VESTNIK iMi Poštni urad 9020 Celovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNtK XXX)X. CELOVEC, PETEK, 11. MAJ 1984 ŠTEV. 19 (2174) OB OBLETNIC! ZMAGE NAD FAŠIZMOM TER PODPISA AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE prireja Zveza koroških partizanov manifestacijo partizanskih zborov treh deže) pod geslom „!z UPORA in ZMAGE za MiR in ENAKOPRAVNOST" nedeija, 13. maj 1984, 14. ura, deiavska zbornica Ceiovec Sodelujejo: ^ Ljubljanski partizanski pevski zbor # Tržaški partizanski pevski zbor ^ Koroški partizanski pevski zbor ^ Godba milice Slovenije France Popit novi predsednik SR Slovenije Od ponedeljka tega tedna naprej 'nta SR Slovenija novega predsednika svojega najvišjega organa. France Po-P't, dolgoletni predsednik CK ZK Slovenije, je bil od delegatov s 93,16 odstotka glasov izvoljen za novega Predsednika predsedstva SR Slovenije. France Popit nasleduje Viktorja Avblja, ki ga je predsedstvo SFR Jugoslavije odlikovalo z redom junaka socialističnega dela. Za člana predsedstva SRS pa so delegati s 97,73 odstotka glasov izvolili mednarodno znanega gospodarskega strokovnjaka Janeza Stanovnika. Po razglasitvi volitev je novi predsednik predsedstva Slovenije govoril o sedanjih razmerah in o stabilizacij- skih nalogah, kjer je izjavil da se morajo v gospodarstvu uveljaviti merila, ki veljajo na svetovnem tržišču. Prihodnji teden pa bo v predsedstvo Jugoslavije kot zastopnik Slovenije prišel Stane Dolanc, dosedanji zvezni sekretar za notranje zadeve. Istočasno bo prenehala Sergeju Kraigherju funkcija člana predsedstva SFR Jugoslavije. Ob izvolitvi Franceta Popita za predsednika Slovenije mu je čestitala tudi Zveza slovenskih organizacij z vključenimi organizacijami ter izrazila prepričanje, da bo tudi on kot njegovi predhodniki upošteval težnje slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Najboljši odgovor proti ločevanju šolarjev je prijava k dvojezičnemu pouku! (Ta petek in soboto bo največ terminov za vpisovanje šolarjev. Možnost prijave k dvojezičnemu pouku obstoja še do 20. maja in deset dni po začetku novega šolskega leta) „Prvi naval je spodletel" „Prvi masivni naval FPO in KHD na dvojezično šoio je spodtetet", je v radijskem intervjuju in pri prvi predstavitvi nove brošure (glej tudi str. 6) za-dovoijno ocenit predsednik ZSO Feiiks Wieser in poudari), da moramo prepričavati ijudi o potrebi skupne in dvojezične vzgoje še naprej s stvarnimi argumenti. Kot čutimo iz učiteijskih vrst, iz statišča sindikatnega vodstva, iz neštetih izjav raznih organizacij, se je avstrijska demokratična javnost močno zoperstavita nacionatističnim načrtom. Brez dvoma to odmeva po dežeti. Ampak, so ti gtasovi že prodrti v vsako južnoko-roško vas, jih podpira večina ijudi? Zgteda, da še ne! Prejšnji teden sem zvedet, da nekdo btizu Borovelj svojega otroka ne bo prijavit k dvojezičnemu pouku, ker se boji, da se bi otrok — če se bi uresničiti načrti Haiderja — mora) predaieč voziti v šoto! Torej niso vsi takšni, da bi samozavestno odgovo- riti „apart-heiderjem" s tem, da prijavijo svojega otroka k dvojezičnem pouku. Nasprotno že sama zahteva po iočevanju prepreči prijavo! Če hočemo, da se bodo ijudje znebiti tega strahu, ki jim ponekod vzame sapo in jim zaveže jezik (seveda predvsem stovenskega), potem jih moramo predvsem v osebnih razgovorih še boij prepričati o koristnosti in prednosti dvojezičnega pouka. Le tako bomo v sodetovanju z demokratičnimi sitami v Avstriji v stanju še botj izotirati tiste site, ki jim še vedno koristi odvisnost Siovenca ati strah ponemčenega čtoveka, ki ga izrabijajo v svoje poiitične in gospodarske namene. Stopnjujmo samozavestno in samostojno deto, da bomo zagotoviti dvojezično vzgojo in se skupaj z vsemi demokratičnimi sitami totiti iniciativ za zbotjšanje dvojezičnega pouka. vinko Biecha: Odločno proti neofašizmu Okoli 6.000 ljudi iz dvanajstih držav se je udeležilo manifestacije v Mauthausnu ob 39-!etnici osvoboditve iz tega zloglasne.;., l.ac.stičnega taborišča smrti, kjer je bilo ubitih okrog 20.000 internirancev Avstrijo je predstavljat notranji minister Karl Biecha, ki je poudaril, da se je treba učiti iz preteklosti in se braniti proti vsem poskusom fašističnega uveljavljanja. Eksekutivi je naročil, da vidno in poostreno postopajo proti neofašističnim skupinam in organizacijam. Mauthausen pa je označil kot spominski kraj, ki opominja na to, da je treba podvzeti vse, da se bi razmere, ki so vladale pod riacizmom, nikoli več ne ponovile. Iz teh izkušenj izpred 40 let pa se je Avstrija tudi naučila, da mora odločno zagovarjati politiko popuščanja napetosti, je dejal minister. ŠgVMtpM SCHULE tMGAGMKM GEGEMSCHRtM GEGEN HM PKOVIMZHUE V!RS(WW0RUNC To brošuro v nemščini, ki jo le izda) Slovenski znanstveni inštitut, bosta ZSO in NSKS razširjati v avstrijski javnosti, V Evropskem svetu o narodnostnih skupinah Stalna konferenca lokalnih oblasti in dežel (regij) pri Evropskem svetu v StraBburgu bo prihodnji torek in sredo obravnavala položaj narodnostnih skupnosti včlanjenih držav na področju šolstva, sredstev javnega obveščanja in o tem kakšni so odnosi manjšine do oblasti, oz. pristojnih uradov. Generalnemu poročilu bodo sledila tudi kratka poročila delegacij narodnosti včlanjenih držav. V pripravi je tudi posebna Charta regionalnih in manjšinskih jezikov, ob sprejetju katere bi Evropski svet prav gotovo napravil pozitiven korak na področju, ki ga je doslej bolj zanemarjal. Na tem „hearingu" bodo navzoči tudi zastopniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji in v Italiji. Prav za ta posvet pa je lani bila izdana tudi strnjena informacija Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani o položaju italijanske in madžarske narodnosti v SRS. Imeli bomo to, kar si bomo sami priborili Ob obtetnicah zmage nad fašizmom in podpisa državne pogodbe PREBERITE na Hrani 2 Slovenci v Italiji nočejo več čakati 3 Likovni razstavi v Pliberku A Zveza slovenskih žena organizirala modno revijo 5 Občni zbor Slovenskega planinskega društva Celovec 8 Boroveljski žičarji v strahu za delovna mesta Danes, nekaj d Hi pO P. maja, ko smo pred 39 leti končno premagali karkarsk; Jašistični s;stem, in nekaj dni pred D. majem, ko je posta/a Avstrija s podpisom državne pogodbe zapet svobodna m demokratična, nam vedno spet pridejo v spomin dogodki iz tistik časov, ki so za nas koroške Slovence kot mejniki v naši zgodovini m oken cm tadi naši največji prazniki. Nikoli poprej verjetno tadi nikoli potem nismo praznovali #. maj tako veličastno, tako prisrčno, sproščeno in domače, kot leta /943, ko je kil premagan naci/a-Šizem. Rilo je nepopisno veselje nad novico, da je vojne konec, da je svokoda ta. Reseda svokoda je kila za nas tedaj nekaj nepojmljivega, nekaj velikanskega in okenem nekaj tako dragega in svetlega, da smo jo izgovarjali svečano in okenem tadi v apanja, da ko ta keseda res ostala resnična tadi za vse naše življenje in za zmeraj. P. maj 1943 pa ni prišel sam od seke. Zanj je moralo dati svoja življenja nad 30 milijonov /jadi. Koliko krvi, solza in trpljenja smo morali doprinesti tadi koroški Slovenci, preden smo postali svokodni in spet Ijadje. S. maja so se končno odprla vrata Treklinke, A/aat-kaasna, Dackaaa, Rackenvalda, 3/ajdaneka, Jasenovca, Črka, izse-Ijeniškik in nešteto dragik takorišč, v katerik so kili naši Ijadje, žejni svokode in mira, rešeni strašnik mak in ponižanj s strani /ašistič-nik oklastnikov. S. maja pa smo se vračali tadi iz našik gozdov kot partizani, ponosni, da se je začel graditi novi svet. Kot partizani, ki smo se koriii v sklopa Ti-tovik partizanov, smo doprinesli tadi velik delež k tema, da se je po S. maja začela porajati današnja Avstrija. Kaj pomeni S. maj za nas ade-ležence narodno-osvokodiinega ko-^inzav^tA^, ki so kili pregnani in internirani v aničevalnik takoriščik tisočletnega rajka, do-ame le tisti, ki je vse to preizka-sil na lastni kozi. Nepopisno veselje vsek zatiranik, radost in ok-jemanja, okdarovanja in marsikje od velike izčrpanosti tadi smrt ok neizmerni sreči ok kesedi svokoda, mir. Tedaj, P. maja 1943, ko smo se vračali na svoje domove, pa smo oprostili tadi marsikaj našim na- sprotnikom v prepričanja, da je vojne konec in da ko treka napeti vse sile, da komo kot zmagovalci nad tiranijo ostali zmagovalci v mira v prizadevanja za naš ok-stoj in naše pravice. Koroški Slovenci smo od današnje Avstrije apravičeno pričakovali, da ko tema primerno naš doprinos tadi apoštevala. Vendar pa smo se kridko zmotili, ko smo leta /943 mislili, da komo v kodoče živeli kolj srečni in res svokodni ne samo v kesedi, temveč tadi v vsem