MEBLO MEBLO IM JM Viator pMF turistična WMm a^enciJa i/Mr/i0 Ljubljana, wiM # c#f« Trdinova 3 4 dni — Kneževina Monaco odhod 29. novembra 3 dni — Dunaj z avtobusom — odhod 29. novembra 1 dan — Benetke akcija Nedeljskega dnevniki — odhod 17. novembra 1 dan — Benetke odhod 24. novembra Praznične počitnice: 5 dni Poreč hotel Delfin — akcija Nte-deljskega dnevnika Počitnice ob prazniku republike tudi na Koroškem: Rimski vrelec, Poljana. Nudimo Vam tudi silvestrske aranžmaje! Viator, Turistična agencija Ljubljana, Trdinova 3 m V zadnjem času dobivamo v uredništvo pogosto obvestila o podpisovanju samoupravnih sporazumov v temeljnih organizacijah združenega dela na Gorenjskem. Kaže torej, da bodo gorenjske delovne organizacije do konca leta organizacijsko uresničile ustavna dopolnila. Na sliki: V četrtek opoldne so samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev med temeljnimi organizacijami združenega dela slovesno podpisali v turističnem prometnem podjetju Creina v Kranju. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka 89 ^•tan 1 I Jegen i„ViteJji: obč. konference SZDL tn TS' Kranj, Radovljica, Sk. Loka ni ~~ Izdaja CP Gorenjski tisk 0«L lavni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar _ _ _ »ll a silo socialistične zveze delovnega ljudstva Kranj, sobota, 17. 11. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Qd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko Odločanje o rezultatih dela je pravica delavcev i io nkiel/ol ClrnfiA T /-»Lr.-» H rrtKll in rta nQ Ka nvoi> w. n Včeraj je obiskal Skofjo Loko predsednik republiškega sveta slovenskih sindikatov ing. Janez Bar-borič. Spremljala sta ga podpredsednica republiškega sveta Ivanka Vrhovčak in direktor za raziskovanje javnega mnenja pri republiškem svetu ZSS Mitja Švab. Najprej so iih na sedežu občinskega sindikalnega sveta pozdravili predstavniki družbenopolitičnih organizacij Škofje Loke in predstavniki občinske skupščine. Gostje so se seznanili z aktualnimi političnimi in gospodarskimi dogajanji v občini. Zatem se je Janez Barborič s spremstvom skupaj s predstavniki škofjeloških družbenopolitičnih organizacij odpeljal na Trato, kjer si je ogledal tovarno Termika — obrat tervola. S sindikalnimi delavci in vodstvom obrata se je pogovarjal o sindikalni organiziranosti in uresničevanju ustavnih dopolnil. Termika ima v škofjeloški občini tri obrate: na Trati obrat tervola, v Bodovljah izdelujejo mineralno volno in v Poljanah polyester. Na več sestankih so se zaposleni odločili, da bodo vsi trije obrati sestavljali ene samo temeljno organizacijo združenega dela. Sklep so utemeljili s tem, da so tehnološko precej povezani, pogosti pa so tudi prehodi delavcev iz enega obrata v drugega. Će bi bil vsak obrat temeljna organizacija, so menili, bi se drobila sredstva in tako najbrž ne bi bilo možnosti za večje skupne naložbe oziroma skupne akcije. Janez Barborič je te pomisleke odločno zavrnil in pri tem poudaril, da je treba samoupravljanje čimbolj približati neposrednemu proizvajalcu. To je tudi osnovna nit družbenoekonomskih sprememb, ki jih prinaša nova ustava. Pravica odločanja o rezultatih dela je z novo ustavo pravica delavca. V tako veliki temeljni organizaciji pa bo to načelo le težko izvajati. Tudi denar se z ustanavljanjem TOZD ne bo drobil in ga ne bo prav nič manj. Menil je, da samoupravno združena sredstva temeljne organizacije le povezujejo in dajejo še večje možnosti za uspešno poslovanje. Opoldne so se gostje odpeljali v Selško dolino. Tam so si naprej ogledali tovarno pohištva Alples. Sledil je pogovor s predstavniki osnovne organizacije sindikata in samoupravnih organov te delovne organizacije. Beseda je tekla o predvideni združitvi Alplesa s Slovenijalesom. L. B. XIV. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU 00 16.00 26. DECEMBRA 1973 ati siJe predsednik slovenskih sindikatov ing. Janez Barborič ogledal tovarno Termika — obrat tervola Nova oblika medobčinskega V K S pr^anju je bila v četrtek popol-SeJa medobčinskega sveta s Za G°renjsko. S tem je bil • ega 06n sklep 0 ustanovitvi tak-J>ci tecrgfna' ki so ga v drugi polo-!lt)ske u ta sprejele gorenjske ob-» Na ^0r?^erence socialistične zve-3ialis?.rvi seji sta o vlogi in nalogah I ek zveze v sedanjem dru-5 »ekr ?nomskem položaju govori->^iali^f®tar republiške konference ?«čne zveze Milan Kučan in >fe'prsnega odbora republiške Jeji 80 j e SZDL Dušan Sinigoj. Na J^doK/f^lili za prvega predsednika ske«a sveta SZDL za Go-vSe Predsednika občinske kon-v^la, k k ^ RflClovljica Janeza b esion i funkcijo opravljal ne-f^.svet !: Dogovorili so se, da b 0llalr?a seji izvolil tudi pro-h tr?Lga sekretarja. Razen tega izvr«at izvolili tudi osem čla-rSnega odbora. Jf ^ŽDL°Vitev medobčinskega sve-(v^bep iZa Gorenjsko pomeni po-H sti s korak v razvoju organizi-p °cialistične zveze in nadalj-^iH8k;g.abljanju sodelovanja med H skupnostmi in občinski- ^ Oore°r?ncami socialistične zveze ^trtkJskem,<< Je uvodoma rekel C obtiJ0^ seji predsednik kranj-j Zvez o^ke konference socialistič-J! *e jf j°ne Volčič. Poudaril je, da' hi?1* Of« .J bilo tesno sodelovanje vivSe8anizacijami SZDL, da pa je ir»sk *ako organizacijsko kot ° P°trebna Cvrsta P°" stopnji- samoupravne o(jj'ja^0an°sti namreč vse bolj ugo-e SoH i so Potrebne tesnejše oelovanja. Na Gorenjskem sodelovanja smo že dlje časa priča tovrstnim procesom. To potrjujejo nekatere oblike povezovanja kot so svet gorenjskih občin, medobčinski sVet ZK za Gorenjsko in druge. / Novoizvoljeni medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, ki je sestavljen iz 30 delegatov (vsaka občinska konferenca ima 6 delegatov), bo povezoval in usklajeval delovanje občinskih organizacij socialistične zveze. Obravnaval in preučeval bo skupna družbenopolitična vprašanja, uskla- razstava prodaja jeval svoje delo z delom občinskih konferenc, obravnaval delo kluba gorenjskih poslancev, programsko usmeritev in problematiko Glasa in sodeloval pri reševanju drugih vprašanj, pomembnih za vso Gorenjsko. Že v bližnji prihodnosti pa čakajo svet povsem konkretne naloge. Tako se bo moral temeljito vključiti v uresničevanje ustavnih določil, v priprave na volitve in v nadaljnji razvoj socialistične zveze. A. Žalar program od 10. do 30. novembra 1973 vsak dan od 9. do 19. ure Kranj Savski log sejemska hala Naročnik: Opreti se na lastne vire Izvršni biro predsedstva zveze komunistov Jugoslavije je ugotovil, da je problem energije zelo aktualen in zaostren povsod po svetu in mu moramo zato v prihodnje posvečati veliko več pozornosti. Opozoril je, da se moramo v prihodnje opreti predvsem na lastne vire energije. Večja menjava sSZ Skupna vrednost blagovne menjave med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo se bo pri-t hodnje leto najbrž povzpela na milijardo dolarjev. Blagovna menjava s Sovjetsko zvezo raste iz leta v leto. Tako bo letos dosegla 750 milijonov dolarjev, kar je za 15 odstotkov več kot lani Nova delovna mesta Delovne organizacije v 29 občinah jugovzhodne Srbije so v zadnjih 10 mesecih odprle nad 5000 novih delovnih mest. Samo gradbene organizacije iz Niša, Leskovca, Vranja in nekaterih drugih krajev so zaposlile okrog 1900 polkvalifi-ciranih in kvalificiranih delavcev. Več zaposlenih V družbenem sektorju v državi je bilo v prvih osmih mesecih letos za 112.000 več zaposlenih kot v enakem lanskem obdobju. V delovnih organizacijah s področja gospodarstva je bilo zaposlenih 83.000 delavcev več (2,5 odstotka), v negospodarskih organizacijah pa 29.000 (4 odstotke). Največji porast beležimo v trgovini in gostinstvu, najmanjšega pa v kmetijstvu in ribištvu. Kako bo s Kobaridom Člani skupnosti za varstvo okolja Slovenije so si ogledali predvideno lokacijo hidroelektrarne Kobarid. Predstavniki soških elektrarn, projektanti in predstavniki tolminske občine so jih seznanili, kako bi morebitna gradnja spremenila podobo Zgornjega Posočja — od Trnovega do Kobarida. Cenejša perutnina? Menda lahko kmalu pričakujemo, da se bo perutnina pocenila. Takšen predlog republiškega izvršnega sveta Srbije so namreč sprejeli predstavniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov. V Srbiji naj bi se perutnina pocenila za 4 dinarje, razliko v ceni pa naj bi pokrili proizvajalci. Oktobra za 16,6 odstotka Prejšnji mesec se je v Sloveniji najbolj podražila obutev, tej pa sledijo obrtne storitve in tekstilni izdelki. Sicer pa so bile cene na drobno oktobra za 16,6 odstotka večje kot oktobra lani. V primerjavi z letošnjim septembrom pa so bile cene večje za 1,8 odstotka. Letos so se ce na drobno povečale za 14 odstotkov, kar je precej več kot je republiški izvršni svet napovedal za vse leto. Prva »otroška vas« Jovanka Broz je prevzela patronat nad prvo jugoslovansko otroško vasjo, ki jo gradijo v Sremski Kamenici pri Novem Sadu. V naselju bo živelo in se vzgajalo okrog 100 dečko" in deklic brez staršev ali skrbnikov. K Gre za novo obliko otroškega varstva, kije v svetu že zelo znana. Gorenje — Iskra Generalni direktor Velenja je izjavil, da bo do konca leta podpisan samoupravni dogovor med Iskro in Gorenjem. Če bi prišlo do združitve, bi se obe podjetji izognili vsakršnemu prekrivanju delovnih programov. V Gorenju so samo-upravljalci dogovor že potrdili, v Iskri pa o njem sklepajo te dni. 2 CLA8 Sobota, 17. novembra 1973 Statut tržiške občine v javni razpravi Jesenice V torek, 13. novembra, je bila v Tržiču 43. seja skupščine občine. Odbornikom je bil predložen v ocenitev in razpravo predlog statuta občine, ki ga je izdelala posebna od skupščine imenovana komisija pod predsedstvom predsednika občinske konference SZDL Milana Ogrisa, ki je na torkovi seji tudi razložil osnutek statuta. Povedal je, da so se že začele priprave na izdelavo osnutkov statutov krajevnih skupnosti. Predlog statuta predvideva, da naj bi imela tržiška skupščina dva zbora in sicer enotni zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, čeprav so bili med pripravo predloga mnenja in želje po več zborih. Vendar je komisija za pripravo statuta menila, da sta za tržiške razmere, moč in velikost občine dva zbora dovolj. Odborniki na predlog statuta niso imeli bistvenih pripomb in so sklenili, da gre predlog lahko v javno razpravo. -jk Kranj Statut občine v razpravi V četrtek, 15. novembra, je bila v sejni dvorani skupščine občine na Jesenicah skupna seja obeh zborov občinske skupščine. V prvi točki dnevnega reda so govorili o osnutku statuta občine, ki ga je pripravila komisija za spremembe in dopolnitve statuta. Odborniki so temeljito pregledali vse člene statuta in se na osnovi razprave in predlogov odločili, da bodo izdali posebno edicijo, ki bo izšla deloma kot priloga Zelezarja, deloma pa jo bodo razdelili po posameznih gospodinjstvih v občini. Tako bodo razdelili okoli 8000 izvodov osnutka občinskega statuta. Osnutek občinskega statuta bo v javni razpravi, ki jo bosta vodila občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet, dva meseca. V tem času bodo občani, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti pripravile svoje predloge in pripombe, ki jih bo pozneje zbrala komisija. Domenili so se tudi, da bodo o pripombah na statut javnost sproti obveščali prek lokalnega Radia in lokalnega časopisa Železar. S takim načinom se bo kar najširši krog občanov seznanil s osnutkom statuta, dva meseca pa je l tudi dovolj dolga doba za temeljito študijo in kar najbolj tehtne pripombe. D. Sedej rp \/*\si • Trziski krvodajalci so se izkazali Pri občinskem sindikalnem sV® j organizirajo razgovore z osnovnii , ___ organizacijami sindikata o Jj V organiziranosti sindikata s tem, da se vsaka organizacija opredeli in Posr^?- v svoja mnenja. Po predlogu republiškega sveta naj bi jih bilo v republik' prihodnje 18. V sredo, 14. novembra, so se sestali člani pihalnega orkestra jeseni'» železarjev in razpravljali o praznovanju 100-letnice obstoja godbe na P"1® Praznovanje bodo organizirali v jubilejnem prihodnjem letu. " Sekretar komiteja občinske k®1^ renče zveze komunistov inž. Stane Mihalič ie za torek 1> hodnji teden sklical peto sejo občinske konference zveze komunistov-dnevnem redu je razprava o spremembah in dopolnitvah statutarnega sklCK. o organiziranju in delovanju zveze komunistov v občini. Ocenili bodo tUj družbeno ekonomske in politične razmere v občini po pismu predsednika » in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. O nalogah komunistov pred X. , som zveze komunistov Jugoslavije in VII. kongresom zveze komuni Slovenije pa bo govoril član predsedstva SFRJ Marko Bule. V ponedeljek dopoldne bo v Kranju seja upravnega odbora Gorenj^ turistične zveze. Razpravljali bodo o mestu in vlogi turistične družbene nizacije v turizmu in v družbenopolitičnem sistemu. Na dnevnem redu s°1 kadrovska vprašanja in določitev kraja za srečanje turističnih deUv^ v prihodnjem letu. Na sejo odbora so povabili tudi predsednike občin9 konferenc SZDL na Gorenjskem. A. Z- Radovljica, 16. novembra — Koo^j nacijski odbor za boj proti al*oD. lizmu in narkomaniji pri obcin®^ konferenci socialistične zveze in klub zdravljenih alkoholikov sta popo,(U.j sklicala širši posvet. Udeležili so se ga tudi sekretarji delovnih organizam predsedniki sindikalnih organizacij, predstavniki zdravstvene službe, občin^j skupščine in družbenopolitičnih organizacij. V okviru akcij meseca boja Pt0.Q alkoholizmu so ocenili stanje v občini in dosedanje delo vseh, ki si prizadeva zatreti alkoholizem. Razpravljali so tudi o prihodnjih nalogah. Za ponedeljek popoldne je v Radovljici sklicana seja medobčinske«® odbora sindikata delavcev prometa in zvez. Razpravljali bodo o organi nosti sindikatov v prometu in zvezah. V torek bo v Tržiču pogovor o del®^ ski kontroli. Pripravil ga je j„ občinske konference ZKS Trzi^. nanj povabil člana republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije N1'^ Švaba. Organizator je na pogovor povabil sekretarje osnovnih organ'2 .e in stalnih aktivov ZK iz tržiške občine, člane že delujočih organov dela*'' kontrole, nadalje predstavnike tistih gospodarskih organizacij, kjer orga . kontrole še nimajo in ljudi, ki v delovnih organizacijah skrbe za uskl®J vanje samoupravnih aktov z ustavnimi dopolnili. Preteklo soboto je bil v Tržiču večer slovenskega amaterskega filma-.^ večeru so predvajali 7 filmov znanih slovenskih avtorjev. Med njimi so o1* ^ posebno zanimivi trije otroški filmi, ki so jih izdelali učenci osnovne s°J' Izole pod vodstvom mentorja Konija Štajnbaherja, enega vodilnih slo skih filmskih amaterjev. Radovljica Tržič Pretekli petek in soboto je bila v Tržiču krvodajalska akcija, ki so jo organizirali občinski odbor Rdečega križa, občinski sindikalni svet, osnovne sindikalne organizacije ter organizacije Rdečega križa po krajevnih skupnostih. Akcija je odlično uspela in je presegla pričakovanja. Kar 762 Tržičanov je v petek in soboto želelo darovati kri. 216 jih je bilo iz tovarne Peko, 214 iz Bombažne predilnice in tkalnice in 332 iz drugih delovnih organizacij in iz krajevnih skupnosti. 86 krvodajalcev je bilo odklonjenih, tako da je dalo kri 676 občanov. -jk Konferenca mladih delavcev tik pred ustanovitvijo Volilne konference ZK Prehod na novo organiziranost, ki jo zahtevajo spremembe v družbenoekonomskem sistemu, škofjeloški mladini ne bo delala težav. Nove oblike dela se v njihovi organizaciji že nekaj časa uveljavaljajo. Zato konference mladih delavcev, šolske mladine in mladine iz krajevnih skupnosti zanje ne bodo novost. O dosedanjih izkušnjah in novi povezanosti mladih v občini smo se pogovarjali s predsednico občinske konference ZMS Olgo Štucinovo. »Se bo število aktivov povečalo?« »Število aktivov že nekaj časa narašča. Postavili smo si namreč nalogo, da naj se mladi v vsaki delovni organizaciji, krajevni skupnosti, večjem kraju in šoli povežejo v mladinski aktiv. Prav sedaj se oblikujejo Prvi aktiv OZN v občini Radovljiška občina je dobila pretekli teden svoj prvi aktiv Organizacije združenih narodov. V Lescah ga je ustanovila tamkajšnja mladina v okviru svojega aktiva in je že začel z delom. Menijo, da bodo podobne aktive ustanovili še po drugih osnovnih organizacijah zveze mladine. Precej teže pa bo z ustanavljanjem marksističnih krožkov. Kot se je pokazalo, jih ne bo moč ustanoviti v okviru osnovnih šol. Pač pa bodo enega ustanovili v Šolskem centru Radovljica (Gostinska šola Bled in Poklicna šola Radovljica). M. Hudovernik Na prihodnji seji o položaju Delavske univerze Skupščina občine Tržič je na 40. seji, ki je bila poleti, razpravljala o težavah tržiške Delavske univerze ter sprejela poročilo o delu ustanove v letu 1972 ter pripombe in predloge, ki jih je dal svet za prosveto in kulturo pri tržiški skupščini. O položaju Delavske univerze so nato razpravljale občinske družbenopolitične organizacije in svet za prosveto in kulturo pri skupščini. Vse te razprave so rodile oceno sedanjega položaja univerze ter dale tudi predloge, kako naj se Delavska univerza reši iz težav. Na zadnji seji občinske skupščine, ki je bila v torek, 13. novembra, so zato sklenili, da bodo odborniki na prihodnji seji, ki bo decembra, ponovnp razpravljali o Delavski univerzi. . rjk aktivi v Šeširju, Tehniku, Kroju, v Lučinah in še ponekod drugod.« »Mladinski aktiv naj bi bil tudi v vsaki TOZD?« »Mislim, da bodo na tako obliko dela lahko prešli v škofjeloškem Transturistu, žirovski Alpini, Iskri v Železnikih in Loških tovarnah hladilnikov. To so največje delovne organizacije in imajo poleg več temeljnih organizacij tudi dislocirane obrate. Prav slednjim bo občinska konferenca posvetila še posebno skrb. Aktivi v organizaciji združenega dela pa bodo volili svojo konferenco v okviru podjetja.« »Koliko specializiranih mladinskih konferenc bo imela občinska organizacija?« »Zaenkrat bomo ustanovili le konferenco mladih delavcev. Ustanovno sejo že pripravljamo. Postopoma pa bomo oblikovali tudi konferenco mladih iz šol in konferenco mladih iz krajevnih skupnosti. Vendar ne pred 9. kongresom ZMS, ki bo spomladi.« \ Nekatere nove oblike dela so se pri nas že uveljavile še preden smo sprejeli nova določila.« V osnovnih organizacijah z ge komunistov v radovljiški občim s ta teden začele volilne konfefey ,0 Člani na konferencah ocenjuj^ enoletno delo in razpravljajo o Fj, hodnjih nalogah. Na konferen volijo tudi člane občinske k°n f čin-ce zveze komunistov. Komite oD je ske konference zveze komuniste sklenil, da morajo biti volilne K y ference v osnovnih organizacij® občini končane do 5. dece. ^ Sredi decembra pa bo seja ^ni-volilne konference zveze kom,, stov. »Res je. Vsak mesec so se na tako imenovanih delovnih posvetih sestali mladi delavci, predstavniki mladih iz šol in mladinci iz krajevnih skupnosti. Vprašanja s katerimi se sjCčuje delavska mladina, so drugačna od problemov šolske mladine, mladi v krajevnih skupnostih pa imajo drugačne naloge. O skupnih interesih in vprašanjih pa smo razpravljali na sejah občinske konference. Zato prehod na novo organizacijo ne bo nobena prelomnica. Sestajali se bomo le v nekoliko širšem krogu in namesto stalnih predstavnikov določenega aktiva, se bodo konferenc udeleževali delegati.« »Konferenca mladih delavcev bo ustanovljena v prihodnjih dneh. Katere bodo njene prve naloge?« »Nalog in dela bo vedno dovolj. Mislim pa, da bo najvažnejše izobraževanje in pripravljanje mladih na vstop v Zvezo komunistov. Zato bo vsak aktiv v temeljni organizaciji ali organizaciji združenega dela najprej pripravil program izobraževanja in ga skušal kar najbolje izvesti.« L. Bogataj Predkongresna aktivnost nf, Na minuli 7. seji občinske kj> j„ renče ZK Jesenice so v Por0*rj]j0 pozneje v razpravi največ g°v0jg^ aktivnosti in nalogah komun .. pred 10. kongresom ZKJ in J|-gresom ZKS. Poudarjali so P^ vsem dosledno uresničevanje tjV< nalog in se zavzeli za stalno a ju nost vsega članstva. V nadaljevali seje ie spregovoril tudi predsta ^ C K ZKS Vlado Beznik, ki j«> °V situacijo na Bližnjem vzhodu $ govoril o stališčih, ki jih svetovne krize zavzela naša dr - D-5' Predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz Tito s soprogo Jovanko je potoval na štiridnevni prijateljski obisk v Kijev, na povabilo C K KPSZ. Štiridnevni obisk jugoslovanske delegacije v Sovjetski zvezi je bil predvsem delaven, namenjen izmenjavi mnenj o odnosih med državama in mednarodnem položaju. Dogovorjen je bil že prej, trenutni mednarodni položaj pa mu daje še pomembnejšo vsebino. Jugoslavija in Sovjetska zveza sta pomembno angažirani pri iskanju rešitev za bližnjevzhod-no krizo in čeprav nastopata pri tem vsaka z različnih pozicij — Jugoslavija je neuvrščena, Sovjetska zveza pa voditeljica enega izmed blokov — se njuni interesi in stališča glede krize v marsičem ujemajo. Nedvomno sta obe strani zainteresirani za trajno rešitev že 25 let trajajoče krize na način, ki bo upošteval zakonite pravice arabskega ljudstva, hkrati pa vsem državam na tem območju, tudi Izraelu, jamčil varnost. Pogovori predsednika Tita in Brežnjeva v Kijevu so razen tega zajeli tudi pregled mednarodnega položaja na sploh in v njem še posebej sodelovanje med obema je državama. To sodelovanje dobro in se nenehno krepi. Načela, na katerih temelji to sodelovanje, so popolna suverenost, nevmešavanje, neodvisnost, ozemeljska celovitost, kar vse je bilo poudarjeno v beograjski deklaraciji in drugih dokumentih, nastalih kot plod številnih srečanj med sovjetskimi jugoslovanskimi voditelji. in Pogovori Tito-Brežnjev Tako uokvirjena načela dajejo široke možnosti za uveljavitev gospodarskega, kulturnega, znanstvenega in drugega sodelovanja med obema državama. To sodelovanje dobiva vsak dan nove razsežnosti in pogovori predsednika Tita v Kijevu bodo zanesljivo, pomemben prispevek k na- daljnji krepitvi sovjetsko-J slovanskih odnosov. p* ISKANJE MIRU: Medtej* ^ nadaljujejo predstavniki jr in Izraela pogovore o ure?4$ V vanju resolucije številka 339 Varnostnega sveta ^^ nih narodov. To in pa.Pj^j*' sporazuma med Egiptom lt\ elom v šestih točkah, sPreJJj f v soboto, pomeni najvažneji litični dogodek na B" ^V vzhodu po prekinitvi četrte sko-izraelske vojne. ^ Egipt in Izrael sta se v »v^ zumu, podpisanem minule 0f to, sporazumela o ustavi' ,nja, o redni preskrbi mefv\ex\. za s hrano, vodo in zdravi*1 j^l* dobavo nevojaškega "Jggl^K na vzhodnem bregu Sue ^k prekopa. Sporazum (fi določa, da bodo izraels^' zorne postaje na cesti Suez zamenjale nadzorne P ge V Združenih narodov. Brž k° to zgodilo, naj bi v skladu ^ razumom začeli zamenjava vojne ujetnike. 