Domoznanski oddelek 35 DOBER den 2001 352(497.4 Zavrč)(061) £3 4 X«. Pl ■flBKSKiHi'- ■>: v m sj-u't m*£ SPOŠTOVANE OBČANKE, DRAGI OBČANI možem, ki ste vložili veliko truda, naporov za našo lepšo pot v svet. Želimo ostati zvesti občani in pomagati k razvoju naše male, a vendar zelo lepe in prijazne občine. Krajani Korenjaka Minilo je že kar dobrih šest mesecev od tega velikega in nadvse lepega dogodka, ko tudi Korenjačani lahko rečemo, da smo enakopravni z ostalimi kraji v Občini Zavrč. Dobili smo namreč to, kar nam je velikega pomena za naš kraj. “VODA in pa CESTA, ne samo breg v Korenjak, in s tem tudi pot lažja v svet. Zavedamo se in moramo priznati, da je za nas velika pridobitev in seveda za celotno občino. Ta zavest bo ostala v naših srcih - Korenjačanov vedno prisotna. Danes, ko že uživamo sadove teh dobrin, se zavedamo, da je za vse to, kar se je v lanskem letu realiziralo, bilo potrebno veliko vloženega truda in naporov od strani občinskih organov. Prav zato bi se radi Korenjačani zahvalili našemu županu g. Miranu VUKU, g. podžupanu Petru VESENJAKU in celotnemu občinskemu svetu, ki se je takrat zavzel za nas in nam omogočil in ustregel našim dolgoletnim željam in potrebam. Iskrena Vam hvala za vse! Prav tako najlepša hvala Vam, spoštovane občanke, dragi občani, za Vašo podarjeno finančno pomoč, za omenjeno cesto v Korenjaku. Zahvaljujemo se tudi našim občanom, ki so nam stali ob strani, žrtvovali veliko svojega truda in časa za nas. Iskrena hvala gospe Kristini Pintarič iz Goričaka, g. Romanu Pohorcu z Gorenjskega vrha, g. Adolfu Vidoviču z Gorenjskega vrha in g. Jožefu Juršku z Belskega vrha in vsem ostalim, ki ste na kakršni koli način pomagali pri izgradnji in otvoritvi ceste v Korenjaku. Iskreno se zahvaljujemo izvajalcu del, celotnemu podjetju Asfalti Ptuj, ki ga vodi direktor podjetja g. Marjan PONGRAC in skupini, ki je vestno in hvaležno opravljala svoje delo na tej cesti. Mi Korenjačani si bomo prizadevali in želimo spoštovati in ceniti vse, kar je storjenega v prid občine in seveda Korenjačanov. Hvala Vam vsem, predragi občani, predvsem pa našim občinskim Z lanskoletne otvoritve ceste, ko so se Korenjačani zahvalili tudi županu Miranu Vuku Pomlad in na tisoče nežnih belih cvetov, pod cvetočimi drevesi pa smo srečali Matejo, Petro, Martina, Jerneja in Robija. Znova prihajamo med Vas, s povsem novo številko občinskega glasila Dober den. V njej Vam predstavljamo vsega po malem, kar je že bilo in kar še bo v vaši sredi, pa še nekaj pomladi smo dodali zraven, da bo pogled v časopis še zanimivejši. Ob bližajočih se velikonočnih praznikih pa vam želimo, da bi vsakdo imel zvrhano košaro prazničnih dobrot in pisanih pirhov, da bi sreča bila čim več časa “na obisku” v vaših družinah. Člani uredništva Spoštovane občanke in občani! Leto je okrog in ponovno je pred vami prva številka časopisa »Dober den«. Na vrata je potrkala pomlad in z njo vsa lepota in vedrina, ki nas razveselita po zimski sivini. Pomlad in z njo bližajoči se Velikonočni prazniki nam prinašajo upanje na nekaj novega in boljšega. Spet se bomo zbrali v krogu družine in se veselili ob izdelovanju velikonočnih pisank. Želim vam, da bi velikonočne praznike praznovali prijetno in veselo v krogu najdražjih ob polni mizi velikonočnih dobrot. S prihodom pomladi pa prihajajo tudi nove obveznosti in delo. Pri