razvoja. Sicer imamo po pregona kitlerjancev vrsto iepik aspešnik točk v naši zgodovini, vendar nas vse to ne more nikakor zadovoljiti. Vse kar imamo, kodisi gimnazijo ali naše gospodarske postojanke, je izraz našega trdega dela in tadi naše življenjske volje. Povsod tam, kjer smo kili aktivni, smo aspeli. Podarjenega nam je kilo kore malo. Nikoli ne komo pozakiii kako so /972. leta navalili na dvojezične krajevne napise našik vasi desničarski skrajneži, oklasti pa so stale nemočne ok strani. Ne komo pozakiii tadi sramot- nega preštevanja koroškik Slovencev po avstrijskik oklastek /976. leta. Višek vsem tem dogodkom pa je kilo nedavno odlikovanje kivšega pačista in nacista Nakerja po deželnem glavarja IVagnerja z najvišjim odlikovanjem Koroške. Ali ni to posmek nam in vsem, ki smo se koriii tadi za novo Avstrijo, posmek vsem koroškim Slovencem in posmek nad 30 milijonom žrtev nacijašizma? Vse to nas mora končno tadi iztrezniti, da komo imeli koroški Slovenci samo to, kar si komo sami prikorik s svojimi žaiji, znanjem, poštenostjo in pridnostjo. Od podpisa državne pogodke so nam le kore malo dali, vzeli pa veliko. P. maj naj ki praznovali kot leta /943 enotni v zavesti, da komo okstaii na naši zemlji le, če komo to izpričali tadi dejansko in ne le ta in tam z par kesedami in se z vso težo zavzeli za enakopravnost, mir in sporazamevanje med narodi. V tem smisla komo letos /3. maja v Celovca praznovali dan zmage nad jašizmom in podpisa državne pogodke. Lipej Kolenik pameaA(% _ VESTNIK 11. maj 1984 Slovencem v Italiji je čakanja dovolj Zborovanje v Trstu je bilo priprava na bližnja manifestacijo v Gorici V soboto 5. t. m. je kulturni dom v Trstu dožive! dokaj nenavadno prireditev. Na odru je bito videti iep šop rož in mizo, za katero je sedeio šest govornikov, ki so se zvrstiti za mikrofonom, v ozadju pa visok, bet trak z napisom: „Siovenci združeni za glo-batno zaščito. " Vendar je bila publika najbolj izbrana, kar se jih je kdaj srečalo v kulturnem domu, v dvajsetih letih njegovega obstoja. Zbranih je bilo več kot šeststo slovenskih javnih delavcev, od slovenske senatorke v rimskem parlamentu, od deželnih in pokrajinskih svetovalcev, županov in drugih izvoljenih predstavnikov in ravnateljev slovenskih šol, do predsednikov in odbornikov slovenskih kulturnih, gospodarskih, športnih in drugih organizacij in končno do posameznikov, ki so se kot zavedni Slovenci čutili dolžne, da se odzovejo pozivu na ta shod. Tudi poziv je bil neobičajen: manifestacijo je sklicevala enotna slovenska delegacija, kar je izraz sodelovanja vseh slovenskih političnih in ozemeljskih komponent v Italiji, ki so se v boju za globalno zaščito združile in vskladile svoja prizadevanja. Govorniki, ki so se zvrstili, so bili izraz te enot- nosti. Govorili so predstavnik go-riškega Sveta slovenskih organizacij, predstavnica Slovencev Videmske pokrajine in predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze, Komunistične partije Italije, Socialistične stranke Italije ter Slovenske skupnosti. Vsi so poudarili zahtevo slovenske narodne skupnosti po enotni in celoviti zakonski zaščiti njenih pripadnikov in da je skrajni čas za konkretizacijo tega pravnega koraka. To preprosto in strogo manifestacijo, ki je trajala manj kot eno uro, je sklenil še poziv na množično manifestacijo vseh Slovencev, ki je sklicana za nedeljo 20. maja zjutraj na glavnem trgu v mestu Gorica. Poziv je veljal Slovencem v Italiji, a namenjen je tudi in predvsem italijanskim oblastem: naj pridejo tudi oni in naj se prepričajo, da Slovencem je čakanja dovolj. Pavel Stranj - Trst Vendar dva cestna predora? Nekaj se premika glede cestnih predorov pod Karavankami in pod Karnijskimi Alpami (Plocken). S tem raste verjetnost, da bosta uresničena oba predora v neposredni bližini, ki bi povezovala Koroško z Italijo in Slovenijo. Prejšnji četrtek sta podpisali avstrijska in italijanska delegacija sporazum za izgradnjo cestnega predora pod Karnijskimi Alpami, ki predvideva, da bo glavnini finančnega bremena prevzela Italija: italijanska vlada naj bi prispevala 80 mrd. tir, Avstrija in Furlanija-Julij-ska krajina pa vsaka po 35 milijard lir ( = 400 milijonov šilingov). V tem se zrcali tudi dejstvo, da Italija for-sira tovorni promet na cesti, Avstrija pa tovorni promet z železnico. Za izgradnjo Karavanškega predora pa je Evropska investicijska kreditna banka zagotovila že kredit. To je te dni na Dunaju povedal podpredsednik EGS Haferkamp. S tem bi bila odpravljena ena največjih ovir za napredovanje pri tem projektu. Med 13. iti 20. majem je mirovni teden 230 organizacij m skupin je že podpisalo skupni poziv avstrijskega mirovnega gibanja, ki poziva vse avstrijsko prebivalstvo naj se aktivno vključi v akcije „mirovnega tedna". Od prihodnjega ponnedeljka naprej bodo v vseh zveznih deželah krajevne iniciative izvedle neštete akcije, ki se odvijajo pod centralnim geslom ..razorožitev — pravičnost — mir". Centralna zahteva je: ..Ustavimo postavljanje ameriških Pershing 2 in Cruise Missiles, ter sovjetskih raketnih sistemov s kratkim in srednjim dometom, ki so jih postavili kot protiutež; vse novo postavljene raketne sisteme je treba spet odstraniti — in to hkrati na Zahodu in Vzhodu!" .Podpiramo Slovence v Italiji' ..Prepričani smo, da je množična manifestacija Siovencev v itaiiji praviten odgovor na zavtačevanje obravnave zakonskih osnutkov za giobaino zaščito", je rečeno v so-tidarnostnem tetegramu, ki ga je Zveza siovenskih organizacij prejšnji teden posiaia siovenskemu shodu vTrstu. Koroški Stovenci z vso simpatijo zasiedujemo odtočno in enotno nastopanje siovenske narodne skupnosti v ttaiiji, ki se ne pusti razdvajati na raziično zaščitene področne skupine. Zato se bo manifestacije 20. maja v Gorici udeiežita tudi detegacija Zveze siovenskih organizacij. Razvesetjivo je tudi, da je odtočen nastop Stovencev, močno odmevat v koroškem časopisju. Na Koroškem bo osrednja mirovna prireditev v petek 18. maja na celovškem Novem trgu, ob 16. uri bo celovška mirovna iniciativa priredila akcijo, v okviru katere bo nastopila poleg igralske skupine in agitatorjev tudi slovenska pop-skupina, „Sok" iz Sentprimoža. Zvečer ob 20. uri pa bo .mirovni praznik" v aelovškem „Uni-clubu", kjer bodo med drugim nastopile skupine „Merlien", „Nomen nescio" ter recitatorska skupina SPD Rož iz Šentjakoba. Dan navrh bodo iste skupine nastopile najprej (ob 17. uri) v Spittalu nato pa še ob 20. uri v kulturnem domu v Steinfeldu. V Betjaku bo v ponedeljek zvečer v mestni hiši priredil Beljaški mirovni komite podijsko diskusijo o ,,obširni obrambi dežele". Mirovno gibanje in katoliška cerkev Po mogočnih lanskih mirovnih manifestacijah je na tem področju v zadnjih mesecih postalo bolj tiho. Optimizem se je umaknil resignaciji, prva zagnanost premišljevanju, pohod na cestah pa se je umaknil diskusiji v manjšem krogu. Nespremenjeno pa imamo še nevarni svetovni položaj. Atomski arzenali supersil so se še povečali, slej ko prej stoji svet na pragu tretje in verjetno zadnje svetovne vojne. Evropsko mirovno gibanje ni doseglo svojih ciljev: širokim protestom evropskih ljudstev navkljub so ZDA začele postavljati nove atomske rakete v zahodni Evropi, zahodnim raketam so morale logično slediti vzhodne v vzhodni Evropi. Mirovno gibanje, ki ni imelo izdelane strategije za čas po morebitni postavitvi raket, je prešlo v fazo izdelovanja novih strategij. Temu razvoju nismo samo priča v ZRN, marveč tudi v Avstriji, kjer je bilo mirovno gibanje vsaj v zadnjem letu gotovo eno najširših ljudskih gibanj v zgodovini druge republike. Široko ni bilo samo po mobilizacijski zmogljivosti, marveč tudi po politični strukturi, saj so se v njem srečavali komunisti, socialisti in kristjani, ki so se neglede na ideološke in politične razlike zedinili na platformi za mir, razoroževanje, prepoved in uničevanje atomskega orožja. Vendar taSšna enotnost določenim konzervativnim krogom ni bila po volji in so te-ti začeli kaj kmalu s poskusi vnašanja razdora v akcijsko enotnost. Ko se je zde) prvotni cilj — preprečiti postavitev ameriških raket v zahodni Evropi — še uresničljiv, s svojimi načrti niso prodrli. Mladina za mir se ni spuščala v ideološke prepire, saj tudi atomsko orožje ne pozna ideoloških meja. Zdaj, ko je doživelo to gibanje prvi poraz, je tem krogom lažje in antikomunizem jim je najvažnejši vzvod za vnašanje razdora. Medtem ko je mlada ljudska stranka že lani oktobra začela s hujskanjem proti mirovnemu gibanju in je zapustita enotno fronto, je katoliška mladina ostala v gibanju in si pri tem zagotovila zagovornika: v novoletni Zdravljici je