili zaskrbljeni zaradi tega ukrepa jugoslovanske vlade, ne le zaradi posledic na gospodarstvo obmejnega območja, marveč še bolj zato, ker smo SILVESTROVANJE Mladinskega krožka v Gorici bo 31. 12. ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici. Vstop z vabili, ki so na razpolago v knjižnici D. Feigla in pri članih krožka. se zavedali, da bi ta ukrep prizadel politiko sodelovanja med obmejnima deželama. Danes pa smo izredno zadovoljni, kajti dokazano je bilo, da nismo opustili sodelovanja med nami in Jugoslovani tudi v gospodarsko težkih časih. Na obeh straneh smo ohranili dialog. Ta naša skupna odločitev je bila danes kronana z uspehom. Mimo bodočih gospodarskih u-krepov, ki bodo, po sili razmer, vsaj nekaj časa še. omejenega značaja, poudarjamo, da je že z včerajšnjim ukrepom beograjske vlade odprta pot nadaljnjemu sodelovanju. Novo leto se pričenja za nas z boljšimi upi v bodočnost.« Tudi goriški župan Scarano je dejal, da odločitev beograjske vlade o odpravi depozita odpira nove upe za gospodarski razvoj ne le v Gorici marveč v vsej deželi. »Želimo si«, je dejal župan, »da se nadaljuje proces sodelovanja in medsebojnega spoznavanja med ljudstvi sosednjih držav, ki je bil v zadnjem časovnem obdobju nekoliko zaustavljen. Odločitev beograjske vlade«, je še dejal goriški župan, »potrjuje in poudarja politiko miru in konstruktivnega sožitja na meji«. V Novi Gorici občni zbor primorskih zgodovinarjev V soboto je bil v Novi Gorici občni zbor Zgodovinskega društva za Severno Primorsko, v katerega so vključeni tudi nekateri zamejci. Za predsednika so ponovno izvolili zgodovinarja Branka Marušiča. Po občnem zboru so bila na vrsti tudi predavanja oziroma predstavitev knjige. O ocenjevanju in preverjanju znanja pri pouku zgodovine je govoril prof. Štefan Trojar iz Ljubljane. O stoletnem razvoju slovenskega bančništva in posojilništvo na Primorskem je govoril Marko Waltritsch, o partizanskem gospodarstvu na Primorskem pa Slavica Plahuta. Ob prisotnosti zastopnikov založbe Lipa iz Kopra je bi«a predstavljena knjiga A. Berlota in I. Rebca z naslovom »So bili Etruščani Slovani?«, ki jo je pred kratkim izdala ta založba. Poškodovani zvonci v Šolskem domu Neznanci, ni znano ali gre za navadne pobaline ali za nesramneže, ki jim ne prijajo uradi slovenskih ustanov, so v prazničnih dneh, ko so bi- le pisarne zaprte, poškodovali zvonce urada Zveze slovenskih kulturnih društev, knjižnice in Glasbene matice v Šolskem domu v Ul. della Croce 3. Sežgali so namreč električno napravo ob vhodu v stavbo. Poškodba je bila namerna in premišljena. Uradnice so poškodbo ugotovile včeraj zjutraj, ko so po nekaj počitniških dneh prišle v urade. darovi in prispevki Kulturnemu društvu Skala v Gabr-jah je N.N. daroval 150.000 lir. V sklad za postavitev in vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Jazbinah je Roman Juretič daroval 30.000 lir, N.N. pa 10.000 lir. POGREBI Danes v Gorici: ob 9.30 Oliviero ■ Bellini iz splošne bolnišnice; ob 11. uri Alfredo Mogorini iz splošne bolnišnice; ob 12.30 Karolina Černigoj iz bolnišnice Janeza od Boga. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna. Ul. Terenziana 26, tel. 44-387. prijetni izvedbi predstavljenih svežih melodij. Naslednja skladba je bila Danzijev Kvintet v B-duru op. 56 št. 1. Lepo grajeno delo, ki ga je kvintet smiselno oblikoval ter s tem pokazal na zanimivo in homogeno muzikalno komorno telo. V drugem delu je kvintet Ibert najprej predvajal Hindemi-thovo Kleine Kammermusik op. 24 Št. 2. Gre za kratko a slikovito in domiselno skladbo, tipično za skladateljevo izraznost, ki je delno intelektualna delno pa zazveni spontano, posebej pri barviti igri posameznih pihal. Ta se ne razbohotijo eno nad drugim, ampak v dozirani in dialektični igri odigrajo svoje vloge. Zadnja točka koncertnega sporeda je bila Ibertova skladba Trdiš pieéces bréves (Tri kratke skladbice). V teh smo lahko prisluhnili poetičnemu navdihu francoskega komponista, ki je kakor s slikarskim čopičem zarisal rahla doživetja in vzdušja, primerno skoraj impresionistični umetnosti. Kvintet Ibert sestavljajo Giorgio Mar cossi (flavta), Paolo Pellarin (o-boa), Lino Urdan (klarinet), Francesco Di Bernardo (rog) in Riccardo Albanese (fagot). Ti glasbeniki nastopajo seveda tudi samostojno in so se (posebej nekateri) že kot taki predstavili naši publiki na raznih prejšnjih koncertih. V tem komornem sestavu pa so vsekakor dokazali spretno in občuteno skupno glasbeno igro, ki je za tak pihalni sestav prav gotovo prvenstvenega pomena. Barvitost in plastičnost inštrumentov je prav zato dobila v njih izvajanju lep odraz; topel aplavz občinstva je ob koncu izvabil še dodatno skladbo, (ab) včeraj-danes Iz gorišfcega matičnega urada V tednu od 16.12. do 22.12.1984 so v matičnem uradu goriškega županstva zabeležili naslednje premike: Rodili so se: Luka Klanjšček, Sara Mazzolin'i, Guerrino Braida, Alessio Tu rus, Mauro Vespasiano, Daniele Tonda, Giulio Marega. Umrli so: 72-letni upokojenec Mario Stergar, 67-letna upokojenka Eufemia Persi, 83-letna upokojenka Rosaria Leon, 82-letna upokojenka Maria Vi-sintin, 92-letna upokojenka Raffaella Tesi, 61-letni upokojenec Marino Ton-zar, 85-letna gospodinja Ljudmila Tomšič, 79-letna gospodinja Valeria Merkusa, 72-letni upokojenec Eugenio Furlan, 62 letna upokojenka Caterina Sgubin, 80-letna gospodinja Valentina Famea. 62-letna gospodinja Jolanda Giacomini, 85-letna upokojenka Marija Gomišček, 82-letni upokojenec Ercole Mainardi, 70-letni upokojenec Enrico Drigo, 73-letni upokojenec Alojz Tabaj, 47-letna gospodinja Adriana Donda, 79-letni upokojenec Anton Marvin, 70-letna gospodinja Ivanka Lozej, 80-letna upokojenka Silvia Pompanin, 76- letni upokojenec Remigio Brumat, 77- letni upokojenec Norberto Culot, 80-letna gospodinja Maria Simsig, 76-letni upokojenec Nemezio Bregant. Oklici : mehanik Bernardo Prinčič in učiteljica Patrizia Cossovel, delavec Domenico Spandi in gospodinja Angela Delfino. Poroke: zidar Glauco Alberghini in bolničarka Elisabetta Netzbandt, poštni uradnik Giorgio Andriani in uradnica Rossella Clabassi, natakar Vanni Danzo in kmetica Maria Luisa Grion, delavec Adriano Duri in knji-govodlkinja Gloria Berioso, policist Maurizio Vida in Flavia Zucchiatti. kino Gorica VERDI 17.30—22.00 »Per vincere domani — The karate kid«. VITTORIA 16.45—22.00 »Gremlins«. (Steven Spielberg). CORSO 17.15—22.00 »Dune - Un mondo oltre ogni esperienza, oltre ogni immaginazione«. Trae EXCELSIOR 18.00—22.00 »Domani mi sposo«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 »Break dance«. 20.00 »Vroča dekleta«. SVOBODA 20.00 »Disciplina brez milosti«. 22.00 »Blažen med prostitutkami«. DESKLE 19.00 »Moje pesmi, moje sanje«. Prispevajte za Dijaško matico Janez Povše: IZ BESEDE V PROSTOR beseda o stiski Piše Alenka Rebula Tuta Alenka Goljevšček: POD PREŠERNOVO GEAVO Prva predstava tekoče sezone v Mestnem gledališču ljubljanskem, besedilo »Pod Prešernovo glavo« Alenke Goljevšek, s podnaslovom »Kratkočasna žaloigra v dveh dejanjih z epilogom«, je nedvomno uspešnica, ki polni dvorano tako v matični hiši kot na številnih gostovanjih. Že zaradi tega dejstva si velja predstavo ogledati, seveda ob podatkih, da avtorica nikakor ni predstavnik pogrošne in »preračunane« gledališke literature, ampak prej ravno narobe; zaradi omenjene resnice so torej razlogi velikega odziva občinstva prav gotovo kje drugje kot v ceneni in brezobvezni zabavi. In res je tako: besedilo govori o načrtovani združitvi dveh srednjih šol, kulturološko usmerjene šole Franceta Prešerna in kovinarske šole" Pepce Klemenšek - Hojke, torej tema, ki je vsaj v okviru usmerjenega izobraževanja kakor tudi vse večje štednje tudi na področju vzgoje in šolstva že praktično vsakdanji pojav v slovenskem pa verjetno tudi v drugih republiških prostorih. Do tod vse v redu in prav, toda kaj ko profesorski zbor šole Franceta Prešerna kakor tudi dijaki sami nasprotujejo takšni združevalni ideji, saj vidijo v njej bistveno okrnitev prostorskih pa tudi vzgojno - kreativnih procesov. Zato kljub intervencijam predstavnikov političnih forumov izvedejo na šoli referendum, ki naj odobri ali zavrne predlagano združitev. Referendum združitev zavrne, toda videti je, da