1 Čeprav je do resnič^^fij trajnega miru na Bližnje*** du vsekakor še daleč, pa sedanje stanje vendarle ^ joče upanje, da pot do teg ne bo predolga. ljubljanska banka Creina izdelala 1000 cistern za gnojevko obrat kmetijske mehanizacije na Labo-h se bo leta 1975 preselil v nove 6000 kvadratnih etrov velike proizvodne prostore v komunalni coni na Primskovem. J**erne gnojevko, katere tisoči primerek so izdelali v Creini, bodo že prihodnje leto nadomestile večje, ki 0 0 držale 5000 in več litrov. — Foto: F. Perdan Veliko zaslug pri tem ima 15 izkušenih delavcev, ki že od vsega začetka delajo v tem obratu. Cisterne za gnojevko, katere 1000. primerek so izdelali pred kratkim, so napolnjene v dveh do treh minutah in držijo od 1700 do 3000 litrov. Tisoča cisterna drži 2700 litrov. Razen hitrega polnjenja so Creinine cisterne znane tudi po dobrem razprševal-nem učinku in precejšnji širini raz- Srševanja, ki znaša okrog 12 metrov, aradi pogostejših zahtev kmetovalcev, predvsem iz sosednjih republik, so v obratu kmetijske mehanizacije na Laborah že izdelali prototip petin več tisoč litrskih cistern. Prihodnje leto jih bodo izdelali 800 in so že vse prodane. Posebnost bodo cisterne z monočrpalko, ki bo gnojevko lahko razprševala tudi 70 metrov daleč. To je posebno pomembno za hribovske kraje, kjer traktor povsod ne pride in je daljši domet potreben. Franc Strehovec, tehnolog v obratu kmetijske mehanizacije Crei-ne na Laborah je povedal, da bodo začeli izdelovati tudi mešalce za gnojevko, ki bodo nameščeni v jami ter večje enoosne trosilce za umetni gnoj. Slednje v kooperaciji z nizozemsko firmo Vicon, ki je obenem že pokazala zanimanje za prodajo cistern za gnojevko na tujih tržiščih. Manjše 450-kilogramske trosilce za umetni gnoj, ki se pritrdijo na hidravliko traktorja, Creina že izdeluje. Vsi omenjeni novi izdelki bodo že spomladi na trgu. Prostori, kjer teče proizvodnja omenjenih izdelkov, so pretesni, saj merijo le 900 kvadratnih metrov. Zato bo začela Creina spomladi graditi v komunalni coni na Primskovem nov obrat kmetijske mehanizacije, ki bo meril 6000 kvadratnih metrov. V njem bo stekla proizvodnja leta 1975. J. Košnjek Zmanjšanje zalog — porok za uspeh ®vet mcoo,.„„ i nf n nrnizvnHni« tudi zaradi nrenočasne obutve več kot v enakem času lf ** lanv ®?esecev poslovnega leta je ®ti jg^1- Velike dajatve in obvezno-• *Ut Zltlanj^anje kupne moči pre-8ikate^a' 80 zmanjšale uspehe mar-k ^ovaU-Varni" To ugotavljajo tudi 'M6 rJkl Alpini. Letos so dosegli za >kenT ?tka večji dohodek kot v . anskem obdobju, celotni ieasoni lani. Tudi v maloprodaji je ostanek dohodka nižji ^ nakem času lani. P8 so v tovarni precejšnjo 8l.Jje surovin in izdelkov, ki ve-b^ tr ktva- Zat0 menijo v Alpini, siri j zastaviti vse sile, da se v K1adišča izpraznila. Kizv^^ devetih mesecih je obseg h ■je nekoliko padel. To se N/ je bilo izdelanih nekoliko VciEarov obutve kot v devetih Najeta 1972. Izdelali so manj j,vane u °butve, sandal in gojzer u^U d°butve. Prav tako ni bil v tem h2t°k ižen plan izdelave čevljev. Ilh ^ J® treba iskati v zelo zahtev-1 k' kot Je predpisovala * del mo o G spet preseneča Cenjeni potrošniki, če želite kupiti kuhinjo današnjega časa, potem jo izberite pri Lesnini v Kranju. Po daljših raziskavah tržišča in želja potrošnikov se je Lesnina Kranj odločila preurediti salon pohištva na Titovem trgu v specializiran salon sodobne kuhinjske opreme. V preurejenem salonu lahko kupite tudi gospodinjske aparate, zmrzovalne skrinje, termoakumulacijske peči. Če želite drugačno kuhinjo kot jo ima vaš sosed, potem jo izberite v Lesnini Kranj. Lesnina Kranj vam nudi do milijon in pol posojila brez porokov, plačniki z devizami imajo 3 % popust, dostava kupljenega blaga je brezplačna. Izkoristite ugodnosti v Lesnini Kranj KŽK Kranj TOZD kmetijstvo Cenjene kupce obveščamo, da imamo na sadni plantaži v Preddvoru na zalogi kvalitetne zimske hruške po konkurenčnih cenah. Prodaja je na plantaži vsak dan od 14. do 17. ure. novo novo novo novo — novo novo — Sobota j 17. novembra 1973 8. novembra, je bila v jetiJ Jkmetijske mehanizacije pod-lOOO • ina na Laborah izdelana dogpj Clsterna za gnojevko in s tem 0bJ**a Pomembna delovna zmaga. t(We k8 Naborah je začel znane Crej,> °Parvane cisterne z napisom bile i,aH delovati leta 1967. Prve so 8ko r ^oe v kooperaciji z italijanske t10 Pradella, vendar je ka-daj j kooperacija prenehala. Se-jevko e'uje Creina cisterne za gno-*ateri8arnostojno- P°maga si le z ne-delujT^11 domačimi kooperanti, ki iz-PodjLJ0 Posamezne dele po načrtih izdelavo ene cisterne 50 do 55 delovnih ur, kar za ^ re» v kakršnih delajo, ni veliko. Cepljenje proti gripi 1. V Kranju — Zdravstveni dom splošna ambulanta Prvo cepljenje bo 17. in 24. 11. 1973 dopoldne od 9. do 11. ure in popoldne od 13. do 15. ure. Drugo cepljenje bo 15. in 22. 12. 1973 v istem času in isto tam kot prvo cepljenje. 2. V Škofji Loki — zdravstveni dom — dežurna ambulanta V Škofji Loki vsak dan, kar velja enako tudi za drugo cepljenje, ki bo približno čez štiri tedne. V Železnikih, v Gorenji vasi in v Žireh je cepljenje vsak dan v splošni ambulanti v času ordinacije. Za drugo cepljenje velja enako kot za Škofjo Loko. Cepi se lahko vsak občan, razen tistih, ki se lahko cepijo v tovarnah in v šolah. Cena za dvakratno cepljenje je 10,50 din, plača se pri prvem cepljenju. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ Creina se je povezala s Holandci V torek, 13. novembra, popoldne so v hotelu Creina v Kranju podpisali pogodbo o dolgoročnem poslov-no-tehničnem sodelovanju pri proizvodnji kmetijskih strojev med znanim holandskim proizvajalcem kmetijskih strojev Vicon in Creino iz Kranja. Pogodbo sta podpisala direktorja obeh podjetij. Sodelovanje med obema podjetjema so je začelo lansko spomlad na novosadskem kmetijskem sejmu. Obrat kmetijske mehanizacije Crei-ne na Laborah je v kooperaciji z Viconom začel izdelovati manjše trosilce za umetni gnoj, ki se pritrdijo na hidravlične naprave traktorja. Pri Creini so doslej izdelali že 800 takšnih trosilcev, njihova prednost pa je izredno enakomerno trošenj* gnojila s pomočjo nihajoče cevi. Pogodba, ki so jo podpisali v tjjj rek, pa se sodelovanje med Creino Viconom še poglablja. Creina bo z . čela v sodelovanju s Holana izdelovati večje enoosne trosilce umetni gnoj, ki bodo sestavljeni poliestrov in nerjavečih jekel. Zna so pod imenom Penton, Vicon Pa J izdela med 30 in 50 tisoč let«10: Prihodnje leto bo Creinin obr» kmetijske mehanizacije v vanju v Viconom izdelal 200 vecj.^ enoosnih trosilcev za umetni g110^ okrog 1000 manjših. Prav takoj kranjski obrat začel na osnovi P®" pisane pogodbe izdelovati za X1®? nekatere dele. za stroje, ki jih lujejo Holandci. Vrednost P98 b0 nega in tehničnega sodelovanja .j prihodnje leto dosegla 4 milijone . narjev. Vicon bo tudi sku . Creinine cisterne za gnojevko P1^ rati na tuja tržišča, predvsem Nizozemsko. "J Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J E T JE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Združitve ne bo V četrtek so zaposleni v Komun*J nem servisu in Komunalnem P^, jetju Vodovod v Kranju na reyi.ji-dumu odločali o predlogu za zdi^. tev obeh podjetij. Medtem ko & ' v Komunalnem servisu večina slenih odločila za združitev, Je . a v podjetju Vodovod velika veci zaposlenih proti združitvi. Razprodaja od 19. novembra dalje Spalnice, garniture, omare in ostalo kosovno pohištvo Znižanje cen ^^ ■ mt ^^ od 20 do 80% I mJ Kranj (v nebotičniku) Občinski sodnik za prekrške Radovljica objavlja prosto delovno mesto strojepiske Poleg splošnih pogojev določenih s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, se za to delovno mesto zahteva nižja strokovna izobrazba in vsaj dve leti prakse. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in praksi ter krat* kim življenjepisom pošljite do 1. decembra 1973 na naslov: Občinski sodnik za prekrške, 64240 Radovljica. Stanovanja v Bistrici Gradbeno zemljišče v soseski B-4 v Bistrici pri Tržiču bo kmalu P?zidaterfi s stanovanjskimi bloki. Na fotografiji so zadnji bloki, ki bodo zrasli na,jj$e, zemljišču. Stanovanjska gradnja se bo potem preselila na sosednje zeM1) 0j ki ga urbanisti imenujejo B-3. Tu naj bi prihodnje leto začeli graditi PrV predvidenih 300 stanovanj, (jk) — Foto: F. Perdan ^ Nov stanovanjski blok Pred nedavnim je splošno gradbeno podjetje Gorenje Radovljica v vzhodnem delu Radovljice zgradilo nov stanovanjski blok. Prvi pričakovalci so se že začeli vseljevati v enosobna in dvosobna stanovanja. Nekaj stanovanj je bilo kupljenih iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada, preostala pa so odkupila različna podjetja. Podjetje Gorenje gradi zraven novega bloka še en podoben stanovanjski objekt, ki bo kmalu pod streho. — A. Z. — Foto: F. Perdan Cilj - zmanjševanje socialnih razlik Pred kratkim je bila v Kranju kot prva v Sloveniji ustanovljena konferenca za socialno delo. Na področju socialnega dela je to nova oblika samoupravne interesne organiziranosti za zagotavljanje socialne varnosti. Tudi to področje naj namreč, tako zagotavlja nova ustava, postane del samoupravnega odločanja delavcev, neposrednega odločanja o tem, kako naj se troši presežek vrednosti dela. ' Za predsednika konference je bil izvoljen Štefan Horvat namestnik sekretarja občinske konference ZK Kranj. Naprosili smo ga, naj pove nekaj o prizadevanjih za nov sistem zagotavljanja socialnega varstva občanov. »Dosedanji sistem socialnega varstva je temeljil na zakonih in pred- f)isih, ki jih je za to področje odreja-a država in z njimi zagotavljala neko socialno varnost. Bistvena razlika med dosedanjim sistemom in pa ustanovljeno samoupravno interesno skupnostjo je, da bo sedaj lahko delavec preko delegatov, izvoljenih v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, sam odločal o merilih ter obsegu socialne varnosti. Pri tem pa se mi zdi še posebej važno spreminjanje dosedanjega pojmovanja skrbi za človeka. Zanj naj ne bi po novem skrbeli drugi, pač pa naj sam prevzame skrb zase, saj bo lahko o tem odločal. Seveda pa je za tako spremembo v pojmovanju vsekakor potreben tudi čas.« Konferenca za socialno delo ne bo le upravljala z združenimi sredstvi za socialno varnost v občini, ampak bo imela nemajhno vlogo tudi pri usmerjanju razvoja na tem področju. Ali lahko, tovariš predsednik, navedete nekaj problemov, ki naj bi se jih konferenca lotila? »Vsekakor bi se morala konferenca prizadevati za enakomerne možnosti mladih ljudi, del česar se sicer že izvaja. Temeljna izobraževalna skupnost Kranj npr. nameni okoli 30 din na učenca v osnovnih šolah prav v ta namen, treba pa bi bilo seveda še več usklajevanja in sodelovanja med različnimi samoupravnimi organizmi, da bi enake možnosti za življenje mladim, res zagotovili. Med drugim čakajo konferenco tudi naloge na področju celotne problematike delavskih stanovanj, od določanja kriterijev pri dodeljevanju stanovanj iz sredstev solidarnostnega sklada, do usmerjanja te gradnje sploh. V občini se vse bolj veča delež starega prebivalstva, zato bo konferenca imela določeno vlogo vsekakor tudi pri gradnji nadaljnjih domov za stare ljudi, kakor tudi na reševanje ostalih problemov, ki se tičejo ostarelih občanov. Konferenca bo odločala tudi o socialnem varstvu v ožjem smislu, to je o-varstvu, ki ga je doslej država zagotavljala z zakoni. Takšno varstvo, kot so oskrbnine, rejnine in denarne pomoči, seveda ostanejo, o njih pa ne bo več odločal upravni organ, ampak konferenca za socialno delo. Vse funkcije odločanja na področju socialnega varstva bo torej odslej imela konferenca za socialno delo. Vsa strokovna opravila Centra za socialno delo pa seveda ostanejo kot doslej.« »Kakšen pa je sestav konference za socialno delo? »Delegati konference so pretežno delavci, ki so se že doslej veliko ukvarjali s socialnim delom tako v delovnih organizacijah kot tudi v krajevnih skupnostih. Morda je malo premalo delavcev iz neposredne proizvodnje, sicer pa sem prepričan, da ima vsak samoupravljalec v naši družbi toliko izkušenj, da lahko presoja o merilih na tem področju. Namen ustanovitve konference je bil vsekakor na vse načine zmanjšati socialne razlike med občani, za tako delo pa smo kvalificirani vsi. Seveda bomo pri svojih odločitvah upoštevali ugotovitve raznih strokovnih služb s tega področja in drugod.« Kakšne pa so neposredne naloge konference v prihodnjem letu? »Konferenca bo vsekakor morala pretresti vsa merila in kriterije, ki se uporabljajo kot družbeni korektivi v socialnem varstvu. Pri tem bomo k sodelovanju pritegnili še druge skupnosti. Med ostalimi nalogami pa nas čaka še selekcija in določitev prioritete problemov socialnega varstva v občini. Pri tem se bomo opirali na srednjeročni program socialne politike v občini. Opraviti pa bo treba še nekaj analiz določenih socialnih pojavov v občini. Med kratkoročnimi nalogami pa je vsekakor najpomembnejša sklenitev družbenega dogovora o financiranju socialnega varstva v občini. Konferenca mora namreč imeti lastna finančna sredstva za uresničevanje srednjeročnega programa in tudi kratkoročnega programa socialne politike. Lastna sredstva so osnova uspešnosti samoupravljanja na tem področju.« Predsednik konference Štefan Horvat je tudi povedal, da se konferenca, če bo hotela opravičiti svojo družbeno vlogo, ne bo smela zapirati v občinske meje, pač naj bi njena dejavnost segala tako na regionalno kakor tudi na republiško raven. »V Kranju smo zaradi takšnega razvoja na področju socialne varnosti lahko optimisti«, je poudaril Štefan Horvat. L. M. Je sporazumevanje zatajilo? ^a lesa je še vedno najaktualnejše vprašanje našega gozdarstva in lesno predelovalne industrije- gi V, strokovnem glasilu avstrij-/ gozdarje v so navedene zad-J® (aktualne) cene za obli in re-ob?1 ^azmerje med cenami jjiAe8a in rezanega lesa je pri-p* 1:2 v korist rezanega lesa. v tako so cene pri naših sekt. •• sosedih različne od po-kotJlne do Pokrajine. Koroška jin .ena najbolj gozdnatih pokra-^J® nam najbližja in za nas naj-ki'J zanimiva. Cena za kubik (smreka, jelka) pov-sk? kvalitete ob kamion-ijieesti se riblje med 1000 in eB V šilingi. Cena rezanega lesa 22o,f® kvalitete Pa med 2000 in _ šilingi. sdg ' nas naj bi bilo po letošnjem azVmu ° cenah med gozdarji »Uedi!1?* predelovalci razmerje °blim lesom in rezanim le-WI:2»15» ki Pa ne drži. Raz-ve*.J® v korist rezanega lesa je nirJ6 P°aebno pri kmetih, ki ve/aoddatiza kubik desk 3,4 ali vj kubikov oblega lesa (hlodo-2a r Kolikor toliko realna cena °ki"o °dovino naj bi znašala Pote na njej pa naj Feg temeljila cena rezanega Sun j vendar ni tako. Gozdno go- vin?ar8tvo dobi za kubik hlodo- k^® Povprečno 500 dinarjev, Pa 30 odstotkov manj, ker da a Plačati Gozdnemu gospo- ^ošk Poslovne stroške in bio- »Jior am°rtizacijo, razen tega pa peua za to ceno les tudi sam pri- 'Jati na žago. cenaradi teh nesorazmerij so eno najbolj kritičnih vpra-laJJ, našega gozdarstva. Sredi dovj ®a leta so bile cene za hlo-p0J?° tako nizke, da je začel vik Posebno v zasebnih gozdovi PeSati» ker se ni splačal. Za-. 80 se pogovori med gozdarji V ®?Ao predelovalno industrijo. *ika °be strani skupnega je-G0Jh tako kmalu nista našli. cen®arstvo je zahtevalo, da se Riba • a boli tekoče prilagajajo ^esn U drugih cen in stroškov. pa .n0 predelovalna industrija Uejij, želela, da se ji po čim stal-Cej0l dn nižjih) cenah zagotovi v0di»?a domača gozdna proiz-8o aja in to ob uporabi za Qar8tvo precej neugodnih standardov. K zavlačevanju je prispevalo še počasno medrepubliško dogovarjanje o novih cenah in tako je bil sporazum uveljavljen šele julija letos, leto dni po začetih dogovorih. Medtem je nastala na domačem in še bolj na svetovnem trgu izredna konjuktura za obli in rezani les. Cene so poskočile tudi od 30 do 100 odstotkov. Ker doma sporazum ni bil uveljavljen in cene za gozdarje niso bile sprejemljive, so le-ti les izvažali in dosegali tudi za 100 odstotkov višje cene kot doma. Lesna industrija je zato dobila manj surovin. Po uveljavitvi sporazuma med gozdarji in lesnimi predelovalci julija letos so cene za hlodovino sicer porasle na raven, ki smo jih navedli na začetku komentarja. Vendar porast še zdaleč ni takšen, da bi bila les in delo v gozdu zadovoljivo vrednotena. Po izvažanju oblega lesa se je pojavila druga skrajnost. Sedaj lesna industrija izvaža rezan les in s tem pobira smetano ter visoke 4ohodke! Te skrajnosti lahko odpravi le trdno in dolgoročno sodelovanje med gozdarstvom in lesno predelovalno industrijo. Gozdarji predlagajo, da bi morali z ustreznimi »družbenimi instrumenti« omogočiti racionalno in pravičnejšo delitev dohodka, ustvarjenega z lesom. To pa lahko omogoči le primerna cena! Sedanji sporazum, ki gibanjem in tržnim odnosom ne ustreza, bi morali zamenjati z družbenim dogovorom, seveda prožnejšim in dolgoročnejšim od sprejetega sporazuma. Za pravilno in pravično razdelitev dohodka so še posebno zainteresirani kmetje, lastniki gozdov, ki skozi sedanjo prodajo posekanega lesa ocenjujejo tudi svoj delež minulega dela. Le-ta se v gozdu kopiči desetletja in desetletja, medtem ko se v drugih panogah realizira v nekaj letih. Višja cena bi ugodila njihovi zahtevi in nas izravnala z drugimi gozdarskimi državami v svetu, ki so lesne cene letos močno povečale. Na koncu želimo poudariti še nekaj, kar za naše gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo ni tako nepomembno. Zaradi neustreznih cen oblega lesa in visokih cen rezanega lesa narašča ilegalni razrez lesa, črni poseki itd. Podatek, da teče na Slovenskem okrog 4000 ilegalnih kmečkih žag, ni nov in je bil že nekajkrat javno povedan ali napisan. Takšni pojavi ne zboljšujejo odnosov znotraj gozdnogospodarskih organizacij in odnosov med kmeti in gozdnimi delavci. Zaradi črnega žaganja in ilegalnih posekov se povečuje narazpolo-ženje med tistimi gozdnimi posestniki, ki les sekajo in oddajajo po zakonitih poteh in iztržijo zanj manj kot njihovi »stanovski« tovariši, ki se predpisov ne drže! J. Košnjek Organizirano oddajanje turističnih sob V radovljiški občini je okrog 5500 zasebnih turističnih postelj. Na zadnji seji je občinska skupščina sprejela odlok o oddajanju sob za prenočevanje. Odlok določa, da bodo v prihodnje lahko lastniki turističnih sob oddajali postelje le s posredovanjem turističnih društev, h katerim spadaio posamezna naselja ali pa preko drugih ustreznih organizacij s področja gostinstva ali turizma. S tem nameravajo v občini uvesti red na področju cen in hkrati povečati izkoriščenost sob. Menijo namreč, da bodo s tem imeli večji pregled nad izdanimi in praznimi turističnimi sobami. Le v tistih naseljih, kjer ni turističnih društev ali drugih gostinskih oziroma turističnih organizacij, bodo lastniki še naprej oddajali turistične sobe brez posredovanja. Takšno prakso pri oddajanju turističnih sob kot so jo sedaj določili z občinskim odlokom, imajo že dlje časa v Bohinju. Odborniki so tudi opozorili, da se morajo turistične organizacije in društva v občini sporazumeti glede višine provizije. Merilo naj bo vsebina dela, • • ne organizacija V sredo se je na redni seji sestal komite občinske konference ZKS Škof j a Loka. Med drugim so člani razpravljali o predlogu nove organiziranosti občinske organizacije ZKS. Sekretar komiteja Janez Jemec je v uvodu poudaril, da spremembe v našem družbenoekonomskem sistemu ne zahtevajo le nove vsebine dela komunistov, temveč tudi nekatere spremembe v organizaciji. Tako naj bi v vsaki temeljni organizaciji imeli aktiv ZK. Vendar so že na posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ugotovili, da to v škofjeloški občini vsaj v večini podjetij ne bi bilo najbolj smotrno. Zna se zgoditi, da bi bilo v eni TOZD veliko komunistov, v drugi pa aktiva niti ustanoviti ne bi mogli. Posebna delovna skupina, ki jo je imenoval komite, je pripravila predlog nove organiziranosti. Če bodo predlog škofjeloški komunisti sprejeli, se bodo povezovali v proizvodnji, na terenu in v interesnih skupnostih. V občini bodo delovali tudi trije sveti organizacije ZKS. Svet bodo volile organizacije v Škofji Loki, 2i-reh in v Selški dolini. Imel bo od 7 do 11 članov in bo posvetovalni organ. Zaradi naraščanja števila članov Zveze komunistov, se širijo aktivi in že preraščajo v organizacije. Zato komite predlaga, da bi se tudi preimenovali v organizacijo. V Selški dolini naj bi bili dve krajevni organizaciji in sicer v Selcah in v Železnikih. Osnovne organizacije pa bi ustanovili v Niku, Alplesu, Iskri Železniki in Rateče, Gozdnem gospodarstvu Škof j a Loka, Kroju, Gradisu in Etiketi, Tehniku, Seširju, KZ in v enoti milice v Škofji Loki. Pogoj za preimenovanje v organizacijo bosta imela tudi aktiva v Grafično embalažnem zavodu in Veletrgovini Loka. V obeh pripravljajo sprejem novih članov. Aktivi ZK bodo ustanovljeni tudi v interesnih skupnostih. Aktiv prosvetnih delavcev že deluje in to dokaj uspešno. Aktiv ZK je bil oblikovan tudi v kulturni skupnosti, a ie njegovo delo zamrlo, še preden je zaživelo. V drugih interesnih skupnostih, pa bodo aktivi zaživeli takoj, ko bodo skupnosti ustanovljene. Organi občinske konference ostanejo nespremenjeni. V razpravi je Vinko Kržišnik dejal, da bo pri novi organiziranosti treba paziti na to, da ne bi osiromašili dela komunistov na terenu. To se kaj lahko zgodi, če bo preveč poudarjena le vloga osnovnih organizacij. Zato naj se dosledno upošteva načelo, da mora biti komunist aktiven tam, kjer živi in tam kjer dela. Marko Vraničar pa je dejal, da ni pomembno ali obstajajo v organizacijah združenega dela organizacije ali aktivi ZK, temveč je važno, kaj. komunisti delajo. Hkrati pa je opozoril, da se komunisti vse preveč spuščajo v načelne razprave, premalo pa se poglabljajo v reševanje problemov, ki nastajajo v njihovi sredini. Meni da je to eden od vzrokov za neaktivnost v organizaciji ZK. Tone Polajnar je dejal, da so bili temelji nove organizacije ZKS postavljeni že pred petimi leti. Tedaj je ZK postavila zahtevo, da so njeni člani aktivni tam, kjer delajo in kjer živijo. Sedanji predlog pa dodaja le, da morajo biti aktivni tudi v interesnih skupnostih. S takšno ali drugačno organiziranostjo pa zveza oziroma občinska organizacija ne bo manj ali bolj aktivna, če člani ZK ne bodo delali. Predlog nove organiziranosti bodo pregledale vse organizacije in aktivi ZKS v občini in tudi dale svoje pripombe. Prečiščeno besedilo pa bodo sprejeli na prvi seji občinske konference ZKS, ki bo v začetku prihodnjega meseca. L. Bogataj kamniška @ gorčica fcfch KOLINE to okJar 80 v hiši koline, navadno je do^8 novega leta ali za pusta, je največji praznik. Gospo-je kar malo hudo, da je 'n s žival, ki jo je celo leto redila toteljaat®?°. sta postala že prava pri-Jta JlT' "iti, iz loncev se kadi in moj- tr0ČaHSar je ta dan P" 8lavni- pr* tiste111 najhujšem skrita ^Sii * in j° Je strah, ko pa je j lepo obglavljen in ves re-H pAf??