dunajski kardinal Konig opogumil avstrijsko mladino, naj ne popušča v svojem prizadevanju za mir in dobesedno dejal, da ta mladina ni to, kar nekateri pojmujejo kot koristne idiote. S tem pa je odtočno zavrnit najbolj priljubljeni argument konzervativnih sil, ki označujejo demonstrante za mir kratkomalo koristne idiote komunizma oz. Sovjetske zveze. Zlasti iz vrst avstrijske ljudske stranke in tudi katoliške cerkve so bila slišati taka obrekovanja. Čeprav ima kardinal Konig v vrstah katoliške cerkve in tudi izven nje močno avtoriteto, ugled in tehtno besedo, ne gre prezreti, da je Konig že prosil papeža Pavla II za upokojitev, in da se v avstrijski cerkvi trenutno bije boj za nasledstvo kardinala. Eden izmed možnih naslednikov je krški škof Egon Kapellari, ki je tudi odgovorni avstrijski škof za mladino. Prejšnji teden se je pismeno obrnil na predstavnike katoliške mladine in uspelo mu je, daje mladina klonila in zapustila platformo širokega mirovnega gibanja. Vedno je zahteval distanco svojih mladincev do komunistov in s tem slabil mirovno gibanje, čeprav nikoli ne bi priznal, da nasprotuje gibanju. Avstrijski kardinal Konig je veljal oz. velja za rdečega kardinala. Dejansko mu je uspelo avstrijsko cerkev v določeni meri depolitizirati (zlasti v razmerju do prve republike), je našel stik s socialdemokrati in s sindikalno zvezo, se zavzel za dialog z marksizmom — čeprav je ob vsem tem stal trdno na stališčih krščanskega nauka in zlasti v moralni teologiji zastopal dokaj konzervativna stališča (splav, kontracip-cijska sredstva itd.). Po nastopu episkopata Janeza Pavla H. pa veje drug veter v svetovnem katolicizmu. Cas liberalizma v katoliški cerkvi je, zgleda minil. V tej luči je treba gledati tekmovanje za nasledstvo kardinala na Dunaju, saj je krški škof bolj na rimski liniji. Prav škofu Kapellariju pa je prejšnji teden uspelo, da je katoliška mladina zapustila platformo širokega mirovnega gibanja v Avstriji. Člani in funkcionarji katoliške mladine svojega razočaranja niso skrivali. In nekateri so pravilno rekli: .Doslej so mirovnemu gibanju očitali, da je slepo na enem očesu, vendar prav mi smo bili protiutež morebitnemu in navideznemu prevladovanju komunistov. Ce se zdaj umaknemo, dejansko sami zakrivimo, da postane to gibanje na levem očesu slepo ' Upati je, da bo avtonomija katoliške mladine močna dovolj, da se bo še naprej na ta ali oni način vključevala v mirovne akcije, v mirovno gibanje, kajti svetovni mir in boj za ohranitev miru je prevažna stvar, da bi jo prepuščali prozornim namenom do-ločenihkrogov. frater Okolje zahteva prelom v mišljenju Prelom v mišljenju zahteva trenutni gospodarski položaj s svojimi nezdravimi posledicami za okolje, to je bila misel, ki jo zadnji teden v Celovcu niso potrjevali samo najbolj zagnani in prepričani zaščitniki okolja, temveč tudi posamezni zastopniki industrije ter ministra Alfred Dallinger in Kurt Steyrer. Še pred leti so tako vplivni politiki kot Franz-Josef Strau3 in drugi brez premišljevanja in s prezirom zavračali .zelene norce, ki s svojimi strašnimi vizijami o uničenju okolja strašijo človeštvo', „danes pa me vabijo na predavanja celo združenja industrialcev, da bi jim razložil nepregledni in vedno hitrejši razvoj onesnaževanja okolja", je med drugim povedal znani nemški naravoslovec Hoimar von Dietfurt, ki je v okviru „Prvih ekoloških razgovorov" predaval v Celovcu. S svojim slepim verovanjem v neprestano rast gospodarstva je človek izčrpal naravo že tako, da je res nevarnost, da se bo enostavno človeku ustavila. Medtem, ko je v prejšnjih časih v teku enega stoletja izumrla ena vrsta živali oz. rastlin, danes izumira že ena vrsta letno, leta 2000 pa bi lahko izumirala ena vrsta na uro, je svaril Dietfurt. Vsega tega pa človeštvo ne opaža oz. zapira oči, ker se pač to ne dogaja za vsakega vidno, ker to pač nobenega neposredno ne boli. Minister Alfred Dallinger pa je v svojem uvodnem referatu na teh razgovorih poudaril, da smo v Avstriji prešli že iz prve faze (to je diskusije strokovnjakov) v fazo delnega preizkušanja novih tehnologij oz. poizkušanja novega načina življenja. S tem je menil ekološke centre (npr. Emmersdorf blizu Celovca), ki jih podpirajo tudi ministrstva, da se preizkušajo nove oblike kmetijstva in proizvodnje, ki je bolj v skladu z naravo in ki bolj smotrno uporabljajo energijo. Mi- nistrstva pa hočejo podpirati tudi iniciative brezposelnih, ki skušajo samoiniciativno poizkusiti nove oblike dela. Med strokovnjaki je tudi dobro odmeval prvi strokovni sejem za zaščito okolja „Pro-VITA 84", ki ga je obiskalo v 4 dneh 10.100 ljudi, od tega skoraj 2000 strokovnjakov iz komunalnega področja. Na tem sejmu, ki ni predstavil samo privatne iniciative na področju biološkega vrtnarstva, temveč tudi prizadevanja velikih podjetij in dežele za zaščito okolja, so obširno predstavili tudi problem umiranja gozdov. Pri tem je nekaj važno, ugotovili so, da gre škoda, ki jo trpi koroški gozd, predvsem na račun domačih proizvajalcev in da je le malo vzrokov importiranih. Največjo škodo dela žveplo v zraku in druge kisline v Labodski dolini in v okolici Podkloštra, Brnce in Beljaka pa tudi v Radentheinu. S sejmom „Pro-V!TA", ki ga letos trgovinska zbornica Koroške ni podprla, so bili zadovoljni tudi razstavljale'!. Tako je že letos jasno, da bo v prihodnjem letu treba razširiti razstavišče na dve dvorani. Občni zbor „Kluba iniciativa" „K!ub iniciativa" prireja mesečno predavanje in diskusijo na narodnopolitične in družbene teme, ki mu sledi povprečno kakih 25 slovenskih izobražencev, je bilo rečeno na ponedeljkovem občnem zboru članov tega kluba. Ponovno je bil za predsednika izvoljen dr. Pavle Apovnik. Po volitvah je sledila živa diskusija o vlogi in odgovornosti slovenskih intelektualcev v Celovcu. Konjunktura in industrialci V zadnjih dneh je bilo spet veliko govora o poživitvi konjunkture, ki da je zdaj končno zajela tudi Avstrijo. Razni ljudje si pripenjajo značke zasluge na svoje prsi. Predvsem koalicijska vlada, katere ^konjunktura" je pri raznih volitvah zadnjega časa nenehoma padala, si lasti zasluge za zboljšanje gospodarske situacije: njen paket ukrepov — za veliko večino ljudi je prinesel vrsto socialnih obremenitev — je končno imel posledice. Pa tudi industrialci so ponosni nase. Njihov šef Herbert Krejci je ugotovil, da gre danes podjetjem, ki so izkoristili „jekleno kopel svetovne gospodarske krize" in prestrukturirali podjetja (se pravi: racionalizirali in odpustili del delavcev), dobro — in to velja za dve tretjini industrijskih obratov. Najnovejše poročilo Inštituta za gospodarske raziskave (Wifo) pa ugotavlja, da je za poživitev avstrijskega gospodarstva, od začetka leta naprej, odgovoren izvoz na tuja tržišča. Po teh podatkih se je izvoz v januarju in februarja v primerjavi z letom 1983 stopnjeval za 20 "/v, industrijska produkcija pa za 12 "/c. Medtem ko se je tuje povpraševanje povečalo za 25 "/o, pa ostaja domače povpraševanje s 7,5 "/o naprej šibko. Vlada pričakuje, da bo kot posledica poživitve konjunkture tudi nehala rasti brezposelnost. S tem pa seveda ni rečeno, da se bo število brezposelnih v kratkem času bistveno znižalo. Tudi strukturni problemi podržavljene industrije ostajajo. Ravno tukaj se lahko zgodi, da boljša konjunktura nekaj časa zakrije pereče probleme in da se zanemarjata potrebna modernizacija in prestrukturiranje teh podjetij za izdelavo kvalitetnejših in tehnološko ^inteligentnejših" izdelkov. Čez nekaj časa bi se ta podjetja znašla pred še večjimi težavami. Kapital, lastniki podjetij si na račun boljše konjunkture seveda kot od nekdaj delajo tipične svojevrstne račune. Medtem ko je doslej za odklanjanje višjih plač in skrajšanje delovnega časa služila kot argument slaba gospodarska situacija, zdaj istemu namenu služi zboljšanje le-te: rahlo konjunkturno bilko se ne sme ogrožati z zahtevo po višjih plačah in 35-urnim delovnim tednom, za katerega v sosednji Nemčiji delavci že stavkajo. Še eno posebno „kunštno" stvar si je izmislil že omenjeni predsednik Zveze industrialcev Herbert Krejci. Za stabilizacijo boljšega gospodarskega razvoja zahteva ^psihološko ini-cialno iskro" in pričakuje odločitev vlade za sporno gradnjo donavske elektrarne pri Hamburgu: po njegovem mnenju je to potrebno, da bo gospodarstvo spet prišlo v zalet. Konjunktura zahteva torej tudi še večje uničevanje narave ... Sinowatz, Steger, banke in industrialci se torej vsak po svoje veselijo konjunkture. Upajmo, da bo kakšen košček veselja ostal še za tiste, ki so brez dela, za navadnega državljana in za naravo . .. dr. Kristjan Sc^el/ander Občni zbor SPD „Obir' na Obirskem Pretekto nedeljo 6. maja 1984 je bi! v Kovačevi gostiini na Obirskem 9. redni občni zbor domačega Siovenskega prosvetnega društva -Obir". Preden so števitni č!ani sogiasno potrditi Miho Travnika kot vodjo občnega zbora, je društveni predsednik dr. Gust) Brumnik prisrčno pozdravi! predsednika Stovenske prosvetne zveze v Cetovcu Tomija Ogrisa, podžupana tržne občine Žeiezna Kapta-Beta Mihija Kucharja, domačega občinskega odbornika Francija Smrtnika ter predsednika SPD „Zarja" v Žetezni Kap!i Miho Travnika. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA !N KOROŠK! PARTtZANSKt PEVSK! ZBOR razpisujeta natečaj za besedito nove stovenske pesmi, ki naj vsebuje stedeče ete-mente: a) odpor koroških Stovencev proti fašizmu in boj proti pojavom neofašizma b) boj za narodno enakopravnost c) prizadevanje za mir v svetu Pesem naj bi jedrnato izpovedata, da je antifašistični boj bi! in vedno bo boj za humanizem, čtoveško dostojanstvo, prijatetj-stvo med narodi in mir na svetu. Siovenska prosvetna zveza in Koroški partizanski pevski zbor bosta poskrbeta za ugtasbitev besedita in bosta nagrajene pesmi objavita v tisku. Besedito pesmi je treba postati na nastov Stovenske prosvetne zveze (Gasometergasse 10, Cetovec) do 1. 10. 1984. Besedito bo ocenita strokovna komisija in podetita stedeče nagrade: 1. nagrada šit. 3.000 — 2. nagrada šit. 2.000 — 3. nagrada šit. 1.000 — Peter Turrini v Sloveniji Likovna razstava v Pliberku Ptiberška Posojitnica je spet vabita v svoje prostore, tokrat na razstavo stik, grafik, intarzij in graviranega stekta. Svoja deta sta razstavljala domačina Ernst Arbeitstein in Fric Potočnik, oba iz Ptiberka. Razstava je bita otvorjena 29. aprita in je trajata do 6. maja. Posojitnica Pfiberk si je zadata med drugim tudi to natogo, da nudi svoje prostore domačinom, da tahko v njih predstavtjajo svoje umetniške dosežke širši javnosti. Ob napovedani uri se je zbrato veiiko števito občudovatcev umetniško izdetanih stvaritev obeh raz-stavijatcev. Predsednik Posojitnice je ob tej pritožnosti med drugimi pozdravit župana mestne občine Ptiberk, Franca Mikuscha, podžupana Frica Kumra, mestnega svetnika in finančnega referenta Vaten-tina Vavtija, mestnega svetnika in kutturnega referenta Stanka Vavti-ja, predsednika Zveze stovenskih organizacij dipt. inž. Feiiksa Wie-ssrja, predsednika Zveze koroških Partizanov Janeza Wutte-Luca, dvornega svetnika dr. Pavia Apov-nika, občinske odbornike Enotne tiste in detegacijo Lovske zveze Stotnije iz Cetja pod vodstvom Huberta Koiška. Predstavitev umetnikov in njunih det je v žeto potjudni obtiki orisat dv. svet. dr. Pave) Apovnik, tako da so nam postati razstavijeni predmeti še boij razumtjivi in privtačni, saj je v večini razstavtjenih det Predmet čtovek, ki je vkovan v vsakdanje skrbi za svoj razvoj in obstoj. Posebnost Arbeitsteinovih det je poudarek na obraz, kateremu posveča vso svojo umetniško znanje in notranjo izpoved. Razstave pa niso samo zato, da si jih ogtedaš, marveč da tudi kaj 'zbereš in kupiš. Arbeitstein je dobro znan umetnik, saj je razstavtjat ne samo doma na Koroškem, marveč tudi že v inozemstvu. Posebno pozornost je vzbudit Prič Potočnik, ki razstavija svoja deta v ožjem domačem krogu. Nje-9ove intarzije in gravure na stekiu so žeto tepe. Prepričani smo, da bo tudi njemu uspeio, da bo s svojimi umetninami tahko še) razstavtjat v širši svet in da bo marsikoga ogret za svoja umetniška deta. čestitamo domačima umetnikoma za doseženo priznano kvatiteto in ju vabimo, da spet prideta v našo Posojitnico, da kot tjudska umetnika predstavita svoje stvaritve v domačem kraju in ijudem ki tam Z'vimo. Posebno svečan okvir pa razstavi daia domača godba na Pihata Gtasbenešote iz Šmiheta, Pod vodstvom prof. Burdzija. Otvoritveni dan razstave je vsekakor bit za nas vetik kutturni do-Sodek, kakršnih si v bodoče še več žeiimo. V poročilih predsednika. Brumnika in tajnice Marte Polanšek se je zrcalilo društveno delo preteklih desetih mesecev. Nekatere prireditve se iz leta v leto ponavljajo (kot na primer pohod na Obir, literarni večer, zdravniško predavanje, kolesarski in jesenski izlet, pustni ples, miklavževanje), spet druge pa so bile prvič na sporedu (kot dva tečaja za ročno delo, gimnastični tečaj). Najboljši obisk pa je vodstvo SPD „Obir" vsekakor zabeležilo ob Prešernovem prazniku na celovečernem koncertu svetovno znanega KVARTETA DO iz Ljubljane. Pozitivno smo ocenili sodelovanje s sosednjim kapelskim Slovenskim prosvetnim društvom „Zarja" ter obema osrednjima organizacijama. Ne moremo pa akceptirati javnega početja, ki se tiče šolskega vprašanja. Zato smo tudi podprli protestno pod-pisno akcijo KSŠŠ na Dunaju. Poročilo Obirskega ženskega okteta je podala Žalika Kelih. V 10-letnem delovanju so pevke 020 pod vodstvom Valentina Polanška nastopale doma in na tujem skupno 221-krat, v preteklem letu pa 10-krat. Žal pa delo z moškim zborom nekoliko zaostaja zaradi preobremenjenosti nekaterih pevcev, kar smo zvedeli od Foltija Smrtnika. Da pa na Obirskem poleg petja nekaj velja in pomeni branje slovenske knjige, se je vsak lahko prepričal, ko je društvena knjižničarka Vida Polanšek povedala, da teče že tretja mladinska akcija za bralne značke. Zadovoljstvo pa je izrazila tudi nad obiskovalci potujoče knjižnice. Tudi s finnančnim poročilom blagajnika Nužija Furjana so bili navzoči člani zadovoljni, saj je kljub nabavi aparata za kopiranje vabil, na kontu še pomirjujoča vsota — seveda v dobrem! Besedam predsednika SPZ Tomija Ogrisa (. . . „delo SPD „Obir" je živahno, vsestransko ter globoko po vsebini ..."), podžupana Mihija Kucharja („. . . SPD ,Obir' je lep kulturni prispevek v občinskem krogu . . .") in predsednika Zarje Mihe Travnika („. . . dobro sodelujemo, ne delamo si medsebojnih težav, saj zasledujemo iste cilje . . .") so sledile razprave o poročilih. V živahnem razgovoru so prišla na vrsto notranja društvena vprašanja, a tudi problemi, za katere SPD kot tako ni pristojno. Nadalje je bilo izvedeti, da SPD „Obir" trenutno šteje 167 članov, kar pomeni tri več kot lani. Žal pa smo enega člana izgubili. Lani jeseni je v celovški bolnišnici neozdravljiva bolezen premagala domačina, občinskega odbornika Foltija Ojstra. Od ustanovitve društva je bil naš član, štel med zveste bralce in obiskovalce mnogih prireditev. Njegovemu spominu se je občinstvo poklonilo v kratkem molku. Preglednik Dolfi Štern je nato predlagal dati staremu odboru razrešnico. Soglasno so člani SPD „Obir" izvolili tale odbor: predsednik dr. Gusti Brumnik, podpredsednica Mira Fiaderlap, tajnica Marta Polanšek, pomočnica Cita Smrtnik, drugi tajnik dr. Ludvik Karničar, blagajnika Nuži Furjan in Feliks Haderlap, preglednika Dolfi Štern in Izidor Oraže, dodatna odbornika Danijel Brumnik in Franc Jožef Smrtnik. Zastopniki sekcij pa so kot doslej ostali Vida Brumnik za Obirski ženski oktet, Folti Smrtnik za moški zbor, Toni Karničar in Bošti Božič za šport, Valentin Polanšek za literaturo, Flori Smrtnik za oder, Vida Polanšek pa za knjižnico. Z novimi filmskimi posnetki domačih snemalcev-amaterjev Helmuta Božiča in Feliksa Haderlapa o raznih prireditvah tekom leta smo zaključili 9. redni občni zbor SPD „Obir" na Obirskem. Znani avstrijski pisatelj Peter Turrini se mudi v slovenskem glavnem mestu, kjer danes v tamkajšnjem Cankarjevem domu predstavljajo njegovi uspešni enodejanki Lov na podgane (Ftotznjogd) in Jožef in Marija (Josef und Maria). Enodejanki uprizarja Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Predstava bo drevi ob 20. uri v Srednji dvorani Cankarjevega doma. Po predstavi bo v sejni dvorani pogovor Petra Turrinija z gledališkimi delavci. Jutri, 12. maja pa bo ob 19.30 uri v Okrogli dvorani Cankarjevega doma literarni večer, ki bo potekal pod naslovom Nekaj korakov nazaj, torej po znani istoimenski pesniški zbirki Petra Turrinija. Avtor bo na večeru nastopil tudi sam, iz Letošnje mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu, ki ga že vrsto let prirejata Sloveniski PEN center in Društvo slovenskih pisateljev Slovenije, je stalo v znamenju „Or-wellovoleto 1984", torej pisatelja utopične knjige Georgea Orwella. Vendar je knjiga angleškega pisatelja bila več ali manj izhodišče za izmenjavo mnenj o sodobni ureditvi sveta oz. njegove socialne politične ureditve. Letošnjega srečanja se je udeležilo okoli 50 pisateljev, od katerih jih je več kot polovica prišla iz 23 držav Evrope, Afrike, Srednje in Severne Amerike ter Azije, prišli pa so tudi slovenski pisatelji iz zamejstva. Vsem udeležencem je predsednik slovenskega PEN centra, Miloš Mikeln izrekel