vas doma je to delo v vinogradu, polju, vrtu... V občinskem svetu in občinski upravi pa je to delo na novih projektih in nalogah, ki smo si jih zastavili v letošnjem letu. Tako bomo kmalu začeli z modernizacijo odsekov cest , začeli pripravljati dokumentacijo za obnovo Slomškovega doma, z ureditvijo parkirišča pri pokopališču,.. Upam si trditi, spoštovane občanke in občani, da nam bo skupaj uspelo uresničiti te naše cilje in tako ponovno dokazati, da se s trdno voljo tudi v tako majhni občini, kot je naša, da marsikaj storiti. Vaš župan Miran Vuk Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Peter Vesenjak, Tatjana Mohorko, Danica Bratuša in Lidija Domjan. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje: Vejica, Rado Škrjanec s.p. Tisk: Grafis d.o.o., Požeg 4, Rače Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč Telefon: (02) 762-01-50, 761-1801 Po mnenju Urada vlade RS se občinsko glasilo Dober den šteje med proizvode, za katere se plačuje 8% davek od prometa proizvodov. Glasilo občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 1613. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA V LETU 2001 - PLAN IN RAZVOJ Veliko dela ostaja na cestah, denarja bolj malo Potem ko je občina Zavrč lani proslavljala delovne uspehe na področju komunalnega razvoja, predvsem v dokončni izgradnji vodovodnega sistema po vseh naseljih občine in ob modernizaciji pomembnejših lokalnih cest, se novi načrti občine že znani. V proračunu občine je za razvojne naloge in projekte v cestnem gospodarstvu planiranih blizu 80 milijonov tolarjev, dobrih 55 milijonov pa znašajo planirani investicijski odhodki. Sicer pa bodo nekaj denarja pri posameznih naložbah primaknili tudi občani posameznih naselij, občina pa bo po najboljših močeh sredstva poskušala pridobiti tudi iz pristojnih ministrstev, pravi Anton Petrovič, predsednik odbora za komunalno infrastrukturo. Pojasnil nam je, da bo letošnji investicijski načrt nekoliko okrnjen, kajti lanskoletni programi so »vzeli« precej občinskega denarja, vseeno pa bo občina poskrbela za boljši komunalni razvoj z vlaganjem v manjše investicije. Do jeseni bo v občini že marsikaj postorjenega, asfaltirani naj bi bila manjša odseka med Pestikami in Brezovcem ter cesta v Vrbanjšak, za ostale cestne odse- ke pa se vodstvo občine še dogovarja z občani. Sicer Petrovič razlaga, da pri vo-dooskrbi manjka le še okrog 10 priključkov, v glavnem pa so to hiše in poslopja, ki so v lasti Sklada stavbnih zemljišč v Turškem Vrhu in Goričaku. V občini je tako v I. in II. fazi izgradnje vodovodnega sistema z vodo iz mestnega vodovoda dobilo blizu 450 gospodinjstev, kar je velik uspeh majhne občine s skromnim proračunom. Med letošnjimi nalogami Petrovič omenja še ureditev parkirišča pri završkem pokopališču, kjer bo potem parkirnih mest za vsaj 100 avtomobilov, z obnovo zdravstvenega doma so v pretežni meri zaključili, pričeli pa naj bi z ob- Bo država zakrpala luknje? novo propadajoče zgradbe Slomškovega doma. Zgradba je v zelo slabem stanju, spomeniško zaščitena, vendar z zdajšnjim zelo slabim izgledom še kako kazi podobo središča občine. Gradbena dela pa so ponekod na terenu že stekla, nekaj utrinkov smo zabeležili s fotoaparatom, drugje smo si teren le ogledali. Kdaj bo obmejna regionalna cesta v naselje Drenovec, na mejo Voča asfalti- Sanacija