se bo moral postopek obnoviti, zakaj konec koncev mora priti do načrtovane »integracije«. Tudi do tod vse v redu in prav in ko bi igra zgolj fabulativno obnavljala citirano zgodbo, bi verjetno ne presegla časopisnih poročil s področja vzgoje in izobraževanja, po drugi strani pa bi se zamejila v obravnavani amb.ient in ne bi bila zanimiva tudi s širših, da ne rečemo splošnih gledišč — ne bi mogla postati uspešnica ali vsaj zelo težko. Tako pa gre po eni strani za dejstvo, da je smernica združevanja že sprejeta nekje zgoraj in da je taktični problem le v iskanju načina, kako zdaj že uveljavljeno odločitev realizirati v konkretnih primerih — in ker gre za samoupravno, odprto družbo, ne sme pri takšnih postopkih prihajati do trenj, do izven poti, do nesloge, z eno besedo: do zastojev. Tako se šola, beri ljudje, znajdejo v neljubem precepu : sprejeti morajo, kar se jim v bistvu ne zdi dobro niti utemeljeno, po svoji vesti in prepričanju se borijo za boljše pogoje in pravo šolo, kreativno delo, medtem ko predstavniki forumov ves čas na razne načine pritiskajo nanje, da Eri vendar zavzeli »pravilno« stališče. Lahko bi rekli, da osnovna situacija igre pravzaprav odpira vprašanje o centralizmu in decentralizmu, oziroma o resnici, da velja po vsej verjetnosti nekatere osnovne stvari centralizirati na sporazumen in tehten način, sicer nastajajo odvečni in mučni nesporazumi. Kakor je vedno težko potegniti ločnico med »ustvarjalnim« in »zaviralnim« centralizmom, tako se po drugi strani priseganje na vsakršen decentralizem spet kaže kot absurd in izmišljotina, ki jo življenje hočeš nočeš demantira. Posebno, če niso zaželeni odpori, pa najsi bodo ti v primeru združitve ot>eh šol ali kakšnih drugih delovnih organizacij, še tako strokovno in ne nazadnje človeško pogojeni. Situacija precepa seveda ostro polarizira profesorski zbor, ki ga ves čas gledamo na odru, pride do obračunavanj, do skrajnih stališč, kjer se najdejo ljudje, ki obsodijo »omahljivce« za sovražnike družbe in kjer pride celo do vračanja partijske knjižice. Enemu od profesorjev grozi izguba družtronega stanovanja, v kolikor bi še naprej ostal nepopustljiv, drugi spet iz prepričanja ali oportunizma sprejemajo »obvezno« rešitev, za vse pa velja, da se kot kolektiv docela razdružijo in spremenijo v bolj ali manj nepovezane enote, ki jih je sposobna upravljati samo trda roka skrajne ideološke she Inatičnosti. Še več: eden od ot>eh političnih delavcev, ki mora speljati združitev ot>eh šol, kot je treba, ni docela imun tudi za drugačne poglede na zadevo in kot nalašč je njegov sin na isti šoli tisti predstavnik punčk generacije, ki s svojimi izpadi povzroča največ zmede v že tako zapleteni situaciji. Skratka, besedilo indirektno odpira vprašanja tekoče dnevne politike na način, ki pravzaprav predlaga spremembe obnašanja, boljše in manj boleče rešitve: kljub citirani ostrini se torej konstruktivno zavzema za reformo upravljanja na tistem razumnem nivoju, ki b,i ga lah ko kot odprta družba vendar brez težav uveljavili. Besedilo dokazuje svojo konstruktivnost tudi z naravnost humornim obravnavanjem in potekom dejanja, kar spremi nja problematiko v svetlo podobo ljubeznivih in rešljivih anomalij. In treba je priznati, da je izvedtxna ekipa pod vodstvom režiserja Zvoneta Šedlbauerja, ter predvsem igralcev Milana Kalana, Marjete Gregorač, Toneta Kuntnerja, Jožeta Lončine, Zlatka Šugmana, Nike Juvan Kalan in drugih, znala realizirati radoživo in duhovito predstavo, ki je besedilu samo pomagala. Zato ni čudno, da je kombinacija odkritega obravnavanja problemov in uprizoritvene vedrine spremenil na videz zgolj aktualistično igro v šarmanten in odziven gledališki dogodek, ki bo verjetno obeleževal celotno ljubljansko gledališko sezono. Debussyjeva »PeUéas in Mélisanda« tretjič po vojni v gledališču Verdi Moč tišine Ena osnovnih ovir za iskanje izhoda iz stiske je prav gotovo močan, neukrotljiv notranji nemir, človek ima občutek, da ga Erodo slutnje, strahovi, spomini, skrbi. . . preglasili in se otepa svojih lastnih čustev, ki jih ne more krotiti. Obvladovati notranji nemir v trenutkih velike napetosti je zmeraj važno, saj izguba oblasti nad dogajanjem v nas onemogoči katerokoli smotrno iskanje rešitve. Brezglavi nemir je v marsičem podoben paniki in vsi vemo, da paničen človek ni nikomur v pomoč, sebi pa tudi ne. V nekaterih slučajih pa je sposobnost samopomiritve lahko življenjsko važna: če se znajdemo v izredno nevarnih okoliščinah, nam samo znana »mirna kri« lahko pomaga iz zagate. Vsak od nas ima v svojem življenju veliko prilik, ko se mora soočati s svojim nemirom. V tako neobvladano stanje nas lahko spravijo nenadni udarci (nesreče, smrt) ali hudi družinski ali poklicni problemi kot tudi zdravstveni problemi. Tako je na primer lahko zavest, da smo hudo bolni, povod za nemir, ki nas ne zapusti ne podnevi ne ponoči, nam jemlje vse razpoložljive energije, razsodipst in odpornost. Vsi (od otrok do odraslih) bi s koristjo lahko uporabili znanje o otira-njanju notranjega miru. Naučiti se, kako z lastno voljo vzpostaviti tišino in pokoj v sebi, ni lahka stvar, to je treba povedati. Kdor obljublja, da se bomo s petminutno vajo na dan v enem tednu naučili obvladati svoje misli, bolečino, strah. . . ta nedvomno laže. Sprostitev zahteva dolgotrajno učenje, glotrok in iskren napor ter pripravljenost za nova spoznanja o sebi. Čim globlje sprostitve se hočemo naučiti, tem daljše Ero naše učenje. Izjemne učinke (kot na primer sposobnost, da smo neobčutljivi na bolečino) pa dosežemo šele po letih vztrajnega napredovanja. Bolj površne, a zato nič manj koristne rezultate pa daje že nekajmesečno delo. Kaj spravi na dan sprostitev Beseda »sprostitev« nam sama daje možnost, da razumemo, kaj se v procesu sproščanja dogaja. Sprostiti pomeni nekaj osvoboditi, nekaj razvezati : v našem primeru lahko pomeni to, da spustimo z vajeti svoje običajne misli. Stopimo ven iz običajnega toka svojega doživljanja in spustimo »na prosto« vse, kar imamo v sebi. Za ljudi, ki so do sebe iskreni in ki živijo skladno s svojo resnično naravo, ki vedo, kdo so in kaj delajo za take ljudi sprostitev ni posebno velik problem. Tudi če »se spustijo z vajeti«, ne odkrijejo nič takega, kar bi jih glotroko vznemirilo ali vrglo iz ravnovesja. Toda takih ljudi (recimo jim notranje zdravi ljudje brez nevrotnčnih potez) je zelo malo. Morda sodijo v to skupino naravnih, »resničnih« ljudi le otroci in zelo mladi ljudje, ki so živeli v zelo ugodnih razmerah in so odraščali v skladu z najboljšimi nagibi svoje narave. Za vse ostale velja, da bi sprostitev zmeraj spravila na beli dan skrite vsebine notranjega življenja, ki smo jih potlačili. Sprostitev je podobna močnemu toku, ki naplavi na vodno površino vse, kar običajno ostaja pri dnu in ovira, da bi reka plula brez navlake, čista in mima. Zato tok »vrže ven« na površino vse ovire za ta mir. Zato je sprostitev nekaj takega, kar večino ljudi straši, saj nekako slutijo, da bi tišina in pomiritev spravili na dan stvari, ki jih pa ne želijo čutiti in vedeti. Mnogi ljudje zato raje ostajajo v oblasti svojega trajnega, razdeljenega nemira, delovne mrzlice, vročičnega naprezanja in aktivizma : to jim omogoča, da ne pridejo v stik z glasovi v sebi, ki pa se oglasijo, če nas preplavi tišina. Mislim, da je treba pošteno povedati, da sprostitve ni lahko doseči, vsaj v normalnih pogojih ne. Dodati je treba, da težava ni le v času, ki gre za vaje, v postopku, v učenju tehnike. Težava je predvsem v tem, da nas sprostitev poriva naproti naši notranji resnici, zavesti o tem, kakšni v resnici smo, kaj res čutimo, kaj hočemo s svojimi dejanji dosegati. Sprostitev je torej — po določenem času seveda in pod pogojem, da smo vztrajni in iskreno motivirani — pot do notranjega miru, do sprave s svojo naravo, s svojo preteklostjo, do čistejših spoznanj o sebi in svetu. Tretjič po tej vojni je Dubussyje-va opera »PeUéas in Mélisanda« prišla na oder tržaškega Verdija, kar že samo po sebi govori o repertoarni previdnosti, ki mora pač računati z občinstvom, če se noče izpostaviti tveganju, da bo na koncu predstave gledališče ostalo na pol prazno. In vendar si je treba zastaviti vpraša nje: zakaj? Zakaj občinstvo, tržaško