® iz škafa, mojster mesar ? Pot 0 odira kožo' se PrikažeJ° *ot jjJ6**1 seveda ne delajo drugega j<5°eeO. pa kdo bi j.m zamerjl( ko la dan za vse v hiši velik do- • k prašič obešen, se zdi, da idel° opravljeno. Iz kuhi-ž fcah ru zadiši po praženih v ^rvo 0sP°dinja z njimi postreže Q . Malico. Potem, ko je drobo-pDra^?tranjena, koža že zvita in h^Proofena za odkup, slanina lepo a ykleti na tleh>da se b ^0sPoh- • m°jster razseka meso. h jj° 8e pomenita, koliko ga \ j v salame in klobase, h kaj Pa "odo nasolili za v dimnik kuh 0 yzela gospodinja za sprotni L^nil • e^'na kosov je včasih šla ž 0 tal ln P°tem je bilo v loncu le t JUho d nedelje do nedelje. Le kdaj Pa kdaj Privošeili l0- Tako je bilo včasih. Sodobno gospodinjstvo pa zahteva od gospodinje, da pripravlja kvalitetno in hitro raznovrstne obroke hrane za svojo družino. Prav tako mora paziti, da so jedi okusne in polne vitaminov. Eden od sodobnih načinov za pravilno shranjevanje živil je zamrzo-vanje v zamrzovalnih skrinjah, v katerih hranimo živila na zahtevani temperaturi. Tako ohranimo živila sveža vse leto in kar je velikega pomena, vedno jih imamo pri roki. Dobra gospodinja, ki mora skrbeti za večjo družino, rada vidi, da je za dalj časa preskrbljena in da ji ni treba vsak dan posebej beliti si glavo s tem, kaj bo dala v lonec. Tako pa, recimo, vzame iz zamrzovalne skrinje za kosilo kos mesa, svežega, kot bi ji ga mesar pravkar odrezal. In zakaj potem ne bi takle domači praznik imeli vsak dan?! Loške tovarne hladilnikov, ki imajo pri izdelovanju zamrzovalnih skrinj že večletno tradicijo, priporočajo vsem tistim, ki se pripravljajo na koline, da se za shranjenje mesa in mesnih izdelkov, pri prašiču gre največ za pečenice, krvavice in jetrnice, dobro pripravijo. V SKRINJO LE NAJBOLJŠE Vedeti je treba, da v skrinjo sodijo le živila najboljše kakovosti. Meso, ki smo ga določili za zamrznitev, razdelimo po obrokih za pečenko, zrezke, golaže, obare, sekanice, juhe itd. Velikost obrokov seveda zavisi od števila članov družine, vendar naj posamični zavitki ne bodo večji in težji od enega do največ dveh kilogramov. Pri kosanju mesa pazimo, da so kosi gladko rezani in da pore-žemo vsa vlakna in kožice, ki vise od kosa. Paziti je treba tudi na debelino kosov, ki za učinkovito zamrzovanje ne smejo biti debelejši od 8 do 12 cm. Će pripravljamo meso za pečenje ali praženje, je bolje, da kosti izločimo. Prav tako ni priporočljivo, da bi mesu dodajali že pri zamrzovanju začimbe ali razne dodatke, le mesu za kuhanje smemo priložiti ustrezno jušno zelenjavo, vendar jo zavijemo posebej v celofan in šele tako zavito dodamo mesu in vse skupaj embali-ramo. Tudi za enolončnice pripravimo za embaliranje v enem zavitku ustrezno vrsto mesa in primerno zelenjavo. KOSTI POSEBEJ! Kosti embaliramo — če je le mogoče, vedno posebej. Imajo namreč ostre robove, ki štrle iz mesa in lahko poškodujejo embalažo, kar kvarno vpliva na kakovost shranjenega mesa, četudi so poškodbe na embalaži tako neznatne, da jih niti ne opazimo. Razen tega pa je kose mesa s kostmi vred teže lepo omotati, zavitki niso pravokotni in se drugim zavitkom ne prilegajo dovolj tesno, posledica pa je slaba izraba prostora v skrinji. Bolje bo, če bomo kosti raz žagali in razsekali in jih tesno zložili v karton, tega pa vtaknili v polietilensko folijo. Če pa nam zmanjkuje prostora, ne delajmo gneče še s kostmi, ampak enostavno iz kosti skuhajmo jušni koncentrat, pa tega vložimo v skrinjo v obliki zmrznjenih kock. Manjše kose mesa, ki jih nameravamo porabiti za golaž, rižoto, obaro, ragu ali sekanico, embaliramo v manjših zavitkih, težkih največ do pol kilograma. Če vlagamo sekanico za dlje, je .pred zamrzova-njem ne začinimo. Začinimo in oblikujemo jo lahko v gotov izdelek (lovska pečenka, čevapčiči, čufte), če jo nameravamo zamrzniti le za nekaj dni. Zrezke, zarebrnice, rulade itd. zložimo v plasti, med posamezne kose pa vložimo pole folije, da kosi ne zamrznejo med seboj. Dobro je, da kosti na primer pri zarebrnicah posebej zaščitimo, da te ne poškodujejo embalaže. Embaliramo po več kosov skupaj, vendar naj zavitek ne presega teže dveh kilogramov. Drobovino takoj po zakolu dobro očistimo, ohladimo in vložimo v hladilnik za približno 12 ur pri + 2 stopinjah Celzija. Šele nato jo razdelimo na obroke in embaliramo. PEČENICE OBARITI, V KRVAVICE PA MANJ DIŠAV! Tudi mesne izdelke, kot so pečenice, krvavice, jetrnice, tlačenke itd., lahko shranimo. Priporočljivo je pečenice pred zamrzovanjem oba-riti. Odtaljene obarjene pečenice so boljše kot neobarjene. Močno osoljeni in mastni izdelki se pri zamrzovanju ne obnesejo dobro. Na splošno je kakovost mesnih izdelkov zelo odvisna od priprave. Posebno natančni moramo biti, ko dodajamo dišave in začimbe, ker moramo predvideti, da se dlje časa skladiščeno živilo močneje navzame arome. Prevelika količina dišav povzroči neprijeten okus odtaljenega živila. Prekajene kranjske klobase in prekajeno meso, ki ga bomo kasneje kuhali, le rahlo preka-dimo, nato pa zamrznemo. Takšne klobase in meso ohranijo značilno aromo in sočnost. Krvavicam, namenjenim za zamrzovanje, dodamo več mesa, a manj masti, krvi in dišav. KAKŠNE NAJ BODO VREČKE ZA EMBALIRANJE? Trenutno so na trgu prav nalašč za zamrzovalne skrinje prirejene posebne polietilenske vrečke. V njih se prav tako, kot v alu-foliji živila shranjujejo in pečejo. Zaenkrat se dobe v vseh poslovalnicah ASTRE in v ljubljanski ČREVARNI na Poljanski cesti po 30 ali 40 vrečk skupaj. Važna je debelina vrečke, ki naj bo od 0,05 do 0,07 mm. Prav zaradi tega navadnih PVC vrečk ne smemo uporabljati, ker so pretanke. Pripomnimo naj, da polietilenske vrečke lahko tudi večkrat uporabimo. Po prvi uporabi jih operemo, zbrišemo in ponovno uporabimo. Ko vrečko napolnimo, jo pogladimo z roko, da iztisnemo zrak, rob vrečke potem vtaknemo med časopisni papir in nato nekajkrat po njem potegnemo z vročim likalnikom: vrečka bo ne-produšno zaprta. | | | NOVOST PRI ZAMRZOVALNIH SKRINJAH LTH! Loške tovarne hladilnikov so se dogovorile z Zavarovalnico S.iVA, da bo ta zavarovala živila v skrinji za dobo enega leta in povrnila škodo na živilih, če bo prišlo do okvare v zamrzovalni skrinji zaradi tovarniške napake ali zaradi prekinitve električne energije do 8 ur. No, zavarovalna polica je zdaj že kar sestavni del garancijskega lista in lastnik skrinje lahko po enem letu uporabe to zavarovanje sam obnovi. Sicer pa se manjšega izpada električne energije ni treba bati. Živila zdrže, če se skrinja ne odpira, tudi 48 ur po prekinitvi toka. IN KOLIKO ELEKTRIČNEGA TOKA PORABI TAKA SKRINJA? Verjetno boste presenečeni, če vam povemo, da ob pametnem ravnanju s skrinjo porabimo na mesec le za 8 dinarjev električne energije, to je, če skrinjo odpiramo le enkrat na teden, če pa jo večkrat pa za okrog 18 din. Najbolje je, da manjše količine živil, ki jih mislimo shraniti v zamrzovalno skrinjo, zbiramo čez teden v zmrzovalniku hladilnika in potem vse naenkrat vložimo v skrinjo. Prav tako je pametno, da gospodinja pripravi jedilnik za cel teaen naprej in vzame naenkrat iz skrinje toliko živil, kolikor meni, da jih bo tisti teden porabila ter jih do uporabe prav tako vloži v zmrzovalnik hladilnika. Seveda pa zavisi poraba toka tudi od temperature prostora, kjer skrinja stoji. Loške tovarne hladilnikov imajo trenutno na trgu zamrzovalne skrinje treh velikosti in sicer 200-litrsko po 3 751,90 din, 300-litrsko po 4118,85 din in 380-litrsko po 4520 din. Potujoča servisa v Ljubljani in Škofji Loki bosta morebitno napako odstranila najkasneje v 24 urah. Zato lahko mirno' zaupate vaše koline zamrzovalni skrinji LTH. Os Ateljeji pod oblaki Škofjeloško stanovanjsko podjetje Lokainvest, ki v mestu pod Lubnikom pospešeno gradi nove bloke in stolpnice, se je na dokaj svojstven in hvalevreden način odzvalo pozivu kulturnikov, katerih dolgoročni načrt predvideva tudi ohranjanje in razvijanje likovne tradicije kraja, neuradnega gorenjskega Barbizona. Tako v preteklosti kot danes so namreč v Loki in okolici živeli ter ustavarjali številni priznani mojstri čopiča. Njihova dela predstavljajo neprecenljivo bogato dediščino naroda kot celote. Mala in velika Groharjeva kolonija sta, obenem z razstavami v grajski galeriji, zato samo logično nadaljevanje umetniške aktivnosti, nadaljevanje, ki pa je samo po sebi vendarle zgolj sklop prireditev občasnega značaja. Kaj torej snujejo pri Lokainve-stu? Odločili so se, da bodo podstrešja novih nebotičnikov uredili v sodobne slikarske ateljeje, kakršnih je v Škofji Loki vedno primanjkovalo. V osmih letih naj bi jih zgradili kar štirinajst; prvi je že nared. To bo nedvomno naložba, ki utegne, dolgoročno gledano, prinesti Ločanom bogate »dobičke«. Seveda je treba najprej zagotoviti sredstva za odkup objektov, saj si bržkone noben svobodni umetnik ne more privoščiti enkratnega večmilijonskega izdatka iz lastnega žepa — zlasti ne, ker jim banke praviloma ne odobrijo posojil. Pač pa bi prostore oddajala v najem kulturna skupnost ali kaka druga sorodna ustanova. Slednja bi hkrati poskrbela, da ne bi prišlo do zlorab, kajti atelje modernega tipa, s pripadajočo kopalnico, sanitarijami in manjšo predsobo je v skrajnem primeru prav lahko spremeniti v zasilno stanovanje. »Zdaj smo na potezi mi,« pravi predsednik KUS Skofja Loka Andrej Pavlovec. »Nekako bomo morali dobiti potreben denar. Vse je seveda odvisno mevanja različnih institucij. . terih krog bi bilo treba tudi na republiške forume, P"5 vsem na Društvo likovnih uro nikov SRS in na Kulturno sKuf nost Slovenije.« Kakorkoli že, Lokainvestu ve^ izreči iskreno priznanje. Upajmo. -bo izpričanemu zgledu po sV ' močeh sledilo še več domačih go»K darskih organizacij. Na razstavo pod strokovnim vodstvom Galerija NOB v Tržiču, ki deluj? pri Delavski univerzi Tržič in jo v . f»rofesorica Slava Rakovec, je ^ a pred kratkim novost. Vsak, Ki ob četrtkih ob 17. uri prišel na r* stavo v paviljon, si bo predstavu® dela lahko ogledal pod strokovni" vodstvom. Vodstvo galerije žel) • takšne obiske razstav zainteresir predvsem delovne organizacije. *JK Mladinsko gledališče iz Ljubljane gostovalo na Jesenicah 26. novembra bo v gledawj8. dvorani na Jesenicah gostovalo W % dinsko gledališče iz Ljubljane igrico Androkles in lev. To delo J bilo nagrajeno na minulem nikovem srečanju. 0b Na Jesenicah bo predstava 11. uri dopoldne za šole, ob 16. unjj^ v dvorani na Breznici za učence rovniške osnovne šole ter obiskovalce. D- Bogatejša gledališka sezona v Tržiču Letošnja gledališka sezona v Tržiču bo bogatejša od preteklih. Razen predstav domačega amaterskega gledališča, ki se je sinoči prvič predstavilo z veseloigro »Če se ženski jezik ne suče«, je pripravila Zveza kulturno prosvetnih organizacij več gostovanj znanih slovenskih odrov. Med njimi bo tudi Slovensko gledališče iz Trsta. Prvo gostovanje bo v torek, 20. novembra. Mestno gledališče iz Ljubljane bo predstavilo Tržiča-nom komedijo Georga Feydeaua »Bolha v ušesu«. Predstavi bosta v dvorani Cankarjevega doma dve in sicer ob pol petih popoldne in .g osmih zvečer. Večerna predstav., že razprodana, medtem ko so v® ^ niče za predstavo ob 16.30 & voljo v tržiški knjigarni. ^ V torek, 11. decembra, pa;,. Mestno gledališče iz Ljubljane ^ gič gostovalo v Tržiču. Zaigra1® jj delo Georga Bernarda Shawa gospe Warrenove«. Tudi ta ^ bosta dve predstavi in sicer ob ^ in 20. uri. Zadnja predstava JJ^jj. razprodana, za popoldansko P j- v stavo pa bodo vstopnice prodaj knjigarni. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - v Mestni hiši je na ogled sjjjjj arheološka, kulturno-zgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovi . zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava Sodobna prizadevanja na Gorenjskem II. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na razstava IZVOR ĆLOVEKA od 9. 11. do 19.11. 1973. birk* V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna pokrajinska & v Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Sloven ^ revoluciji, v galerijskih prostorih pa je razstava Partizansko zaleoJ Gorenjskem 1941—45. ... v jgti V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galerij1 stavbi je na ogled razstava slikarja Pavla Kumpa. k jaH Razstavne zbirke so odprte od 10. do 12. in od 16. do 18. ure vs»K razen ponedeljka. Skupne akcije gorenjskih kulturnih skupnosti Minuli teden so se sestali v Škofji Loki predstavniki vseh gorenjskih kulturnih skupnosti, med njimi tudi Eredstavniki kulturnih skupnosti iz >omžal in Kamnika ter razpravljali o skupnih akcijah gorenjs kih kulturnih skupnosti, financiranju, izmenjavi gostovanj, problematiki kulturnih objektov na Gorenjskem ter o uveljavljanju ustavnih dopolnil. Menili so, da bi gorenjske kulturne skupnosti morale v prihodnje poskrbeti za več medsebojnih gostovanj kulturnih skupin, obenem f>a se dogovoriti za gostovanja kva-itetnih kulturnih skupin iz drugih krajev Slovenije. Na posvetu so se med drugim tudi dogovorili, da bodo do prihodnjega posveta, ki bo predvidoma decembra v Tržiču, pripravili poročilo o problematiki kulturnih domov na Gorenjskem, na posvet pa povabili nekaj družbenopolitičnih delavcev, s katerimi bi se temeljito pogovorili o uveljavljanju ustavnih dopolnil in o prihodnji vlogi kulture. D. Sedej Pestra koncertna sezona Občinska Zveza kulturno prosvetnih organizacij na Jesenicah je tudi za letošnje leto ter pomlad 1974 pri-nravila pester program koncertov in gostovanj znanih zborov, solistov in a isamblov. Minuli petek je bil na Jesenicah jncert moškega pevskega zbora Stane Žagar iz Krope. Pevci iz Krope so navdušili občinstvo s svojim kvalitetnim sporedom in iz- U luri% 331 Sobota, 17. novembra 1973 vajanjem narodnih in umetnih pesmi. Občinska Zveza kulturno prosvetnih organizacij pa bo organizirala 12. decembra koncert Tartini tria z Acijem Bertonceljem, Dejanom Bravničarjem in Cirilom Škerjan-cem. 18. januarja bo na Jesenicah koncert opernih arij, 8. februarja koncert Slovenskega okteta in 29. marca koncert Igorja Ozima. Koncerte bodo organizirali v gledališču Tone Cufar dvakrat in sicer popoldne za učence osnovnih in drugih šol,zvečer pa za odrasle. D. Sedej Kranjčani so si pred kratkim ogledali dela akademskega kiparja Borisa Sajovica — Foto: F. Perdan Predlog: Nova osnovna šola v Kranju naj nosi ime prve slovenske pisateljice Josipine Turnograjske V kratkem bo opremljena že dograjena nova osnovna šola v soseski Vodovodni stolp II. Predlagam — kot prebivalec te soseske in kot oče šoloobveznih otrok — da dobi nova šola ime po prvi slovenski pisateljici Josipini Urbančič-Turnograjski. Rojena je bila Josipina dne 9. julija 1833 na Turnu v Potočah nad Preddvorom — torej na področju naše občine! Umrla pa je kot žrtev materinstva — še ne enaindvajset let stara — dne 1. junija 1854 v Gradcu, kjer še sedaj stoji na šent-lenarškem pokopališču njen nagrobnik s slovenskim napisom. Josipina Turnograjska je veljala v svoji dobi za eno najbolj izobraženih Kipar Keršič in slikar Perko razstavljata v Loki V galeriji na škofjeloškem gradu bodo danes, v soboto, 17. novembra ob 18. uri zvečer odprli razstavo akademskega kiparja Marjana Keršiča in akademskega slikarja Lojzeta Perka. Pripravila sta jo Loški muzej in podjetje Peks, ki je nad zanimivim kulturnim dogodkom prevzelo pokroviteljstvo. Otvoritev bo popestril nastop sopranistke Sonje Hoče-varjeve, basista Ladka Korošca' in pianistke Milene Trostove. Josipina Turnograjska, modeliral Zajec. Slovenk. Njeno literarno delo sicer ni obsežno, pač pa je bila prva slovenska žena, ki je pisala povesti in črtice. Naša literarna zgodovina jo po vsej pravici imenuje — prvo slovensko pisateljico. Predlog utemeljujem tudi z dejstvom, da se nobena šola na Gorenjskem še ne imenuje po kaki pomembni ženi — čeprav bi tudi na tem področju ne bilo napak uveljaviti enakopravnost in enakovrednost žensk. Kot predlagam za novo kranjsko šolo ime Josipine Turno- grajske, tako bom kdaj še predlagal za ime kake šole v blejskem kotu ime slovenske pesnice Vide Jerajeve (1875—1932) in predlog utemeljeval z dejstvom, da je bila pesnica po rodu Blejka, v sorodstvu pa — kot pranečakinja — celo s Prešernom (vnukinja pesnikove sestre Mine). Res je sicer, da v Kranju, niti na področju občine, še nimamo nobene šole z imenom Ivana Cankarja, niti z imenom Frana S. Finžgarja ali Janeza Mencingerja — vse sama velika imena slovenske književnosti — toda za novo kranjsko šolo z vso vnemo le predlagam ime prve slovenske pisateljice Josipine Turnograjske. Hkrati s tem predlogom — če bo sprejet, seveda — se kot član slavističnega društva Slovenije — še obvezujem in izjavljam pripravljenost, predavati prvi generaciji, ki bo zasedla klopi v novi šoli, o Josipini Turnograjski, njeni vlogi in njenem mestu v zgodovini slovenske književnosti. Pa seveda tudi o njenem življenju, ki je bilo sicer kratko, a vendar polno lepote in idealov. — Josipina Turnograjska je prijateljevala tudi z Julijo Primčevo, ki je prihajala z družino iz Novega mesta letovat v grad Turn; ohranila pa nam je Turnograjska tudi edini opis prvega Prešernovega groba v Kranju, ki ga je obiskala 8. avgusta 1851, skupaj s svojim zaročencem, pesnikom Lovrom Tomanom. Črtomir Zoreč v imenu skupine občanov v soseski Vodovodni stolp II Z razstave del akademskega slikarja Miha Pirnata, kije bila v galeriji Prešernove hiše — Foto: F. Perdan Je že tako, da se človeku včasih pokvari ura. Poltretji mesec nazaj, denimo, je odpovedala pokorščino tudi dijakinji A. S. iz Kranja. Dekle jo je odneslo popravit k urarju Milanu Levičniku. Lepo. Nevšečnosti so nastopile šele, ko naj bi bila gotova. Dvakrat po preteku vnaprej določenega roka je zastonj prišla ponjo. Vedno so rekli, da bo že. Koje prišla tretjič, sta bili k sreči zraven dve kolegici. Punce so vstopile in počakale, da je stranka pred njimi, neka občanka, ki je zvedela, naj potrpi in se oglasi drugič, ogorčeno zapustila lokal. Ko so šolarke ostale same z uslužbenko, je A. S. najprej dvignila obesek in hotela plačati. Račun je znašal 5 dinarjev. Toda gospa za prodajalno mizo je ponujeni stari tisočak ihtavo zavrnila, češ da nima drobiža. Dekleta so ji potem res postregle s kovanci, lastnica pokvarjene ure pa je mimogrede vprašala, ali le ta ni mogoče že nared. Ne da bi dvignila pogled s papirjev, je prodajalka zadirčno odvrnila, da ne ve. »Ampak že trikrat sem bila tukaj, a je odgovor vedno isti,« je povsem mirno pripomnila mlada obiskovalka. Tedaj je ženska onkraj mize sunkovito zravnala glavo in zakričala: »Rekla sem, da ne vem! Razen tega pa midve nisva krav skupaj pasli, da bi si lahko dovolila takole govoriti z mano!« Ena od prijateljic ozmerjane dijakinje je začudeno pripomnila: »Oprostite, vendar ni treba nadirati drugih, če vas je nekdo prej spravil v slabo voljo.« Tedaj je sledil izbruh, kakršnega v prodajalnah ne bi nikoli pričakovali. »Preklete smrklje, takoj izginite ven, sicer bom nekoga poklicala,« se je drla uslužbenka. Šolarke so prepadene zrle vanjo. »No, bo kaj? Pri priči se spravite ven, če ne bom eno mahnila!« A ker nobena od »smrkelj« ni ubogala, je ženščina planila k vratom, jih na stežaj odprla in trojico vrgla iz po-pravljalnice, histerično vpijoč: »Poberite se, golazen umazana!« So to morda novi reklamni prijemi urarja Levičnika? Tov. Bodičar! V zadnji številki si ošvrknil žirovniško avtobusno postajo, toda na tvoje bodice bi lahko nataknil kar vsa postajališča od Bohinjske Bistrice do Lesc, ker na nobenem ni najmanjšega zatočišča, razen v Lescah, kjer imamo potniki srečo, da stojita železniška postaja s toplo čakalnico in gostilna Turist. Ker železniška postaja nudi zatočišče avtobusnim potnikom, vlakovno-avtobusne zve-"ze pa so slabe, predlagaj interesni skupnosti za promet, naj že vendar najde skupni jezik železnica in vsi avtobusarji. Ne vem, če zasilna zatočišča toliko stanejo, da jih ne bi mogli postaviti vsaj tam, kjer izstopa več potnikov in od koder se delavci vozijo na delo. Mislim, da je več kot deset let prezebanja na avtobusnih postajališčih, brez zatočišča pred vetrom in dežjem, več kot dovolj! Albin Volčič zmagovalec Upokojenci, člani Balinarskega društva Vodovodni Stolp v Kranju, so v četrtek zaključili klubsko prvenstvo. Prvo mesto je osvojil Albin Volčič, drugi pa je bil Edo Mrak. m* JHk ^uH 7 Sobota, 17. novembra 1973 ^apetništvo Radovljica javlja in montira uvože- izd i ?arske karniset fleluje in dobavlja zavese po ^dividualnih naročilih. ?b.laga tla s tapisomi in PVC-^bl<>gami. QPreJema naročila za vsa ll . tapetniška dela. astne zaloge materialov. a cenjena naročila se pri-p0ročamo Delo alpinističnega odseka na Jesenicah Alpinistični odsek jeseniškega planinskega društva vztrajno in uspešno nadaljuje med šolsko in delavsko mladino tradicije starejših. V alpinistični odsek je vključenih okoli 30 članov in skoraj vsi so aktivni plezalci in alpinisti. Razen tega skrbijo za šest bivakov, ki jih vzdržujejo in oskrbujejo. Pri Planinskem društvu si predvsem prizadevajo, da bi ustanovili tudi pionirsko planin- Še enkrat o »prostaku iz Bodešč« ^ domačini. Dan potem, ko KCJeli. dopis »grešnika« Janeza tudi r,Se Je namreč pismeno oglasil toboif anc Volan t. Poglejmo kaj b ^prijpP^biranju ... sem bil prav ^ pre ? presenečen, podobno kot ^een0 kateri vaščan,... ki mu ni l(lHu.iA s kakšnimi vtisi obiskovalci ^10 Gorenjsko. tiru ej£Veni ključ je v rokah ljudi, ki tyutaVsak obiskovalec dobrodošel. *el0 oziroma njegova družina Po&rtvovalno in spoštljivo ^odo*■ Za ta dragocen kulturno-^nskl spomenik in brez na-hoT*1 Zaslužita priznanje in po-'in stanovalec v bivši tn SlJl Pa s skrbjo za cerkev ni-Q n°oene zveze. tkrkth8em' kar se je spoštovanima : P^a zgodilo, sem jima dol-®e o 8*r?n° opravičilo. Opravičujem Ji/1 Sl:0Jern imenu in v imenu številih ^fonov, ki obsojajo in obža-jZ°bzirna dejanja posamez-a0o1o ltočasno ju vabim, da po-°biščeta Bodešče in se prepri-^(ir^0 spodobnih navadah velike ^ domačinov.« t^l dčdan°, da je pretekli četrtek t? vti osebno obiskal urednici j/" Ponovno izrazil obžalovanje aentalsko sukno, 31. drobni predmeti za okras telesa, 32. avtomobilska oznaka za ■»ea, 3g • v fiziki materialni delec z električnim nabojem, 35. izdelek čebel, v katerega spravljajo ^era) 4,' avtomobilska oznaka za Kotor, 37. Turško gostišče s prenočišči, dvorec, 39. dolžinska J® bi'i0 j ^.^oegipčanski bog, 43. Jurčičeva povest, 45. jutranja padavina, 48. jadranski otok, kjer ^«jji0n 5a''jansko koncentracijsko taborišče, 49. španski lirični pesnik, nobelovec 1956., Juan cvetja. Se "arm°nika v ljudskem žargonu, 52. letna plača vladarskih rodbin, 54. način aranžiranja "lest® Kub nekdanji portugalski diktator, Antonio de Oliveira, 57. prebivalec Havane, glavnega N'aVpie l'l8,4 •rPe filmske igralke Taylor, 2. okrasna sobna lončnica, sorodna rododendronu, 3. ba- (v*lik p|afi J10 'me za Turku, pristaniško mesto v jugozahodnem delu Finske, 5. visoka planota, tudi 'roja„gK enJ> 6. grško mesto v Tesaliji, 7. slap Save Bohinjke, 8. prastaro grško mesto, znano iz gadljiv® v.