plazu pri Kokotovih že poteka rana, ne ve nihče, kajti država je doslej samo obljubljala, storila pa ničesar. Po makadamski cesti vsak dan pelje veliko osebnih avtomobilov, o tem se je ob lanskem obisku lahko prepričal tudi takratni minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer. Blizu 2 kilometra re-gionalke torej čaka na asfaltno prevleko, četudi makadamska, pa je še v dokaj voznem stanju. Tudi dobre 3 kilometre ceste po dolini Goričaka in Turškega Vrha čaka na asfaltno prevleko, cesta je namreč v bolj slabem stanju in polna lukenj. Vendar zanjo mora poskrbeti država, občina Zavrč na to že lep čas opozarja. Plazovi v hribovitih Halozah zadnja leta niso redkost. Eden od večjih plazov ogroža tudi stanovanjsko hišo Slavka Kokota v Pestikah, na srečo pa je temelji- ta sanacija tam že stekla sredi marca. Završka občina je uredila dokumentacijske papirje, poravnavala polovico stroškov geološke raziskave, nek del denarja prispeva lastnik domačije, ostalo pa financira ministrstvo za okolje in prostor, ki izvaja tudi nadzor nad sanacijskimi deli. Cesta Pestike - Brezovec meji na občini sosedi; Zavrč in Gorišnico, in je na enem koncu že asfaltirana. Ostanek makadamske ceste v dolžini 800 metrov sta se občini dogovorili modernizirati še letos, občani na tistem koncu pa bodo k investiciji prispevali 30 odstotkov potrebnih sredstev. Samo urejena-asfaltirana cesta je premalo za varno vožnjo, nevarnost predstavljajo še ostri ovinki, ozka vozišča in velikokrat huda nepreglednost. Občina Zavrč je zato med letošnje načrte uvrstila tudi postavitev primernih odbojnih ograj; na dolžini 30 metrov v naselju Korenjak je ograja že nameščena. Cesta pod Švabovim v Hrastovcu pri Zavrču je sicer asfaltirana, na nekaterih delih pa na žalost smrtno nevarna in nepregledna. Na najbolj nevarnem odseku v dolžini 100 metrov je zato občina že poskrbela za postavitev obojne varovalne ograje, 100 metrov ograje ostaja še dolg občine in je v načrtu. Završko pokopališče je zadnja leta že dosti bolj urejeno, edini problem predstavlja parkirni prostor, ki ga skorajda ni na razpolago. Med letošnjimi načrti občine je zato zaslediti tudi razširitev in ureditev večjega parkirišča za vsaj 100 avtomobilov. Tekst in foto: Tatjana Mohorko Tudi v Korenjak odslej bolj varno Samo urejena asfaltna cesta je premalo, ponekod so potrebne tudi ograje Del ceste Pestike - Brezovec je že asfaltiran AKTUALNO - OBČINSKA UPRAVA POROČA Od seje do seje v razpravi 22. redna seja STATUS OSNOVNE ŠOLE ZAVRČ Na 22. redni seji je občinski svet ugotovil, da še vedno nimamo urejenega statusa osnovne šole. Ponovno so člani sveta poudarili, da v primeru, da ne dobi občina soglasja s strani občine Gorišnica v okviru Osnovne šole Cir-kulane-Zavrč enakovredne enote, kot so Cirkulane, bomo napeli vse moči in ustanovili v soglasju z ministrstvom samostojni zavod Osnovne šole Zavrč z vrtcem v Zavrču. Na tej isti seji je občinski svet sprejel tudi sklep o imenovanju predstavnikov v Svet zavoda knjižnice Dr. Ivana Potrča. 23. redna seja Na 23. redni seji dne 2.februarja 2001 je občinski svet kot glavno točko dnevnega reda obravnaval proračun občine Zavrč. Na tej isti seji so se obravnavale vloge občanov glede gramoziranja cest. Občinski svet je sprejel sklep, da se bodo javne poti spet gramozirale v okviru akcije tolar + tolar v mesecu aprilu ali maju. Vsi zainteresirani bodo takrat lahko dvignili pole za gramoziranje, kjer bodo za polovico sredstev za gramoz prispevali občani, drugo polovico pa občina iz občinskega proračuna. 