na primer, še danes ne sprejema muzike, ki je sama poezija, neprekinjena simfonija intimnih in nedorečenih stisk, doživijane a neizpriče-vane ljubezni, muzike, ki ni plastični odraz realnega, pač pa interiorni odsev realnosti in njene prenešeno-sti v sfero najtrolj skrivnostnih človeških občutij? Debussyjeva »PeUéas in Mélisanda« je na prelomu tega stoletja predstavljala nedvomno revolucionarni poseg v dotedanjo operno tradicijo, v kateri je na eni strani gospodoval Vagner, na drugi pa živela na meščanski operi »ottoicenta«, to je na muziki, ki je z vso svojo mogočnostjo pela o tragedijah človeških duš, na drugi strani pa na teatralnosti tekstov in »normalnih« reakcijah muzike na odrsko dogajanje. Pri De-bussyju je drugače. Zgodba, ki bi lahko imela in navsezadnje ima povsem možne okvire človeških razmerij (v tem primeru antagonizem dveh bratov v čustvenem odnosu do Mélisande) ga ne zanima kot zgodba sama po sebi, zanimajo ga le najbolj subtUni, tako rekoč psihoanalitični procesi, ki se odvijajo znotraj njenih nosilcev. Njegova muzika zate ni mogla biti drugačna kot psihoanalitična, osvotrojena vsakršne teatraličnosti, če hočemo vsakršne romantične nabreklosti, vsa težeča k čistoči poezije nedorečenih eksistencialnih stisk, skoraj da raziskujoča v nepredirno skrivnost intimnega na meji irealnega. Nobenih koncesij to-rej »maščanskim« učinkom, pač pa dosledno, linearno izpevanje notranjih življenjskih muk, človeške osamljenosti, ki se kaže v razmerjih med akterji zgodbe same, vse do njenega tragičnega konca s smrtjo nerealiziranih zaljubljencev Pelléasa in Mélisande, s smrtjo, ki odnese s seboj tudi vse skrivnosti njihove eksistence. Če Debussyjeva muzika še danes, ko je skoraj preteklo stoletje, še vedno ne more prikleniti poprečnega Poslušalca, in za takšnega se je tržaško premiersko občinstvo žal tudi •zkazalo, je morda v tem znak, da ostaja Debussy še vedno revolucionar v muziki, čeprav so drugi za njim šli še mnogo dlje v iskanju drugačne glastrone govorice? Predstavo, ki je sedaj na programu gledališča Verdi, je realiziralo Operno gledališče Du Rhin iz francoskega Strasbourga v režiji in na sceni Reneja Terrassona in pod taktirko Louisa de Fromenta, s francoskimi nosilci glavnih vlog, pa s tržaškim orkestrom in zborom. Če nimamo notronih bistvenih pripomb k samemu glasbenemu vodstvu predstave, saj je treba dirigentu priznati vseskozi dosledno interpretacijo or-kestralnè partiture in dobro usklajevanje z odrom, pa bi kaj več inventivnosti le pričakovali od režije in tudi same scene, ki je za različne ambiente ostala vedno ista, kar je sicer spodbujalo k večji pozornosti do muzike, je pa po drugi strani pretirano moreče delovalo na siceršnjo statičnost oziroma odrsko monotonost predstave, k čemur je, vsaj v tretjem dejanju, dodala svoje tudi razvlečenost, ki najbrž ni bila nujna. Naslovni vlogi sta pela tenorist Christopher Cameron in sopranistka Enne Marie Blanzat, prvi vsekakor glasovno prešibak in zato tudi kot pojava medel neglede na sam značaj vloge, druga nedvomno tako v pevskem kot igralskem oziru izvrstna Mélisanda v vokalnem in igranem podajanju kot pajčevina simbolično sanjskega lika poosebljene po ezije. Zlasti glasovno prepričljiv lik Pelléasovega brata Golauda je u stvaril baritonist Ernest Blanc, pevec velikega formata in močne izpovednosti. V vlogi kralja Arkela in Pelléasove in Golaudove matere Ge-neviéve sta nastopila Roger Soyer in Nucci Condò, glasovno več kot dostojna v konkretnosti njunih pojav, kar velja tudi za Emilia Curiela v vlogi zdravnika. Vlogo malega Yniol-da je pela Elisabeth Conquet z vso potrebno nežnostjo. Zbor, kateremu pa je Debussy od meril le epizodni delež, je naštudiral Andrea Giorgi. Kot rečeno, ob na koncu na pol praznem parterju, vendar tudi topel aplavz tistih, ki obiskujejo gledališče zaradi muzike in ne zaradi toalet in snobizma. JOŽE KOREN Avtogeni trening Avtogeni trening (Schultz) je v zahodni kulturi najtrolj uveljavljena metoda učenja sprostitve. Človek se nauči, kako pomiriti svoje telo in svoje misli in kako potem v tem stanju globokega miru tudi iskati odgovor na svoja vprašanja. Gre za tako imenovano nižjo in višjo obliko avtogenega treninga. Nižja oblika vodi k upoštevanju vseh telesnih ritmov, k skladnemu drsenju v notranjo tišino brez misli. Že ta nižji del tehnike ni lahek: treba je vaditi mesece in mesece, preden se pojavijo globlji učinki in preden se na tišino, otrplost in stanje »tople svežine« privadimo. Že v tej fazi marsikdo odneha, ker postaja bolj nemiren kot sicer in ni pripravljen sprejeti novih spoznanj o sebi. To se dogaja tudi na tako imenovanih predporodnih tečajih, kjer naj bi se noseče ženske naučile sprostitve. Zelo pogosto se dogaja, da se bodoče matere sploh ne morejo sprostiti: preveč je v njih potlačenih problemov, ki bi planili na dan. Zato je tudi tako tvegano (in morda neupravičeno) obljubljati na teh tečajih rezultate ali celo zmanjšanje bolečine pri porodu. Tako imenovana višja stopnja pa predvideva nekakšno uvajanje v meditacijo preko simtroličnih vsebin. Ta stopnja je zelo malo razširjena pri nas in je tudi precej neizdelana. Ni mogoče misliti, da bi lahko z desetino vsebin (simbolov) uvajali človeka v globinski razmislek o življenju. Svet s im Erolov je neizčrpan, ima posebno zahtevno dinamiko in potrebuje zelo izkušenega inštruktorja. Pomislimo lahko na monumentalno in življenjsko delo Junga, pa tromo razumeli zakaj je delo s simboli zelo tvegana in resna stvar. • V knjiki »AVTOGENI TRENING, SPROSTITEV V STISKI«; H. Linde-manna (v prevodu Leva Milčinskega), ki je izšla pri Cankarjevi založbi leta 1982 (in je doživela že štiri ponatise), najdemo natančen opis te metode in mnogo praktičnih predlogov. Po moje je predvsem važno, da si preberemo posebno poglavje, ki ga je h knjigi pripisal Lev Milčinski. Poglavje govori o psihoterapiji in mestu avtogenega treninga v njej. Napisano je zelo tehtno, odprto in kritično ter veliko prispeva k vrednosti knjige. novost na knjižni polici Pred kratkim izšla Likovna enciklopedija Jugoslavije SLAVKO GABERC V novi izdaji Jugoslovanskega leksikografskega zavoda »Miroslav Krleža« je pred kratkim izšla nova Likovna enciklopedija Jugoslavije (L zv.). Ta reprezentativna knjiga navaja podatke o umetnosti vseh na ših narodov in, v njej je prvič obdelana topografija likovnih umetnosti za področje celotne Jugoslavije. Me- sta, vasi in trgi so prikazani s pripadajočim umetnostnim inventarjem, kar omogoča boljše vrednotenje in spoznavanje naših umetnostno zgodovinskih centrov in manjših pomemb nih lokacij. Na 717 straneh (od črke A do J) je v 3300 člankih, ki so ilustrirani s 1100 barvnimi ilustraci jami in 170 črno-belimi ilustracijami, obdelana umetnostno zgodovinska tematika naše dežele. Razen tega knjiga vsebuje 65 načrtov in arheološki zemljevid. Pri reatizaciji tega pro- jekta je sodelovalo 450 strokovnjakov iz cele države, ki so izčrpno obdelali znanstveni material ne samo iz strokovne literature, temveč tudi iz mnogih priložnostnih publikacij, revij, časopisnih člankov ipd. Posebnega pomena je dejstvo, da večina objavljenih člankov ponazarja primarne raziskave oziroma, da so v le-teh citirani podatki iz doslej neobjavljenih doktorskih disertacij oziroma znanstvenih raziskav. Omenjena enciklopedija je hkrati dokaz naše e-notnosti tudi na kulturnem področju saj so v njej àtotopani vsi važnejši umetnostno zgodovinski podatki vseh naših republik in pokrajin, v doslej najobsežnejši obliki. Slovenija je da nes zelo dobro raziskana (v jugoslovanskih merilih op. a.) in vizualno dokumentirana. Zelo izčrpno so pri kazane etnološke raziskave, arheološ ka in temeljito obdelana stilna obdobja v Sloveniji. Med drugim so strokovno obdelane in prikazane vse gotske cerkve z oboki, ki jih je v Sloveniji kar 400. Prav tako je dobro obdelana dalmatinska obala, kar pa na žalost ne velja za nekatera druga področja Jugoslavije. Pomembna novost, ki jo prvič zasledimo v naših enciklopedijah je predvsem dejstvo, da je pojem umetnostne zgodovine zajet bolj kompleksno oziroma vsestransko in da je prvič v sklopu tovrstne tematike obdelana, npr. tudi heraldika in etnologija, ter nekatere druge vede, ki so nujno potrebne za boljše