°jne. fiion, 9. klic po telefonu, 10. pokončen kanal za odvod dima, 11. kdor je ujet, 12. okra pivski vzklik, v dušku, 16. ime slovenske pesnice Škerlove, 21. napaka, slabost česa, ote8a pp60 ^ ' 'on z negativnim električnim nabojem, 26. duhovni oče; redovnik, 27. ime slovenje, 35 c.a zabavne glasbe Pestnerja, 29. glas, zvok, 31. perje pri repi, korenju, kolerabi, 34. izvir A Pikaj rim8ki državnik, pesnik in filozof, Neronov učitelj, 37. igralec tržaškega gledališča, Silvij, . ^hta°di (^vo'tr''ec, ki ima. ličinke v vodi, 39. samostanski brat, 40. ime političnega delavca rifibe; 2 vrsta preprog, imenovana po starem francoskem mestu Arras, 42. ovitek za spise, načrte, *®i(Jiel( Rn'j®vid, 44. Mane Ebner, 46. v medicini preležanina, 47. moško ime, Ahacij, 49. osebni ^ ' hiat, vrzel, 53. znak za kemično prvino natrij, 55. znak za kemično prvino barij. fijadef ^šljitedo četrtka, 22. novembra,na naslov: Glas, Kranj, Moše 30 diV' 2 oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, OV, 24*1;6- Pskov, 11. pripev, 12. Rožnik, 14. uran, 15. Savin, 17. atom, 19. rik, 20. ponirek, 22. orna, 23. j^A, 42 j^ometer, 26. PR, 27. komet, 29. vez, 30. Pavla, 32. Lovro, 34. listi, 35. Ti, 36. kovačnica, 40. •Hflto ' 44. naprava, 45. sen, 46. pero, 48. rovka, 49. pena, 50. vodvil, 52. advent, 54. banjo, 55. V??10, 123 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado <50 din) dobi Ivanka Taučar, 64204 Golnik, Pfeji»ie nagrado (40 din) Peter Weiffenbach, 64228 Železniki, Trnje 17; 3. nagrado (30 din) pa Kavčič, 64000 Kranj, Retljeva 15. Nagrade bomo poslali po pošti. Manj škodljiva cigareta ^Q.tkans^e tobačne tovarne bodo v ^ntet;?1 začele izdelovati nekakšne Klopne cigarete, v katerih bo ^e o* tobaka in polovica lesne ima cigareta tudi ne-h«. ftUruge dodatke, da je »bolj-bilct n vrsto cigaret, ki naj bi H £'eavsem veliko manj škodljiva 0rn .. anJih, polnjenih samo s toba-Pripravljali celih 6 let. Ciga-b0 . °°do imenovale Planet, stale ŠUtete prav toliko kot običajne ci- Obvezni varnostni pasovi V Ziirichu še je končala petdnevna konferenca o varnosti prometa. Strokovnjaki iz osmih držav, med njimi tudi iz Jugoslavije, so razpravljali o tem, da bi bilo treba obvezno vpeljati varnostne pasove v opremo osebnega avtomobila. Statistika je potrdila, da ti pasovi zmanjšujejo nevarnost hudih poškodb in smrti pri trčenju. Podprli so zahtevo, naj bi z zakonom predpisali obvezno uporabo teh pasov v prometu. Potonil največji tanker Največji tu.cker na svetu, last norveške družbe, je nedaleč od Kanarskih otokov potonil. Vzrok nesreče je bila eksplozija. Tanker je bil dolg 330 metrov, njegova nosilnost pa je bila 216.326 BRT. Tudi tanker, ki je pred omenjenim veljal za največjega, je potonil zaradi eksplozije v letu 1969. Diamanti in imena V sibirskem rudniku diamantov so našli 232-karatni diamant in mu dali ime »Jakutska zvezda«. Avgusta letos so v istem rudniku izkopali diamant enake velikosti in teže, imenovali pa so ga »Petdeset let Aeroflota«. Sožitje zaradi suše Zaradi suše, ki je letos posebno prizadela afriško celino, opazovalci poročajo tudi o drugačnih navadah tamkajšnjih divjih živali. Zaradi žeje, ki muči živali, le te pogosto prihajajo v naselja, ne da bi se bale človeka. Turisti v kenijskem naravnem parku Cavo so se že navadili na to, da si ob reki ogledujejo pri gašenju žeje tako leve kot antilope skupaj, čeprav sta si ti dve živali sicer naravna sovražnika. Živali v vesolju V Sovjetski zvezi so objavili prve podrobnosti o umetnem satelitu, ki so ga izstrelili pred kakimi štirinajstimi dnevi. Posebna zanimivost satelita je, da so v njem laboratorijske miši, želve, insekti in glivice. Pri živalih bodo znanstveniki preverjali vpliv breztežnosti na strukturo in funkcioniranje organizma. Dragocena nagrada S parkirnimi prostori v velikih mestih je vse težje, zato so prostorčki, kjer lahko voznik pusti svojega jeklenega konjiča vse bolj redki in zato tudi bolj dragoceni. Zato ni nič čudnega, če je na neki tomboli v Parizu bila največ vredna nagrada — parkirni prostor v mestnem središču za dobo deset let. Druga nagrada je bilo potovanje okoli sveta. Uravnavanje krvnega pritiska Britanski zdravnik dr. Patel je poskusil pri dvajsetih pacientih, ki so imeli težave s krvnim pritiskom, z novim načinom zdravljenja. Pri tem ni uporabljal nikakih zdravil, pač pa je uporabil metode, ki so bile znane že v stari Indiji. Gre namreč za neke vrste sprostitev na osnovi joge. Na ta način ljudje lahko tudi sami uravnavajo in nadzorujejo ter znižujejo svoj krvni pritisk, ne da bi vzeli kako zdravilo. (39. zapis) Hiteti moram — leto gre h koncu, le še kakih deset srečanj s cerkljansko deželico mi je danih — snovi pa je še toliko. In vasic, ki jih še nisem obiskal, je tudi še cela vrsta: Ambrož, Apno, Cerkljanska Dobrava, Lahovče, Lenart na Rebri, Pra-protna polica, Pšata, Pšenična polica, Sidraž, Stiška vas, Šenturska gora, Štefanja gora, Trata, Vasca, Viševca, Vopovlje in Vrhovje. GASILSKI ORGANIZATOR Kljub vsem potem, ki me še čakajo, moram vsaj na hitro opisati življenje in delo pomembnega Cerkljana — Frana Barleta. kamniška @ gorčica Poznejši organizator slovenskega gasilstva je bil rojen v trdni cerkljanski kmetski hiši dne 20. novembra 1864. Gimnazijo je Barle obiskoval v Kranju. Potem pa se je posvetil vojaški službi — služboval je celih devet let! Nato je vstopil v ma-gistratno upravo v Ljubljani; tu je bil dolga leta, vse do upokojitve, ravnatelj vojaškega urada. Kot tak je v letih prve svetovne vojne mnogo storil, da nekaterim vidnejšim javnim in kulturnim delavcem ni bilo treba iti v strelske jarke. Druga Barletova dejavnost je bilo gasilstvo. To ga je seve prevzelo kot amaterja, »prostovoljnega gasilca«. Kmalu pa je postal v ljubljanskem gasilskem društvu načelnik, poveljnik, blagajnik, tajnik, vaditelj pa tudi preprost delaven gasilec. In to dostikrat vse hkrati! Leta 1919 je bil Fran Barle izvoljen za starosto vsedržavne Jugoslovanske gasilske zveze. 2e od 1. 1912 dalje pa je bil še urednik in glavni pisec revije Gasilec. Barletova zasluga je tudi slovensko poveljevanje, ki ga je vpeljal namesto nemščine, ki se je vse do njegovega nastopa šopirila tudi v gasilstvu. Izčrpan zaradi neumornega dela za splošni blagor, je dne 23. maja 1928 klonil. Ob svežem grobu so se mu poleg tisočev domačih gasilcev, poklonile tudi uradne delegacije čeških, poljskih, belgijskih, francoskih in drugih gasilskih organizacij. Bar-letov nagrobnik na ljubljanskih Žalah je veličastna arhitektonska in kiparska umetnina. Kaj pa Cerklje? Kaj bi bilo narobe, če bi imeli vsaj lep Barletov gasilski dom? SLOVAN DO SMRTI Najbrž ne bom izpričal kake krive vere, če zatrdim, da je naturalizirani (priseljeni) Cerkljan Ivan Hribar, nekdanji dolgoletni ljubljanski župan in prvi veleposlanik stare Jugoslavije v Pragi, le premalo znan mlajši generaciji (ki ga morda„z amen java celo s strmol-skim Hribarjem). Devetdesetletni narodnjak je ob vdoru okupatorja 1. 1941 v Slovenijo občutil tako žalost, da je v obupu šel naravnost v Ljubljanico in si tako zavestno končal življenje. Zapustil je kot pojasnilo za ta svoj korak le listič s Prešernovimi besedami: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svitlim soncem sužni dnovi. Kako vse drugače, manj častno pa bolj poniglavo, so ravnali nekateri drugi »narodni veljaki«! IVAN HRIBAR Resda ni bil pravi cerkljanski rojak — doma je bil iz Trzina, rojen 1. 1851, a že 1. 1886 je kupil staro Lukeževo hišo v Cerkljah in jo vzorno obnovil. Vsa leta pozneje mu je bila ta hiša dom oddiha, četudi je moral zaradi narave svojih služb stalno bivati v Ljubljani, Pragi ali v Beogradu. Prav zaradi večkratnega počitni-kovanja Ivana Hribarja v Cerkljah, so v teku let obiskale naš kraj tudi tako ugledne osebnosti, kot so bili npr. Simon Gregorčič, Anton Aškerc, Fran Govekar, Janez Trdina, slikarja Jama in Sternen, politik Nikola Pašič in drugi. Vsi so bili deležni toplega, širokogrudnega Hribarjevega gostoljubja. Ivan Hribar je bil eden najbolj poštenih naprednih politikov polpretekle dobe. Hkrati pa je bil tudi izvrsten gospodarstvenik, saj so bile njegove prve službe bančnega značaja. V politiki je sodeloval z Ivanom Tavčarjem, bil je zastopnik radikalne struje, vedno pa velik slovanofil. Zato je bil takoj ob izbruhu prve svetovne vojne poslan v pregnanstvo, v internacijo. Ivan Hribar je veljal tudi za mecena: podprl je Ignacija Borštnika, ko je odhajal na dunajski konserva-torij; nesrečnemu Antonu Aškercu pa je preskrbel civilno službo in mu omogočil objavljanje pesmi v reviji ploven, ki je bila Hribarjevo lastništvo. PISATELJ VOMBERGAR Z velikim zanimanjem smo pred leti (1932—1934) sledili literarnemu razvoju mladega dramatika Jožeta Vombergarja, rojenega 1. 1902 v Pšenični polici. Napisal je ljudsko igro — trodejanko Vrnitev in dve komediji Voda in Zlato tele. S tem je skušal pomnožiti število dobrih kmečkih iger za amaterske odre. V Vrnitvi je prikazal vrnitev vojnega ujetnika v družino, ki pa ga ne potrebuje več... Igra meji že na dramo. — V komediji Voda je Vom-bergar predstavil »umetnika«, ki z duhovito spletko prelisiči vaške veljake ter na njihove stroške zagotovi vasi vodovod, sebi pa nevesto, ki so mu jo njeni starši vse dotlej odrekali. — V Zlatem teletu je pisatelj okrcal špekulantstvo onih časov, posebno mnoge goljufije pri posmrt-ninskem zavarovanju. Razen teh pomembnejših iger je Vombergar spisal in prevedel še več manjših iger za dijaške predstave v Cerkljah in v Ihanu (npr. Inteli-gentia, Daritev, Pod Lutrovim jarmom, Grajski strah idr.). Po poklicu je Jože- Vombergar pravnik. Služboval je kot sodnik v Liubliani. ' C. Z. seveda, ki jih ni bilo treba skrivati. In v kotu za vrati je stal star, nadušljiv harmonij, ki ga je bil Flek kupil za mali denar v dolini in ga privlekel sem gor. Za starega kmeta je bilo nenavadno že, če je igral na harmoniko. Harmonika je bila v teh hribih doma in tu pa tam morda še kake citre. Toda harmonij! Harmonij je bil neprimeren, kakor če bi si bil kupil konja, ko so vsi vozili samo z volovskimi vpregami. Kaj bi s konjem na strmih kolovozih . .. kaj bi s harmonijem v kmečki izbi! 2e harmonij bi bil zadosti, da bi Flek veljal v Ravnem za posebneža. Pa so bile še druge reči. Iz Rusije, kjer je bil v prvi vojski ujet, je prinesel med hribovske kmete komunizem, zato so mu sosedje, ko se je priženil sem gor, obesili vzdevek Rus. Klicali so ga Flekov Rus, da so ga tako ločili od starega, ki je bil samo Flek. Seveda Tinko Flekovemu komunizmu ni dosti zaupal. »Ne vem, kje ste se nabrali tako zmedenih pojmov,« mu je očital. Flek pa je trdil, da v Rusiji, da ima vse iz prve roke. »Ti pridigaš nekaj, kar še videl nisi, fant moj,« je rekel. Flek se je s Tihkom rad prerekal o Rusiji in o boljševizmu. Tinko, ki mu je bilo vse boljševiško sveto, se je jezil in se je takim pogovorom najraje izognil, toda Flek je zmeraj rekel kaj, da mu je bilo potlej treba dokazati zmoto. Za revolucijo stari kmet ni bil prepričan, da je prinesla delovnemu človeku obilje, kakor je zatrjeval Tinko. »Po revoluciji smo bili lačni, fant moj,« je pravil. »Ljudje so umirali od gladu, sam sem jih pokopaval.« Flek je tudi vedel zakaj. »Zemlja je dobra,« je rekel. »Će bi imeli pri nas v hribih tako, fant moj! Ampak delati niso znali. Na njivah je bilo več plevela kakor pšenice.« Včasih je branil vero ... »Farji nam res niso potrebni, brez boga pa siromak ne more. Tam, kjer sem bil, so napravili iz cerkve krčmo, ampak kmetov niso spravili vanjo.« ... Tinko pa mu je dokazoval, da je nima pred kom. »Nikjer niso spreminjali cerkva v krčme, to ste si izmislili.« »Videl sem, fant moj.« »Ste me že slišali, da bi kdaj kaj rekel čez vero?« »Govorim za boljševike.« »Tudi mi smo boljševiki,« je s prepričanjem rekel Tinko. Na velikonočno nedeljo je sedel Flek za harmonij in zaigral Kristus naš je vstal iz groba. Nam je bilo bolj všeč, če je zaigral kako rusko, čeprav Tinko še pesmim ni povsem zaupal, da so prave. Sumil -je, da so najmanj kulaške, če ne .še kaj hujšega. Vendar nas tudi Kristus naš ni motil, kakor nas niso motili razpelo v kotu in svete podobe in rožni venec, ki so ga molili Flekovi ob praznikih. Imeli so nas radi in morali so biti kmečki ljudje, doma v hribih, da so nam tako prostodušno nudili dom in nas sprejeli za svoje. Kdo bo izmeril delež hribovskega kmeta v zadnji vojni? Poplačal ga nihče ne bo. Skupaj smo sedeli za mizo, zajemali smo iz iste sklede, in če bi bili od nas to želeli, bi bili nemara tudi rožni venec molili z njimi, vsaj mrmrali bi bili zraven in držali roke sklenjene. Pa niso pričakovali nič takega. »Kakor je komu prav,« ie rekel Flek. »Kaj bi se prenarejali!« Z ženo in z obema dekletoma je pokleknil ob klop pri peči, mi pa smo ostali za mizo in brali ali luščili bučne pečke in čakali, da so Flekovi odmolili. Dekleti sta se največkrat delali, kakor da nas še slišita ne. To je zahtevala spodobnost. Pa sta v resnici pridno vlekli na ušesa in se hihitali v kakem kotu ali pa sta zardevali, če je povedal kdo kako robato. Zdelo se mi ie, da je Tončka raje postregla Gabru kakor drugim ... morebiti tudi zato, ker je bil samo Gaber pravi kmečki fant in ji je bil zato najbližji. Ivanka je bila premlada, da bi izbirala med nami, Ivanka je vsem enako pokazala jezik, če jo je kdo krenil po nosu. Vendar tudi med Gabrom in Tončko ni bilo drugega kakor nekaj pogledov in nekaj besed. Fleku bi se bili zamerili, če bi se bili vtikali v dekleta. To nam je dal razumeti, ko je nekoč dejal: »Vojska ne bo zmeraj. Ko je bo konec, boste odšli.« To smo vedeli, da bo vojske konec. Največ smo govorili prav o tem. Nikoli pa se nismo pogovarjali, da bomo šli. Kadar smo se menili o prihodnosti, smo radi pripovedovali, kako se bomo spet vračali, nikoli pa ni nihče omenil dneva, ko bomo šli. Odšli smo, še preden se je vojska končala, vračal pa se nihče ni. Flekova kmetija je ostala samo spomin. Spomin na bučne pečke, spomin na ogledalo med oknoma, kjer se je Gaber bril,in si prirezoval brke, spomin na izlizani prag, kjer si je Gašper loščil škornje, spomin na otožne zvoke Flekovega harmonija in na šklepetanje Jelkinega pisalnega stroja v bogkovem kotu, spomin na čase, ki se ne vrnejo več. Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. Or 1 1% 43» 9 Sobota, 17. novembra 1973 ZO RMAN 62 Sraga moja Iza je bilo opravljeno. 0 dogodku nismo več govorili, očitkov, nič o sporu med Olgom in Gašperjem. Takih h°lač j 0 Pogrevali. Sedli smo k mizi, kjer nas je čakal Flekov Hovn prUetno dišeča gnjat s hrenom in kuhana jajca, pa niama, ki je rekla: anes bi bili pa res lahko doma, koje tak praznik.« £ S (jQraj smo se vračali k Fleku, z vsake poti. Tam smo imeli > p0ftl» tam smo dobili vse, kar smo si želeli, ali vsaj vse, kar % Rovali. Kaj pa naj bi si bili želeli posebnega v dneh, ko t Pjv amo v pričakovanju? dMnjav 1 večer sem bil razočaran, ko sem namesto pričakovane h^ači^ našel navadno hribovsko kmetijo. Toda Flekova vJa J® le bila trdnjava... ali vsaj jazbina, ki je nudila L yrn?sti. V kleti pod kuhinjo smo imeli skrivališče s tremi ak^ je ivN smo vsakokrat spravljali pisalni stroj in papirje, vse >kovT° naše >n ni sodilo v kmečko izbo, da bi nenadni h^1'snf ničesar ne našli v hiši, če bi nas presenetili. Tudi v k- 4 hi8e lebko umaknili v klet, skozi jašek za seno, če smo j ^ o levu, skozi skrivna vrata pod ognjiščem, če smo bili j v p0 i1 skozi rov, ki je bil izkopan do parne. I h^ar ' 6V* se nismo kazali okoli hiše. Flek je sosedom zaupal, i vu°kler Je bilo bolje, če niso vedeli, da se zadržujemo pri njem. j Xe. na§e skrivališče ni bilo znano ljudem, smo se počutili £asa ga je m0g05e prikrivati? Kako dolgo so hr: ^rJeli, da se ustavljamo pri Fleku le toliko, kolikor se «k -^o kgih kmetijah? V) °inca smo b'li prepričani, da živ človek ne ve za našo ne2a t-Pa Flek tudi. Sai : Flekova mama, ki je bila po nara-* PlehPV1Va> j^bila včasih v skrbeh. iji^cJe pJe.bil kmet in čevljar in kolar in pletar, zase in za Vrinil i °zifni in °b deževnih dneh je nabijal po podplatih, k^Ja :jarrne ali pletel košare. Flekova izba je bila zmeraj polna kn?' Usnju in po ostružkih, na okenskih policah so ležali koledarjev, povesti in časopisov, tistih izpred vojne Domov -domov Dolga prašna cesta vodi iz tujih krajev v domovino. Po njej je stopal še mlad človek, ki je prihajal iz tujine domov v svojo domovino, po kateri je tako hrepenel. V srcu se mu je razlivala neka sladkoba, ko je zrl v prelepo pokrajino, na katero je padal mrak. Večer se je zgrinjal na vrtove, v katerih so se pojavljale prve sence. Truden je bil. Počasi je korakal po klancu, ki se je pel pred vasjo. Pozdravljale so. ga ptice, ki še niso odletele v topla gnezda, kjer so jih čakali lačni mladički. Slišal je murne, ki so se oglašali iz svojih temnih domkov. Oči so se mu zasolzile, ko je zagledal rodno vas objeto s sadnim drevjem. Z očmi je poiskal domačo hišo, nad katero je vzhajal mesec. Zdelo se mu je, da prihaja naravnost izza strehe njegovega doma. Že je zavil med prve hiše v vasi. Obdajale so jih vrtnice, z oken pa so padali prelepi rdeči nageljni. Kako vesel je bil, da je doma, kjer ni stolpnic in tovarniških dimnikov, ki bruhajo umazane saje in kvarijo ljudem zdravje! Srce mu je pelo od veselja, ko je zavo-njal sveže seno z bližnjega skednja, ki ga je gospodar pozabil zapreti. Pes pred njegovim domom ni zalajal, saj še ni pozabil tihih gospodarjevih korakov. Kako osamljen se je počutil, ko je zagledal luč v kuhinji. Ves drhteč je pritisnil na kljuko in stopil med presenečene domače. Objel je srečno ženo in otroke ter ves čas šepetal: »Spet sem doma, doma!« Zajokal je kot otrok. Obljubil je ženi, da nikoli več ne pojde v tujino, ki je tako mrzla in neprijazna. Majda Polajnar, 7. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Njen pogled Tvoj pogled je kakor sončni žarek, ki se pritihotapi skozi težke koprene, ki prežene vse dneve ledene, ki pošlje ti sonca v življenje. Tvoj nasmeh je kakor potok, ki privre iz puščavskih tal, ki ti tik pred smrtjo pošlje novega življenja val. Tvoji lasje so kakor koščki nove zemlje, kjer raste samo ljubezen, neskončna ljubezen, ki ne zmoti je ne smrt, ne bolezen. Boža Jenko, 8. c r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Noga v kolesu Bila sem še zelo majhna. Rada sem se vozila s kolesom. Sosedovega Tončka sem večkrat prosila, da me je prevažal na kolesu. Tako je bilo tudi tistega dne. Pozno popoldne sva se z mamico vrnili iz gozda. Na dvorišču sem zagledala Tončka. Ko sem videla, da ima kolo, sem stekla k njemu in ga prosila, naj me pelje. Rad mi je ustregel. Mamica je odšla v stanovanje, jaz pa sedla k Tončku na kolo. Nekajkrat sva se peljala po cesti. Ker me Tonček ni več opozarjal, kako naj držim noge, sem na to tudi sama pozabila. Naenkrat sem začutila v desni nogi hudo bolečino. Za vpila sem. Dalje se ne spominjam veliko. Vem le to, da me je mamica nesla k zdravniku, da me je noga hudo bolela in da imam še vedno brazgotino. Drugi dan sem zvedela, da sem na kolesu z nogo zlomila štiri »špice«. Kadar danes srečam kolesarja, ki pelje na kolesu majhnega otroka, se vedno spomnim svoje nesreče. Takrat sem spoznala, da je kolo lahko tudi nevarno. Mojca Bajželj, 4. c r. osn. šole L. Seljaka, Kranj 10 GLAS Sobota, 17. novembra 1973 Kako je živela? Zdravko Švab: Pred odhodom — osnovna šola kokrškega odreda Križe Zadnji topli jesenski dnevi Jesen je pripotovala z vso svojo prtljago kot teta iz Amerike, ki razdeli svoje darove, nato pa se je naveličamo, ker je hudo sitrva in sčasoma postane tudi neprijetna. Pa še res je tako! Jeseni oberemo vse jablane in hruške. Ozimnico pospravimo v kleti, končno nam ostane nekaj prostega časa. Takrat za rep lovimo še zadnje tople jesenske dni, vendar se moramo zjutraj in zvečer toplo obleči, ker je hladno. Dolgotrajnega deževja pa smo najmanj veseli. Reke narastejo, narava žalostno umira. Postanemo otožni in že pomislimo na prvi sneg. Ne, nikar naj se ne spomnim nanj! Izkoristila bom rajši še teh nekaj toplih dni, kolikor nam jih še preostane. Hodila bom v naravo, saj je tako lepa! Pridružila se bom pastirjem, ki pasejo živino ob potoku in pečejo krompir. Ob večerih se bomo vsi črni od oglja vračali domov. Marsikdo jih bo dobil po zadnji plati, ker je odšel brez dovoljenja od doma. Pa kaj bi to, saj je bilo tako prijetno ob toplem ognju. Nabirala bom zrele maline na posekah. Kakšen jurček se še najde pod topoli in hrasti. Toda zelo težko ga je opaziti, ker se odlično ujema z barvo listja. Še je čas za igranje nogometa po travnikih. Gospodarji nas ne zmerjajo, ker ne bodo več kosili. Z dreves klatimo osamela jabolka, včasih obiramo tudi kislo grozdje. Toda teh dni je iz dneva v dan manj in dež nam jih bo še nekaj vzel. Majda Polajnar, 7. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Bila sem kuharica Sonce je zatonilo za gorami, mrak je padal na zemljo. Na vasi so se počasi začele prižigati luči. Moj sobotni večer je bil vesel in prijeten. Mamico sem prosila, če bi lahko pekla pecivo. V roke sem vzela kuharsko knjigo in si izbrala skutine blazinice. Odšla sem v trgovino po maslo, drugo, kar sem potrebovala, pa smo imeli doma. Zamesila sem testo, ogrela pečico in začela delati. Na pekač sem polagala blazinico za blazinico. Po kuhinji se je širil prijeten vonj. Zmlela sem sladkor. Od časa do časa sem pogledala v pečico, kako se kaj pečejo moje dobrote. Ugotovila sem, da je pecivo pečeno. Povaljala sem blazinice v sladkorni moki, malo počakala, da so se ohladile, potem pa jih postavila. Triglav - moj najvišji vzpon Zelo rad hodim v hribe, zato mi je mamica kupila tudi novo opremo: hlače, nahrbtnik in vetrovko. Letos sva šla z očetom na Triglav, ki je visok 2863 m. Do Vrat sva se peljala, nato pa šfe peš. Po dveh urah hoda sva bila vsa znojna in utrujena. Usedla sva se na skalo in si obrisala pot s čela. Bil je lep sončen dan, midva pa sva sedela in gledala v daljavo. Kar naenkrat pa se iz bohinjske strani privleče širok pas črnih oblakov. Hitro sva se pobrala in odšla proti vrhu. Ni minilo pol ure, ko se je vlilo kot iz škafa. Oblekel sem pulover in vetrovko, potem pa sva se zatekla pod skalo, ki je prav zato narejena. Bilo me je strah, a se nisem mogel premagati. Neurje se je poleglo. Prišla sva do prve koče na Prehodavcih. Tam sem se najprej preoblekel, nato pa sem spil še čaj. Želo me je zeblo. Kmalu pa je posijalo spet sonce. Vsa srečna sva odšla na Kredarico in potem še na vrh. Zelo lepo se je videlo na vse strani, ker je dež očistil ozračje. Potem sva odšla na Kredarico, da sva prenočila. Naslednji dan zjutraj pa sva odšla v Bohinj. Bolele so me noge, da jih nisem čutil. Ko sva prišla v Bohinj, sva se najprej umila, nato pa odšla na avtobus. Domov sva prišla srečno. Tako sta minila dva lepa dneva. Lado Marn, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj na mizo. Mama je med tem pripravila večerjo. Po jedi smo poskusili moje pecivo. Vsem je bilo zelo všeč — šlo nam je dobro v slast, saj je bil krožnik kmalu prazen. Polona Zgajnar, 7. b r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Prodajalka Med počitnicami sem obirala ribez in si s tem prislužila nekaj denarja. Odločila sem se, da si za ta denar kupim blago za hlače. Takoj, ko sem dobila denar, sem se odpravila z avtobusom v Kranj. Ko stopim iz avtobusa, se odpravim v Globus, najnovejšo blagovnico v Kranju. Ta blagovnica posluje v dveh nadstropjih. Odidem v prvo nadstropje. Tu poiščem oddelek, kjer prodajajo blago. Ker je prodajalka imela druge kupce, se postavim ob prodajalni pult in čakam, da bom na vrsti. Pogled se mi zapiči v prodajalko. Imela je dolge, plave lase, skladno izoblikovano postavo. V obraz je bila videti stroga, v njenih modrih očeh pa se je zrcalila neka žalost. Najbolj pa mi je padlo v oči, da ni imela uniforme kot vse druge prodajalke in po tem sem sklepala, da je morda novinka ali študentka, ki je začasno zaposlena. Namesto halje je nosila preprosto obleko, vendar je bila kljub preprosti obleki videti elegantna. Ko jo tako ogledujem, se prijazno obrne k meni in me vpraša, kaj želim. Povem ji, da iščem blago za hlače v beli barvi. Na mizo mi je nanosila vse vrste blaga v tej barvi. Odločim se za platno. Prodajalka mi ga odreže, zavije v papir in še vrečko mi da, Čeprav večina prodajalk da vrečke zelo nerada. Lepo se ji zahvalim in odidem. Zdenka Zupan, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Človek ob svojem rojstnem dnevu začuden ugotovi, da je zopet za leto dni starejši. Stara se leto za letom. Obdobja človekovega življenja bi lahko šteli kot letne čase. Najprej je mlad, nato pa pride v jesen življenja. »Nisem vedela, da v starosti nastopi toliko križev in težav tu v hribih,« je potožila starka, ki živi v raztrgani bajti daleč od vasi na koščku travnika med stoletnimi drevesi, kamor le redkokdo zaide. Kot v pravljici, boste dejali. Res, da sta koliba in okolje pravljična, toda življenje osivele starke še daleč ni takšno. Povedala je, da ni bila vse življenje v tem odrezanem koščku sveta. Kot hči revnega bajtarja je veliko hodila na dnino k bogatemu sovaščanu. Vsi so hodili tja — starši, bratje in sestre, vsi so bili odvisni od njega, od njegovega imetja. Predstavljal je njihov košček kruha, ki je bil od dneva do dneva tanjši. Izkoriščal jih je, toda z njo se je poigral gospodarjev sin. Rodila je sina. Ljudje so vedeli, kdo je njegov Velikokrat sem otožna in zamišljena Življenje ni samo sreča in veselje, ampak tudi žalost in bridkost. Kadar nas kak dogodek posebno razveseli ali prizadene, veliko premišljujemo. Tudi jaz se velikokrat pogreznem. v razmišljanje. Kadar sem sama, premišljujem o vsem mogočem. Obujam vesele in žalostne spomine iz šole, z izletov, od doma. Želim videti v prihodnost in se seznaniti z usodo. Včasih se spomnim na dan, ko se mi je prvič zgodila krivica, ki je ne bom pozabila. V mislih vnovič preletim dogodek in obsodim ljudi, ki me niso razumeli. Pogled mi splava nekam daleč, obraz mi prekrije senca žalosti in jeze. Toda že se spomnim prijetnega in veselega doživljaja z nekega izleta. Usta se mi raztegnejo v nasmeh, ob misli na vesel dogodek se nevede zasmejem. Nič več nisem žalostna in zdi se mi zelo neumno, da sedim za mizo, si z rokami podpiram glavo in nemo strmim predse. Vstanem, se prisrčno nasmehnem in nadaljujem delo. Anka Rezman, 7. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Na poti domov »Cin, cin!« je zazvonil šolski zvonec. Tovarišica je vzela knjige in odšla. Takoj za njo smo se tudi mi vsuli iz razreda na hodnik, kjer je bil neznanski trušč. Treba se je bilo pre-obuti. Nekdo, ki se je ravnal po vremenski napovedi in je s seboj prinesel dežnik, ga sedaj obupan išče. Potem pa hitro po stopnicah ven iz šole, ki smo je imeli za ta dan že dovolj. Potem pa domov! S prijateljem Primožem greva mimo Tria, kjer se ustaviva ob oknu v pritličju in pogledava delavce, ki delajo na strojih. Na vrhu klanca se ustaviva in opazujeva gradnjo nove avtobusne postaje. Nato greva mimo banke do športne trgovine. Tam z zanimanjem ogledujeva loparje za tenis, kolesa, žoge, mreže za metulje itd. Med potjo ne manjka jeznih pripomb o šoli ali o teži torbe. Večkrat misliva o tem, kakšni reveži smo učenci. Pred vrati si zakličeva: »Živio!«, nato pa izgineva v dveh hišah na Trgu svobode. Boštjan Kuljič, 6. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič oče. Takrat ji je bilo sedemindvajset let. Nikoli se ni poročila /, gospodarju so ji dali to kolibo K'J dve uri hoda oddaljena od zadnja naselja. Z Andrejčkom je odšla sen gor. Se vedno je vsak dan hodila , delo v dolino. Vstajala je že ob p® štirih in še prej. Delala je dan * dnem, da sta se lahko preživel®j Imela sta, kar ji je za plačilo o . gospodar. Andrej je postal že Pr® ! korenjak. Delal je po prenovil je tudi njuno hišico. Zeru je bila tiha, skromna in le maloka j vesela, toda ob pogledu na sina je razjasnilo lice. Mislila je, da zdaj boljše, da bosta zdaj lepše ««* vela, toda prehitro se je veseli : Prišla je vojna in z njo hudii M® Prvo leto se ni zgodilo nič posebne^ v njeni samoti. Sin je še vedno de . kot gozdar. Kmalu je opazila, da J Andrej vsak dan bolj zamislJ _ Neke noči je v hišo pripeljal neZ,nuro moške, s katerimi se je očitno do«^ razumel. Ne spominja se, kolik o J je bilo. »Mama, poglej to so parV. -e ni, ki se borijo proti fašistom,« JU rekel z žarom v očeh. »Saj dovo da grem z njimi,« jo je pobaral. 1° jg bila njegova volja, ni mu mog odreči. Odšli so. Kadarkoli * J vrnil, je v sobo pripeljal kup flV tovarišev. Dala jim je hrano, £ePjg|j sama ni bila sita. Nekoč pa so Pr sami, nemi in bledih obrazov. » . boj so imeli ranjence. Nihče J.1 jg mogel ničesar reči, dali so J1 .g okrvavljeno pismo. Drhtela je, j^j. ni upala vprašati zanj. Ko je zalK j. rikal petelin, so se kot megla odva ^ dalje v temnine gozdov. Ona pa J drhtečimi rokami odprla PlS"0-Njegove vsebine se natanko SP minja. Kako neki bi jo mogla P zabiti?! Pravi, da je pismo tez prebrala, ker ga je sin pisal s P v slednjimi močmi. Nešteto pozdra ji je izročil, v pismu je pozdravil ,, očeta. Na koncu pa je napi »Mama, tako lepo je bilo živeti, t" j jaz se poslavljam. Rafal mi je 0 prsni koš, kri mi curlja skozi prs v sneg. Čutim, da odhajam ne* neznano, kjer bom za večno zaSP,jCij Med pripovedovanjem ji je P° jfli zdrsnila solza. Takrat pa je J?K% ni mogla verjeti, da je res. je minila, s pomladanskim sončenj prišla svoboda. Tudi njen sin J^j življenje zanjo, toda ne sarn, ^ mnogi drugi so umrli za isti cilj' je je še vedno pri močeh, še vedn ^ lahko delala. Kmetje so naD%aj stroje, ni jim bila več potrebna.^ bi dela ne zmogla, ker se je mu0in postarala. Pozimi hodi k sorodni* v dolino, toda pomladi se v. jj nazaj v svoj raj. Nek vaški °trgpo-prinese najpotrebnejše za $ dinjstvo. Vse življenje je dela1 j0 dali so ji skromno pokojnino; saj je zaslužila, mar ne? J Usta so ji postala suha, kPJjJ® 0 H se je. Izbruhala je svojo bolečin^ sebe. Mogoče ji bo sedaj lažje-ve? Majda Polajnar, 7. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Ježek in hrušk* Ježek, ježek kam hitiš? Hruško iščem —pa je ni. Nije tule! Tamle je! Hitro pojdi, da bo še! Hruška debeluška žalostno Ježek se smeji. Hruško debeluško hitro nasadi-S hruško debeluško v gozd hiti-Je že v brlogu! S hruško debeluško se smeji- Ema Žagar, 3. b r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka, novinarski krožek s šolskih, i klopi i Jutro je. Mrzlo, turobno, belo... jesen. Okrog hišnih vogalov se kdaj pa kdaj zapodi veter, nad mestom kraljuje megla, gosta in težka, da se ne da dihati. Ulice so skoraj prazne, ljudje še spijo ali pa so na delu ... Ne vem ... Zavita v plašč počasi v enakomernem ritmu korakam po pločniku. Odmev še izgubi nekje med hišami in takrat se še glasneje oglasi spoznanje, da seni sama.Namenjena sem na postajo, kajti potujem. Potujem s korakom in mislimi, potujem, pa ne pridem daleč. A to me ne moti, kajti jaz potujem in to je včasih dovolj. Na postaji Na avtobusni postaji se tre ljudi. Vesela družba nasmejanih obrazov mi pade v oči. Namenjeni so v hribe, kajti pred nogami jim ležijo težki nahrbtniki, ki pa se njim sploh ne zdijo težki, ker so veseli, srečni... A malo proč od njih... stojita dva mlada. On v sivo-zeleni uniformi, ona majhna poleg njega. V tistem trenutku se mi zazdi še manjša, kajti solze se ji kakor otroku ulijejo po bledem licu in izgubi se v njegovem objemu. On pa je mož, on ne sme jokati, čeprav mu \ hudo, ne sme jokati... Čustva premagajo to preP čanje, otroka sta sedaj oba. Pripelje avtobus in . • • ona ne more prenesti njegovega pogleda, ne Pre*]?je' da bi ji pomahal izza šipe, ki ju ločuje, zato odi odhiti, se ustavi, ozre, nato steče. Avtobusi prihajajo in odhajajo, ljudje prav ta ' tisoč različnih obrazov, tisoče različnih skrbi, ti različnih misli. Nazadnje ostanem sama... kot ved ^ Nekaj časa se tega sploh ne ^zavem, s v spremljam te različne ljudi, dokler se ne izgof'jj množici onkraj ceste ali pa jih požro zidovi • • 1 ^ sama sprožim korak, edini korak na avtobusni P°s jt edi..., ne, ni edini. Ozrem se ... Ona je prišla na ^ pogledam ji v oči in vidim, da so žalostne, da je P jj!ugi top. Splava ji po cesti naprej, vidi stvari, ki jij1 d. j jj ne, kajti vidi daleč naprej, kjer je on... Rada ^ rekla, naj ne bo žalostna, da bo kmalu prišel in o ^ srečna, oba, pa ne morem; le v mislih vržem cvet n j beton, na njuno mesto. Odhitim naprej in za ® zopet zaslišim korak. Ne ozrem se, ker vem, kdo J moje misli. * 0d Zavijem s ceste proč, v park, med drevje, Pr?0tefl betona. Sončni žarek je prodrl skozi meglo, slojp je, a kmalu bo močnejši in naenkrat mi je lepo, c 0, lepo. Naenkrat pride spoznanje, da je življenje Najlepše, če je sonce ... Sončka Vidmar, 8. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka ta teden na TV radio 1. g D1® Poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. i«. 19»*° (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. Oljski dnevnik), 22. (dogodki in 7.8. fi ,V • 18- 23- 24- ob nedeljah pa ob 6. »kldne^.Jl-12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radij-^eynik), 22. 23. in 24. D 130 rw . sobota, 17. novembra '•JO n, ^nirgir- •>utr°: 810 Glasbena matineja; 9.05 8kl«dbe intednik; 9-35 Studio za najdene U.J5 % • 10 l8 Glasbeni drobiž od tu in tam; oporami doma in na poti; 12.10 Melodije za 'favhiu"' 1f-30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez Pestnijo Zelene; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 S naij J" ln besedo po Jugoslaviji; 15.40 Pojo '•sben ni Pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 9fgle v ^^ip-a; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Oobimn r,tmu; 17.20 Gremo v kino; 18.15 Uhko ob isti u"; 1845 Na® gost; 19.00 ;°*eta uJ otr°ci; 19.15 Minute z ansamblom Večer j.1^«; 20.00 Radijski radar; 21.00 plesnim "'"jem Nipičem, njegovimi gosti in Oddaj« , orkestrom RTV Ljubljana; 22.20 P'esojL „Za na§e izseljence; 23.05 S pesmijo in . mv«ovi teden Kri. »■Oo^gram °drash Mdani 13.00 Panorama zvokov; 14.00 ^»•Hihli. — kako pa mi; 14.20 Majhni ^etočp i 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Iz Sori«. 'epih melodij; 16.00 Pet minut y«blja!' 1605 S Plesnim orkestrom RTV Nent i, 16-40 Tri tisoč sekund radia Ra'Us; isftt Svet in mi; 17 50 s pevko Met0 j® . "w Oddaja progresivne glasbe; 18.40 J ^slovanskih pevcev zabavne glasbe Vi! M^ogram lval I973n°®1 >n družba; 18.55 Bayreuthski fes-• '£.55 Iz slovenske poezije O nedelja, 18. novembra „D?bro M »i .Jutro; 8.07 Radijska igra za otroke i1 mia^annc: Nenavaden polet; 8.47 Skladbe * °»>cert • ; 9-05 Se pomnite, tovariši; 10.05 *'tain • naSih krajev; 11.15 Naši poslušalci > 8J 'n Pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogo-^ldne°8i a,ci; 1330 Nedeljsko športno • dravli' 600 Naši poslušalci čestitajo in t>1,ni orl/JM0; '6.30 Melodije z velikimi zabav-i Pulart, n; 1705 Nedeljska reportaža; 17.25 - M °^erne melodije; 18.00 Radijska n40 Zv«x' DJurdjević: Načrtovano življenje; i 15 Gi T ka8kade; 19.00 Lahko noč, otroci; i^ne razglednice; 20.00 V nedeljo tur'no o'? ZaPleSite z nami; 23.05 Literarni • '3.15 Jazz za vse ^tetf-am H; za nedeljsko jutro; 8.40 Glasbeni mo-^ktaii Nedeljski sprehodi; 12.00 Opoldanski , ■00 p* l,3''20 Listi iz albuma lahke glasbe; ^^P'ntegral; 15.00 Nedelja na valu 202 ; . "aSl kraji in ljudje Hkar^^a nedeljska reportaža; 19.15 Igra-e ,zbrali; 22.55 Iz slovenske poezije O ponedeljek, 18. novembra lao ^ lS 8vm° jutr°; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Rla«i?ravljic in zgodb; 9.20 Pisana paleta l2,.°8ar n 940 Zberite pesmico; 10.15 Za tii.1 M«ihaj; 1115 z nami doma in na poti; iHj ki »asv ansambli v studiu 14; 12.30 Kme-^-30 u.'- l2 4^ S tujimi pihalnimi godba-DoTJJ Pojo.tTrročaj° vam; 1410 Amaterski l6fwavlial ® Naši poslušalci čestitajo in Kn Vrtip' 15-40 Naši solisti igrajo Mozarta; Rl.St J, Jak= 16-45 Moda za vas; 17.10 M&a 8, P° željah poslušalcev; 18.15 Lahka O Uhk kih avtorjev; 18.45 Interna 469; Gl t)o in° noč, otroci; 19.15 Minute s kvarte-Onni V^samblom Jožeta Kampiča; 20.00 lit deiB^a'siello: Seviljski brivec, opera v farniZJfh; Za ljubitelje jazza; 23.05 kturno; 23.15 Popevke se vrstijo zvokov; 14.00 ponedeljkov kri-fj?te; 15^0 Pop telegram; 14.35 Glasbeni toh ' '6 00 t Melodije iz filmov in glasbenih Po, kniižne police; 16.05 Slovenske JoC^aSeo 0 Rezervirano za mlade; 17.40 •Vta K«.,! «osPodarstva; 17.50 Z ansamblom ni'Wulpiea; l800 Izložba hitov; 18.40 S K Sestrom RTV Ljubljana C: ^Van^I-°Vske zakladnice; 19.30 W. A. Mo-% * Za v?J?t variacij na temo Pastirica Celi-"»enl°i ° in klavir, K. 359; 19.50 Naš '«1 ?Lto; 21,"' studio; 20.35 Preludiji in diver-' 22.55 I Veferi pri slovenskih sklada-2 slovenske poezije o SoJT ™ Clj«ka sJutr°; 810 Glasbena matineja; V z Za 8rednJ° stopnjo; 9.35 Koit torek, 20. novembra nute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra — P. Alprechtsen: Očka Rassmusen; 21.30 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Dve partituri D mitrija Šostakoviča Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.00 Pet minut humorja; 16.05 Pop scene preteklosti; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Rezervirano za domače izvajalce; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža; 19.20 Glasbena pričevanja; 20.05 Georg Friedrich Handel: Juda Makabejec, oratorij; 22.55 Iz slovenske poezije sreda, 21. novembra 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije, znani orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Giacomo Puccini: odlomek iz 1. dej. opere Madame Butterfly; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Odskočna deska; 16.00 Loto vrtiljak; 17.10 Predstavljamo vam ženski pevski zbor Zoltan Kodaly iz Budimpešte; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Komornoglasbeni studio; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.00 O avtomobilizmu; 16.10 Srečanja melodij; 16.40 Novo, novejše, najnovejše; 17.00 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejniki v zgodovini; 17.50 S slovenskim pevcem Otom Pestnerjem; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Marijan Lipovšek: Pomen Marija Kogoja; 19.50 Frederich Chopin: Andante spianato in velika poloneza za klavir, op. 22; 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Alojz Srebotnjak; 20.35 Deseta muza; 20.45 Komorni orkester Saarskega radia; 21.15 Razgledi po sodobni glasbi; 22.55 Iz slovenske poezije Četrtek, 22. novembra 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Poje sopranistka Anna Moffo; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Popevke in olesni ritmi; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni koncert Drugi program 9.00 Dober dan; 13.00 Panorama zvokov; 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja; 14.20 Mehurčki; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Pojo slovenski pevci; 16.00 Okno v svet; 16.15 Lahke note; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Naš intervju; 17.50 Z majhnimi ansambli; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Jules Massnet: Don Kihot, odlomki; 19.45 V korak s časom; 20.00 Večerni concertino; 20.35 Mednarodna radijska univerza; 20.45 Stari zborovski mojstri: Claudio Monteverdi; 21.00 Schvvertzingenski festival 1973; 22.15 L. M. Škerjanc: Simfonija št. 5; 22.55 Iz slovenske poezije Tretji program 19.05 Radijska igra — G. Hofmann: Predlogi za samoohranitev; '20.05 Baročni mojstri; 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 22.55 Iz slovenske poezije petek, 23. novembra 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Jugoslovanska narodna glasba; 10.15 Teden dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Veliki zabavni orkestri v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Iz mladih grl; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 L van Beethoven: Sonata za klavir v Es-duru, op. 81; 16.00 Vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča; 20.00 Top-pops 15; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan; 12.40 Izletniški kažipot; 13.00 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.00 Solisti in ansambli jugoslovanske RTV; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 zabavna glasba iz studia 14; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Odmevi z gora; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Jazza na II. programu Kranj CENTER 17. novembra amer. barv. film TARZANOVA GROBNA TIŠINA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma PRAVI KAVBOJI ob 22. uri 18. novembra premiera amer.-madžar. barv. CS filma JUNAKI PAVLOVE ULICE ob 10. uri, amer. barv. film TARZANOVA GROBNA TIŠINA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma AVANTURISTI ob 21. uri 19. novembra amer. barv. film PRAVI KAVBOJI ob 16., 18. in 20. uri 20. novembra amer. barv. film PRAVI KAVBOJI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ iC 17. novembra špan. barv. CS film SAM PROTI TOLPI ob 16. uri, franc. barv. film OGENJ LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 18. novembra franc. barv. film SAM PROTI TOLPI ob 14. in 18. uri, franc. barv. film UGRABITEV V SODNI PALAČI ob 16. uri, premiera amer.-ital. barv. CS filma BRAN-DON - LOVEC NA NAGRADE 19. novembra amer.-ital. barv. CS film BRANDON — LOVEC NA NAGRADE ob 16., 18. in 20. uri 20. novembra amer.—ital. barv. CS film BRANDON - LOVEC NA NAGRADE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 17. novembra premiera ital. barv. filma AFERA NA AŽURNI OBALI ob 16., 18. in 20. uri 18. novembra amer.-ital. barv. film KRALJ STROJNIC ob 15. uri, ital. barv. film AFERA NA AŽURNI OBALI ob 17. in 19. uri rozinček urko tonka NOVO mehko pecivo iz družine Vgduf Praktično pakirani kolački so primerni za enkratni obrok doma, na izletu, potovanju, v gostinstvu .otroško varstvenih ustanovah in šolah. Žrro-LJUBUANA TOZD GORENJSKA Kamnik DOM 17. novembra franc. barv. film RDEČE SONCE ob 18. in 20. uri 18. novembra franc. barv. film RDEČE SONCE ob 15., 17. in 19. uri 19. novembra nem. barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU ob 18. in 20. uri Krvavec 18. novembra nem. barv. film HOTEL Z RDEČO SVETILKO ob 17. uri Škofja Loka SORA 17. novembra amer. barv. film RANCERJI NAPADAJO ob 18. in 20. uri 18. novembra amer. barv. film RANCERJI NA PADAJO ob 18. in 20. uri 20. novembra franc. barv. film PREKLETA MARIJA ob 20. uri Železniki OBZORJE 17. novembra franc. barv. film SOLO ob 20. uri 18. novembra ital. barv. film IZABELA, HUDIČEVA KNEGINJA ob 17. in 20. uri Radovljica 17. novembra ital. barv. film MIHAJLO STROGOV ob 18. uri, franc.-špan. barv. film DVORSKE SPLETKE ob 20. uri 18. novembra amer. barv. film SMRT INDIJANCA JOEA ob 14. uri, amer. barv. film V VRTINCU ob 16. uri, ital. barv. film MIHAJLO STROGOV ob 20. uri Jesenice RADIO 17. in 18. novembra amer. barv. film SLEPI REVOLVERAS, , 19. in 20. novembra romun.-nem. barv. CS film BITKA ZA RIM — II. del Jesenice PLAVŽ 17. in 18. novembra romun.-nem. barv. CS film BITKA ZA RIM - II. del 19. in 20. novembra amer.. barv. film SLEPI REVOLVERAS Kranjska gora 17. novembra amer. barv. film PAST ZA DVOJNEGA AGENTA 18. novembra ital. barv.'film HOMO ERO-TICUS Javornik DELAVSKI DOM 18. novembra amer. barv. film PAST ZA DVOJNEGA AGENTA 19. novembra romun.