24. redna seja PRORAČUN OBČINE ZAVRČ ZA LETO 2001 Na 24. redni seji dne 16. februarja je bila glavna točka dnevnega reda proračun občine Zavrč za leto 2001. Planirani prihodki proračuna občine Zavrč za leto 2001 znašajo 214.849.000 tolarjev in so za 24% večji od realiziranih prihodkov v letu 2000. Od tega so davčni prihodki-23,3% oziroma 50.006.000 tolarjev, nedavčni prihodki- 17,4% oziroma 37.505.000 tolarjev in transferni pri- hodki- 59,3% oziroma 127.338.000 tolarjev Največji delež predstavljajo transferni prihodki. Vzrok temu so pričakovana sredstva iz MKGP za sofinanciranje vodovodnega sistema Vzhodne Haloze: Zavrč- Turški Vrh, ki jih bomo namesto v lanskem prejeli v letošnjem letu. Planirani odhodki so večji od planiranih prihodkov in sicer v višini 1.000.000,00 SIT, kolikor znaša splošna proračunska rezerva, in znašajo 215.849.000 tolarjev. Od realiziranih odhodkov v letu 2000 so večji za 18,17%. Deleži posameznih odhodkov po namenih so naslednji: 01. Cestno gospodarstvo 33,63% oziroma 72.598.600 tolarjev 02. Komunalno gospodarstvo 27,46% oziroma 59.271.500 tolarjev 03. Družbene dejavnosti 17% oziroma 36.685.400 tolarjev 04. Dejavnost občinskih organov in uprave 13,13% oziroma 28.333.300 tolarjev 05. Druge javne potrebe 4,9% oziroma 10.580.800 tolarjev 06. Varstvo pred naravnimi nesrečami 2,0% oziroma 4.347.000 tolarjev 07. Urejanje prostora 1,19% oziroma 2.570.300 tolarjev 08. Sredstva za razvoj gospodarskih dejavnosti 0,69% oziroma 1.462.100 tolarjev. Odhodki za družbene dejavnosti so v glavnem razporejeni za pokrivanje zakonsko določenih nalog. V predlogu proračuna zavzemajo 17% vseh planiranih odhodkov. Delež po posameznih področjih pa je naslednji: 01. Izobraževanje 37,65% oziroma 13.813.200 tolarjev 02. Otroško varstvo 22,84% oziroma 8.378.400 tolarjev 03. Zdravstvo 19,15% oziroma 7.023.600 tolarjev 04. Socialno varstvo 14,77% oziroma 5.419.700 tolarjev 05. Kultura 3,26% oziroma 1.197.500 tolarjev 06. Šport 2,33% oziroma 853.000 tolarjev. Danica Bratuša OBVESTILO Na sedež občine Zavrč smo iz ŠOLSKEGA CENTRA PTUJ - Poklicne in tehniške kmetijske šole prejeli naslednje obvestilo: Dne 18. aprila 2001 ob 9.00 uri bo v prostorih bivšega Kmetijskega kombinata organizirano testiranje njivskih škropilnikov za leto 2001. Cena testiranja je 5.700,00 sit (DDV je v ceni). V primeru slabega vremena se testiranje prestavi na drugi dan. Strokovno ekipo sestavljajo: Anton Hanželič, ing. agr. Marjan Horvat, univ. dipl.ing. agr. Mirko Lovrec, kmet. tehnik _____________________________________ Učenci kmetijske šole OBČINSKI SVET SPREJEL ZAKLJUČNI RAČUN 25. redna seja občinskega sveta Že v uvodu seje so govorili o pripravljalnih delih na dotrajanem Slomškovem domu in na pogovor povabili tudi farnega župnika Jožeta Pasičnjeka. Oboji so bili mnenja, da je dom kot kulturni spomenik občine potreben temeljite prenove, s katero pa bodo začeli še letos in v I. fazi bodo po projektu za obnovo potrebovali blizu 5 milijonov tolarjev. Župan Miran Vuk je svetnike seznanil tudi s potekom začetne obnove, ko bodo popolnoma zamenjali ostrešje doma, porušili in odstranili dotrajane strope, s tem pa vsaj