razumevanje preteklosti in sedanjosti naše likovne ustvarjalnosti. Razen dobrega tiska in preglednosti je potrebno poudariti, da je omenjena enciklopedija primeren priročnik za bralce različnih profilov, tako za strokovnjake kot za ljubitelje umetnosti. Tako lahko npr. vsakdo, ki ga zanima umetnost določenega kraja najde pregled najpomembnejših umetnostnih dosežkov v kraju, kjer živi. dragocena darila v trajen spomin rJKalalan Narodna ulica 28 - OPČINE - telefon: 211465 V goriški skupini 3. amaterske nogometne lige Juventina in Sovodnje pod pričakovanjem Odpovedali 53. rally Montecarlo PARIZ — Avtomobilistični klub iz Monaka je včeraj sporočil, da ne bo organiziral tradicionalnega rallyja Montecarlo 1985. V daljšem sporočilu je rečeno, da je ta sklep posledica spora, ki je že pred meseci izbruhnil s francosko zvezo avtomobilskega športa. KOŠARKA: TURNIR V MADRIDU »Plavi« zadnji MADRID — Reprezentanca Sovjetske zveze je zasluženo osvojila mednarodni košarkarski turnir v Madri: du. Sovjeti so v zadnjem kolu premagali še moštvo Real Madrida z 92:78 (45:43) in tako brez poraza osvojili prvo mesto. Jugoslovani pa so izgubili tudi v zadnji tekmi, tokrat proti ameriški ekipi New Jersey in so tako ostali zadnji brez osvojene točke. Proti New Jerseyu so Jugoslovani izgubili po podaljšku s 100:107 (56:46, 94:94). Najboljša v jugoslovanskih vrstah sta bila Sunara (26 točk) in Vučevič (23), pri Američanih pa Philipps (30). Končna lestvica: SZ 6; Real Madrid 4; New Jersey 2; Jugoslavija 0. Goriška skupina v 3. amaterski nogometni ligi je predčasno zaključila svoj jesenski del. Po prvi polovici prehojene poti je treba povedati, da so se skoraj v celoti uresničila pričakovanja izpred prvenstva, ko smo v krogu favoritov za napredovanje vključili Audax, Mariano in San Lorenzo, ki so na prvih mestih lestvice. Delno sta razočarala Medea in Pie-dimonte, od katerih smo pričakovali kaj več. Kaj pa s slovenskima ekipama? Povedati je treba, da so tako Juventina kot Sovodnje zaigrale pod pričakovanji. Sovodenjci so se dobro držali do 7. kola, ko so bili v stiku z vodečimi in zbudili pri navijačih upanje, da se bodo še naprej borili za vrh razpredelnice. Serija negativnih rezultatov pa je potisnila Marsonove varovance precej niže. Razloge za to je težko najti. Dejstvo je, da so Sovodenjci doslej zbrali le 10 točk (2 zmagi, 6 remijev in 3 porazi). Vsega skupaj so dali 10 zadetkov, prejeli pa 12. Če pri Sovodenjcih rezultati niso zadovoljivi, pri Juventini ni nič bolje. Štandrežci so namreč na pred- Egon Petejan, kapetan in »glava« sovodenjske vrste zadnjem mestu lestvice in niso uresničili pričakovanj, ki so jih vanje polagali navijači. Vrsta negativnih rezultatov, odhodi nekaterih igralcev ter poškodbe so v veliki meri krivi V igri Inventine se pozna odsotnost Cingerlija za tak položaj pri Juventini, ki doživlja eno svojih najglobljih kriz. 0-čitno tu ne gre samo za vrsto negativnih rezultatov, vprašanje je tudi kadrovskega značaja. Če se povrne- mo k prvenstvu, je treba reči, da so Štandrežci tudi letos nastopili brez nekaterih ključnih igralcev. Najprej so izgubili branilca Travagina (prodali so ga Itali iz Gradišča), a kasneje še napadalca Russa. Zaradi poškodbe pa se je režiser Cingerli moral odpovedati številnim tekmam. Skratka, Juventina je doslej zbrala le 5 točk (1 zmaga, 3 remiji in 7 porazov). Po 11 kolih je dosegla 11 zadetkov, prejela pa jih je 20. Spričo trenutnega stanja bo povratni del prvenstva moral biti boljši in uspešnejši za naši dve postavi, (pr) Nogomet: prijateljska tekma V nedeljo v Križu Vesna-San Nazario V okviru priprav na nadaljevanje druge nogometne amaterske lige bo kriška Vesna igrala v nedeljo prijateljsko srečanje proti moštvu San Na-zaria, ki nastopa v 3. amaterski ligi. Tekma bo v nedeljo, 30. 12., ob 10.30 v Križu. Najboljši košarkar turnirja je bil Sovjet Sabonis. (nb) BAI : Jugoslovani tesno premagali Romunijo ATENE — V drugem kolu balkanskega košarkarskega prvenstva je si noči Jugoslavija premagala Romunijo s 74:72 (39:38). Najboljša v jugoslovanskem moštvu sta bila Raduno-vič (20 točk) in D. Petrovič (17). V drugem srečanju pa je Bolgarija premagala Grčijo z 79:77 (44:42). LESTVICA : Bolgarija 4; Jugoslavija in Grčija 2; Romunija 0. Košarka: četrtfinale italijanskega pokala Sinoči so igrali prve tekme četrtfinala italijanskega pokala. Izidi : Ciao-crem - American Elegie 104:73; Bertoni - Granando 94:97; Peroni - Ban-coroma 102:104; Scavolini - Simac 120:97. Bubka najboljši atlet SZ MOSKVA — Svetovni rekorder v skoku s palico (5,94 m), Sovjet Sergej Bubka, je bil proglašen za najboljšega letošnjega sovjetskega atleta. Za njim sta se uvrstila metalec krogle Vardanian in metalec kladiva Sedjih. Zaslužen počitek za jadranovce Jadranovi košarkarji (na sliki med tekmo proti Virtusu iz Padove) bodo prvenstvene nastope nadaljevali 5. 1. 1985, ko bodo gostovali v Castelfranco. Prazniki so našim košarkarjem kot nalašč za zaslužen, sicer kratek počitek. Sinoči pa je, žal, odpadlo prijateljsko srečanje v Repno z Italmonfaleonejem (Tržičanov ni bilo) Na tradicionalnem košarkarskem srečanju Bor in Slovan še okrepila prijateljske vezi V soboto je bilo v Borovem športnem centru na stadionu »1. maj« tra dicionalno srečanje med košarkarskimi moštvi pobratenih klubov Bora in ljubljanskega Slovana. Na sporedu je bito pet srečanj: v skupnem seštevku so bili boljši gostje, ki so izbojevali štiri zmage, medtem ko so se morali domačini zadovoljiti z eno samo. Vsa srečanja med mladimi košarkarji pa so bila res zelo privlačna, izenačena in so zadovoljila gledalce. Tudi letošnje srečanje je tako povsem uspelo in je še bolj utrdilo že itak trdno prijateljsko vez med Borom in- Slovanom. Rezultati : MINIBASKET Bor - Slovan 71:81 (34:37) BOR: Filipčič, Pavlica 50, Possega 8, Bajc 2, Rudež, Vodopivec 2, Baitz, Martinolič 3, Barini 6, Turk. SLOVAN: Tavčar 2, Leban 15, E- rjavec 52, Poroslavec 2, Karpe, Žužek, Srelarev 6, Mugoša 2, Šlamfoer-ger 2, čalič. PROPAGANDA Bor — Slovan 55:59 (32:24, 54:54) BOR: Renar 13, Ažman 13, Oberdan 12, Pavlica 6, Bajc 9, Gregori 2, Pregare, Milone, Jelerčič, Doles, Le-giša, Presi. SLOVAN: Golia 15, Strubelj 4, Kočnik 10, Kačar, Poglajen 1, Novak 2, Likovič, Vučkovič 6, Lazar 15, Kočevar, Lokar, Kozlevčar. DEČKI Bor — Slovan 55:54 (26:16, 52:52) BO'R: Rustja, Acerbi, Bajc 13, Per-tot 3, Jakominič, Krasna 6, Blaževič, Gašperini 16, Poldini 9, Turk 2, Cu-pin 7. SLOVAN: Senčar 1, Sefran 8, Goričar, Presi 1, Alibegič 11, Vajs 13, Gregorič 2, Loznar 8, Volkan 6, Škapin, Šparovec, Strižinar 4. KADETI Jadran Parco — Slovan 77:103 (36:43) JADRAN: Kralj, P. Pertot, Terčon 12, Kovačič 1, Lippolis 6, Barini 4, Pahor 2, Pieri 25, Korošec 25, Štoka 2, M. Pertot, Žetko, Uršič, Mosetti, Gruden. SLOVAN: Vidmar 4, Madon, Logar 10, Jermančič 8, Loboda 4, Korun 28, Kuplen 16, Ulčer 12, Strbent 6, Nejedli, Perme 11, Simšič 2. VETERANI Bor — Slovan 69:96 (34:50) BOR: Perco 7, Oblak 7, Pegan 2, Mesesnel 17, Jančar 10, Slobec 17, Gerdol 13. SLOVAN: M. Planinc 2, Z. Planinc 2, Jurišič 18, Kramžar 2, Terkaj 11, Pušnik 6, Barborič 24, Kočar, Logar. (Cancia) naše šesterke v mladinskih ligah Konec prejšnjega tedna je bilo na Goriškem v okviru odbojkarske de javnosti vse živo. Prav gotovo sodi v ospredje prva uradna zmaga mlade ekipe Našega prapora, ki je v prvenstvu dečkov tesno premagala šesterko iz Turjaka. V 1. moški diviziji je Olympia. osvojila nov par točk, Soča pa je klonila v Muši. Sovodnje so se dokončno odpovedale nastopanju v tej ligi, čeprav odločitve niso še uradno javili organom pokrajinske odbojkarske zveze. 1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia — Adi Ronke 3:0 (15:7, 15:1, 15:13) OLYMPIA : Maraž I., Špacapan, Cotič, Devetak, Kosič, Bello, Ciglič I., Maraž H., Ciglič II. Olympia je brez večjih težav odpravila skromno šesterko Adi iz Ronk. »Plavi« so tudi v tem srečanju potrdili, da sodijo med šesterke, ki se bodo potegovale za višja mesta lestvice. Mossa — Soča 3:1 SOČA: Malič, Černič, Fajt I., Sirk, Gergolet, Fajt H, Giantin, Ferfolja, Kovic. To je drugi zaporedni poraz Soče. Tokrat je klonila proti solidni Sester-ki iz Muša, ki sodi med kandidate za prestop v višjo ligo. IZIDI 2. KOLA: Olympia - Adi Ronke 3:0; Val - Sovodnje 3:0 (b.b.); Arci Pieris - Libertas Gorica 3:1; Lucinico - Grado 3:1; Mossa - Soča 3:1; Volley Ball Krmin - Torriana 3:1; Grado - Krmin 3:0; Ard Pieris -Ludnico 3:2. LESTVICA: Olympia, Mossa, Val, Ard Pieris 4, Libertas Gorica, Lucinico, Grado, Volley Krmin 2, Adi Ronke, Soča, Torriana in Sovodnje 0. PRIHODNJE KOLO: Sovodnje - O lympia (2. 