dobrodošlico in v svojem uvodnem razmišljanju utemeljit, zakaj se je njegova organizacija odločila za tako kočljivo in razburljivo temo srečanja. Pri tem je menil, da je Orwell s svojo mračno vizijo totalitarne družbe, ki jo je opisa), le povod za razpravo, saj vsem gre za osvoboditev človeka „od političnega nasilja in nasilja kapitala". V ta širok spekter sodi tudi postopanje večinskih narodov na-pram narodnim manjšinam, ki živijo izven meja matičnega naroda, ker so odvisne od tega, koliko pravic mu večina daje oziroma uresničuje. S tem v zvezi je tržaški pisatelj Boris Pahor opozorit na zatiranje jezikovnih manjšin. Tudi beograjski pisatelj Vuk Krnjevič je spomnil na napore malih narodov, da bi našli formulo, ki je v bistvu antiorvvellska, saj je alternativna v razdelitvi sveta na velike družbene tvorbe. Pisatelji tretjega sveta pa so se zavzemali za to, da bi spre- njegovih del pa bodo brati slovenski igralci. Peter Turrini se bo danes v prostorih Društva slovenskih pisateljev pogovarjal tudi s slovenskimi besednimi ustvarjalci. Predstavitev Turrinijevih del v Ljubljani je Cankarjev dom organiziral skupno z Društvom slovenskih pisateljev Slovenije. Ker gre za predstavitev Turrinijevih del v slovenščini, bi bilo zelo spodbudno, če bi Slovenska prosvetna zveza povabila PDG na Koroško, da s Turrinijevimi deli pride v goste in nam dela tega znanega avstrijskega pisatelja predstavi v našem materinem jeziku. To bi brez dvoma bila lepa gesta napram Tur-riniju, ki je znan tudi po tem, da se vneto zavzema za enakopravnost koroških Slovencev. jeli mednarodni kodeks, ki bi preprečeval uporabo moderne tehnologije oz. računalništvo kot sredstvo represije manj razvitih narodov. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na srečanje gledaliških skupin v nedetjo 20. maja 1984 ob 9. uri v kutturnem domu v Šentprimožu. Program: 3 kratki prizori iz raznih iger, ki jih trenutno igrajo naša prosvetna društva * strokovna ocena in razgovori o odrskem jeziku, vsebini, obtiki in kvaiiteti odrskih predstav * deio v deiovnih krožkih, kjer bodo sodetovati režiserji, igratci, pubiika in besedni ustvarjaici S skupna diskusija o naši giedatiški dejavnosti Na srečanju bodo sodetovaii režiserji iz SRS, igratci, gie-datci in naši stovenski koroški pisateiji. Spored bomo zakijučiii proti večeru. ikej Saksofonist Janša v Celovcu V četrtek t7. maja 1984 bo v kavarni .Kamot" v Celovcu gostoval znani slovenski saksofonist Tone Janša s svojim kvartetom, in sicer ob 21. uri. Tone Janša je poleg Boška Petroviča in Duška Gojkoviča najbolj znan saksofonist Jugoslavije. Kot tak je sodeloval na vseh večjih evropskih jazz-festivalih (Berlin, Saalfelden, Moskva), nastopil pa je tudi na Yatra-festivalu v Bombeju v Aziji. Janša igra tenor-sopransaksofon in flavto. Glasbena kritika ga uvršča v modalno oz. Post-Coltrane-ovsko (po velikem ameriškem saksofonistu Jahnu Coltrane-ju) tradicijo. Glasba, ki jo izvaja je lirično-melodična, kot tudi prosto (free) ekspresivna. Največji mednarodno glasbeni magazin, down beat" je recenziral eno od Janševih plošč in zanjo dal Janši najlepši kompliment, ki je za glasbenika te vrste možen: ,the is a good improvisor!" — (To je dober improvizator). Zato vsem ljubiteljem jazz-glasbe priporočamo, da gostovanja saksofonista Toneta Janše v Celovcu ne zamudijo. Mladi rod 9-10 Med številnimi revijami, ki so se pravkar zbrale na uredniški mizi, je tudi Mladi rod. številka 9-10 tekočega letnika, čeprav ga imajo mladi bralci večinoma že v rokah, menimo, da je prav, če opozorimo tudi tiste bralce, ki ne tlačijo več šolskih klopi. Kajti Mladi rod je zanimiv za slehernega rojaka, ki ljubi lepoto pisane besede, ki se čuti povezanega s kulturo svojega naroda in nenazadnje tudi radi ..pobegnejo" v svet otroštva, svet vedrih in zabavnih pesmi in spisov ter umetniških itustracij. Ker se šolsko leto počasi nagiba h kraju, poglejmo, kako je pesnik Kajetan Kovič v svoji pesmi Počitnice opisal najlepši dan v šolskem letu. 3o/a skoraj /?o zaprta. Cez po/je vra^ or/ nas Fo po svoje ^o/ovratl/ s^oz vese/l prosti čas. A/ar^o pojt/e na p/anlnc gors^a jezera Is^af, AVln&a pojr/e ^ Fotrl $pe/! na r/eže/o gostovat. /nrče^ Fo vse r/nl gobari/, rlZnč /aneze^ rlFarl/, /en: Franček pa seveda v postelji Fo r/o oFet/a. Vsem se r/oFro Z*o got/l/o, samo s Petrom Z*o /mr/o. Ce/o/etoje/enarl/, sl počitnice pokvari/. Pisateljsko srečanje na Bledu V ZSZ organizirala modno revijo v Borovljah Marija rta Zilji Zveza slovenskih žena je pred letom dni v Žeiezni Kapli priredila modno revijo, ki je naletela na izredno velik odmev. To je bil tudi povod, da ZSZ s to vrsto prireditev nadaljuje. Preteklo soboto je spet vabila na modno revijo, tokrat v dvorano Mestne hiše vBorovljah. S svojimi konfekcijskimi izdelki je v goste spet prišla delovna organizacija Gorenjska oblačila, ki je ena izmed vodilnih izdelovalcev ženske konfekcije v Jugoslaviji in poleg tega pretežni del svojih produktov izvaža v inozemstvo, predvsem v Zvezno republiko Nemčijo. Prišla je iz Kranja skupno s svojo podružnico na Jesenicah, sodelovali pa sta še tovarni obutev Planika iz Kranja in tovarna Almira iz Radovljice. Kot znano, je dvorana boroveljske Čestitke Florijanu Lapušu Nekdanjemu predsedniku Zveze slovenskih zadrug Florijanu Lapušu, ki je 29. aprila tega leta obhajal svojo devetdesetletnico v krogu svoje družine, so naslednji dan čestitali tudi njegovi nekdanji tovariši v zadružni organizaciji. Na njegovem domu v Podsinji vasi, kjer zdrav in čil živi s svojo ženo, so ga obiskali Janez Korenjak iz Šmarjete, Ferdo Turk iz Resnice in Janko Ojcl iz Borovelj, vsi trije dolgoletni predsedniki domačih Posojilnic in odborniki Zveze, skupno z nekdanjim poslevodečim podpredsednikom Zveze dr. Mirtom Zwittrom. Ob čestitkah so mu izročili skromna darila v spomin. Jubilant ni prikrival radosti nad obiskom. Posebno ga je razveselila slika rožanskega slikarja z domačim motivom bornega doma okolice, kakor jih je gledal v zgodnji mladosti. Vedno gostoljubna Lapuševa mama je gratulante zadržala v prijetnem domačem vzdušju. Ob kapljici je trajalo kramljanje starih prijateljev o skupnem ustvarjanju in doživetjih, o uspehih in udarcih, do večera. Kot v dolgih letih njegovega aktivnega delovanja za skupnost, je še danes slavljenec živahen diskutant, vese) in veder. Od takšnega smo se poslovili z željo, da bi še dolga leta ostal zdrav in vesel med nami. Mestne hiše velika, zato je bila zaskrbljenost organizatork revije, ali bo dovolj obiska, upravičena. Kmalu pa je bilo jasno, da je za tako prireditev tudi v Rožu veliko zanimanja in da je tudi v tem predelu led prebit, saj so številni udeleženci oz. udeleženke (slednje so bile v večini), po prireditvi bile zelo navdušene in izrazile željo, da ZSŽ kmalu spet organizira modno revijo. Da je bilo navdušenje na mestu, je seveda s svojimi najnovejšimi modeli poskrbela delovna organizacija Gorenjska oblačila, ki so jih številni publiki predstavile prikupne manekenke imenovanega podjetja. Tako so predstavile kompletno kolekcijo ženske konfekcije za po- Pred kratkim jena Pečnici ob Baškem jezeru praznoval svoje srečanje z Abrahamom, daleč naokrog znani, železniški uradnik Albert Petschnig. Doraščal in šolal se je v tem lepem kraju in deloma tudi še doživljal zadnjo vojno in njene posledice. Kot izvrsten pevec je že v mladih letih pristopil k cerkvenemu zboru in po obnovitvi SPD „Jepa-Baško jezero" se je kot zaveden Slovenec vključil tudi v kulturno delovanje ter bil eden izmed prvih članov „Baških fantov". S svojim toplo-zvenečim basom je bil steber moškega zbora in kmalu postal tudi njegov glavni solist. Sodeloval je tako na neštetih prireditvah ter pri raznih obredih — veselih ali žalostnih, kjer je vtisnil domačim vižam svoj pečat. V svoji družici Rozi je našel pravo muzično dopolnilo, saj se je izpod njenega peresa porodila marsikatera pesmica, opevajoč domačo okolico, šege, vaške obrede in nena- mlad, leto in jesen, pri čemer ni manjkalo oblek za razne priložnosti kot so sprejemi, plesi in kajpada za najlepši trenutek v življenju dekleta — poročne obleke. Seveda ni manjkalo modelov za vsako dnevno priložnost, za sprehode po mestu ali promenadi. Lahko rečemo, da je revija bila dobro organizirana, tako s strani ZSŽ kot sodelujočih delovnih organizacij in krajevnega združenja občinske konference žensk na Jesenicah, ki sodeluje z našim ženskim združenjem. Končno je treba še omeniti trio Ora-že, ki je uvodoma zaigral nekaj poskočnih melodij. Častne goste in občinstvo je pozdravila predsednica ZSZ Milena Groblacher. vsezadnje tudi narodno problematiko. Kmalu je zrasel na