nekoliko prekinili propadanje zgradbe. V prvih aprilskih dneh bodo na občini zbrali ponudbe za mojstra, ki bi opravil omenjena dela, župan pa je menil, da bo zraven tega potrebnega še veliko prostovoljnega dela občanov, s čimer se je povsem strinjal tudi župnik Pasičn-jek. LETOŠNJI CESTNI PROGRAM V VREDNOSTI 88 MIO TOLARJEV Milan Pavlica, strokovni sodelavec završke občine iz skupne občine uprave, je svetnikom predstavil vsebino poročila o opravljenih popisih del za modernizacije ceste, in sicer program v vrednosti 88 milijonov tolarjev, če pa zraven prištejemo še odbojne ograje, načrtovane investicije v cestni infrastrukturi skupaj znašajo 109 milijonov tolarjev. V poročilo je zajel vse odseke cest v občini, ki so seveda v prednostnem planu za modernizacijo, še posebej pa cesti Brezovec Pestike (investicija je ocenjena na 15 milijonov SIT) in cesta v Vrbanjšak (predvideno 6,4 milijona SIT), ki bosta v občini asfaltirani še do poletja, že v aprilu pa bodo skupaj zbrali tudi ponudbe izvajalcev, je še dodal Pavlica. Ker pa se je investicija ceste Brezovec-Pestike precej podražila in so občini skorajda že poplačali svoj prispevek po pogodbah, še ni dorečeno, iz katerega naslova se bo pokril preostali delež investicije. Pri točki v zvezi s pritožbo občana iz Turškega Vrha, češ da so »mu« cestarji nasuli gramoz na teraso, je Milan Pavlica pojasnil, da so si vso stvar že ogledali na terenu, ukrepali, dela pa so tudi že postorjena, kot je bilo dogovorjeno. »LANI SMO SE V OBČINI REALNO ZADOLŽILI« Nekoliko dlje so se svetniki in župan ustavili pri obravnavi zaključnega računa občine za preteklo leto, v katerem so bili zapisani odhodki v višini 249 milijonov tolarjev, primanjkljaj občine je znašal 15 milijonov, občina pa se je po vseh zbranih podatkih lani zadolžila za 5 milijonov tolarjev, ki jih potrebovala za obnovo zdravstvenega doma in je ta znesek v celoti že poravnala, je pojasnila Irena Horvat Rimele, vodja občinske uprave. Obrazložitev zaključnega računa je občinska uprava pripravila na de- vetih straneh z vsemi podrobnostmi, slednje so nekatere svetnike še prav posebej zanimale, župan pa je jasno in glasno povedal: »Lani smo se v občini povsem realno zadolžili, čeprav nekateri mislijo drugače.« Podžupan Peter Vesenjak pa je svetnikom ob tej priložnosti predstavil še čisto sveže poročilo inventurne komisije, ki je opravila popis terjatev in obveznosti občine na dan 31. 12. 2000, ob tem pa »zahteval« tudi nekaj kratkih pojasnil. Svetniki so ob koncu razprave zaključni račun sprejeli soglasno, strinjali so se tudi z 12 odstotnim povišanjem prikl-jučnine na vodovodno omrežje, ki sedaj znaša 200 tisoč tolarjev. Občinski svet je sprejel še poseben sklep, s katerim občina tudi letos pristopa k akciji TOLAR NA TOLAR (ali akcija gramo-ziranja cest), za izvedbo akcije pa bodo morali občina in občani skupaj prispevati okrog 853 milijonov tolarjev. Na dnevnem redu seje so imeli še nekaj morebitnih sklepov in predlogov, med drugim tudi pobudo za sodelovanje pri 2. HALOŠKEM CUGU in dvodnevnem popotovanju v Bovec ali Slovensko Primorje (vlak naj bi krenil na pot 19. maja), s čimer so se svetniki in župan strinjali in soglasno podprli predlog občine Videm in odbora za pripravo popotovanje haloških občin s posebnim vlakom. ZA POSLOVILNI GOVOR NA POKOPALIŠČU 4.500 SIT Povsem nov je tudi