1. ob 19.15 v Gorici); Val -Libertas Gorica (4. 1. ob 19. uri v Štandrežu) ; Adi Ronke - Mossa; Grado - Arci Pieris ; Volley Krmin -Soča (5. 1. v Krminu); Torriana -Ludnico. DEČKI Naš prapor —- Turriaco 3:2 NAŠ PRAPOR: Sošol, Kocjančič, Klanjšček, Stekar, Pintar, Cibini, Primožič. Po dveh zaporednih porazih so naši fantje dosegli prvo prvenstveno zmago, kar jim je seveda v veliko zadoščenje. Upamo, da bo to zadoščenje vlito veliko poguma in volje do nadaljnjih uspehov. (B.M.) IZIDI 3. KOLA: VoHey Krmin - Libertas Gorica 0:3; Turriaco - Torriana 0:3; Libertas Gorica - Torriana 3:2; Naš prapor - Turriaco 3:2; Lucinico - Italcantieri 2:3. LESTVICA: Italcantieri Tržič _ 6; Libertas Gorica, Torriana Gradišče, Lucinico 4; Naš prapor, Adi Ronke 2; Turriaco, Volley Bali Krmin 0. (Volley Krmin in Adi Ronke imata tekmo manj). PRIHODNJE KOLO: Libertas Gorica - Lucinico; Turriaco - Adi Ronke; Volley Krmin - Naš prapor (7. 1. ob 17.30 v Krminu); Torriana - Italcantieri. DEKLICE IZIDI: Libertas Krmin - Adi Ronke 3:0; Canon - F arra 3:0; Libertas -Italcantieri 3:0; Farra - Adi Ronke 3:1; Libertas Gorica - Torriana 3:1; Italcantieri - Libertas Krmin 2:3; Torriana - Italcantieri 0:3; Libertas Krmin - Farra 3:0. LESTVICA: Libertas Krmin 6; Libertas Gorica 4; Canon Tržič, Farra 2, Torriana, Adi Ronke, Italcantieri 0. 1. ŽENSKA DIVIZIJA SPORED 1. KOLA: Olympia - Torriana (6. 1. ob 11. uri v Štandrežu); Canon - Dom Agorest (6. 1. ob 11. uri v Tržiču); Mariano - Grado; Libertas Krmin - Soča (9. 1. ob 17.45 v Krminu). Počiva : Italcantieri Tržič. NA TRŽAŠKEM DEČKI Bor — Prevenire 3:1 (11:15, 15:6, 15:9, 15:0) BOR: Meton, Jablanšček, Starc, Italiano, Sedmak, Clemente, Jercog, Gombač in Marega. S to zmago so si Borovi dečki verjetno zagotovili zelo dobro končno drugo mesto. Še enkrat je prišlo do izraza, da bi lahko borovci letos segli celo po pokrajinskem naslovu, če ne bi bili izgubili prve tekme prav s Prevenirejem. (M.K.) Volley Club Trst — Sloga 0:3 (brez borbe) SLOGA: Hrovatin, Gulič, čač, Sain, M. Komar, Tavčar, Filipčič, Tognetti. Sloga si je v prvenstvu dečkov pridobila novi dve točki. Nasprotniki sd bili samo v petih, tako je Sloga dobila tekmo brez borbe. (Simonič) naši v raznih namiznoteniških prvenstvih PROMOCIJSKO PRVENSTVO ŽENSKE Kras B — Dom 2:5 Obad - Zalateu 2:0 (21:15, 21:6); Guštin - Lutman 0:2 (12:21, 15:21); Marussi - Fabbro 0:2 (17:21, 10:21); Obad - Lutman 0:2 (13:21, 14:21); Marussi - Zalateu 2:0 (21:14, 21:18); Guštin - Fabbro 0:2 (21:23, 11:21); Marussi - Lutman 0:2 (13:21, 17:21). Srečanje so Goričanke osvojile dokaj bolj prepričljivo kot smo napovedovali. Po začetnih potezah sicer ni kazalo na tak razplet, saj je Obadova premagala Zalateuovo. Veselje v Kra-sovem taboru pa se je kaj kmalu poleglo, saj so nato Goričanke v preostalih šestih srečanjih kar petkrat slavile in gladko zaključile srečanje v lastno korist. Kras A — Kras C 5:0 Ukmar - Lupine 2:0 (21:10, 21:11); Žigon - Prosen 2:0 (21:13, 21:10); Ksenija Marušič - Zidarič 2:0 (21:9, 21:8); Žigon - Lupine 2:0 (21:12, 21:5); Ukmar - Zidarič 2:0 (21:10, 21:9). Najmlajšim predstavnicam Krasa ni preostalo drugega, kot da priznajo premoč prve postave, ki spada med glavne kandidate za prestop v C ligo. Njihov nastop'pa lahko ocenimo za pozitivnega, saj so nekajkrat le presenetile starejše igralke, ki pa tokrat niso pokazale vsega, kar zmorejo. MOŠKI Italcantieri C — Kras 5:3 Del Medico - Fabec 0:2 (10:21, 15 proti 21); Pilotti - Milič 2:0 (21:7, 21:7); Giangaspero - Doljak 0:2 (19 proti 21, 18:21); PiMfti - Fabec 2:0 (21:8, 21:7); Del Medico - Doljak 0:2 (4:21, 1:21); Giangaspero - Milič 2:0 (21:7, 21:11); Pilotti - Doljak 2:0 (21 proti 19, 21:12); Giangaspero - Fabec 2:1 (21:17, 21:23, 21:15). Krašovci so celo povedli z 2:1 in 3:2, a več niso zmogli. Tokrat so namreč nastopili v izredno pomlajeni postavi in je začetnik Fabec pri- boril Krasu svojo prvo točko v letošnjem prvenstvu. Ostali dve točki pa je svoji ekipi priboril veliko izkušenejši Doljak. MOŠKA C LIGA Liberale Castelfranco Veneto — Kras 5:1 Bazzan - Colja 2:0 (21:19, 24:22); Bortolanza - Štoka 2:0 (21:11, 21:8); Sbrissa - Milič 2:1 (8:21, 21:11, 21:13); Bazzan - Štoka 0:2 (16:21, 18:21); Sbrissa - Colja 2:0 (24:22, 21:17); Bortolanza - Milič 2:0 (21:11, 21:16). Po predvidevanju so krasovci (po dveh zaporednih uspehih) tokrat zgubili v Castelfrancu Venetu, kljub temu pa so obdržali odlično tretje mesto na skupni lestvici. Njihova naloga je bila izredno težka, suj je bil zaradi službenih obveznosti odsoten njihov . najboljši igralec, Edi Bole. Kljub temu niso odigrali podrejene vloge, kot bi se dalo sklepati po končnem rezultatu. Že v prvem srečanju bi Colja z malo več športne sreče lahko dvoboj obrnil v lastno korist, Miliču pa je v tretjem srečanju zmanjkalo moči v odločilnem setu. Častno točko je dosegel Štoka, kmalu nato pa bi svojega nasprotnika skoraj pre senetil še Colja, a Bortolanza je bil za Miliča v zadnjem srečanju preme čan nasprotnik. Notranji turnir Krasa Prejšnje dni je bil v Samatorci ne tranji turnir, namenjen vsem včlanje n im namiznoteniškim igralcem Krasa. 'Turnir je tradicionalen in na njem organizator nagradi s praktičnimi darili vse igralce, ki so med letom pridno vadili. Izidi: 1. SKUPINA (člani, članice, narašča jnice, naraščajniki) : 1. S. Milič, 2. E. Bole, 3. S. Doljak, 4. D. Sedmak, 5. I. Colja, 6. T. Ukmar, 7. R. Milič, 8. B. Štoka, 9. - 15. K. Marušič, A. Žigon, N. Marussi, E. De ljak, A. Legiša, A. Obad, D. Guštin. 2. SKUPINA (mladinci in mladinke): 1. F. Fabec, 2. I. Milič, 3. K. Čok, 4. M. Ravbar, 5. T. Ravbar, 6. L. Širca, 7. M. Mozetič. 3. SKUPINA (začetniki): 1. P. Škrk, 2. J. Budin, 3. G. Markuža, 4. S. Savi, 5. - 9. J. Godnič, M. Milič, Ž. Počkaj, B. Kralj, I. Gabrovec. 4. SKUPINA (začetnice) : 1. E. Lupine, 2. A. Škabar, 3. R. Prosen, 4. M. Zidarič, 5. K. Kralj, 6. N. Lovrečič, 7. - 12. D. Grilanec, J. Škerk, B. Simoneta, E. Grilanc, E. Jercog, M. Purič. (Z.S.) snežne razmere Trbiž 15 - 50 cm, Nevejsko sedlo 45 - 140, Ravascletto - Zoncolan 30 -60, Forni di Sopra 15 - 80, Piancavallo 10 - 60 (naprave v vseh omenjenih krajih delujejo), Planica 8, Pokljuka 15, Krvavec 25, Kanin 50 - 110, Ve gel 40 (naprave delujejo). iz planinskega sveta V mladinskih prvenstvih Naše peterke praznih rok ________NARAŠČAJNIKI Kontovel — Ferroviario 74:79 (40:36) KONTOVEL : šik, Sedmak, Gruden, čebulec 20, Cingerla 10 (0:2), Dolhar 9 (1:6), Sterni 27 (1:8), Stanissa 8 (0:1), Pertot. Na domačih tleh so Kontovelci doživeli tretji prvenstveni poraz proti solidni peterki Ferroviaria. Tekma je bila vseskozi izenačena in ekipi sta se vedno izmenjavali v vodstvu. Proti koncu prvega dela igre so Kontovelci izbojevali rahlo prednost, katero so dokaj kmalu zapravili v začetnih minutah drugega dela igre. »Plavi« so igrali zelo nezbrano v napadu in obrambi. To so seveda gostje izkoristili ter si z urejeno igro pridobili rahlo prednost in to ohranili do konca tekme. OSTALI IZIDI: Santos - Don Bosco 76:74; Intermuggia - Ricreatori 56:100, SGT - Servolana Leasest 91:57. LESTVICA: SGT 16, Don Bosco 14, Santos 12, Ricreatori in Kontovel 10, Libertas in Servolana Leasest 8, Ferroviario 6, Intermuggia in Pc'et 2, Bor 0. (M. Rupel) Polet — Libertas 53:105 (23:47) POLET: Kocman 19, Škrk 25, Sosič 7, Sardoč 7, Ozbič, Ciani, Bogateč. 