-nem. barv. CS film BITKA ZA RIM — I. del loterija ® y »•g h o Cfi 90 70 6650 2940 56730 126350 41 81 001 94701 055051 32 72 81982 86702 33 783 043 27133 39363 165073 1532)23 318803 564123 4 82144 27984 68264 469524 55 15 a v 2 "S S N jO a T3 20 30 300 500 600 10.000 20 20 60 800 5.000 30 30 800 1.000 40 60 80 600 1.000 5.000 5.000 5.000 10.000 10 600 800 1.000 150.000 20 40 fl 1 s « „S5 TS M w B S o * S n xi h O o O BTJ 225 100 23795 600 79235 600 51535 800 94025 1.000 485955 5.000 254545 5.000 036385 10.000 487335 10.000 6 10 89396 600 08736 600 09566 600 77586 800 59226 800 89656 1.000 326926 10.000 87 20 27 50 65787 800 36447 1.000 443857 5.000 317687 5.000 828 80 35318 600 79238 800 00958 800 96308 1.000 2299 200 51539 600 35129 800 39609 1.000 sobota, 17. novembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 16.40 Daktari — serijski barvni film (RTV Zagreb), 17.30 Nogomet Dinamo : Partizan — prenos (RTV Zagreb), v odmoru Obzornik, 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd \ 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.45 3 x 7 — kviz, 21.45 Colditz — serijski barvni film, 22.35 Poročila, 22.40 TV kažipot, 23.00 Hokej Olimpija : Jesenice — posnetek (RTV Ljubijana) nedelja, 18. novembra 8.55 J. Hašek: Prigode dobrega vojaka švejka — ponovitev barvne serije, 9.35 Ptujski festival (RTV LjubljanaX 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo), 11.00 Otroška matineja: Otroci naše šole, Enciklopedija živali, 11.45 Poročila, 11.50 TV kažipot, 14.15 Ljudje in zemlja, 15.15 Po domače z našimi rojaki, Pisani svet — mladinska oddaja (RTV LjublianaX 16.30 Waterpolo Partizan : MG U (SZ) — prenos (RTV Beograd), 17.30 Za konec tedna, 18.05 Poročila, 18.10 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Pop Cira in pop Spira, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.40 Iz libra Marka UvodiČa — barvna oddaja TV Zagreb (RTV Beograd), 21.35 Nova imena — zabavna glasba (RTV Zagreb), 21.55 Športni pregled (JRT), 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) ponedeljek, 18. novembra 9.10 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15.55 Nemščina — ponovitve (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd X 17.45 Gregčev oče gre v partizane — 1. del lutkovne serije Kurir Gregec, 18.10 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana* 19.00 Mladi za mlade (RTV SkopjeX 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 K. Vitlinger: Selitev duš — drama TV Zagreb, 22.00 Nokturno, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) torek, 20. novembra 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV BeogradX 14.45 TV v šoli, 16.10 Ruščina — ponovitvi (RTV ZagrebX 16.45 Madžarski TV pregled (RTV BeogradX 17.45 Narisana ladja — otroška oddaja, 18.00 Risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Naši zbori — barvna oddaja, 19.00 Šolska TV: nova matematika, 19.20 Mediteranska srečanja: Cedre z Atlasa — barvna oddaja TV Beograd, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Diagonale, 21.30 H. Fallada: Sam med volkovi — TV nadaljevanka, 22.15 Poročila, 22.20 Rokomet Jugoslavija : SZ — posnetek iz Cluja (RTV Ljubljana) sreda, 21. novembra 8.20 T V v šoli (RTV Zagreb X 11.00 T V v šoli, (RTV Beograd), 16.40 Otroci naše šole — serijska oddaja (RTV Ljubljana), 16.55 Nogomet Hajduk : Crvena zvezda — prenos iz Splita (RTV Zagreb), 18.10 Obzornik, 18.25 Od filma do filma, 18.45 Marksizem, 19.20 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah (RTV Ljubljana), 19.45 Kozmetično ogledalo — barvna oddaja (RTV Zagr3bX 20.00 TV dnevnik, 20.40 Film tedna: Vse ali nič — angleški barvni film, 22.20 Poročila, 22.25 Rokomet Jugoslavija : NDR — posnetek iz Cluja (RTV Ljubljana) Četrtek, 22. novembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV ZagrebX 1100 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV ZagrebX 16.00 Šolska TV (RTV LjubljanaX 16.45 Madžarski TV pregled (RTV BeogradX 17.45 Iz slovenske književnosti: A. T. Linhart: Matiček se ženi — 5. del, 18.05 Obzornik, 18.25 Shane — serijski barvni film, 19.15 Delavska TV tribuna, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Monitor: Trgatev, 21.40 B. Lebovič: Nevarna srečanja — barvna nadaljevanka TV Sarajevo, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) petek, 23. novembra Nedelja, 18. novembra, ob 18.10: POP CIRA IN POP SPIRA; domači film; režiserka Soja Jovanovič; v gi. vlogah: Renata Ulmanska, Vla-stimir Stojilikovič, Ljubinka Bobič; Sremčev blagi humor brez pretirane socialno kritične osti, zato pa pronicljiv, duhovit in zabaven, je kot nalašč tudi za filmsko obdelavo. Zal so se vsi prenosi na film več ali manj ponesrečili. Le režiserka Soja Jovanovič je dojela bistvo literarnega dela in ustvarila sočen, zabaven fflm, v katerem je čutiti idiliko banatske vasi na prelomu stoletja. Sreda, 21. novembra, ob 20.40: VSE ALI NIC — angleški barvni film; reiiser Clive Donnen, v gl. vlogah: Alan Bates, Millicent Martin, Denholm Elliot; Po vsebinskem izhodišču je ta film podoben znanemu delu Pot v visoko družbo. Tudi tu gre za ambicioznega človeka, ki bi rad na vsak način uspel. Pri tem ne izbira sredstev; izkorišča vplivne ženske, nazadnje pa celo mori... Film nas sili k premišljevanju, saj je nekakšna kritika družbe Petek, 23. novembra, ob 20.40: KOMU ZVONI — ameriški film; režiser Sam Wood, v gl. vlogah Gary Cooper in Ingrid Bergman; tržni pregled JESENICE Solata 8 do 20 din, špinača 6,50 din, korenček 3,60 din, jabolka 4,60 do 6 dih, mandarine 9,50 din, limone 12,80 din, česen 28 din, čebula 4,50 din, fižol 14,80 do 17 din, pesa 2,80 din, paradižnik 14 din, ohrovt 4,50 din, koleraba 2,80 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,35 do 1,45 din, surovo maslo 32,08 do 38,30 din, smetana 17 din, klobase 41 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 1,50 do 1,80 din, kislo zelje 4,20 din, sladka repa 0,80 din, kisla repa 3,20 din, krompir 1,80 do 1,90 din KRANJ Solata 6 din, špinača 8 din, korenček 5 din, slive 10 din, jabolka 4 do 5 din, česen 20 din, čebula 4 do 5 din, fižol 12 do 13 din, pesa 5 din, kaša 10 din, paradižnik 8 din, kokoši 28 din, žganje 30 din, med 30 din, hruške 4 do 8 din, peteršilj 15 din, zelena 5 din, ajdova moka 9 din, .koruzna moka 3 din, jajčka 1,60 din, surovo maslo 34 din, smetana 18 din, orehi 16 din, jedrca 50 din, skuta 12 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 12 din, paprika 6 din, krompir 2 din TR2IC Solata 6 din, korenček 6 din, slive 10 din, jabolka 6 do 8 din, limone 15 din, česen 22 din, čebula 7 din, suhi fižol 14 din, pesa 4 din, kaša 10 din, paradižnik 10 din, hruške 6 do 10 din, ajdova moka 9 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 28 din, smetana 18 din, orehi 50 din, skuta 9 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 7 din, paprika 7 din, krompir 2 din, kostanj 6 din, mandarine 9 din poročili so se 9.30 TV v šoli (RTV ZagrebX 11.00 Angleščina (RTV BeogradX 14.40 TV v šoli - ponovitev (RTV ZagrebX 16.10 Angleščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd X 17.45 Kuhinja pri violinskem ključu, 18.15 Obzornik, 18.30 Rekreacija: turno smučanje, J8.40 Pet minut za boljši jezik, 18.55 400 let slovenske glasbe, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Komu zvoni — ameriški film. _„ 22.40 Poročila, 22.45 Umetnost in človek — barvna oddaja (RTV Ljubljana) vkranju Ahčin Franc in Vadnjav Ana, Oman Bogomil in Perko Jožica, Demšar Milojko in Wagner Marjanca, Vajda Franc in Knific Danica, Kusari Nijazi in Ceru Darinka, Mohar Anton in Bitenc Agata vskofji loki Eniko Martin in Kavčič Olga vtržicu Mujagič Haaan in Celikovič Mara, Durako-vič Osman in Cauševič Resema umrli so VKRANJU Kogelj Julij, roj. 1929, Gregorc Janez, roj. 1896, Plestenjak Marjan, roj. 1950, Berčič Ana, roj. 1896, Opresnik Amalija, roj. 1894, Stremfelj Anton Alojz, roj. 1941, Pisovec Jože, roj. 1925, Gašperlin Ana, roj. 1895, Ćerne Nada, roj. 1925 V ŠKOFJI LOKI Krelj Franc, roj. 1891, Notar Marija, roj. 1907 VTRŽlCU Jane Frančiška, roj. 1907 kamniška @ gorčica %M Jw#' J4k 1 ■ Sobota, 17. novembra 1973 C'J«ka §Jutr°; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 »lte H*Tv 2 Za 8I-ednjo stopnio; 9.35 Komorni 'l.k '«dbe.afre^ Pe' jugoslovanske zborov-bL 2 ha '.10-15 Valčki na koncertnem odru; Wi dom« »n n® poti; 12.10 Zvoki in Cv«ti ^»a radia MUnchen; 12.30 Kmetijski Potijo t'! 2 domačimi ansambli; 13.30 Pri-Vj«kit**jn; 14.10 Ali jih poznate; 14.40 Na Tr^5-40 Uvertura in simfonija; 16.00 l8,,*a rf'2;40 Naš podlistek; 17.10 Koncertni V. 2 oTaCina in gosta; 17.45 Svet tehnike; -*««trom Montematti; 18.30 V torek V^^^OO Lahko noč, otroci; 19.15 Mi- »Gorenjski tisk«, Kranj, Pijadeja 1. Stavek: CP So "»k« Kranj, tisk: Zdru- iH«^« Ljudska pravica, Nhff"' Kopitarjeva 2. — Naslov STa in uprava lista: Kranj, ft1 Siwdeia 1- — Tekoči račun h8°oJ«n,K v Kranju Številka u^nik 10152 — Telefoni: glavni ' odgovorni urednik in f 1-180, uredništvo 21-835, ► ^očbjI. ,21"880' malooglasni in i^lihi ki. oddelek 21-194. — Na-0 dih ■ 'etna 60 din, polletna CWo£ena za 1 Številko 70 par. k. pHof .en° prometnega davka po ^NsJ^tojnem mnenju 421-1/72. I Roman Komu zvoni je polep krajših novel Hemingwavev največji uspeh. Zato ni čudno, da filmski ustvarjalci tako radi sesajo po njegovih literarnih predlogah. Vendar pa večina teh filmov pri kritiki ni uspela, dosegli pa so izreden uspeh pri gledalcih. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za film Komu zvoni. Sam Wood, sicer poprečen režiser, je s tem filmom ustvaril svoje življenjsko delo. Odlikujeta ga še posebej glavna igralca: Gary Cooper kot ameriški intelektualec, prostovoljec v Španski republikanski voiski, in Ingrid Bergman kot ljubko špansko dekle — dva zaljubljenca sredi vojne vihre. l j Nevidna vojna ob tolmunih Selščice Ribe so čudovita jed. Gastronomsko vzeto predstavljajo viso-kokakovostni prehrambeni artikel, ki vsebuje kup človeku pre-potrebnih snovi. Obenem pa ribe sodijo v krog najstarejših in najbolj popolnih zemeljskih bitij, iz katerih se je v davni preteklosti razvila cela vrsta živali — tudi kopenskih. Ni čudno, da jim de danes, v eri neslutenega razvoja tehnike, znanstveniki posvečajo veliko pozornost. Se danes so vzor skladnosti in proporcionalnosti. Njihove anatomske lastnosti, njihova aerodinamična oblika in gibalne sposobnosti rabijo kot model inženirjem, raziskovalcem in konstruktorjem, ki snujejo nove stroje, nova letala, ladje in avtomobile. Posamezni podtipi že milijone let kljubujejo spremembam, kar priča, da je mati narava prav v teh nenavadnih organizmih združila obilico svojih stvariteljskih darov. Če bo nekega dne odzvonilo ribam, bo odzvonilo življenju nasploh, svarijo ekologi. Žal, kakor kaže, usodni trenutek ni več daleč; pet minut pred dvanajsto smo. DAVEK CIVILIZACIJI Pričujoči zapis je sicer posvečen Čisto konkretnim, prostorsko in Časovno omejenim dogajanjem, vendar zasluži nekoliko splošnejši, v širše okvire postavljeni uvod. Obravnaval Zakaj tako? Prometna vzgoja in vzgojenost otrok je odvisna od zgleda starejših, predvsem staršev. Življenja naših otrok so pogosto v nevarnosti zaradi otroške razposajenosti in neznanja, še večkrat pa so otroci v nevarnosti zaradi brezobzirnosti starejših. Naravnost pretresljivo je gledati male šolarje, ki pogosto dolgo časa stoje pred prehodi za pešce in čakajo na milost avtomobilistov. Ko le dočakajo prost prehod, planejo čezenj, kot bi jim gorelo za petami. V vrtcu in šoli so zvedeli, da jim prehod za pešce daje prednost, v resnici pa je ta prednost zelo varljiva. Tako varljiv pa je tudi prometni znak »prepovedan promet za vsa vozila« na vhodnih vratih v športni park v Kranju. V športni park zaide marsikatera mamica s svojim naraščajem v upanju, da bodo ona in otroci vsaj tu varni pred avtomobili-sti, mopedisti in vozniki pony eks-presov. Priznajmo, najbolj kruta je bila urbanizacija v Kranju za malčke, saj ni niti enega malo bolj prostornega otroškega igrišča. Starejši se lahko razgibajo v športnem parku, najmlajši pa se ne morejo in ne smejo. Tu otrok ne more biti sproščen, saj je prometni znak postavljen samo za »hec«. Nihče se zanj ne zmeni, vozniki so celo tako predrzni, da te s hupo opozarjajo, če greš ravno skozi vrata in je kdo prisiljen zmanjšati hitrost. Naravnost tragično pa je, da je največ voznikov športnikov, ki niti 100 metrov do igrišča ne morejo prehoditi peš. Pred vhodom v športni park je dovolj prostora za parkiranje, vendar je ta prostor prazen. Športni park pa mnogim ni le prostor za parkiranje, pač pa tudi za vožnjo vzvratno, cikcak in druge spretnosti. Največji promet je tu ravno ob sobotah, ko največ mamic utegne odpeljati otroke na sprehod. Videla sem miličniški avtomobil, ki je zaokrožil po praznem parkirnem prostoru in odpeljal, množica avtomobilov v športnem parku pa je tam ostala še naprej. Široko odprta vhodna vrata v športni park pa se ob določenih dogodkih pripro precej tesno, tako da niti z otroškim vozičkom ni mogoče smukniti vanj. To se zgodi ob nogometnih tekmah ', ko se vrata zapro že ob 15. uri, tekma pa se prične običaj-~no šele veliko kasneje. Ali torej imajo tudi naši malčki malo pravice do športnega parka? Če ne, naj bo na vhodnih vratih prepoved za otroke. Sedanji prometni znak pa naj odstranijo, da matere ne bodo imele utvar. Ko se bo zgodila nesreča, bo prepozno. Zinka Pivk, Kranj 10 jTfc v % ■ Jhm bo namreč skoraj študijski vzorec procesov, ki v sto in sto inačicah pačijo podobo sveta. Kam merimo? V Selško dolino. Le-to kljub relativni oddaljenosti od republiških vozlišč prištevajo k ožjemu zalednemu pasu nastajajočega megalopoli-sa, strnjenih .mestnih kompleksov, kakršna sta, denimo, Kranj in Ljub-Mana. Pokrajina vzdolž Sore, med Železniki in Škofjo Loko, slovi kot eden najlepših kotičkov dežele in privablja vedno več izletnikov, turistov, ljubiteljev zdravega oddiha, svežega zraka, kopanja in planinskih vzponov. Bistro Selščico pa stare listine, spisi in napotki iz konca 19. ter prve polovice 20. stoletja uvrščajo v krog najbogatejših slovenskih rek, kakršne so (bile) Sava Bohinjka, Soča in Krka. No, v zadnjem desetletju je idilična slika doline hudo obledela. Navzven sicer ni zaznati bistvenih sprememb, vendar rastoča industrija (Alples, Iskra, Tehtnica, Niko itd.) grozi zrušiti mit o neomadeževanosti porečja selške Sore. Gre za premike v občutljivem prirodnem ravnotežju, pogojene z migracijskimi gibanji domačinov, ki zapuščajo kmetije in si iščejo kruh v tovarnah; gre pa tudi za škodljive vplive civilizacije, za onesnaževanje okolja in za splošno brezbrižnost prebivalstva, čigar neodgovoren odnos do občih dobrin naroda ne more ostati brez posledic. Slednje so zlasti močno prizadele nekoč bohotno favno in floro voda, nad katerimi bdi ribiška družina (RD) Železniki. Tajnik družine Tone Mohorič pravi: »Sora je bila zmeraj pojem. Skupaj s pritoki je tvorila pravcato skladišče rib. Navzlic pomanjkljivemu nadzoru stalež ni nikdar upadel. Zdaj pa ...« Zdaj pa so razmere takšne, da je 38-članska RD zgodaj spomladi sklicala sestanek in udarila plat zvona. Možje so sestavili načrt nujnih ukrepov, ki naj bi Selščico rešili dokončnega osiromašenja in degeneracije. Izbruhnila je »ribiška vojna«, kjer vojskujoče strani uporabljajo najrazličnejša »orožja«. »TIHI PREKRŠKI« TOVARN Toda začnimo pri vzrokih, ne pri posledicah ofenzive Zeleznikarjev. Eden glavnih so pogoste zastrupitve rib s smrtonosnimi odplakami. Republiška komisija je skupno škodo, nastalo spričo odvajanja odpadnih snovi in kemikalij v strugo Sore, ocenila na 60 tisoč dinarjev. Zal so izvedenci upoštevali samo vrednost poginulih plavutaric in ne tudi vrednosti uničene mikrosfere, drobnih rastlinic in rakcev, poglavitne hrane postrvic. Povzročitelja pomorov v minulih 12 mesecih sta podjetji Alples in Tehtnica: Tehtnica je dvakrat spustila v Selščico kemikalije iz galvanike ter opustošila približno 2 kilometra struge; iz Alplesovih obratov so pozno jeseni lani ušle v vodo znatne količine mazuta. Vodstvo trdi, da je grdega »žigosanja« peščenih obrežij kriv izvajalec del, ki baje ni pravilno montiral čistilnih naprav. Kakorkoli že, obe gospodarski organizaciji sta (oziroma bosta) spodrsljaja veljala spoštljivo zajeten šop bankovcev. A pomembnejše kot to je dejstvo, da so se selške tovarne obvezale ribičem vsako leto izplačati določen znesek, bolje rečeno — varščino, namenjeno odpravi učinkov »tihih prekrškov«. Izraz »tihi prekršek« označuje morebitne naključne spodrsljaje z lažjimi posledicami, ki jih ni moč točno dokazati, ki pa so neizbežen spremljevalec sleherne moderne proizvodnje. Obenem dogovor dokazuje, da nešteta opozorila in pozivi k razumnemu odnosu do življenjskega prostora ne naletijo vedno na gluha ušesa in da zid tehnokratske mentalitete polagoma poka. KDO JE »ROPAR« IN KDO NE? Drug, nič manj tehten povod zaskrbljenosti v RD Železniki je invazija črnih ribolovcev. Prevladujejo »tuji gostje«, Kranjčani, Ločani in Ljubljančani, medtem ko domačinov skoraj ni vmes. Prihajajo z avtomobili, motorji in mopedi, zavlečejo vozila v obalno grmovje in vržejo trnke. Vabe so bodisi deževniki, bodisi kobilice, muhe ali svež, posvaljkan kruh. Iz dneva v dan bolj predrzni postajajo, kajti nešteti skriti tolmuni in okljuki budijo občutek varnosti. Le kdo me bo našel tule notri, v goščavi, modrujejo in neumorno vihtijo najlonsko vrvico. Objestneži mlajše generacije so celo prepričani, da »na kmetih itak ni nobene kontrole«. Neredko lovijo pod jezovi in škarpami, tik zraven ceste, raz katere jih lahko mimoidoči neovirano opazuje. Bolj izkušeni se prepovedane strasti lotevajo v skupinah, organizirano: eden ali dva stražita, motrita soseščino in vselej pravočasno opozorita kolege, če uzreta kaj sumljivega. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kolikim druščinam, ki spomladi in poleti prirejajo piknike sredi sončnih jas, je idilično nedeljsko kampiranje zgolj fasada, zgolj maska, za katero prikrivajo resnični cilj pohodov k bregovom Selščice. »Če računate, da v eni sezoni vložimo v Soro 100.000 mladic ameriške postrvi, kupljenih v ribogojnici, ter 150—200 tisoč mladic potočne postrvi, ki jih vzredimo sami, v tolmunih nekdanje žage na Češnjici, bi moralo v reki mrgoleti rib,« pojasnjuje blagajnik RD Vinko Gartner. »Poleg desetin ton osem ali deset-centimetrskih živali prenesemo iz potokov v glavno strugo še kakih 5000 postrvi lovne velikosti. Teoretično, upoštevajoč statistična dognanja, da minimalno dopustno dolžino 26 centimetrov doseže poprečno 7 odstotkov zaroda, bi znašal stalež v našem lovišču najmanj 15.000 čezmerskih kosov. Dejansko pa jih je mnogo manj. Vsi ribiči s turisti vred (turisti, ki nabavijo enodnevne karte — op. p.) potegnemo ven okrog tisoč primerkov.« Od kod torej primanjkljaj? Koliko pikčastih poslastic konča v malhah tatov? Točnega odgovora kajpak nisem dobil. Tudi prizadeti ga, žal, ne poznajo. Toda sklenili so napovedati neusmiljen boj roparjem. Selška tla bodo poslej zanje presneto vroča. V akciji namreč sodeluje precej občanov. Zlasti izdatno družini pomagajo stalni ribiški čuvaji. Družno postavljajo zasede, opazujejo teren, iščejo skrivališča ter v kritičnih dneh sistematično prečesujejo posamezne odseke obsežnega revirja, ki se razteza od Sorice do ozke Soteske, do izteka na Veštersko-polje. KOT V NAPETEM FILMU In rezultati? Ne, niso izostali. Doslej je ekipi padlo v pest 22 zlikov-. cev. Velja dodati, da plen, ki ga najdejo pri ujetih »raubšicih«, pogosto vsebuje deset, petnajst ali dvajset rib in da zaloteni grešnik, kar zadeva predpisane mere, ni nikdar posebno natančen. Izredno boleča je kazen v obdobju drstenja, ko postrvi ščiti lovopust. Sploh prestopnik ponavadi ve, da ni napravil enega, temveč štiri, pet prekrškov zapored, kar vselej krepko zabeli sodnikovo odločitev. Zato, razumljivo, poskuša uiti. Oseba, ki mu je prekrižala pot, ogromno tvega, saj jo zaloteni krivo-lovec neredko fizično napade. »Mar ni nesmiselno, da razen ribičev nihče ne brani vodne favne? Varnostni organi se zganejo šele kadar storilec uporabi eksplozivna sredstva,« potoži Tone Mohori^. »Čemu potlej zakon proglaša reke, jezera in morje za splošno družbeno dobrino, ki je neprisvojljiva?« Da, ribiške družine so dolžne same ukrepati. In to »ukrepanje« ni mačji kašelj. Soočenja z barabini včasih spominjajo na prizore iz najbolj napetih pustolovskih filmov. Junija, recimo, je tolpa mladeničev komaj utekla vztrajnim zasledovalcem. A prisiljena jim je bila prepustiti mopede in ponyeksprese, s katerimi je pribrnela v dolino. Kasnejši »protinapad« ni obrodil sadov in jekleni konjički so odtistihmal v skladiščih trnkarjev; nihče ne vpraša zanje. 6. oktobra pa je priletni ribič na Studenem opazil štiri neznance, ki so v pičlih nekaj minutah nametali iz valov dvanajst postrvic. Četverica je najprej pobegnila, toda Železni-karji so se preprosto poskrili v bližino nedaleč proč parkirane limuzine, dežurali par ur — ter dočakali vrnitev spokorjenega lastnika (menda je po poklicu zasebni obrtnik — plasti-čar iz okolice Kranja). Niti sekunde ni tajil. Preden so mu dovolili odpeljati, je komisija preučila škodo in, upoštevajoč obremenilne momente, določila »ceho«: 478 starih tisočakov! Privatnikov podpis pod obremenilnim priznanjem jamči, da bo dolg tudi poravnan. Nenavadne metode, ni kaj. Ampak dokler so ribiči primorani nastopati v treh vlogah naenkrat, kot gojitelji, upravitelji in policaji, boljšega načina ni. »V bodoče bomo kontrolo še poostrili,« pribijajo in mi namesto zaključka postrežejo s trditvijo, da je 22 razkrinkanih tolovajev najbrž komaj desetina plenilske armade, ki obiskuje Selško dolino. . LGuzelj Po sklepu skupščine Temeljne izobraževalne skupnosti Škofja Loka razpisuje izvršni odbor prosti delovni mesti 1. tajnika 2. računovodje — administratorja Pogoji: pod št. 1.: a) višja ali srednja izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj; b) poznavanje šolskega sistema ter osnov organizacije gospodarskega, finančnega in administrativnega poslovanja; c) izkušnje v organizaciji samoupravljanja in družbenih dejavnosti v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in občini. pod št. 2.: a) srednja izobrazba z vsaj 2-letno prakso v računovodski stroki, obvladanje strojepisja in administrativnega poslovanja aH b) nepopolna srednja šola z najmanj 10-letno prakso v računovodski stroki, obvladanje §trojepisa in administrativnega poslovanja. Osebni dohodki po pogodbi, sorazmerno s samoupravnim sporazumom v javni upravi. Opis delovnih mest je na vpogled pri IO TIS Škoija Loka. Prijave sprejema IO TIS Škofja Loka do 3. decembra 1978. Slovesno praznovanje v PodnartJ Novembra leta 1944, v tretjem letu okupacije, je OF na območju krajevne skupnosti Podnart organizirala prve ljudske volitve. Prebivalci Podnarta in okolice so si tako kljub tveganju izvolili v ilegali prvo ljudsko predstavništvo — prve krajevne vaške odbore. V spomin na te dni v Podnartu meseca novembra vsako leto praznujejo svoj krajevni praznik. Letos bodo proslavili v Podnartu krajevni praznik in dan republike zelo slovesno. 17. novembra ob 15. uri bo v Podnartu klubski namizno-teniški turnir, 23. novembra ob 15. uri pa bo medklubski namiznoteni-ški turnir. 24. novembra ob 17. uri bo tekmovanje v odbojki med ekipama Podnarta in Gorij. Srečale se bodo moške in ženske ekipe. 25. novembra ob 9. uri bo v Podnartu strelsko tekmovanje za vse člane ZRVS in strel- ske družine iz Podnarta. 28^ no ^ bra ob 20. uri bo mladina zaK" kresove. ur$, Na dan republike, 29. novern« v bo ob 15. uri v kulturnem d01^ Podnartu slavnostna seja sve^ uri jevne skupnosti Podnart. Ob JNjv^ bo ob spomeniku padlim na Ov j. komemoracija. Nastopili bod° jj onirji in moški pevski ^ Podnarta. Ob 20. uri bo v kultunj. domu v Podnartu kulturna Pr' red-tev. Slavnostni govor bo imela P^, sednica mladinske organizacij®* J^i to bo partizanski miting v & ^ dramske skupine Svoboda in ^^ ga pevskega zbora Podnart. Pjji zanj sta sestavila Polde jie Marjan Belin. Sledile bodo reci * j pionirjev. Za zaključek bo Zg0je pionirski pevski zbor iz osnovne ^ Ovsiše. Po kulturni prireditv^ zabava s plesom. C. Rozm Delovni izlet med zamejske Slovence Šola za mlade novinarje, ki jo enkrat mesečno organizira Center za propagando in obveščanje pri republiški konferenci ZM, uspešno nadaljuje z delom. Na zadnjem srečanju mladih novinarjev iz vse Slovenije je predaval znani jezikoslovec in prevajalec Janez Gradišnik o napakah pri pisanju in o novinarskem jeziku. Ob koncu so se domenili, da novembra pripravijo delovni izlet med zamejske Slovence. Petintrideset mladih novinarjev bo to soboto, 17. novembra, odpoto- valo k zamejskim Slovence . , Italijo. Tam se bodo pogovarja-družbenopolitičnimi delavci, li pa si bodo tudi nekatere kuveZal! ustanove. Poleg tega bodo n®i p(i stike z mladimi zamejskimi ^^le-ter se z njimi pogovarjali o P ^t" mih, s katerimi se najbolj P B srečujejo. . i" Mladi novinarji bodo o doživetjih s tega delovnega „c pisali v glasila občinskih k?n jeli)' ZM in v časopise, s katerimi^jj Če učiteljica zboli..* Nekje tam blizu, kjer si podajata roko Štajerska in Gorenjsna, menda že od pamtiveka v rivalstvu nekdaj znana obrtniška .. Motnik in Špitalič. Lahko bi rekli dve vasi. Ali je bilo res tako v P ne teklosti, ne vem, govorice so oživele te dni, ko je šla učiteljica osn šole Špitalič na bolniški dopust. . je Pravijo, da žena podpira tri hišne.vogale. Špitališka učiteljic ^ poleg tega učila učence kar štirih razredov. Sama, in težko Je odkod je črpala toliko moči. tjo, V Špitaliču so uvideli, da tako ne gre več naprej. Sestanki sern> levo, desno. Učitelji, starši, prosvetni delavci, družbenopolitični lavci in občinski odborniki. ta k Obe šoli, v Motniku in Špitaliču sta podružnični in sPa atelj osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku. Na tej matični šoli je ravM*^ pogledal škozi astronomski teleskop po vseh učilnicah, ne bi staknil vsaj za kakšen dan prostega učitelja ali učiteljico, ki bi n jo mestil tisto v Špitaliču. Prosvetni delavci so tekali po šoli od druge učilnice kot mravlje po mravljišču, vsi preobremenjeni z ».Qp (bolj kot z osebnim dohodkom). Ravnatelj je končno usmeril tele8 še proti Motniku, proti tamkajšnji šoli. .. naj$i »Da bi se združili z Motnikom? Le kdo se je tega spomnil- ^j vidimo, če bi se naši otroci vozili v šolo na Vransko ali v 1 oziroma Šmartno.