sončnem hribčku pod Pečnico lični dom, kjer danes Albi kraljuje s svojo štiričlansko družino. Vsled njegove šegave narave je zelo priljubljen ne le pri pevcih temveč tudi daleč v okolišu. Poleg petja se dosti bavi tudi s sadjarstvom in vrtnarstvom ter rad pomaga in posreduje svoje izkušnje prijateljem. Na Veliko noč so ga v pečniški farni dvorani tako društveni in cerkveni pevci počastili v prijetni domačnosti, nato pa je slavljenec vabil h bogati mizi pri Lesjaku. V govorih župnika Bucha, organista Samoniga in predsednika društva je bilo povedano vse tisto kar je in kar nam pomeni Albi. Naj ga spremljajo vse dobre želje tudi na nadaljnji življenjski poti. Ganjen je sprejemal čestitke svojih tovarišev in v zahvalo menil, da je srečen med prijatelji. Še na mnoga leta Albi! Že mesec dni je minilo, odkar je popolnoma nepričakovano, v 85. letu starosti preminul Golobov oče, Karel Samonig, starejši. Z njim je legel k počitku eden izmed zadnjih narodnih stebrov v Mariji na Zilji, ki je goreče ljubil svoje, svoj jezik, svojo zemljo. Rodil se je leta 1899 na Strmi Travinji nad Grpičami, kjer je že od svojih mladih let moral trdo prijeti za delo. Že kot dvanajstletnik je Travinarjev Kori, kakor ga je imenovala soseščina, pasel veliko čredo ovac po raznih planinah in tako spoznaval ter vzljubil domače kraje. Še napol otrok je doživljal prvo svetovno vojno in njene strahote kot vojak v Galiciji, na Piavi in v Dolomitih. Korenita narava je vendarle premagala vse težave, da se je srečno vrnil domov. Leta 1926 si je izbral svojo družico na Golobovem v Mariji na Zilji, kjer je prevzel tudi gospodarstvo. Rodilo se jima je 6 otrok in to v času, ko je svetovna kriza prizadevala tudi našim kmetom in posestnikom hude udarce. Dolgovi in vsesplošno pomanjkanje je trdo pestilo tudi Golobovega gospodarja, toda le še trši se je oprijel dela ter tako rešil posestvo. Kmalu na to pa je sledila druga, v narodnem pogledu še hu-ša kriza, namreč ko je zavladal nacizem. Kot trden narodnjak se je tudi v najtežjih dneh zavedal svoje dolžnosti in stal na strani tistih, ki so se uprli nasilju. Tako je marsi-kak nahrbtnik živeža ali obleke z Golobovega našel pot med borce v gmajnah. Bližnji njegov sorodnik je prav zaradi tega sodelovanja končal v zloglasnem KZ-u. Tudi po vojni se je z vso vnemo zavzel za narodno delo ter pomagal pri obnovi slovenskih gospodarskih in kulturnih ustanov. Z velikim zanimanjem je vseskozi spremljal dogodke na Koroškem ter bil zvest bralec slovenskega časopisja in knjig. Kako priljubljen je bil Golobov oče je pričala številna udeležba na njegovem pogrebu. Ob so- Iščemo PRODAJALCA za mesni oddelek (mesar ali kuhar) Samostojno vodstvo predpogoj. Ponudbe na Slovenski vestnik. maševanju dveh sobratov je pogrebne obrede opravil dekan Richard Kogler v obeh deželnih jezikih. V ganljivih besedah se je poslovil od svojega velikega prijatelja, kot je imenoval pokojnika ter ga postavil za vzgled trdnega, značajnega in neustrašenega moža. Ljubljena slovenska pesem je spremljala Golobovega očeta v črno zemljo. Naj v miru počiva v njej, ki jo je tolikanj pojil s svojim znojem a vendarle tako neizmerno ljubil. Klub Prežihov Voranc Prežihova šola Predavanje z diskusijo Feliks Bister: VLOGA CERKVE V MANJŠINSKEM KONFLIKTU NA KOROŠKEM v petek 18. 5. 1984 ob 19. uri v Klubu Prežihovega Voranca, Celovec, Benediktinski trg 5 Otroška skupina Cingelc vabi na MATERINSKO PROSLAVO v soboto 12. 5. 1984 ob 17.30 uri pri Cingelcu na Trati. Sodelujejo: otroška skupina Cingelc, trioOražein mladinski zbor Borovlje SELE-ZGORNJIKOT MATERINSKA PROSLAVA v nedeljo 13. 5. 1984 ob 14. uri v ljudski šoli na Kotu. Prireditelja: Šolska mladina in slovensko prosvetno društvo ,,Herman Velik" Sele-Kot SPD „Kočna" v Svečah prireja pod pokroviteljstvom Našega tednika ZVEZDNO VOŽNJO skolesi v nedeljo 20. maja 1984. Podrobnosti bomo objavili prihodnjič! Slovenski mladinski film .TOSOGADI' v sredo 16. 5. ob 20. uri v Bilčovsu (v mežnariji) v četrtek 17. 5. ob 20. uri v Selah v petek 18. 5. ob 20. uri v Pliberku (v mladinski sobi) v soboto 19. 5. ob 20. uri v Globasnici (v farni dvorani) v nedeljo 20. 5. po maši v Šentprimo-žu (v prostorih pod cerkvijo) Vabi Katoliška mladina PR!RED!TVE Sdovensko planinsko društvo Celovec vabi na tradicionalno SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINCEV v ned. 13. 5. 1984 pri koči na Trstelju. Zbirališče in odhod ob 8. uri zjutraj pri črpalki Mlečnik v Kožentavri. Prireditelj tega vsakoletnega srečanja je Planinsko društvo Nova Gorica. ŽELEZNA KAPLA Otroci igrajo za mamice pravljico v 4 dejanjih ..JURČEK" (Pavel Golia) v soboto 12. 5. 1984 ob 19.30 uri v farni dvorani v Železni Kapli. Prireditelj: SPD „Zarja" v Žel. Kapli CELOVEC LETNI KONCERT v sredo 16. 5. 1984 ob 19. uri v Modri dvorani Doma glasbe. Nastopajo učenci posameznih podružnic Glasbene šole na Koroškem. Prireditelj: Glasbena šola na Koroškem DUNAJSKI KROŽEK # v petek 11. 5. 1984 — predavanje EXPORT UND IMPORT ALS ENTSCHEIDENDE WIRT-SCHAFTSFAKTOREN — MIT BESONDERER BERUCKSICH-TIGUNG DES OSTERREICHI-SCHEN OSTHANDELS Predavatelj: Red. Hans Thomas Hager (Dunaj) Kraj predavanja: gostilna Weidinger, Dunaj IV, Danhausergasse 3 Slovensika prosvetna zveza v Celovcu in Turistično društvo Dravograd objavljata razpis za KOROŠKO OIICET ki bo v soboto 30. 6. 1984 v Dravogradu. Pari, ki se želijo poročiti in niso starejši od 30 let, naj se prijavijo v pisarni Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, Gasometergasse 10, tel. 0 42 22 - 32 5 94 do 20. aprila 1984. Tu boste dobili tudi podrobne informacije. OBIRSKO POMLADANSKI PLES v soboto 12. 5. 1984 ob 20. uri v gostilni Srienc na Obirzkem. Za ples igra Agaton trio Prireditelj: Aipski klub „Obir" ZVABEK Koncert „S PESMIJO v VIGRED' v soboto 12. 5. 1984 ob 20. uri v farni dvorani v Zvabeku. Nastopajo: Oktet Suha, otroški mladinski zbor Suha, dekliški zbor Zva-bek, otroška skupina Zvabek, vižar Hubert Krop in pevsko instrumentalna skupina Zvabek. Prireditelj: KPD „Drava" Zvabek Jubilejni koncert ansambla LOJZETA SLAKA ob njegovi 20-lotnici # v nedeljo 20. 5. 1984 ob 14.30 uri v kulturnem domu v Ledincah Prireditelj: KD ,,Peter Markovič" vRožeku # v nedeljo 20. 5. 1984 ob 20. uri v glavni šoli v Dobrli vasi. Priredit.: SPD „Srce" v Dobrli vasi Spored povezuje Janez Košnik Mito Trefalt BILCOVS OTROŠKI DAN Ta praznik za otroke bo 31. 5. 1984 v Bilčovsu. Vabljeni so vsi otroci s starši, voditelji, učitelji, župniki! Odrasli brez otrok nimajo vstopa! MATERINSKE PROSLAVE 9 Sobota 12. 5. ob 19.30 uri pri Pušniku v Ločah. Prireditelj: SPD „Je-pa-Baško jezero" # Sobota 12. 5. ob 15.30 uri v ljudski šoli v Božjem grobu. Prired.: KOM Piiberk-Zvabek-Suha-Vogrče # Nedelja 13. 5. ob 10.30 uri v kulturnem domu na Radišah. Prireditelj: SPD ,,Radiše" O Nedelja 13. 5. ob 19. uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Prireditelj: SPD ..Bilka" O Nedelja 13. 5. ob 19.30 uri v farni dvorani v Vogrčah. Prireditelj: Farna mladina v Vogrčah # Nedeija 13. 5. ob 18. uri pri Adamu v Svečah. Prireditelj: SPD „Koč-na" v Svečah CELOVEC Razstava slik VINKA HLEBŠA v Mohorjevi knjigarni je odprta do 18. maja 1984 "Z MEZD/!" v /VodVR?/: vaT?/ nc M4 71&R//V,S7fO v jo&ofo, 72. 7P&7 o7? 20.h v Dvorch 7V(Ml0/7d/0.* 71nfH&Mra.a /z /7o<7if Dho 7?a<7i%/ ^ O/rocr /rol ^ # Nedelja 13. 5. ob 19.30 uri v dvorani pod cerkvijo v Škooijanu. Prireditelj: Otroški pevski zbor Škocijart REBRCA TEDEN MLADIH UMETNIKOV od ponedeljka 30. 7. do sobote 4. 8. 1984 v mladinskem centru na Rebrci. Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Miadinski center na Rebrci. Vsi, ki bi radi sodelovali naj se že sedaj prijavijo. Menjava denarja Stanje v četrtek 10. maja 1984 Za 100 din dobite 11.50 šil. Za 100 din plačate 14.50 šil. Za 100 Hr dobite 1.10 šil. Za 100Hr plačate 1.19 šil. Za 100 mark dobite 693.00 šil. Za 100 mark plačate 709.30 šil- Občni zbor Slovenskega planinskega društva v znamenju pomladitve Slovensko planinsko društvo Celo- na Arihovo peč, tekma za Karavan-vec je minuii petek vabilo na občni škega medveda in sodelovanje s pla-zbor, ki je bil v Mladinskem domu ninsko organizacijo večinskega naro- Clani novega, pomlajenega odbora SŠD v Celovcu. To je bila spet priložnost, da članstvo in javnost zve za bogato dejavnost SPD — najsta-rejše slovenske planinske organizacije *v zamejstvu. SPD Celovec pa je tudi Po članstvu najmočnejše slovensko združenje na Koroškem, saj ima nad 600 vpisanih članov. Predsednik Lubo Urbajs je uvodoma pozdravil udeležence-delegate občnega zbora ter predstavnike Planinske zveze Slovenije predsednika glavnega odbora Tomaža Banovca, rajnika Jožeta Dobnika in predsednika izvršnega odbora Marjana Oblaka ter dr. Marjana Šturma kot zastopnika ZSO. Potem je Urbajs predlagal dnevni red občnega zbora, ki ga je zbrano članstvo soglasno sprejelo. Tako je najprej Rezka Iskra podala tajniško poročilo iz katerega je bila razvidna pestra dejavnost SPD Celovec. Poleg številnih rednih izletov slovenskih planincev v planine, zlasti pa na postojanko na Kočo nad Arihovo Pečjo, je tajnica Iskra navedla vse večje akcije društva kot so srečanje planincev treh dežel, srečanje slovenskih planincev iz zamejstva s planinci matičnega naroda, spominski pohod da. Tu ni moč navesti vseh prireditev posamič vendar je SPD Celovec od zadnjega občnega zbora, ki je bil Lubo Urbajs med svojim poročilom 19. 