3 TOČKE: Kocman 3; PON: Sardoč in Sosič. Tokrat so žal poletovci zaigrali zelo slabo, nezbrano in raztrgano. To je še posebno škoda, ker ni bil nasprotnik tako močan. Slednji niso bi li niti višji, vendar so dosegali dosti točk iz protinapadov, ker so se naši prepočasi vračali v obrambo. Torej po lepi tekmi s Sorvolano tokrat korak nazaj. Goran Kocman DEČKI IZIDI: Alabarda - Libertas 75:85; Ancifap - Sokol 59:58, Ferroviario -Sokol 105:60; Ricreatori - Servolana Leasest 85:54. LESTVICA: Ricreatori 18, Don Bosco 16, Ferroviario 12, Servolana Leasest in Libertas 10, Alabarda 8, Bor 6, Santos 4, Ancifap 2, Sokol 0. PROPAGANDA Turnir San Sebastiano V soboto, 22. t.m. je bilo na pokri- tem igrišču Libertasa nagrajevanje turnirja San Sebastiano, katerega se je udeležilo devet ekip. V zelo ostri konkurenci je zasluženo zmagal Don Bosco, ki je bil z osmimi zmagami neporažen. Turnirja se je udeležila tudi slovenska ekipa Bora, ki je osvojila 4. mesto, kar je za letošnje prvenstvo, ki se bo začelo 13. januarja, izredno spodbuden rezultat. Namreč letos je precej enakovrednih ekip, med katerimi tudi Bor, ki ima vse možnosti, da doseže visoko u-vrstite v. KONČNA LESTVICA TURNIRJA: Don Bosco 16; Ginnastica Triestino Inter 1904 12, Bor, Servolana B 10; Ferroviario 6; Libertas 4; Servolana A 2; Ricreatori 0. Luka Furlan SPDT v novo leto Leto, ki se pravkar zaključuje, je bilo za Slovensko planinsko društvo Trst izredno. Do podtankosti je izvedlo svoj celoten program 80-letni-ce obstoja, poleg tega pa tudi postavilo trdne temelje za bodočnost. Praznovanja ob visokem jubileju društva so se že začela ob začetku leta ter ob lepo izvedeni akciji Aosta '84 dosegla svoj višek s proslavo v Kulturnem domu v Trstu in predstavitvijo dveh knjig v lastni založbi. Ob tej priložnosti vodstvo SPDT vošči svojim članom, prijateljem in simpatizerjem srečno novo leto 1985 ter se obenem zahvaljuje vsem posameznikom, predvsem pa tvrdkam in ustanovam, ki so finančno pripomogle, da je proslava 80 letnice vsestransko uspela. Kaj pa za prihodnje leto? Društvo bo izvedlo svoj vsakoletni program, seveda s kakšno novostjo, še prej pa bo dokončno »odpravilo« svojo 80-letnico. V okviru tega visokega jubileja se bodo namreč konec marca ali v začetku aprila alpinisti SPDT podali v Himalajo na naskok na Južno Anapurno (7219 m), obenem pa bodo trekingaši odšli na dvotedensko popotovanje okoli Anapurn. Vpisovanje za trekking je sicer formalno že zaključeno, vendar pa se lahko tisti, ki jih ta oblika počitnic zanima, za informacije ob jutranjih urah telefonsko obrnejo na vodjo trekkinga dr. Ivana Simuniča (tel. 227372). Novost za prihodnje leto pa bo samostojna večdnevna tura, podobno kot letos v Aosto, ki se je bodo lah ko udeležili turisti, planinci, pa tudi alpinisti, ki bodo lahko, kot že letos v Aosti, plezali po svoje. Ob koncu januarja bo že stekla akcija nabiranja finančnih sredstev za prvo samostojno alpinistično himalajsko odpravo na Južno Anapurno. Izlet SPDT na Javornik V nedeljo se je skupina članov SP DT podala na S. zimski spominski pohod na Javornik (1240 m) nad Črnim vrhom nad Idrijo. Pohod je priredilo planinsko društvo iz Idrije s sodelovanjem nekaterih krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Pohoda se je udeležilo ogromno ljudi iz Slovenije, pa tudi iz drugih republik Jugoslavije in zamejstva, potekal pa je ob izredno lepem vremenu. Planinci SP DT so se pridružili članom Obalnega PD iz Kopra, ki so ob tej priliki organizirali avtobusni izlet. Vsi udeleženci so dobili spominsko značko, ob zaključku pohoda pa je bil na sporedu kulturni spored v spomin 47 padlih partizanov dne 23. decembra 1943 na Javorniku. Vzpon je trajal kaki dve uri. To je prvi od cele vrste tradicionalnih množičnih pohodov v naši bližnji in daljni okolici. Po novem letu se bodo vrstili pohodi na Stol, Porozen in Snežnik, pa še mnogi drugi, ki se v zadnjih letih uveljavljajo Smučarski tečaj SPDT Vpisovanje na smučarski tečaj SP DT, ki bo trajal štiri nedelje prihodnjega leta, se je že zaključil. Vsi, ki bi radi imeli informacije, pa se lahko telefonsko obrnejo na načelnika smučarskega odseka SPDT Pavla Pachino (742488) ob urah kosila. Tečaj se bo začel v nedeljo, 13. januarja, kot že vrsto let pa se bo odvijal v Ravasclettu oz. na Zoncolanu. Silvestrovanje v Domu Mangart SPDT prireja letos že drugič zaporedoma silvestrovanje v svoji planinski postojanki — v Domu Mangart v žabnicah. Vsa mesta so že zasedena, za prisotne člane in prijatelje pa bo na sporedu zabavni večer ob pričakovanju novega leta. (dj) Drevi v Kulturnem domu v Boljuncu Družabno srečanje ŠD Breg ŠD Breg bo priredilo drevi ob 18.30 v prostorih kulturnega doma F. Prešeren v Boljuncu družabno srečanje športnikov, članov in prijateljev športa. Večer bo potekal v znamenju utrjevanja prijateljstva, družabnih iger ter skupnega pregleda športnega dela v letu 1984. ŠD Breg stopa s tem tradicionalnim srečanjem v 20. leto uspešnega športnega delovanja. Ob tej priložnosti bo dolinsko društvo sklicalo svečano sejo, izdalo posebno brošuro, predložilo javnosti načrt za nadaljnji razvoj športnih dejavnosti z otvoritvijo dveh balinarskih stez ter priredilo turnirje v raznih disciplinah. V tem duhu želi ŠD Breg postaviti temelje širši prisotnosti na področju domačega športa ter vključiti čim več mladine od Milj do Trsta. Komaj prejeta priznanja s strani pokrajinskega olimpijskega odbora (CONI) potrjujejo v tem smislu pravilnost izbir in vodenja društva. naši nogometaši v mladinskih ligah obvestila Neugodno kolo za slovenske ekipe NARAŠČAJNIKI Opicina — Vesna 0:0 VESNA: Martinuzzi, Bombi, P. Švab, Zoratti, Micheli, Cusma, Bianchi, Mondo, Vascotto, Sedmak, Ra di oni. Vesnini naraščajniki so zaigrali dobro, tako da je treba pohvaliti cel kolektiv. Opicina je dobra ekipa, vendar pa so naši zapravili tri zrele priložnosti za zadetek. Če bi bili Vesnini napadalci bolj konkretni pri izvajanju svojih akcij, bi jim zmaga ne mogla uiti. A. Kostnapfel Zarja — Roianese 1:2 (0:0) Strelec za Zarjo : Žagar. ZARJA: Zettin, Tomez, Ferluga, Kerstich, Leban, Škabar, Pitacco, Castelli, Žagar, Zerbo, Carli. Neodločen izid bi bil verjetno pravilnejše plačilo za obe ekipi. Naši predstavniki so namreč dokaj dobro igrali in so imeli tudi številne priložnosti za zadetek, ki pa so jih žal zapravili. Kljub porazu pa gre naše fante pohvaliti. (B. Primožič) Breg — Campanelle 1:2 (0:2) Strelec za Breg: Olenik iz 11-me-trovke. BREG: Petronio, Boneta, Cicotti, Olenik, Bandi, Steržaj, Salvi, Koren, Ota, Volk, Zeriali. V prvem polčasu so bili gostje boljši in so tudi, čeprav z dokajšnjo mero sreče, dosegli oba zadetka._ V nadaljevanju pa so Brežani odločno prejeli pobudo v svoje roke in ustvarili veliko število priložnosti za za detek. žal pa so izkoristili le eno, ko je Olenik iz enajstmetrovke premagal nasprotnikovega vratarja. Brežani bi si v tem srečanju gotovo zaslužili neodločen izid. Kljub porazu pa moramo vse naše predstavnike pohvaliti predvsem zaradi velike borbenosti. (M. Švara) OSTALI IZIDI: Zaule - S. Luigi 1:4, Domio - Montebello 5:0, Olimpia CGS 1:1, Muggesana - Fortitu-do 2:0. LESTVICA: Muggesana 21, Olimpia 19, S. Luigi 17, Domio 15, CGS in Roianese 13, Zaule 12, Fortitudo, Zarja in Campanelle 10, Vesna in O-picina 8, Montebello 5, Breg 3. NAJMLAJŠI Skupina A Muggesana — Breg 8:0 (5:0) BREG: Lisjak, Sancin, Zahar, Her-vat, Bevk, Bandi, Glavina, Slavec, Barut, Mauri, Mahnič. Proti visokouvrščeni ekipi Mugge-sane, ki predvaja zelo kakovosten nogomet, so Bregovi nogometaši zasluženo izgubili. Gre omeniti, da so bili naši v tem srečanju premala borbeni, obenem pa da so nastopili v okrnjeni posta vi. Mnogi pa so neopravičeno manjkali, kar je seveda graje vredno. (M. Švara) OSTALI IZIDI: Costalunga - Fortitudo 4:2, S. Luigi - Ponziana 1:0, Campanelle - Olimpia 10. LESTVICA: S. Vito 21, S. Luigi A 18, Muggesana 17. Fortitudo 11, Costalunga 9, Campanelle 8, Olimpia in Ponziana 7, Chiaritola 6, Breg 0. Skupina B Kras — Opicina 0:0 KRAS: Kočevar, Tavčar, Kavalič, Leone, L. Škabar (Čeme), Ferluga, Umek, A. Škabar (Grmek), Šuc, Žagar, Kalc (Grgič), 12. Kralj, 16. U-nusič. Tudi drugi spopad s solidno Opinino se je končal brez zadetkov. Krašovci so tokrat igrali precej slabše kot prejšnjo nedeljo. Imeli pa so tudi precej smole. Openci so le enkrat resneje ogrozili Kraševega vratarja, branili pa so se zelo dobro. Na splozkem igrišču so bili Kraševi napadalci prepočasni, da bi s hitrimi podajami izigrali obrambo gostov. Poskušali so v glavnem z osebnimi prodori, toda tokrat brez uspeha. (B. Raubar) OSTALI IZIDI: Don Bosco - Portuale 1:5, S. Luigi B - Sorvola 4:2, S. Andrea . Triestina 01, CGS - Montebello 3:4. LESTVICA: Triestina 19, Portuale 18, Opicina in Kras 15, Montebello 14, S. Luigi B 10, S. Andrea 8, CGS 7, Don Bosco 2, Sorvola 0. ŠD MLADINA sporoča, da jutri, 29. 