« Tako so modrovali v Špitaliču. i- pa s° Statistika služi znanosti, abeceda znanosti se pridobi v šoli- r y šli in natančno izračunali, koliko družin je v Motniku in J* Špitaliču. Koliko je mladih staršev in koliko že v letih. Kolik0 . uho lahko na svet prijoka še pri teh ali onih starših. Da bi se vedelo, » ^ šolskih klopi bo jutri potrebno, koliko šolskih prostorov, ućtt€V ^ drugega. In tako smo zvedeli za naslednje podatke: v Motniku Je v Špitaliču 21 učencev. V Motniku je 94, v Špitaliču le 80 družin. gQ $e Šola in učenje sta resni zadevi. To vedo učenci, a zadnjič ^ s tem ukvarjali tudi na seji občinske skupščine Kamnik. Sklenili # se bosta podružnični Šoli v Motniku in Špitaliču združili. U. Špitaliča se bodo z avtobusom vozili v Motnik, tam bo organiz njihovo varstvo in topel obrok hrane. Zdaj so s tem vsi zadovoljni. Vem, da bi v šoli dobil cvek z» $eji spis (joj, če ga urednik pri honorarju tako oceni), toda na ne.nijo 1/1 občinske skupščine Kamnik sem razmišljal: Človeka najbolj cen J ^ hvalijo takrat, ko umre. V kamniški občini je zbolela učiteljica1. tedaj smo vsi: jaz, odborniki, starši, učenci, pa še kdo, spoznali nost dela prosvetnega delavca. In nehote se je v naša srca P uf? tapila bojazen, da imamo tega kadra premalo, da so mnogi Pf jeSet menjeni, in gorje nam, če bi nam naenkrat v neki občini zbolel0 učiteljev in profesorjev. \j A\C Bogatejši smo za spoznanje. J- J1®1' oglasi: do 10 besed 15 din, rn* • "daljnja beseda 2 din; na-«a -Kki imaj° 25 % popusta. Nepla-oglasov ne objavljamo. Prodam Prodam 7 kub. metrov DRV, smrekove plohe, dva lipova hloda in krajnike za opaž. Strahinj 65, Naklo 6590 Prodam dve KRAVI in tELICO. Mulej Frančiška, Studc lčice 6, Lesce 6591 Prodam novo diatonično leseno, trivrstno HARMONIKO Ce, E, Be. Žura, Gradnikova 11, Kranj 6592 Zelo poceni prodam SKALE za betoniranje. Kadunc, Sr. vas 61, Šenčur 6593 Prodam KRAVO simentalko, ki bo konec leta tretjič telila. Gabrijel, Zg. Dobrava 33 6594 Prodam delovnega VOLA, 550 kg težkega. Hudo 6, Tržič 6595 Ugodno prodam TELEVIZOR »Rudi Čajevec«. Naslov v oglasnem oddelku 6596 Prodam večje število KOKOŠI nesnic, rjave barve, stare 18 mesecev. Rakovec Marija, Sp. Duplje 1 6597 Prodam zelo dobro ohranjeno BRUNARICO 6 x 4 m, prenosno, primerno za vveekend 6598 Prodam 2 meseca stare PSE — VOLČJA K E. Šubic, Naklo 67 6599 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Šorlijeva 31, Kranj 6600 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva »Gorenje«. Jenko Franc, Jelen-čeva 2, Kranj 6601 Ugodno prodam motorno KOSILNICO znamke AUSTRO-RAPID, Tip RN 59. Ekar Anton, 64205, Preddvor 25 6602 Prodam SMUCl »fischer« z mar-ker okovjem za 1.500 din. Mrakova 6, Kranj 6604 Prodam KITARO na 12 strun, gramofon Iskra, Fiat 750, letnik 1968, radio primopredajnika do 4 km in mizarsko frezarco. Cebašek Alojz, Trboje 55, Smlednik 6605 Prodam 6 tednov sta^e PUJSKE, jedilni krompir, čebulo.' Arh, Žirovnica 57 6606 Ugodno prodam enoosno KIPER prikolico, trosilec hlevskega gnoja FERGUSON in avtomatski sadilec krompirja KROMAK. Poljšica 3, Podnart 6607 Prodam žepni elektronski RAČUNALNIK. Zadružna 9, Kranj 6608 Prodam 6 kub. metrov suhih bukovih DRV. Babni vrt 8, Golnik 6609 Prodam »Goran« ŠTEDILNIK, električni štedilnik in Lutzovo peč, vse dobro ohranjeno in poceni. 6645 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Cena 4.000 din. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure. Žumer, Koroška 33 6646 Prodam mlado KRAVO za zakol ali zamenjam za plemensko. Vir-maše 42, Škofja Loka 6647 Prodam visoko brejo KRAVO po izbiri. Vo^lje 65 6648 Prodam PRAŠIČKE 6 tednov stare. Vrhovnik, Apno 11, Cerklje 6649 Prodam KRAVO 8 mesecev brejo. Praprotna polica 17, Cerklje 6650 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 64, Cerklje 6651 Prodam PRAŠIČA za zakol, 150 kg težkega in 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 33, Cerklje 6652 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene in mame Ane Gašperlin Golčeve mame ^Zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji Rovali cvetje. Posebno zahvalo dolgujemo dobrim sosedom za 0 Pomoč v teh težkih trenutkih kakor tudi g. župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem. Žalujoče družine Gašperlin, Lukežič, Škofič. Predoslje, 13. novembra 1973 veletrgovina Prodam novo odlično HARMONIKO »SCANDALLI«, 80 basov. Naslov v oglasnem oddelku 6653 Na starem pokopališču, zelo lep položaj ob steni, prodam prazen grob s spomenikom. Naslov v oglasnem oddelku 6654 Prodam električno vodno ČRPALKO »Hydrofor«. Papirnica 16, Škofja Loka 6655 Prodam TELICO, osem mesecev brejo. Bodovlje 8, Škofja Loka 6656 Prodam 5 metrov bukovih DRV in plemenskega VOLA. Dražgoše 53 6657 Poceni prodam TELEVIZOR »Rudi Cajevec«. Volča 13, Poljane nad Škofjo Loko 6658 Prodam drobni KROMPIR, repo, krmilno peso. Trata 16, Škofja Loka 6659 Prodam KLETKE in PAPIGE skobčevke v parih ali samo samičke. Cena ene živali 50,00 din. Kožuh Marija, Kopališka 40, Škofja Loka 6661 Prodam dva BIKA za pitanje, težka 400 kg in KOŠTRUNE. Kuhar, Klemenčevo 4, Stahovica 6662 Prodam MOTOR za žaganje drv in FIAT 850. Ogled v nedeljo. Kropa št. 125 6663 Prodam kompleten STROJ Zastave 750 in druge dele, vse razen školjke. Pavel Platiša, Lipce 22, Blejska Dobrava 6664 Prodam manjši STROJ za brizganje plastičnih mas z orodjem in kombinirano peč za centralno kurjavo SALAMANDER. Ogled vsako popoldne. Dolenc, Zevnikova 5, (Orehek) 6665 Prodam PRAŠIČA za zakol. Gorica 7, Radovljica 6666 Prodam KROMPIR »Igor« in železne KAJLE za cepljenje drv. Rep-nje 46, Vodice 6667 Prodam nekaj tesanega LESA ter rabljenega ŠPlCAKA. Huje 33, Kranj 6668 Poceni prodam TELEVIZOR RR Niš v omarici. Seiko Konrad, Ul. mladinskih brigad 9, Kranj 6669 kupim Kupim slamoreznico s puhalni-kom. Jagodic Franc, Šenturska gora 6, Cerklje * 6629 Kupim LATE za kozolec. Prodam nov nerjaveči ŠTEDILNIK. Binkelj 6, Škofja Loka 6673 Kupim KOTEL za žganjekuho 50— 70 litrov. Naslov v oglasnem oddelku 6674 vozila Prodam eno zimo rabljene GUME Michelin 135x13. Bokal Pavle, Zminec 20, Škofja Loka 6660 Prodam skoraj nov MOPED 14 VN, 4 brzine. Eržen, Na plavžu 3, Železniki 6670 Prodam FIAT 750, letnik 1969, zelo dobro ohranjen in kompresor Trudbenik, 400 litrov. Ogled v soboto popoldan in nedeljo dopoldan. 'Ovsenik Alojz, Jezerska c. 108 c 6671 PRODAM 4 zimske gume (ježev-ke) za Fiat 750. Informacije telefon 24-117 od 15. ure dalje 6603 Nujno prodam ZASTAVA 750, letnik 1969. Zg. Kokra 66 6610 Prodam ZASTAVA 750, letnik 1966. Stezan Sašo, Valjavčeva 12 6611 Zelo ugodno prodam FIAT 600. Pretnar Jože, Zg. Dobrava 6, Kamna gorica pri Kropi 6612 Prodam avto VW kombi kasonar. Roblekovo naselje 1, Radovljica 6613 Zahvala . Ob izgubi naše dobre mame, sestre, tete, babice in prababice Frančiške Rode Marinčkove mame ®e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, ji arovali cvetje in jo pospremili v njen poslednji tihi dom. Lepo se zahvaljujemo tudi prečastiti duhovščini za cerkveni obred in poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči domači in ostalo sorodstvo. Dobro polje, 14. novembra 1973 28SS"! LOKA Škofja Loka s Posredujemo prodajo karamboliranega vozila: 1. osebni avto škoda Š 110 L letnik 1970, s 40.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 7.000 din. Ogled je možen vsak dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede 21. novembra 1973, do 12. ure. Zavarovalnica SAVA Poslovna enota Kranj Prodam FIAT 1300 letnik 1964, po generalni, za 12.000 din. Gasser Andrej, Jelenčeva 19, Kranj 6614 Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 750 de LUXE, letnik 1971. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Informacije po tel. 60-579. Škulj Oskar, Suška 7, Škofja Loka 6615 TOYOTA 110 KARAVAN prodam. Zimske in letne gume. Ljubljana, Grafenauerjeva 41, telefon i 061-344-080 6616 Prodam VW 1300, letnik 67/68. Drnovšek, Reteče 87, Škofja Loka 6617 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1968. Berce, Gradnikova 3, Kranj 6618 Prodam NSU 110 SC, karamboli-ran ali zamenjam za FlCA. Lebar, Britof 72, Kranj 6619 Prodam FIAT 600 D. registriran do marca 74. Bidovec, Srednja vas 7, Golnik 6620 Ugodno prodam dobro ohranjen ZASTAVA KOMBIBUS 750 K, letnik 1972. Informacije v večernih urah po tel. 23-568. Perne Tone, Kranj, Tatjane Odrove 14 6621 Prodam FIAT* 850, letnik 1968. Cvetek Janez, Stara Fužina 61, Bohinj 6622 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 1969. Informacije dopoldan na tel. 24-859 6623 obvestila Izdelujem BETONSKE PLOŠČE po naročilu. Pristov, Vrba 18 6565 ROLETE lesene, plastične in ža-luzije naročite pri zastopniku Špi-larju, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom 6636 EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA »ZDENKA« Preddvor št. 4 (pri Lombar) odprta vsak dan popoldne, v sobotah dopoldne. Čistimo vse vrste oblek, semiš, zavese, odeje, preproge in jančka. Rok čiščenja 2 dni. Se priporočamo! 6637 Cenjene stranke obveščamo, da smo končali z jesensko prodajo VRTNIC (zaradi bližajoče se zime). Nadaljevali bomo spomladi (marec —april). Vrtnic je še dovolj, točen čas spomladne prodaje bomo objavili v časopisu. Vrtnarija TUŠEK, Podbrezje 6638 NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL — TRIO še prost za silvestrovanje. Ponudbe poslati na »Glas« Kranj pod »Silvester — 73« ali telefon 21-886 6683 zaposlitve stanovanja Miren fant — tehnik nujno išče opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 6630 GARSONJERO ali enosobno stanovanje vzamem v najem v Kranju. Ponudbe pod »Do 1.000 din « 6631 Sprejmem dve dekleti na STANOVANJE. Soba ogrevana. Smledniška 35/11 vhod 6632 posesti Prodam pritlične STANOVANJSKE prostore, takoj vseljive ali za lokal. Kamnitnik 12, Škofja Loka 6559 Vzamem GARAŽO v najem. Ponudbe pod »Zlato polje — center — Vodovodni stolp« oddati v oglasni oddelek ali na telefon 22-366 6633 ZEMLJIŠČE v 20 km okolišu Domžal, Medvod ali Škofje Loke kupim. Ponudbe pod »Zazidljivo« 6634 Oddam GARAŽO in prodam mašino za izdelovanje strešne opeke. C. na Klanec 61, Kranj 6635 izgubljeno Izgubila sem ženske rjave HLAČE od Kranja do Struževega dne 15. septembra. Prosim, proti nagradi vrniti: Alibabič, Struževo 2/C, Kranj 6677 najdeno Našel sem ŽENSKO KOLO. Naslov v oglasnem oddelku 6641 V naselju Vodovodni stolp se je zatekel PAPAGAJ. Naslov v oglasnem oddelku 6642 Zahvala Vsem vaščanom iz Zaloga, Srednje vasi, Gorič in Letenc, se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč pri iskanju našega dragega očeta. Zahvaljujemo se tudi Gostilni Oman iz Gorič, postaji LM iz Kranja in Gasilskemu društvu iz Preddvora. Iz srca pa se zahvaljujemo družini Udovič iz Spodnjih Dupelj, ki so našega očeta Jožeta Urbanca sprejeli v svoj dom- Se enkrat vsem prisrčna hvala. Plevelovi iz Zaloga pri Golniku 6643 V središču Škofje Loke vzamem v VARSTVO 3 otroke. Zakrajšek, Poljanska 2, Škofja Loka 6675 Iščem STROKOVNJAKA, ki bi montiral grelec na olje (italijanski) v Lutzovo peč. Kranj, Titov trg št. 24/1 ■ 6676 Iščemo mlajšo upokojenko za občasno VARSTVO dveletnega Roka. Prof. Pivk, Mlakarjeva 22 6624 Oddam ogrevano sobo s hrano za VARSTVO dveh otrok. Lahko z izmenično zaposlitvijo. Hafnerjeva 41, Škofja Loka 6625 INSTRUIRAM osnovnošolske predmete in srednješolsko nemščino. Trbič, Žanova 34, Kranj 6626 TRIO domačih viž je prost 29. novembra. Naslov v oglasnem oddelku 6627 Zaradi bolezni iščem za prodajo malega posestva sposobnega in poštenega POSREDOVALCA z lastnim avtomobilom. Ponudbe pod »Lepa nagrada« 6628 Popravek Obletnica za pokojnega VINKA KOČIJA objavljena dne 14. 11. 1973 se pravilno glasi na ime VIKTOR KOCI 6644 prireditve MLADINSKI AKTIV DUPLJE prireja v nedeljo 18.11.1973 ob 18. uri PLES. Igra ansambel »Zofka in ledeni možje« 6672 V Bukovici pri Vodicah vsako soboto ob 19. uri PLES. Igra ansambel »STALAGMITI« 6639 KUD Sp. Brnik, prireja vsako soboto ob 19. uri MLADINSKI PLES, na katerem vas bo zabaval ansambel »EROS« 6640 ^^ W J% 4 O Nad0dam PUNTE in BANKINE. p0v v oglasnem oddelku. 6553 r8bli Popolnoma nove, ne- jezik ne za učenje angleškega narLa Po Unguafon metodi za 660 di-it ft* Tomažin Jože 64202 Naklo W j 6542 NJa m večj° količino KORE-n 2a krmo. Olševek 32, Preddvor Prod 6554 ta,j ^^ malo rabljeno kombini- aonnft6 za centralno kurjavo I VAR SteVT kalorij, cena 3.000 ND. Hirci jgn, Gorica 14, Radovljica 6571 8ovftm PRAŠIČA za zakol. Na- Tpi°'Komenda 6572 °h!ari-TNICA 300 zel° dobro Želj £na' ugodno naprodaj. Baj-Strn C. na Klanec 6574 ŽE 7am tri POSTELJNE MRE-Kos?iroško BANJO in STAJICO. M08* PiJade 5 6575 PbT*1 KRAVO, 8 mesecev brejo fani^SIČKE, 6 tednov stare. Šte-pJ« gora 28, Cerklje 6576 sobo fr POHIŠTVO za dnevno ^•682 ec' Planina 8> KranJ> tel. Prrvj 6577 COoft?1 novo kuhinjo MARLES koSAlL VARIANT DE LUXE. 15 do ?cije na teL 22-942 Kranj od deljf. ^ ure. Ogled v soboto in ne- ^Urnf 10- do 18. ure na Kokrici, 0Va 43 (naselje montažnih hiš) PrnH 6578 0pEKpm- 2400 kom rdeče strešne cen«; ^ izdelane po italijanski li-relefon 42-098 6579 ^ol?da»m 3500-litrsko CISTERNO JJe. Mlaka 49, Kranj 6580 Kg p am 6 tednov stare PRAŠlC-^ Urad 43, Cerklje 6581 SlJfe prodam nov HLADILNI VeRa f NT Voh- ^ ugodno prodam. Zapoge Pf lce 6584 *li JjJ1^ KRAVO, 8 mesecev brejo w »zbiri. Benedikova 28, Kranj h^rod 6585 KROMPIR. Sr. t Zabnica 6586 M?am novo ZENTRA REGE-''jav avtomatiko za centralno MtJ. Za enodružinsko hišo. Po-p Pod »Gotovina« 6587 SeS^ ^t GUM 5,60 x 15. Gro-. Vh 43' škofja Loka 6588 sHffi®* SPALNICO in polkavč. -Milorad> Ul. XXXI. divizije anl 6589 n £> G £> d> ii'C/ai i/vi/ »Inženir« osumljen grabeža Pred okrožnim sodiščem v Kranju teče raziskava proti 26-letnemu Alojzu Golobu osumljenemu kaznivega dejanja grabeža in ponarejanja listin. Alojz Golob je bil zaposlen pri Zavarovalnici Sava v Kranju kot cenilec elementarnih nesreč. Domislil se je, da bi del denarja, ki ga je zavarovalnica izplačevala za nesreče, lahko kanilo tudi v njegov žep. Nagovoril je pet zavarovancev, da so prijavili nesreče, denar pa so si nato razdelili, vendar tako, da je večji del dobil Golob. Na ta način naj bi si Golob prisvojil okoli 50.000 din. Golob se je na svojem službenem mestu izdajal za gradbenega inženirja in je zavarovalnici tudi prinesel svojo diplomo. Med preiskavo zaradi kaznivega dejanja grabeža pa je prišlo na dan, da si je Golob »inženirja« izmislil, dokumente pa ponaredil. V začetku decembra leta 1971 naj bi Golob vlomil v pisarno oddelka fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani in tam vzel osem žigov, indeks last J. D., več obrazcev in pisarniški papir z glavo te fakultete. Septembra lani naj bi potem Golob z vsemi temi pripomočki napisal uradno potrdilo, da je septembra 1971 diplomiral na prvi stopnji omenjene fakultete. Pri preiskavi so žige, ukradene na fakulteti, našli pri njem doma. Obravnava preložena Okrožni javni tožilec je ob koncu drugega dne javne sodne obravnave proti trojici, obtoženi poskusa ugrabitve zrakoplova in drugih kaznivih dejanj, spremenil obtožnico. Zdaj je Dušan Či-rin obtožen treh kaznivih dejanj napeljevanja k ugrabitvi zrakoplova in napeljevanja k izsiljevanju odkupnine, Milan Gasparini dveh kaznivih dejanj napeljevanja h kaznivemu dejanju in izsiljevanja, Goran Miše pa dveh kaznivih dejanj dogovarjanja za kaznivo dejanje. Na predlog obrambe je sklenilo sodišče preložiti sodno obravnavo na 3. in 4. december. Visoko naložen tovor lesenih okvirjev se je nevarno majal, ko je Viatorjev tovornjak počasi vozil po klancu z Labor proti savskemu mostu v Kranju. Vozila za tovornjakom so bila previdna — nihče ni tvegal prehitevanja, da ne bi bil slučajno deležen lesenega tovora. — Foto: F. Perdan Razpisna komisija pri osnovni šoli Predoslje razpisuje naslednji prosti delovni mesti: hišnika K ali VK snažilke NK ali PK Nastop službe 1. januarja 1974. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili na naslov: osnovna šola Predoslje, 64000 Kranj. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Gospodar življenja je poklical k sebi našo drago sestro in teto Cilko Pibernik iz Štirnove ul. 1 Pokopali jo bomo v soboto 17.11. 1973 ob 15.30 uri na pokopališče v Kranju. Namesto cvetja in vencev darujte v dobre namene. Žalujoči: sestri Mici in Mihaela ter brat Johan Kranj, dne 16. novembra 1973 Obiščite prenovljeno restavracijo Park, kjer boste solidno in hitro postrežem z izbranimi jedili in pijačami. Ob sobotah in nedeljah igrajo Domači fantje. Zahvala Ob boleči izgubi naše ljubljene zlate mame, stare mame, prababice, sestre in tete Angele Bečan,roj. Dolinar Višlarjeve mame iz Trstenika se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavkam in sodelavcem iz »Iskre« in »Save« ter ožjih družinskih članov, znancem in prijateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam lajšali nepopisno bolečino, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in Ji poklonili toliko vencev in cvetja. Iskrena zahvala častitemu duhovniku za pogrebni obred in ganljive poslovilne besede, ter pevcem za ganljive žalostinke. Posebna zahvala dr. Z gaj nar j u za dolgoletno zdravljenje. Ravno tako smo dolžni izreči zahvalo dr. Branku Štanclu kirurgične klinike, bolnice Petra Držaja zaves njegov trud in vsemu zdravniškemu osebju, ter podjetjem za podarjene vence »Iskra« obratu merilnih naprav in Montaže usmerjevalnice števcev, ter tov. »Sava«, Krajevni skupnosti Trstenik, ZB Trstenik, Goriče in Golnik in še vsem ostalim za podarjene vence in cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Neutolažljivi otroci: Franci, Janko, Edo, Tone, Marjan, Vinko z družinami, Angelca, Cilka z družino ter sestre in ostalo sorodstvo. Trstenik, 15.11.1973 Zahvala Ob težko sprejemljivi resnici, da smo izgubili našega ljubljenega, tako mladega, dobrosrčnega in izjemno delavnega, ne meneč se za svoje telesno počutje Marjana Plestenjaka po poklicu zidarja, roj. 1950 se iz srca zahvaljujemo vsem za tolažilne besede in pomoč v najtežjih trenutkih ter za vse številne izraze sožalja in vsem tistim, ki so mu prinesli toliko lepih vencev in cvetja. Hvala pogrebnemu zavodu Kranj, £D Žabnica za lep sprevod, pevskemu zboru »Ledina« Zabnica, tov. Sifrerju in tov. Mihevcu za poslovilne besede ob odprtem grobu, žup. Rozmanu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na poti do njegovega preranega groba. Zahvaljujemo se tudi spoštovanim zdravnikom internega oddelka 400 Bolnice Golnik, ki so dragemu Marjanu nenehoma skušali lajšati trpljenje in ga skušali rešiti njegove prezgodnje smrti. Hvala tudi vsem njegovim prijateljem, ki ste ga spoštovali in ga imeli tako zelo radi. Žalujiči: sestra Marinka, bratje Francelj, Blaž, Jakob, Ivo, Bernard in sestre Štefka, Rezka, Lojzka, Angelca, Poldka, Francka z družinami, prijateljica Cilka in ostali njegovi sorodniki. Šutna, 10.11.1973 Trčil v hišo V nedeljo, 11. novembra, popoldne je v Blaževi ulici v Škofji koki^jL doma zaneslo voznika motornega kolesa Srečka Kokalja (roj. 1953) iz . j Loke. Trčil je v hišo in obležal huje ranjen. Zdravi se v ljubljanski bolni«11 Nezgoda pri prehitevanju V sredo, 14. novembra, popoldne se je na cesti drugega reda Kranj geš v bližini odcepa ceste na letališče pripetila prometna nezgoda. V°.e. tovornega avtomobila Anton Ahčin (roj. 1950) iz Leš pri Tržiču je pred pom na letališče na delu ceste označenim z neprekinjeno črto začel Pre"0jj vati avtobus. Ko je bil že vzporedno z avtobusom, je voznik Ahčin na ®' ^ levi strani opazil Cecilijo Fajfar (roj. 1954) iz Selc in Jeleno Cinku (roj-1 J iz Škofje Loke, ki sta stali na bankini. Da ju ne bi zadel, je voznik Ahčin z y zavirati, vendar pa je njegov tovornjak na spolzki in mokri cesti zanes levo, tako da je obe ženski zadel. V nesreči sta bili ranjeni in so FajierJ prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nenadoma na cesto ^ Na Ljubljanski cesti na Laborah v Kranju se je v sredo, 14. novem ■ ob 22. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila s L. klopnikom Egon Smrdelj (1947) iz SI. Bistrice je vozil od mesta proti ram. Na avtobusnem postajališču pa je izza odhajajočega avtobusa tovornjak zunaj prehoda za pešce nenadoma hotela čez cesto Terezija (roj. 1905) iz Zg. Besnice. Kljub zaviranju in umikanju je tov0'^ Vidičevo zadel in zbil po cesti. Huje ranjeno so prepeljali v ljublj®" bolnišnico. Izsiljevanje prednosti ^ V četrtek, 15. novembra, ob 18.20 se ie na Ljubljanski cesti na LagaVić pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Aleksander \ (roj. 1947) iz Beograda m pri avtobusnem postajališču na Laborah up°8 .^j, prednosti pešca na prehodu za pešce, tako da je trčil v Vinka Jekovca 1926) iz Zg. Bitenj, ki je z leve proti desni šel čez prehod. Huje ranj«' pešca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zapeljal s ceste ^ V četrtek, 15. novembra, ob 21.30 se je na cesti tretjega reda v H»nc^ren pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrej je (roj. 1939) iz Lesc je vozil proti Radovljici. V desnem nepreglednem ovULejiO njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo na neu bankino in s ceste po pobočju kakih 35 metrov globoko, kjer je vozilo na gozdni poti. Voznik je bil v nesreči le lažje ranjen in se zdravi v J.