sklep občinskega sveta, da se govorniku na pogrebnem obredu po novem nakaže znesek v višini 4.500 tolarjev (neto), kar je seve- da strošek občine._____________ V informacijo pa so svetniki dobili še dopis Ministrstva za promet, v katerem je zapisano, da so na ministrstvu prejeli pobudo občine Zavrč glede vključitve nove državne cestne povezave na relaciji Formin- Zavrč v državne planske dokumente na znanje. Pobudo Zavrča bodo tako obravnavali v okviru priprave strokovnih podlag za nov Prostorski plan Republike Slovenije. SREČANJA, ki bi naj omogočila boljši in hitrejši razvoj občine Zavrč V začetku leta so bili v Zavrču poslanci LDS vom, katerega vodi g. Šmarčan, navežemo še tesnejše stike. Zupan občine je navezal tesne stike in se srečal tudi z ministrom za kmetijstvo oziroma njegovim ministrom mag. Francem Butom, čemur je že sledila pozitivna rešitev nekaterih problemov za občino Zavrč. Topla in prijetna srečanja z našimi parlamentarci in gospodarstveniki, člani vlade, bi dajala tudi tiste pozitivne rezultate pri razvoju celotne občine, zato si bomo tudi v naprej prizadevali, da vodstvo države in tudi člani parlamenta in posameznih ministrstev čimbolj spoznajo obmejno občino Zavrč, ki še je vedno gospodarsko šibka, toda bogata po navadah naših občanov in naravnih danostih, ki pa je poseljena z marljivimi in delovnimi ljudmi, kar že dokazuje razvojni trend kraja samega. Veselilo nas bo, če bomo skupaj našli tisto pravo razvojno pot, pot za celotne Haloze in s tem tudi seveda za našo občino Zavrč. Cvetoča pomlad je že med nami, vse nekako bolj veselo in sproščeno diha, raste, se vstaja tja navzgor proti toplejšemu soncu, vsa narava nam daje novo podobo pomladanskega vstajenja in prav v tem času se spominjamo tudi našega vesoljnega, duševnega vstajenja, našega največjega praznika Velike noči, ob kateri Vam želim, vam, drage bralke in bralci časopisa Dober den in vsem vam, ki imate Zavrč radi, da bi ta dan in tudi vse ostale v naprej preživeli v miru in blagostanju, ki naj naše zunanjo bogastvo oplemeniti in ovrednoti, obogati s čistočo in iskrenostjo notranje duševne popolnitve v odnosih človeka do človeka, vsi skupaj pa v odgovornih odnosih do naše narave, v kateri dejansko obstajamo. Peter VESENJAK Verjetno med nami ni občana, ki si ne bi želel hitrejšega, boljšega razvoja našega bivalnega kraja in s tem seveda lepšega in morda s tem tudi nekako bogatejšega življenja. Prav gotovo je povezovanje med občino in državo tisto, ki daje temu veliko poudarka predvsem v delu župana, svetnikov in tudi v delu političnih strank v občini. V samem začetku leta 2001 so bili na obisku v Zavrču predstavniki oziroma poslanci LDS, g. Tone Anderlič in gospa Lidija Majnik. V teh vrstah obiska je bil med nami tudi g. Silvo ŠMARČAN, direktor, gospodarstvenik iz ADK Maribor oziroma tovarne v Dolanah. Ob tem obisku smo vse seznanili o problemih, ki se porajajo v Zavrču in čemur bi bilo nujno posvetiti največ pozornosti. Največ časa smo posvetili ureditvi statusa Osnovne šole v Zavrču, čemur sta posebej natančno prisluhnila oba poslanca iz vrst LDS, tako g. Anderlič kot ga. Lidija Majnik, ki sta dala vedeti, da bosta pripomogla k uspešni rešitvi omenjenega problema. Govora je bilo tudi o brezposelnosti v občini Zavrč, ki je ena najvišjih v RS, čemur pa je še posebej prisluhnil direktor ADK