12., odpotuje avtobus za Kranjsko noro iz Križa (pri spomeniku) ob 7.30 in z Opčin (pri Hranilnici in posojilnici) ob 8. uri. Priporoča se točnost. Z S S D I obvešča, da odpade plavalni tečaj v Lipici dne 1. januarja 1985. KOMISIJA ZA NAMIZNI TENIS PRI TO—ZSŠDI ZA GORIŠKO priredi med božičnimi počitnicami tridnevni intenzivni tečaj v namiznem tenisu, ki bo v spodnjih prostorih ZSKD, Ulica Croce 3. Tečaj bo v naslednjih dneh: danes, 28., od 16. do 19. ure ter v soboto od 9. do 12.30. Tečaj bodo vodili trije trenerji in se ga lahko udeležijo začetniki, kot izkušeni igralci. Kogar to zanima, naj se predstavi v športni opremi na vadbenem mestu. SMUČARSKI ODSEK SZ BREG prireja smučarski tečaj, ki bo v Sap-padi 13., 20. in 27. januarja ter 3. februarja prihodnjega leta. štiri nedelje prevoza in tečaja stane 68 tisoč lir, samo prevoz 46 tisoč lir ter samo tečaj 24 tisoč lir. Vpisovanje je vsak delavnik na sedežu društva od 20. do 21. ure še danes, 28. t. m. Vabljeni! SK DEVIN prireja v dneh 6., 13., 20. in 27. januarja 1985 smučarski tečaj na Trbižu. Cena za prevoz in 12-urni tečaj je 65.000 lir, samo prevoz 44.000 Ur. samo tečaj 25.000 Ur. Zainteresirani se lahko prijavijo pri odbornikih kluba ali na telefonsko štev. 200-236, 208-551 in 910-327 vključno do 30. t. m. s plačilom polovične cene. Smučarska tekmovalna ekipa se vestno pripravlja na prve nastope Le z združenimi močmi do strokovne in finančne osnove Medtem ko vsi sledimo z zanima' njem in navdušenjem po televiziji in tisku dogajanjem v smučarskem svetovnem pokalu ter navijamo za Križaja, Franka ali Stenmarka, bolj ali manj vemo kaj se dogaja s smučanjem v našem zamejskem prostoru. Predvsem s tekmovalnim smučanjem, kjer je prisotnost naše zamejske stvarnosti še malo razvita. Ne mislim na vsakoletna društvena tekmovanja (Pokal treh dežel, zimske športne igre itd.), ki smo se jih vsi verjetno vsaj enkrat udeležili, ampak na tekmovanja deželnega prvenstva v sklopu FISI (Federazione italiana sport invernali). Res, Slovenci smo bili marsikdaj prisotni na teh prvenstvih, a žal le s posamezniki ali v okviru italijanskih društev. Naša društva, razen izjem, niso mogla nuditi nadarjenim smučarjem tiste strokovne in predvsem finančne pomoči kot so jo lahko nudila italijanska. Zato so štiri naša društva, Devin, Breg, SPDT in Mladina sklenila združiti lastne moči in nuditi nadarjenim smučarjem te možnosti. Razvila se je zamisel združene smučarske ekipe, kot je za košarko Jadran, za odbojko Meblo. Z razliko, da vsak smučar tekmuje za lastno društvo, trenira pa skupno z drugimi. Samo tako lahko nudimo otrokom tisto tehnično in strokovno podlago, ki bi jo posamezna društva ne mogla dati in lahko upamo, da bomo v prihodnjih letih razpolagali z našo ekipo, ki se bo ena- kovredno merila z italijanskimi. Toda to so samo dolgoročni načrti. Sedaj smo le na začetku in čaka nas še veliko truda in dela. Ekipa šteje približno 25 otrok. Vodi jo štiričlanski odbor, ki odgovarja širši komisiji in ima najrazličnejše funkcije. Otroke trenirajo demonstratorji oz. trenerji iz matične domovine. V lanski sezoni smo lahko razpolagali z dvema ali celo več demonstratorji. Tako kvalificirane in strokovne pomoči si lahko privošči le redkokatera ekipa. Letos smo s treningi na snegu začeli pred nekaj tedni. Otroci pa seveda redno trenirajo v telovadnici dvakrat tedensko, saj je fizična priprava izredno važna pri smučanju. Sploh ni mogoče pojmovati smučarja brez te priprave. Zato je trening na snegu posvečen izključno vadbi tehnike in seveda urjenju med koli. Otroci vadijo predvsem slalom in veleslalom. Važno je predvsem to, da dobijo občutek za ritem in da se seznanijo z vodenjem smuči med vraticami. Tekmovalna tehnika se seveda razlikuje od šolske izvedbe posameznih likov. Ta pa je odvisna od postavitve proge in od terena. Smučar začenja zavoj pred kolom, zavoj spremlja z rameni, pri tem dvi- guje notranjo smučko ter tako izdatneje obremenjuje spodnjo. Napaka v prenosu teže bi drago stala smučarja. V veleslalomu skozi odprto postavitev na manj strmem terenu smučar paralelno prestopa zgornjo smučko, ker s tem skrajša izpeljevanje loka, kar pomeni prihranek časa. Na strmih delih veleslalomske proge, kjer je postavitev zaprta smučar pred zavijanjem škarjasto prestopa. S tem pridobi na višini, da bi pridobil tudi na hitrosti si pomaga z eksplozivnim odrivom, kar tudi omogoča večjo dinamičnost vožnje. Januarja se bo ekipa udeležila prvih tekem. Prva tekma naj bi bila 6. januarja na Zoncolanu. Tekme se bodo vrstile vsako nedeljo do marca. Tekem ob sobotah se za sedaj ne bodo udeležili zaradi šolskih obveznosti otrok. Omejili se bodo na veleslalomske tekme, ne izključujejo pa možnosti nastopa v slalomu. Nastopali bodo v kategorijah : miški, cicibani, medvedki in mladinci. Upamo, da se bo njihov trud obrestoval, če že ne v letošnji sezoni, vsaj v prihodnjih. To pa bo odvisno predvsem od resnosti in vztrajnosti smučarjev in društev. ROBERT DEVETAK Mlada zamejska meddruštvena smučarska ekipa med suhim treningom v telovadnici v pričakovanju snega in tekmovanj Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00. letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Molilo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/M. nad. - telefon 223023 Oglosi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni in legalni oglasi 2 900 hr za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob pro/mkih povišek 20 - IVA 18 Osmrtnice zahvale m sozolio po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julnske kroime se noro čoio pri oglasnem oddelku PUBLlEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275 tl* 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v ltali|i pri podružnicah SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tl* 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Same« Izdaja L JzTT fcfrij &anka*neke in tiskar' ^Trsf r||ll] *vezeImapknh I ulofrakov FIEG 28. decembra 1984 Hrupno bo in morda bo tekla celo kri S petardami v (italijansko) novo leto RIM — Staro leto se že od nekdaj poslavlja s truščem, kot bi hotelo še zadnjič opozoriti nase. Letos so hrupni poki že nekaj dni pred najdaljšo nočjo v letu nakodrali živce miroljubnih meščanov, ki se zdrznejo že ob poku šampanjca. Zdi se, da si pravico do te bučne žalne salve prilaščajo le mladi najstniki, ki si v prazničnih dneh napolnijo žepe s petardami, pasjimi bombicami in podobnimi prasketajočimi vragolijami ter jih potem odmetavajo kjersibodi. Psihologi pravijo temu pojavu sproščanje mladostne agresivnosti in dokaz možatosti. Navadni smrtniki pa so tem nepridipravom poiskali veliko bolj slikovite vzdevke, ki jih tu menda ne kaže zapisati. Pri nas se je ta navada razpasla z nekajletno zamudo, naši huligani pa se zgledu jejo po svojih prekanjenih rimskih vzornikih, ki kar tekmujejo, kdo si bo priskrbel močnejšo petardo. Ponje gredo h kramarjem, ki imajo to nevarno robo po malem in domala neopazno razstavljeno med svežnji nedolžnih bengaličnih ognjev in ne koliko bolj obzirnih »žabic«. Rimski kramarji so pri tem na moč previdni : ko zagledajo policaja, naglo skrijejo prepovedano blago. Kupcev seveda ne manjka, nasprotno, vsako leto se izkušenim odjemalcem pridružijo novinci, ki bi se radi preizkusili v nevarnih igricah. Te pokalice namreč niso navadne petarde, kot se jih mnogi spominjamo še iz otroških let: za lešnik debele papirnate kepice, ki jih je bilo treba zagnati ob tla. Brezvestni proizvajalci so si zamislili prave pravcate bombe, ki sicer nimajo velikega rušilnega učinka, a je njih eksplozija naravnost oglušujoča. Najdrznejši posegajo v teh dneh po zavojčkih v velikosti limone, ki nosi zgovorno ime »bombone«. V njem tiči 15 gramov razstreliva in je skupno s svojo dvojčico »bombo« ena najhujših petard. Ob nespretnem ravnanju lahko eksplodira v rokah: človeku lahko odtrga roko ali ga celo usmrti. Takle izdelek stane pet ali šest tisoč lir in poulični razgrajači imajo z njim veliko veselja. V varni razdalji stopicajo za njimi razne preproste izpeljanke umetnih ognjev, strašilnih bombic in vsakovrstnih petard. Mno- ge med njimi prihajajo k nam s