12. 1980 uresničilo vse zastavljene cilje, ki jih je sprejelo v svoj prireditveni načrt. Deiegati in gostje občnega zbora Predsednik Lubo Urbajs je v svojem poročilu posebno naglasil delo mladinskega in alpinističnega odseka, ki sta v zadnji poslovni dobi bila izredno uspešna. Poleg izletov so se mladinci pod vodstvom Igorja Schel-landra udeležili nekaterih plezalnih tečajev in izvedli nekaj zahtevnih tur, zlasti v zahodne Alpe, na najvišje gore Evrope. Alpinisti pa so plezali zah-tehne smeri v južnotirolskih Dolomitih in Julijskih Alpah, pri čemer je posebej treba omeniti Marjana Čer-tova. Lubo Urbajs pa se je v svojih nadaljnjih izvajanjih bavil z bodočim delom SPD Celovec. Sem sodi postavitev slovenske planinske postojanke v Podjuni, bližje srečanje planincev treh dežel, zlasti pa s pripravami 85-letnice obstoja, ki ga bo SPD Celovec slavilo prihodnje leto. Urbajs je ob tej priložnosti tudi sporočil, da je društvu uspelo doseči sprejem v Zvezo avstrijskih planinskih društev, kar pomeni, da bodo tudi člani SPD Celovec v avstrijskih kočah, na železnici itd. imeli enake ugodnosti kot člani avstrijskih društev, kar doslej ni bil slučaj. Ponovno je Urbajs spet zahteval, da naše narodne organizacije končno ustanovijo nomenklatur-no komisijo, ki bi lahko zavrla proces ponemčevanja ledinskih in gorskih imen na Koroškem. Danilo Kupper je kot preglednik računov zboru sporočil, da je odbor deloval korektno, kar pomeni, da za razrešnico odboru ni bilo kaj v oviro. V sledeči diskusiji je prišlo do številnih prispevkov, v katerih so se govorniki bavili o problemih društvenega dela, zlasti o problemu gradnje koče v Podjuni. Ob tej priložnosti sta se oglasila tudi gosta iz Slovenije. Tov. Banovec je društvu obljubil vso možno pomoč, posebno pa je naglasil dobro sodelovanje SPD Celovec in Planinske zveze Slovenije, pri čemer je izrazil željo, da bi koroški planinci bolj pogosto obiskovali koče onstran meje. Volitev novega odbora je stala v znamenju pomladitve. Dolgoletni predsednik Lubo Urbajs in tudi ostali člani glavnega odbora niso več kandidirali. Pri tem je razumljivo prišlo do živahne razprave, ker je bila splošna želja, da Urbajs še ostane na krmilu društva. Vendar je njegovo stališče, da vodstvo društva prevzamejo mlajši člani, naposled našlo razumevanje. Tako je novi predsednik SPD Celovec postal Franci Kropivnik, podpredsednik Joško Lepu-šic, tajnik Nežka Pinter, blagajnik Vera Janežič in pregledovalca računov Milan Kupper in Martin Urbajs. Lubu Urbajsu, ki je SPD Celovec vodil celih 31 let, gre vse priznanje za njegove velike zasluge, ki jih ima na področju razvoja slovenskega planinstva na Koroškem. Prepričani smo, da bo kdaj deležen tudi zaslužnega priznanja, saj je njegov idealizem, ki ga vlaga v planinsko dejavnost, neprecenljiv. a. k. Šmihel pri Pliberku Ker je bila letos dolga zima, smo se žene iz Bistrice, Dvora in Šmihela odločile, da organiziramo tečaj ročnih del. Tečaj se je pričel 3. 2. 1984 v prostorih Posojilnice v Šmihelu. Vodja tečaja je bila Danica Karničar, učiteljica ročnih del z Obirskega. Tečaj je trajal 10 petkovih večerov. Naučile smo se res mnogo lepih stvari. Od pletenja, šivanja, kvačkanja do izdelave umetnih rož. Večeri so potekali v prisrčnem vzdušju. Marsikatera žena je ob takem domačem krogu pozabila na svoje križe in težave, kajti žene na deželi nimajo dosti možnosti za razvedrilo. Za zaključek srpo pripravile tudi razstavo naših del. Razstava je bila osem dni na ogled. Z občudovanjem so si obiskovalci ogledovali dela spretnih rok, čeprav so se nam prej nekateri posmehovali, so potem ven- dar morali priznati, da žene ne smeš podcenjevati. Na zaključek smo povabile tudi predsednico Zveze slovenskih žena Mileno Groblacher. Ob pristni domači malici in kozarcu mošta se je iztekel naš tečaj. Predno smo se razšle, smo sklenile, da bomo v bodoče organizirale še več tečajev in tako ostale povezane med sabo. Našemu majhnemu društvu smo dale ime „Klub brezrokavnikov" v upanju, da se nam bo v bodoče pridružilo še več žena. Tem potom se zahvaljujemo vsem ženam za sodelovanje, posebno še go-spej Elči Karničar, ki je s svojim strokovnim znanjem in tudi zdravim humorjem doprinesla k uspehu našega dela. Zahvala velja tudi tov. Jošku Nachbar, ki nam je dal na razpolago prostore v Posojilnici. Jožicft PLIBERK Pri nas se vedno kaj dogaja in o tem tudi sproti poročamo. Kljub temu se zgodi, da se katera od prireditev enostavno spregleda, o njej ne napišemo vesti. Slovensko prosvetno društvo „Edinost" je zelo aktivno. 15. aprila je vabilo v farno dvorano v Pliberk na uprizoritev drame „Pot do zločina", katero je napisal Miško Kranjec. V gosteh smo imeli igralsko skupino Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš, da nam predstavi po vsebini in tudi igranju težko dramo, katero je zrežiral znani Silvo Ovsenk, ki je pravi mojster na odrskem področju. Že sam naslov drame, kakor tudi delež režiserja je obetat, da bomo doživeli lep večer slovenske dramatike. Vsi igralci so dovršeno podali svoje vloge. Velika škoda in tudi sramota je, da se je tokrat igre željne publike zbralo v takem številu, katerega pri nas nismo vajeni. Seveda je resnica, da je pri nas stalno nekaj na sporedu, vendar je tudi res, da takšnih, dobrih predstav ni vedno, pa kljub temu našega človeka ne zdrami nič iz zimskega „spanja". Posebno pa je hudo dejstvo, da so prišli gostovat z Radiš kulturniki, ki so v igro vložili mnogo truda, da je predstava tako kvalitetna.. Igralsko skupino SPD „Radiše" prosimo, da nam oprosti našo malomarnost in lenobo. Prepričani smo, da Radišani drugod ne bodo naleteli na enak odmev in da bodo kljub temu k nam spet prišli v goste. Mi pa se bomo potrudili, da bodo prihodnjič igralci šli zadovoljni domov in da jim ne bo žal časa za dvig kulture. ikej JANKO MESSNER Koliko znamo še slovensko? Jezikovni pogovori v /MrlfK Celovec 12 Danes si bomo pobliže ogledali veznik "ter": pravzaprav je stavčni veznik in ga ne bi smeli vpregati namesto veznika "in" — kakor bomo to videli v naslednjem primeru: "Potovanje z avtobusom 'ter' pestri program sta udeležence precej izmučila ..." Morali bi zapisati: Potovanje z avtobusom i n pestri program sta udeležence precej izmučila. Tako torej ne bi smeli z njim povezovati posameznih stavčnih členov. Micka in Mojcka in Rozika in Pavla in Tevžej ter Peter. Pravilno postavljamo vejice med naštevane, zadnja dva pa povežemo z IN: Micka. Mojcka, Rozika, Pavla, Tevžej in Peter. Za povezovanje stavkov pa si velja zapomniti naslednje: t e r uporabljamo kot zadnji veznik v naštevanju ali pa nam veže dva povedka, od katerih je drugi s prvim v rahli NAMERNI zvezi. Oglejmo si to pravilo ob dveh zgledih: Stopical je in se prestopal in pokašljeval ter si na vse načine prizadeval, da bi ga opazili. Zgled za drugo pravilo: Zamahni) je z vso silo ter razklal velikana. Tu gre za namerno vsebino drugega stavka: čemu, s kakšno namero, s kakšnim ciljem je zamahnil z vso silo? S ciljem, z namero, da bi mu razčesnil bučo! In še eno rabo imamo: v takšnih zvezah kakor "hodil je sem ter tja" ali pa "semtertja se tudi Messner zmoti". To pomeni tu pa tam, zdaj pa zdaj, včasih se tudi M. zmoti. Mojster v reševanju tega vprašanja je Ciril Kosmač. V noveli Kruh ima veznik TER že kar v prvem stavku: Skoraj vsak teden trdno sklenem, da bom neusmiljeno garal, ter se po kosilu in večerji z naravnost občudovanja vrednim premagovanjem vračam domov... Trdni sklep, da bo garal, na eni strani, vračanje domov na drugi! Čemu se vrača domov? da bo garal... Torej je to vračanje domov že vnaprej določeno, namerno, ima neki cilj. Zato uporablja veznik "ter". In zdaj 'kljub temu, da'... Namesto teh treh besed ima slovenščina eno samo: čeprav ali četudi. Torej ne 'Kljub temu, da' je bil Beograd za časa druge svetovne vojne bombardiran, temveč: čeprav je bil Beograd v drugi svetovni vojni bombardiran .. . Dober pa je takšenle stavek: Kljub temu spodrsljaju je naše moštvo na koncu zmagalo. Tu je namreč prislovno rabljen samo veznik "kljub", povezan s celoto "ta spodrsljaj", v 3. sklonu „ktjub temu spodrsljaju". Nadalje: 'Ta možnost jim je bila dana' v Sarajevu ... 