®je&a bolnišnici, oba sopotnika pa sta odnesla celo kožo. Škode na avtomobilu J 3000 din. L. M- Vlomil v blagovnico Okrožno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnika tro< Kobija obsodilo Jožeta Peca, starega 42 let, iz Škofje Loke, na tri leta» gega zapora zaradi kaznivega dejanja velike tatvine in kaznivega dej majhne tatvine. Obtoženi Jože Pec je ponoči 5. avgusta letos vlomil v veleblaj?0*^ Nama v Škofii Loki. Na stopnišču ie razoil stekleno steno in se splaz" * tranjost. V blaeajni bifeja ie našel 50 din, vzel pa je še škatlo cig& j, fl* zavitke cigaret. Na oddelku konfekcije je vzel moški suknjič in dvoje nlac. ^ usnjena suknjiča, pregrinjalo in 40 din iz blagajne, na oddelku akusti* vj| tranzistor Koyo in 100 din iz blagajne. Vse ukradeno blago je verjetno sj? 0-v dva usnjena kovčka, ki ju je vzel na oddelku galanterije, kjer je vzel »v jj tovalko, dva usnjena pasova, dva para moških čevljev, moško denarnic0 blagajne še 40 din. Vse ukradeno blago je bilo vredno 7184,40 din. . Cez tri dni je Pec vlomil še v slaščičarno Homan v Škofji Loki, v .sxkl, "V živil. Od tu je odnesel 4 steklenice olja in dve konzervi stročjega fizoia> skupaj v vrednosti 61,80 din. Obtoženec je vlom v slaščičarno priznal. Jedila je odnesel znancu ° J ma njegovi ženi, ki ni imela nobenega denarja za hrano, ker je mož vse * ^ Vloma v veleblagovnico Nama pa Pec ni priznal. Tudi potem ne, ko so rn ve kazali njegovo prisotnost v oddelkih veleblagovnice s prstnimi odtisi. M^pji odtise prstov in dlani so našli na steklu na zunanji strani in na Jf stiani. Pec se je izgovarjal, da so prstni odtisi morda res njegovi, vendar H. ^ v Namo večkrat vinjen prihajal in se je verjetno naslanjal na steklo- j „ji mogel pojasniti, kako to, da so prstni odtisi bili v višini 2,10 metra na no'^ je strani, to je v trgovini, ko pa je sam majhne postave in bi jih pustil taifl 'vi-bi se povzpel na lestev ali kak podstavek, v tistem kotu pa tedaj, ko je na odprta, ne bi imel kaj početi. Sodišče je ugotovilo, aa so prstni odtis r nastali, ko je Pec vlamljal v trgovino. V( V Obtoženca so prijeli kak mesec po storjenem dejanju, zato predme* • je jih je ukradel v veleblagovnici, pri njem niso več našli. Pri odmeri kadili sodišče upoštevalo, da je bil Pec že vsaj osemkrat kaznovan zaradi P°f"pre' kaznivih dejanj. Vlom v Namo pa je zagrešil kmalu potem, ko je prišel »r je stajanja kazni in sicer brez pravega vzroka. Zaslužil je dobro, stanovanj imel, skrbel pa je le zase. Prav zato je sodišče njegovo dejanje ocenilo & posebej družbeno nevarno in mu je zato izreklo primerno strogo K Povrniti bo moral tudi storjeno škodo. Nepoštena blagajničarka ti, Okrožno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnika P^lr Kobija obsodilo Marijo Brulc, staro 38 let, iz Kranja, blagajničarko ^ ^fii' cije Triglav, na štiri leta strogega zapora, Marijo R-etnar, staro 38 letjn0 z* novodkinjo v Konfekciji Triglav pa na sedem mesecev zapora dobo dveh let. Brulčeva je bila obtožena kaznivega dejanja grabeža, »a ^ ga dejanja neupravičene uporabe in kaznivega dejania poneverbe; međ _u jr je bila Pretnarjeva obtožena kaznivega dejanja napeljevanja h kaznive janju in kaznivega dejanja nevestnega gospodarskega poslovanja. Marija Brulc je, kot so povedale priče, dajala vtis skrbne blagajn vendar pa je kontrola službe družbenega knjigovodstva pri kontroli poslovanja za čas od leta 1967 do 1971 odkrila primanjkljaj v višini din. Od tega denarja je bilo 5000 din brezobrestnih posojil delavcem,1 f so Brulčevo obtožili grabeža 70.672,96 din. Ko so primanjkljaj že ?d*al<# Brulčeva nakazala podjetju 16.574,59 din kot denar, ki se je bil nekje ~ f Brulčeva se je sicer strinjala z ugotovitvami o primanjkljaju, ven«3, Xfev trdila, da denarja ni vzela in je navajala možnost, da je kdo prišel do (r blagajne med njeno odsotnostjo. Sodišče takemu zagovoru ni verjelo- f va je denar občasno jemala od izkupička za prodano blago. Prejem denar od obeh trgovin podjetja, ga prinesla v blagajno, včasih pa tu Cugelj, Štirn itd.« Kaj pa množičnost? ijH8em mislil, da je toliko izdatkov za delo z mladinci. Zdaj Bujj registriranih 54 kolesarjev. Za najmlajše skrbi Franc ittl!~0vnik. Najboljšim nudimo poldirkalna kolesa. Zdaj jih šest, naročenih pa imamo še deset.« n kolesarskega kluba Sava smo lahko povsem zadovoljni, Hyal'teti med kranjskimi športi predstavljajo skupaj s kegljači in carji v državnem merilu največ. J. Javornik k Odbojka 7> prvem delu Triglavani vensk! n Je jesenski del v II. slo-8oren ,?dbojkarski ligi. Od štirih 8*ega p, Predstavnikov — kropar-totiCe / lamena, Bohinja, Kamne 111 kranjskega Triglava — se **otel Bor * gradom Hrib Preddvoru 55 r izredno okolje ce ^ kategorije, posezon- gr^enovljenem hotelu 8o tS • ib 2o ^ lrnenitne dvorane (50, 35, Serv,- 'e^ev) za posvetovanja in C5arje- ^alri-eniamo naročila za (poučene družbe ne 5°ke> fantovščine, deklišči-UlL.olske obletnice, kolektivni vet,'1Pd.) ,*estavraciji hotela Bor Plesna glasba l&L petek in soboto. 8 a ansambel Trgovci Jegljišče i. i??prto vsak dan od 13. do i2VoSkuPine po dogovoru tudi en tega časa. Grajska klet D0hatuje vsako noč, razen V £peljka, od 22. do 4. ure. Mo|x en* skrinji redno nove ^rzli prigrizki. Ob Šje "U prijetno grajsko vzdu- v%vna je Bor L °dprta Voli° vsak dan in je V^^neprekinjeno. je najbolje odrezal slednji, saj je na prverirf mestu. Razočarali so odboj-karji Plamena, ki so še lani igrali v prvi slovenski ligi, prijetno pa so presenetili Bohinjci, ki so tretji. Kamna gorica je šesta in ima le točko zaostanka za tretje uvrščenim Bohinjem. Lestvica: Triglav 8 7 1 22: 6 15 Novo mesto 8 7 1 21: 7 15 Bohinj 8 5 3 19: 9 13 Plamen 8 5 3 18:11 13 Ljubljana 8 5 3 18:15 13 Kamna gorica 8 4 4 14:16 12 Žužemberk 8 2 6 10:18 10 Mokronog 8 1 7 5:21 9 Salonitu 8 0 8 0:24 8 -dh Slaščičarna — Kavarna Kranj objavlja naslednja delovna mesta: 1. servirke 2. pomožne kavarniške kuharice — pomivalke prosta posode Kegljanje Martelanc, Potušek in Zumrova prvaki Na kranjskem štiristeznem kegljišču se je po več kot enomesečnih borbah končalo letošnje klubsko prvenstvo Triglava. V konkurenci članic, članov in starejših članov se je za najboljšega klubskega moža oziroma žensko za sezono 1973 potegovalo 146 tekmovalcev in tekmovalk. Pri ženskah je v disciplini 2 x 100 lučajev zmagala Francka Žumer, pri članih v disciplini 6 x 100 lučajev je bil prvi Martelanc, medtem ko je pri starejših članih v isti disciplini naslov najboljšega osvojil Potušek. Rezultati: članice: 1. Žumer 875, 2. Tvanetič 817, 3. Farčnik 804, 4. Rozman 791, 5. Šparovec 790, 6. Česen 784, 7. Bukovnik 729, 8. Zaje 729, 9. Berčič 728,10. Dežman; člani: 1. Martelanc 3173, 2. Turk 3099, 3. Jenkole 3082, 4. Jereb 3064, 5. Ambrožič 3030, 6. Prijon 3004, 7. Pavlin 2914, 8. Bregar 2914, 9. Kavčič 2905,10. Fende 2862; starejši člani: 1. Potušek 2721, 2. Cenčič 2534, 3. Likozar 2522, 4. Holy 2521, 5. Markun 2507, 6. Ogris 2488, 7. Sekne 2424, 8. Rozman 2406, 9. Bajželj 2397,10. Knific 2361. Končano tekmovanje za pokal ObSS v odbojki Pred dnevi se je končalo tekmovanje za pokal občinskega sindikalnega sveta Kranj v odbojki za letošnje leto. Pri moških je sodelovalo 11 ekip, ženske pa so letos nastopile prvič; tekmovale so 4 ekipe. Moški so tekmovali v dveh skupinah. Vrstni red I. skupine: 1. Iskra I 8 točk, 2. Sava I 6, 3. PTT 4, 4. OŠ Preddvor 2, 5. Ikos brez točke. Najzanimivejša je bila tekma med ekipama Iskra I : Sava I, ki se je končala z zmago Iskre I z 2:0. Veliko bolj je bilo razburljivo tekmovanje v II. skupini, kjer je nastopilo 6 ekip, odigrali pa so 15 tekem. Vrstni red: 1. Iskra II 10 točk, 2. Elektro 8, 3. Bolnica Golnik 6, 4. Sava II 4, 5. Tobak 2 in 6. IBI brez točke. V tej skupini je Iskra premagala Savo II z 2:0, Elektro z 2:1, Elektro pa nato Savo II z 2:1. V finalu so se srečali: za 1. in 2. mesto Iskra I : Iskra II 2:0, za 3. in 4. mesto pa Sava I r Elektro 1:2. Končni vrstni red: 1. Iskra I, 2. Iskra II, 3. Elektro, 4. Sava I. Ženske so letos nastopile prvič in lahko upamo, da bo prihodnje leto tekmovalo več ekip in da bo tekmovanje še kvalitetnejše. Edina neporažena je ostala ekipa osnovne šole Simona Jenka. Vrstni red: 1. OŠ Simon Jenko 6 točk, 2. Iskra 4, 3. Elektro 2, 4. Bolnica Golnik brez točke. J. Kuhar Športna delegacija LR Kitajske na Gorenjskem Med tednom je prišla na obisk v Slovenijo delegacija državnega komiteja za telesno kulturo ljudske republike Kitajske. Po ogledu športne dvorane Tivoli in drugih športnih objektov v Ljubljani ter skakalnega centra v Mostecu — tu so jim skakalci Ilirije pripravili na 50-metrski plastični skakalnici ekshibicij-ski nastop — so bili gostje iz Kitajske v sredo na ogledu tovarne Elan v Begunjah. Tu jim je direktor Elana inž. Jože Osterman nanizal poglavitne podatke o tem 750-članskem kolektivu, ki ima korenine že v NOB ter je drugi največji proizvajalec smuči na svetu. Kitajski gostje so z zanimanjem sledili razvoju in uspehom tovarne. Ob koncu so jim Elanovci podelili smuči. V svoji zahvali je vodja delegacije Ju-Pu-hsueh dejal, da bo to dragoceno darilo dobil najboljši kitajski alpski smučar. Po ogledu Elana so si športni delavci Kitajske naslednji dan ogledali še veslaški center na Bledu, smučarske proge na Vitrancu in zibelko skakalnega športa Planico. -dh r J Občni zbor SK Mojstrana V soboto, 10. novembra, so se zbrali na občnem zboru v Mojstrani člani smučarskega kluba in predstavniki krajevnih organizacij in kritično ocenili svoje delo. V razpravi so se zavzeli predvsem za to, da bi v smučarski disciplini teke in skoke vključili več mladih. Teki in skoki imajo v Mojstrani dolgoletno tradicijo, zato bi jo radi nadaljevali tudi v naslednjih letih. Člani SK so govorili tudi o gradnji smučarske skakalnice ter izvolili novo vodstvo. Še posebno kritično pa so spregovorili o delu profesionalnih kadrov v šolah, ker se po njihovem mnenju premalo povezujejo in sodelujejo z društvi v kraju. D. S. Darjan in Borut Petrič: Po očetovih stopinjah Zimska plavalna sezona se bo vsak čas začela, zato je prav, da predstavimo mlade sile Triglava. Torej naraščaj, ki bo »jutri ali pojutrišnjem« dopolnil vrzeli, ki so nastale z odhodom plavalcev kot so Sašo Košnik, Andrej Slavec, Jani Nadižar. Da nes naj se nam predstavi mladi Borut Petrič — mlajši pionir — državni prvak v plavanju. Na tako mojo zahtevo je Borut brez treme začel pripovedovati: »Sem mlajši pionir A in rojen 28. dec. 1961 ter hodim v 6. b razred osnovne šole dr. Franceta Prešerna v Kranju.« »In kako se učiš?« sem ga vprašal. Debelo me je pogledal kot bi ne razumel vprašan ja in odgovoril kot bi bilo samo po sebi umevno: »Ja odličen sem, ne!« »Kdo pa te je navdušil za plavanje?« »Najprej sem v 2. razredu začel s plavanjem,. nakar sem presedlal k vaterpolu, od 1. 1971 pa sem se v celoti odločil za plavanje. Za to mojo odločitev sta v precejšnji meri zaslužna tako moj oče, ki je bil v mladosti tudi tekmovalec v plavanju in vaterpolu, moja mama, posebno pa se je zame zavzela moja sedanja trenerka Anka Čolnarjeva, tako mi danes ni težko trenirati 6-krat tedensko po dve uri (trikrat v vodi in trikrat v telovadnici). Danes mi plavanje predstavlja užitek.« »In s katerimi uspehi se lahko že pohvališ?« »V letošnjem letu v letni sezoni sem postavil dva državna in s tem tudi slovenski rekord na 400 m in 800 m kravi za mlajše pionirje (do 12 let) in postal dvakratni državni prvak,« mi je s ponosom dejal Borut. »In kakšni so tvoji načrti za naslednje sezone?« sem še poprašal mladega rekorderja. »Nameravam pridno trenirati tja do 18. leta ter vsako leto postavljati vedno nove dobre rezultate.« Kaj veš, kaj vse še skriva Borut v sebi, gotovo bo še mnogo dosegel sem si mislil in vprašal naprej: »Pa se ukvarjaš samo s plavanjem?« »Zelo rad smučam, v šoli pa igram rokomet, seveda pa mi plavanje pomeni mnogo več kot ti moji dodatni,hobiji'.« »In zadnje vprašanje, Borut: imaš kaj druščine na treningih?« »Moja najboljša družba mi je brat Darjan (roj. 1964), ki tudi plava, torej redno trenira in tudi tekmuje v svojem razredu mlajših pionirjev B (do 10 let starosti) in tudi ni od muh,« je svoje pripovedovan je zaključil Petrič mlajši. Igor Slavec Trije članski pari Triglavanov Martelanc—Jenkole, Turk—Ambrožič ter Bregar—Vehovec se bodo jutri udeležili državnega prvenstva v Zagrebu. -dh Odbojkarji -invalidi v Kranju V telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju bo danes zveza za šport in rekreacijo invalidov Slovenije priredila letošnje republiško prvenstvo invalidov v sedeči odbojki. Nastopile bodo ekipe sedmih igralcev vseh kategorij invalidnosti. Glavni sodnik tekmovanja bo Kranjčan Peter Jakše, začetek tekmovanja pa je ob 9. uri. -dh Sodelovanje invalidov Raznovrstnemu sodelovanju naših obmejnih občin od Kamnika do Jesenic s kraji onstran meje na Koroškem so se pridružili tudi telesni invalidi Kranja. Pogovorom med vodstvi invalidov z obeh strani, ki je bilo v Beljaku pred mesecem, je že sledilo prvo športno srečanje. V soboto, 10. novembra, so se v Kranju pomerili kegljači. Tekmovanja se je udeležilo 40 kegljačev oziroma 4 ekipe po 10 mož, in sicer iz Celovca, Beljaka in dve ekipi iz Kranja. Zmagali so Kranjčani in osvojili dva pokala. Enega je zmagovalcu prvega srečanja podelil župan iz Beljaka, drugi pa je pokal delovnih invalidov iz Celovca. Toda, kot so po končanem tekmovanju poudarili predstavniki in organizatorji tega srečanja iz Koroške, pri tem ne gre v prvi vrsti za športne dosežke in zmagovalce, važno je predvsem sodelovanje. Zato so predlagali, naj bi taka srečanja postala stalna, tradicionalna in da bi se razširila tudi na druge športe. Rezultati: 1. Kranj I (Vukovič, Vukanac, Zemljič, Likozar, Novak, Cerne, Lombar, Naglič, Stankovič, Zakojč) 590, 2. Kranj II 485, 3. Beljak 371, 4. Celovec 333. R "M Ne tako! Prijetno ste nas presenetili z vašimi glasovalnimi listki pri letošnjem osemnajstem izbiranju najboljšega športnika oziroma deseterice najboljših gorenjskih športnikov in pete zaporedne izbire najboljše ekipe na Gorenjskem. Dobesedno zasuli ste nas s svojimi predlogi. Veseli smo ter upamo, da bo do ponedeljka, ko zaključimo, tudi tako. Toda prišlo je do prvih neprijetnosti. Po pregledu vaših kuponov je v njih veliko nepravilnosti, spričo katerih si ne znamo pomagati. Pri izbiri najboljšega naletimo na vse mogoče slovenske športnike. Vse lepo in prav. Vendar naše uredništvo izbira najboljšega gorenjskega športnika, in res samo Gorenjca, ter ne najboljšega Slovenca. Že v uvodni napovedi smo navedli, naj bodo to športniki, ki so v mednarodni areni dosegali zadovoljive uspehe in pa tisti, ki se ponašajo z državnimi in republiškimi naslovi, saj bomo le tako dobili res najboljšega. Tudi za ekipno razvrstitev so bili včasih nemogoči predlogi. Tu pridejo v poštev le ekipe, ki so se uspešno kosale na državnih in republiških prvenstvih ter v mednarodni areni. Gledali smo na mošt-vene uspehe in ne na aktivnost in množičnost. Dovolj naj bo. Prepričani smo, da nam boste do ponedeljka, 19. novembra, na naše uredništvo, Glas Kranj, Moše Pijade 1, s pripisom ŠPORTNO UREDNIŠTVO, poslali še več svojih glasovnih lističev. -dh C« 1 1% 15 Sobota, 17. novembra 1973 tW b&Hl*? sama na Kališče bi ge Priznanje Planinskega društva Kranj za družino ni uf.f.po.d slez°- ,LahJXs t ai v '»vrv 7T-» i? • t zavalil in imaš škodo, in«8 Janeza Aleša iz Mac nad Preddvorom m Janeza Šavsa iz Preddvora — Letos so na konjskih in svojih hrbtih znosili na Kališče 7 ton materiala in pripomogli, da je bil Dom na Kališču dobro oskrbovan in da ni bilo 5000 obiskovalcev ne lačnih ne žejnih Predstavniki Planinskega društva Kranj, predsednik Franci Ekar, načelnik gospodarskega odseka Cene hi s ni ušel pod stezo. Lahko »'j zavalil in imaš škodo. Naš * , je sicer hoje na Kališče že jen, vendar ga moraš pb> in voditi. Poskusili smo Že, ^ prišel sam, vendar ni. Vsa <*r „j pota je ubiral, samo prav našel...« Kranjc in gospodar doma na Kališču Janez Zaje, so opravili v četrtek, 15. novembra prijetno nalogo. Janezu Šavsu iz Preddvora so izročili pohvalo Planinskega društva Kranj zaradi dolgoletne nošnje gradbenega materiala, pijač, jedač in ostale opreme v Dom kokrškega odreda na Kališče. Janezu Alešu iz Mač nad Preddvorom ter njegovim otrokom Janezu (14 let), Tonetu (19 let), Franceljnu (13 let) in Marjanci (15 let) pa so izročili priznanje društva za dolgoletno nošnjo na Kališče, nesebično pomoč planincem in skladiščenje materiala ter opreme za kališko postojanko. Omenjenim prijateljem planinstva in še posebno Kališča gre zahvala, da je postojanka vsa leta, od leta 1959 dalje, ko je bila zgrajena, dobro oskrbovana. Letos po zaslugi teh skromnih in prizadevnih ter zavestnih ljudi Dom kokrškega odreda na Kališču niti enkrat ni ostal brez pijače in hrane, čeprav je bil dosežen, kar se obiska tiče, rekord. Znani Dom na Kališču je letos sprejel prek 5000 ljubiteljev gora, ki bi velikokrat ostali nepreskrbljeni, če ne bi Aleševi iz Mač in Šavs iz Preddvora s svojimi konjiči prenesli na 1615 metrov visoki vrh letos prek 7 ton blaga. Precejšnjo težo pa so ob vsakokratnem vzponu prenesli tudi na svojih hrbtih. Planinsko društvo jim dd za vsak prenešeni kilogram 1,40 dinarja, kar je precej skromno nadomestilo za opravljeno delo. Aleševi iz Mač in Šavs iz Preddvora več nikdar niti zahtevali niso. Za marsikoga od nas je že normalna hoja na Kališče napor, zanje pa je vzpon z desetimi ali dvajsetimi kilogrami na hrbtu vsakdanjost! TUDI ATA DVAKRAT NA KALIŠČU Janez ALEŠ, Remc iz Mač po domače, 67-letni kmet je bil ves iz sebe, ko smo mu povedali, za kaj smo se oglasili. Priznanja ni pričakoval. Veseli so bili tudi njegovi odraščajoči otroci, ki so bili letos s svojim konjičem najmanj 70-krat na Kališču. Očetovo priznanje je zato tudi njihovo priznanje! »Planinci so veseli ljudje, po-štenjakarji. Vrsto let že zahajajo v našo hišo. Počutijo se kot doma. Ce je kdo premočen, se ob topli peči posuši. Vrata naše hiše so zanje vedno odprta,« pripoveduje Remčev oče. »Nekako pred dvema letoma so me planinci vprašali, če bi hotel kupiti konja za nošnjo materiala na Kališče. Celo denar so mi ponujali. Odklonil sem ga in sam kupil v Begunjah lepega konjiča, čeprav enega že imam, vendar ga uporabljam le za kmečka dela. Nagovorili so me še otroci. Mislil sem si: skušnje s konji imam. V partizanih sem skrbel za konjiče, ki so prenašali minometalce! Čeprav sem že precej v letih, sem šel tudi sam dvakrat s konjem na Kališče. Hojo sem še kar dobro prenesel.« Remčeva hiša je zatočišče planincev, še posebno tistih, ki se vzpenjajo na Kališče. Pozimi pečejo za potrebe kališke postojanke pri Remče-vih kruh, razen tega pa je v hišni kleti skladišče za ves material, ki potem na konjih ali plečih potuje na vrh. Sin Janez je bil razen mlajšega Franceljna, v četrtek zvečer ga ni bilo doma, letos s konjičem največkrat na Kališču. Najmanj 70-krat pravi. Konj je nesel vsakič najmanj 100 kilogramov, sam pa 10 ali 12 kilogramov. Janez in konjič sta dosegla rekord letos, ko so na Kališču popravljali elektriko in je moralo priti na vrh več materiala. Konj je nesel 140 kilogramov, Janez 15, starejši Tone pa 24 kilogramov. Le dobri dve uri so hodili do vrha! »Dve leti že nosim na Kališče. Sprva je bilo težko, vendar sem se navadil. Le malo vroče je. Na vrhu počakam uro, potem pa naložim na konja embalažo in vrneva se v dolino,« pravi sin Janez. Se kaj bojiš za konja, da se ne bi prevrnil? »S konjem so velike skrbi. Že za rep sem ga moral potegniti, da NENADOMESTLJIVA KOBILICA a v Drugi kališki junak, ki so se e.jg četrtek spomnili kranjski pl30,111^^ 40-letni Janez ŠAVS, po a Švedr iz Preddvora, ki je s,c!^oi11 poslen v kranjski Planiki. Z 0 ^a sta pomagala že pri gradnji dotf' .jj, Kališču in s kobilico ter na.s,a n» hrbtih znosila na tone materia vrh. . geb- Šavsova kobilica je nekaj P nega. . *te W »Ko sem jo imel lani na ^ gi\ sem nekega oficirja vpr koliko je stara,« pripoveduje ^ lastnik. »Ima prek dvajset I®*«^ je odgovoril. Stara je, je dobra in pametna. Večkra^, sama prišla s Kališča, ker jaz ostal gori. Ustavila se prvem zelniku v Mač ah. .^V-pa smo jo že prignali »o ji* Vsako leto je najmanj 50-kr Kališču in vsakič je Pri2e!i f vrh 100 kilogramov, »a^ povprečno nesem na vrh 2" gramov.« Zakaj ste tako navezani na lišče? ¥ »Malo planinske žilic«> ^ imam. In kobilico, ki jo je $Jr izkoristiti. Zaslužek je P° jr*v< ska stvar. Če bo konjiček : *jj # se bomo na Kališču še srečaj te pa bo omagal; pa ne ve^j bom kupil novega konja. rJjo bo čim prej zgraditi to žičnica. Letos sta dva nosila na Kališče, pa s*110 komaj kos...« Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan Janez Šavs s priznanjem Planinskega društva Prizadevnost, kiji ni para Remcev in Svedrov konj znata Katarina Lukančič iz Go-dešiča: »Vse kar pridelamo doma na kmetiji prodamo prek zadruge, zato tudi varčujemo pri zadružni hranilnici. Največ dohodka imamo jeseni, ko prodamo semenski krompir in živino. Ker moramo s tem denarjem vse leto živeti, ga seveda takoj vložimo na hranilno knjižico. Pri hranilno kreditni službi smo najeli tudi nekaj kredita za nakup strojev in drugih pripomočkov za delo na kmetiji.« Janezu Alešu je predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar izročil priznanje doma v Mačah. Nafotog'"* so še od leve proti desni: Janez Zaje, Janez Aleš, Marjanca Aleš in Cene Kranjc. Hranilno kreditna služba pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka ima že več kot petdesetletno tradicijo. Kljub hitremu razvoju hranilno kreditnih služb pri bankah, je prav v zadnjem času doživela še večji vzpon. Njihove hranilne knjižice ima že prek 3000 občanov iz škofjeloške občine. Večina so to kmetje, nato delavci, ki so zaposleni v zadrugi, nekaj pa je tudi drugih občanov. Do oktobra so privarčevali prek 11 milijonov dinarjev. Hkrati pa so v istem času kmetje najeli s pomočjo zadruge in pri zadrugi za 9 milijonov dolgoročnih kreditov, za katere je poleg zadružne hranilnice prispevala denar tudi škofjeloška podružnica LB, republiška skupščina in Zavarovalnica Sava. Iz lastnih sredstev pa je zadruga posodila za kratek rok 3 milijone dinarjev. 60 odstotkov posojil je namenjenih za adaptacije hlevov, gradnjo silosov in druge gradnje na kmetijah, 40 odstotkov denarja pa gre za nakup kmetijske mehanizacije. »Zakaj varčujete pri kmetijski zadrugi?« smo vprašali tri kmete v okolici Škofje Loke. Vera Peternelj iz Drage: »Pri kmetijski zadrugi varčujemo že nekaj let. Kar zaslužimo s prodajo pridelkov in živine vložimo na hranilno knjižico in varčujemo toliko časa, da zberemo dovolj denarja za večji nakup. Posebno ugodno pa je, da pri zadrugi lahko najamemo tudi kredit in to pod izredno ugodnimi pogoji. Obresti so namreč le 3 odstotne, medtem ko so pri vlogah precej višje. S pomočjo kmetijske zadruge smo že kupili kultiva-tor, puhalnik, brane in traktor. Obljubili so nam tudi pomoč pri gradnji novega gospodarskega poslopja. Od zadruge je dobil sin tudi štipendijo za šolanje na kmetijski šoli v Šentjurju pri Celju. Omenim naj še to, da vsako leto pripravljajo nagradno žrebanje za varčevalce. Letos sem bila izžrebana in v ponedeljek — žrebanje je bilo prejšnji dan — sem nagrado že imela doma. Dobila sem šivalni stroj.« »Žagar Franc iz Stare Loke: »Pri kmetijski zadrugi varčujemo že nekaj let. Včasih imamo na knjižici več, drugič manj denarja, odvisno od dohodka. Redno pa vlagamo v hranilnico izkupiček od mleka. Varčujemo za nakup strojev in drugih pripomočkov za sodobno delo na kmetiji. Pred kratkim smo naročili tudi traktor, za katerega r am je del denarja posodila zadruga. Mislim, da je hranilno kreditna služba pri zadrugi že pridobila zaupanje kmetov, saj lahko vedno računamo na pomoč. To je še posebno važno, ker so merila za dodeljevanje kreditov ustaljena.« L. Bogataj Ohranjevanje tradicij in krepitev SLO V četrtek, 15. novembra, je bil na Jesenicah sestanek nekdanjih aktivistov. Na sestanku so ustanovili okrožni odbor aktivistov OF za radovljiško in jeseniško občino. Sestanka se je udeležil tudi nekdanji predsednik pokrajinskega odbora OF ja Gorenjsko Anton Peternel-Igor. Za predsednika okrožnega odbora aktivistov OF so izvolili Aleša Je-lenca. Na sestanku so spregovorili tudi o svojih prihodnjih nalogah, ki naj bi zajele predvsem ohranjanje tradicij NOB, vključevanje mladine in krepitev splošnega ljudskega odpora. D. Sedej