Kitajskega, kjer sega tradicija umetnih ognjev v sivo davnino. Novemu letu bomo na Silvestrovo tudi to pot nazdravili z bučnim pokanjem — na italijanskem Jugu bodo bržda kot vselej najbolj glasni, javna občila bodo spet poročala o ranjencih, tako kot vsako leto. A tokrat bodo te vesti imele žalosten prizvok: dedno nagnjenje neke nam tuje Italije, ki krvavo opleta z eksplozivi, nam je zagrenilo praznično razpoloženje. Od turizma 15.000 milijard RIM — V državne blagajne bo od turizma v tem letu priteklo kakšnih 15.000 milijard lir, tisoč milijard več kot lani. Za prihodnje leto načrtujejo prihodek 16.500 milijard. Vest prihaja iz organizacije potovalnih agencij. Napovedi za prihodnost temeljijo na nižji inflacijski stopnji in na manjših gospodarskih težavah kot v drugih državah. Za zapahi vodja ugrabitelj ske tolpe RIM — Pomanjkanje fantazije pri izdelavi načrtov za ugrabljanje oseb je karabinjerje pripeljalo na sled nevarni ugrabiteljski tolpi, ki je svoje žrtve izbirala predvsem v Venetu in ki je, kakor vse kaže, hotela ugrabiti tudi industrijca Snaidera v Furlaniji. Ugrabitelji so namreč uporabljali vedno isto tehniko, odkupnino pa so prevzemali na rimski obvoznici. Te okoliščine so karabinjerje pripeljale na sled lastnika zabavišča 44-letnega Oliva Suffréja iz Trevisa, poglavarja klana zabaviščarjev. Suffréja že kakšna dva meseca ni bila na spregled. Skrival se je in karabinjerji so ga našli v nomadskem taborišču pri Rimu, kjer živijo lastniki zabavišč, ki se selijo med Rimom in Venetom. Dolžijo ga, da je izvedel osem ugrabitev in si s tem nagrabil kakšnih šest milijard lir. Njegovi pomočniki, vsi iz druščine zabaviščarjev, so že v zaporu. Suffré, ki je bil že večkrat obsojen, je bil lastnik zabavišča vrednega kakšne pol milijarde lir. Stanoval je v rulotki, vredni 120 milijonov lir. Njegovi pomočniki so imeli zabavišča, lahko pa so v njih samo delali ali pa so se poročili v ta klan. Tako so karabinjerji tri pripadnike te druščine ubili med poskusom ugrabitve industrijska Daria Snaidera 25. oktobra v okolici Vidma. Suffré si je žrtve izbiral v Venetu. Leta 1980 je v pokrajini Benetke ugrabil Marca Aurelia Pastija in za njegovo izpustitev prejel milijardo lir. Potem pa so kar povrsti sledile naslednje ugrabitve (v oklepaju plačani znesek ali drugačen izid ugrabitve): Antonio Piarotti (1,5 milijarde), Alberto Finco (brez plačila odkupnine), Livio Bernardi (ubit), Mario Mastrato (1,2 milijarde), Alessandro Cardi (osvobodili so ga karabinjerji), Sergio Mosole (zbežal je iz zapora ugrabiteljev), Bruno Adami (niso ga izpustili navzlic plačilu 1,8 milijarde lir). Suffré je živel z nečakom Remom Suffréjem, ki je v zaporu zaradi ugrabitve, in s svakom Antoniom della Rizzijem, ki je osumljen enakega kaznivega dejanja. Karabinjerji iz Rima in Padove, ki so skupno vodili preiskavo in izvedli Suffréjevo aretacijo, sodijo, da se je z ugrabitvijo ukvarjalo 30 oseb. Preprečili atentat IRA LONDON — Na sveti večer je policija v Liverpoolu uspela preprečiti atentat, ki so ga pripravljali pripadniki neke irske teroristične organizacije. Oblasti, ki vodijo preiskavo, so zazdaj le redkih besedi, vendar se zdi, da so nameravali teroristi sprožiti peklenski stroj v kaki veleblagovnici. Ni še zbledel spomin na lanski atentat v Londonu, pri katerem je izgubilo življenje 6 oseb, 90 pa je bilo ranjenih. D BONN — Stodvajset potnikov polskega trajekta »Pome-rania«, ki je pristala v severnonemški luki Liibeck - Tra-vemunde, se ni več vrnilo na krov: sklenili so ostati na Zahodu. Poveljstvo obmejne policije v Flensburgu je sporočilo, da se je doslej na ta način v ZRN zateklo letos že 900 poljskih beguncev, za politično zatočišče pa je letos zaprosilo skupno že 3000 Poljakov. □ BUKAREŠTA — Sneg in led sta ukleščila vso Romunijo in dežele Karpatov je otrpnila. Promet je zamrl spričo o-mejitov prodaje goriva in celo v Bukarešti se na zasnežene ceste upajo le redki. Pomanjkljiva oskrba je snežnim plugom odvzela vso udarno moč in prebivalstvo se je zaprlo v svoje domove, čakajoč na pomladno in gospodarsko odjugo. Zahodnonemške marke za španske stranke MADRID — Zahodnonemško ministrstvo za pospeševanje gospodarskega sodelovanja s tujino je v letih 1980 - 1984 namenilo štirim nemškim ustanovam, ki delujejo v Španiji, nad 53 milijonov mark kot pomoč raznim španskim političnim strankam. Vest je objavil ugledni madridski časopis »El Pais« in se ob tem skliceval na izjave vodilnega osebja na omenjenem ministrstvu v ZRN ter na ustrezne dokazne listine. Največji del navedenega zneska — več kot tretjina — je šel socialdemokratski ustanovi »Ebert«, drugo pa krščanskodemokratski »Conrad Adenauer«, krščanskosocialni »Hans Zeidel« in liberalni »Friedrich Nauman«. Vse štiri ustanove, ki na španskem ozemlju delujejo že kakih 10 let, so po pisanju lista »El Pais« uporabile prejeti denar za »poživitev dejavnosti političnih strank« v Španiji. Časopis poroča, da je ZRN poslala ustanovi »Ebert«, katere pripadnike lahko istovetimo s pristaši zahodnonemške stranke SPD, 26,75 milijona mark, in to za »obnovo in kot družbenopolitično pomoč« Delavski socialistični stranki Španije (PSOE) in generalni uniji delavcev UGT, ki je blizu socialistom. Prihodnje leto bi PSOE morala prejeti za uresničitev omenjenega cilja okrog 4,5 milijona zahodnonemških mark. Glasnik ministrstva za gospodarsko sodelovanje v Bonnu je izjavil, da omenjene denarne pošiljke pomenijo posebno pomoč španskim strankam, a na vprašanje, če ne gre pri vsem tem morda za izvoz ideologije, je odgovoril, da tu ne gre le za ideologijo, ampak tudi za to, da bi v Španiji nastale še nove stranke. Nikakor se ni mogla najesti Igralka Jane Fonda bolehala za bulimmo NEW YORK — Ameriška igralka Jane Fonda je v nekem pogovoru za tisk izjavila, da je dolga leta bolehala za boleznijo imenovano bulimina. Kaže se kot nenasitna lakota, ki človeka sili k takšni požrešnosti, da je prisiljen bljuvati. »Lahko bi pojedla vse, kar je bilo v hladilniku«, je izjavila 47-letna igralka za revijo Cosmo-politan. »Večji del svojega življenja sem preživela ob misli na hrano, kako jo bom kupila in kako se bom do sitega nažrla in se potem osvobodila tistega, kar sem pojedla«. Filmska igralka je sklenila vest o tej doslej neznani plati njenega življenja povedati zato, da bi opozorila na resne nevarnosti vse tiste, ki hočejo z bljuvanjem preprečiti debelost. Fonda je za bulimino bolehala od 12 do 35 leta starosti. Obdobje »23 let agonije«, kakor je sama izjavila, se je prenehalo s porodom drugega otroka. »Znašla sem se pred izbiro: ali ostati buliminična, ali pa postati dobra žena in mati«, je še rekla Jane Fonda, avtorica uspešnice, v kateri je izpisala napotke za podaljšanje mladostne dobe. L N. Tolstoj KAVKAŠKI UJETNIK Ilustriral ŽELJKO LORD ANIC Filipinske oblasti izročile atentatorja na NEW DELHI — Filipinske oblasti so včeraj izročile predstavnikom indijskega notranjega ministrstva, ki so za to priložnost z letalom prileteli na Manilo, ekstremista Jas Ir Singha, o katerem govorijo, da je bil glavni organizator atentata na Indirò Gandhi izvedenega 31. oktobra. Jas Ir Singh je po atentatu najprej odletel v London, kjer mu niso dali političnega zavetišča, in- Indiro Gandhi dijskim oblastem pa ga tudi niso izročili, čeprav so to zahtevale. Potem je odletel v Tajlandijo in od tam v Manilo. Aretirani terorist je nečak vodje te-roristično-ekstremističnih Sikov, ki so se hoteli maščevati za vdor indijske vojske v zlati hram v kraju Amritsar v severozahodni indijski državi Pan-džab. Pet let okupacije Afganistana MOSKVA — Mineva peta obletnica sovjetske invazije Afganistana. V sovjetskih sredstvih obveščanja je šla neopazno mimo. Posredno se nanjo nanaša le Pravdin očitek ZDA, češ da letno trošijo milijardo dolarjev za vojaško pomoč protirevoiucionarjein. Brez te pomoči, trdi Pravda, bi bil notranji razredni sovražnik kabulske vlade že zdavnaj premagan. Prav tako nobene besede o sovjetskih žrtvah in o »omejenem kontingentu« sovjetske vojske v Afganistanu, ki naj bi po zadnjih virih štel okoli 100.000 vojakov. Na sliki poveljnik neke uporniške afganistanske skupine z otrokom, ki mu je v mino spremenjena otroška igračka odnesla tri prste na levi roki. (Telefoto AP)