'Imeli pa so tudi možnost, da' so si ogledali Dubrovnik. Pravilno: To so lahko storili v Sarajevu, lahko so si ogledali Dubrovnik, imeli so priložnost za ogled Dubrovnika in podobno. Samo ne "es wurde ihnen die Moglichkeit gegeben", saj kar vohamo nemščino v stavku: 'V Ljubljani jim je bila dana možnost, da' so se gostitelju najprisrčneje zahva- lili. Prav: V Ljubljani so imeli priložnost za zahvalo, so se gostitelju lahko zahvalili. In zdaj še "od dneva do dneva": prav gotovo ne more naraščati število brezposelnih od dneva do dneva, ker je to „von Tag zu Tag", slovensko se temu reče: i z dneva v dan, dan za dnem, dan na dan, tako bogato se lahko izraža Slovenec! Ampak ne, tisti, ki bi morali skrbeti za lepo slovensko besedo, ti gredo na posodo k Nemcem - po četrto možnost! Vprašam, ali ni to žalostno dovolj! V eni preteklih oddaj je bil govor o veznikih "čim" in "tem". Tu še dva zgleda za utrditev spoznanja. Narobe je 'čim boljši pogoji za poklicno življenje', prav: kar se da dobre možnosti...'da bo čim več otrok deležnih dvojezičnosti v šoli' — pravilno: da bo kar največ otrok, čedalje več otrok deležnih... In še eno napako si za sklep današnjega pogovora oglejmo od blizu: 'Tekom' prvih deset dni novega šolskega leta. Pravilno: V prvih desetih dneh. Namesto 'tekom leta' je pravilno: med letom, 'tekom časa' se pravilno reče: s časom, namesto 'tekom dogodkov' je pravilno: z dogodki. 'Tekom treh dni' je pravilno: v treh dneh, 'tekom zime' — pozimi. Saj v našem jeziku vendar ne more kar naprej vse teči: Namesto da tečejo diskusije in debate (in v ljubljanski RTV celo beseda kot takšna — osamljena, sama zase!) kakor zajci in voda, bi bilo kajpak boljše reči, da ljudje diskutirajo in debatirajo, še bolje pa: da se pogovarjajo in razpravljajo o tem in drugem. ,HŽuide weg von der zweisprachigen Schute" Brošura, ki je namenjena koroški in avstrijski javnosti, odtočno zagovarja skupno in dvojezično šolstvo Te dni je izšia pubtikacija siovenskega znanstvenega inštituta v Cetovcu o manjšinskem šotstvu na Koroškem. Brošura nosi na-stov „Hande weg von der zweisprachigen Schuie. Engagierte Gegenschrift gegen eine provinziette Verschworung' in je napisana v nemščini. Namenjena je koroški in avstrijski javnosti. Poteg sodeiavcev siovenskega znanstvenega inštituta kot avtorja sodeiujeta tudi univ. docent na saizburški univerzi Hanns Haas in univ. prof. Peter Gstettner iz Ceiovca. Vsi avtorji brošure so dobri poznavaici zgodovine in sedanjega trenutka dvojezičnega šoistva na Koroškem. Brošura je napisana poijudno. Bogata je na dokumentih in sti-kovnem gradivu. Zaradi visoke nakiade ima nizko ceno, saj stane !e 25 šiiingov. Giavni namen brošure je, da ob najnovejših napadih na sedanjo ureditev dvojezičnega šoistva zavrne giavne trditve koroških nemško nacionainih krogov, ki hočejo izsiiiti getoizacijo stovenskih otrok. Vendar bo bratec hkrati dobi) tudi dobro siiko o novejši zgodovini koroških Siovencev, predvsem seveda o razvoju šoistva na narodnostno mešanem ozemiju Koroške. Braiec bo spoznat, da je biic šoistvo na Koroškem važno orodje za germanizacijo siovenske manjšine. Jasno je, da naj bi tudi iočene šote oziroma točeni razredi prispevati k ponemčevanju koroških Stovencev. Najnovejša pubtikacija inštituta seveda tudi stovenskemu bratcu nudi četo vrsto argumentov za diskusijo o potožaju koroških Stovencev. Avtorji se seveda zavzemajo za skupno in dvojezično šoistvo. Dvojezično šoistvo ne vidijo izoiirano od ostate družbene situacije. Od njega pričakujejo in zahtevajo take učinke, ki bodo s pospeševanjem dvojezičnosti v šoti in v javnosti sptoh koristiti vsemu prebivatstvu južne Koroške in omogočiti enakopraven razvoj obeh narodov, ki živita na Koroškem. V cetoti objavtjamo spodaj prispevek satz-burškega univerzitetnega docenta dr. Hannsa Haasa z nastovom: „Eindeutschung ats ober-stes Prinzip. Die Geschichte einer Einvertei-bung." Eindeutschung als oberstes Prinzip Die Geschichte einer Einverleibung Univ. Doz. Dr. Hanns Haas, Salzburg Wenn es nach den Wunschen der Deutschnationalen geht, endet Karn-tens Nationalitatenkampf mit dem Verschvvinden der Slovvenen. Tatsachlich war Siidkarnten noch in der zweiten Hatfte des 19. Jahrhunderts weitau.s iiberwiegend von Slowenen bewohnt, wahrend es heute fast durchwegs gemischtsprachig ist. Die-se ailmahliche Entnationalisierung der Slowenen ist das Ergebnis hun-dertjahriger Germanisierung. So ist die siowenische Voiksgruppe nun-mehr zu einer zahienmaB.igen Min-derheit geworden, die um ihre wei-tere Existenz bangt. Die Germanisierung der Karntner Slowenen ist das Ergebnis wirt-schaftiicher und soziaier Faktoren. Denn das siowenische bzw. gemlscht- Langfristig konnten die deutschen Oberschichten ihre Privitegien nur durch Verdeutschung der Stowenen absichern. sprachige Siidkarnten vvurde schon zur Mitte des 19. Jahrhunderts von deutschen Oberschichten beherrscht, wahrend die siovvenische Voiksgruppe in ihrer groBcn Masse aus Klein-bauern und Arbeltern bestand. Die deutschen Oberschichten aber lebten gut vom Arbeitsertrag der Siowenen und von den natiirlichen Giiitern des siidlichen Dandesteiles und sie woli-ten ihre Position halten. Daher be-hinderten sie jede vvirtschaftliche und gesellschaftiiche Initiative der Siowenen und vvurden zum erbitter-ten Gegner der slowenischen Natio-nalbewegung. Langfristig konnte sie ihre Priviiegien aber nur durch Ver-deutschung der SIowenen absichern. Eine sofortige und rasche Eindeutschung der slowenischen Voiksgruppe war aber weder mogiich noch notwendig. Daher wurde seit der 2. Haifte des 19. Jahrhunderts jede neu entstehende oder zahlenma&ig ver-mehrte gesellschaftliche Schichte durch Eindeutschung den Imteressen der deutschbiirgerlichen Oberschichten dienstbar gemacht. Die einge-deutschten Siowenen eriangten frei-Mch nur unitergeordnete Positionen, wie es ihrer Funktion entsprach, Fremdherrschaft aufrechtzuerhalten. Das deutschsprachige Biirgentum nahm iibrigens auf die Entwickiung des beherrschten Landestedies nie sonderlich Bedacht. Nichit zuletzt darauf ist die Ruckstandigkeit Siid-kamtens zuriickzufiihren. Die schrittvveise Eindeutschung der Kamtner Siowenen ist eng mit dem Entwickiungsgang der industrieilen Revoiution verbunden. Ais erstes er- lag die mit dem Ausbau von Ver-vvaltung und Schuiwesen stark ver-mehrte biirgerliche Intelligenz der Assimilation, also Lehrer, Beamte und Angehonige der freien Berufe, wie Arzte und Advokaten. Sie wur-den den Interessen des fiihrenden Deutschtums untervvorfen und da-mit ihrer Aufgabe enitfremdet, den vvirtschaftlichen und kulturellen Er-neuerungsprozeB ihrer angestamm-ten siowenischen Voiksgruppe zu be-schieunigen. Ihre vvichitigste Funktion bestand darin, d'ie Herausbii-dung einer biirgerlichen slovveni-schen nationaien Emanzipaitionsbe-wegung zu behindem. Daher war sie der eigentiiche Trager des deutsch-nationalen Vereins- und Parteiwe-sens. Tatsachlich verdrangte die ein-gedeutschte oder eingewanderte Intelligenz aiimahiich die seiit 1848 ent-standene karntnerslovvenische Intelligenz, sodaB zur Jahrhundertwende von den Gebiideten slowenischer Herkunft nur noch die Priester ihrer Voiksgruppe erhaLten blieben. Die Zuriickdrangung der heimischen slo-wenischen Intelligenz war der erste Riickschlag der siowenischen Selbst-findung. Ais nachstes geriet das iiindiichc Biirgertum in den Sog der Gemani-sierung, also jene groBeren Grund-besitzer. Kaufleute und Holzhandler, die im Zuge der Einbindung der Landwirtschaft in das tiberregionale W i rt sc ha ft sl e b e n mit dem deutsch-sprachigen Biirgertum in Verbin-dung kamen. Ihre Aufgabe war es, die Verfiigungsgewialt des deutschen Burgertums iiber das slowenische Hinterland zu sichem. Damit wurde die Frage akut. die Herausbildung eines slowenischen Wirtschaftsbur-gertums mit Hilfe der Germanisierung zu hintertreiben, da die wirt- Die Masse der s)owenischen Kteinbauern konnte nicht eingedeutscht werden. schaftliche und kulturelle Selbsthilfe der Slowenen um 1880 ohnehin ein hohes Niveau erreichte. Das Dorf-biirgertum selbst konnte oberflach-lich eingedeutscht werden, nicht hin-gegen die Masse der slowenischen Kleinbauern. Es war vordringlich, sie von der slovvenischen Nationaibevve-gung fernzuhalten. Daher wurden sie mit wirtschaftlichem und politi-schem Druck a