g. Šmarčan, ki kot gospodarstvenik zaposluje tudi naše občane iz Zavrča, zato je naša želja in potreba, da s tem podjetje oziroma samim vodst- Zavrč je obiskal tudi minister But ODVOZ KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV Občina Zavrč bo tudi v letošnjem letu organizirala izvedbo akcij za čisto in urejeno okolje. V mesecu aprilu je za to že poskrbela Lovska družina skupaj s Turističnim društvom Zavrč in Osnovno šolo Zavrč. V mesecu maju ali juniju bomo poskušali ponovno organizirati zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov. Med te odpadke spadajo odpadna olja, svinčevi akumulatorji, odpadna škropiva, zdravila in drugi fitofarmacevtski pripravki, odpadne barve, laki, topila, smole, lepila hladilne tekočine, kiti, čistila, kozmetični izdelki (ličila, pršila), onesnaženi sodi 200 1, ostale kemikalije iz gospodinjstva, baterijski vložki, zaolje-ne krpe, filtri, zaščitna sredstva. Ker postopek izbire najugodnejšega izvajalca za odvoz teh odpadkov poteka preko skupne občinske uprave, vas bomo ta- koj po končanem postopku o začetku akcije pravočasno obvestili. Uspešno smo se dogovorili z občino Gorišnica za skupno zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov (samo pločevine), zbirno mesto pa smo določili ob borls-kem mostu. Ob tem velja opozoriti, da se na odlagališče lahko dovažajo samo kovine in odsluženi avtomobili s katerih je potrebno sneti pnevmatike. Glede odvoza starih avtomobilov moramo pojasniti, da je tudi za letošnje leto Ministrstvo za okolje in prostor razpisalo sredstva za odvoz 3000 starih in neuporabnih avtomobilov. Ker še ni izbran izvajalec za odvoz teh avtomobilov, slednjih še vedno ne moremo odpeljati. Na podlagi navedenega lepo prosimo lastnike avtomobilov, ki ste javili odvoz, za malo strpnosti. Akcija zbiranja kosovnih odpadkov bo trajala do konca meseca aprila. ŠE LETOS NAJVERJETNEJE DVA EKOLOŠKA OTOKA V letošnjem letu nameravamo tudi zgraditi dva ekološka otoka, na katerih boste lahko odlagali ločeno naslednje odpadke: papir, steklo in pet embalažo. Ker bo na ceno odvoza vplivalo tudi ločevanje odpadkov med seboj, je zelo pomembno, da se na slednje čimprej navadimo. Glede na to, da se bodo vse te akcije organizirale takoj, ko bo to mogoče, vas, spoštovani občani, lepo prosimo, da jih do začetka akcij obdržite še doma in ne odlagate na črna odlagališča Za slednje vam bo najbolj hvaležna narava, ki si želi ostati čista in urejena. Občinska uprava POSTAJA MEJNE POLICIJE ZAVRČ Zavrč štev. 010 2283 ZAVRČ OBVESTILO O MOŽNOSTI LEGALIZACIJE OROŽJA - ABOLICIJA Obveščamo vse občane, da lahko od 7. januarja do vključno 8. julija 2001, na podlagi ZAKONA O OROŽJU (Ur. List RS štev. 61/2000) legalizirajo orožje, ki ga posedujejo ilegalno oziroma zanj nimajo ustrezne listine - dovoljenja. Vloge za legalizacijo orožja je potrebno oddati na predpisanih obrazcih, ki se dobijo na Upravni enoti v Ptuju. Ob vložitvi vloge za legalizacijo orožja se orožje ne prinaša s seboj, na Upravno enoto se prinese šele po prejemu posebnega poziva, ki služi kot dovoljenje za prenos. Po sprejeti vlogi za legalizacijo bo upravni organ reševal le-to v skladu z Zakonom o orožju in ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev izdal ustrezno orožno listino. Legalizirati je mogoče orožje, ki ga je dovoljeno nabavljati in ne izvira in kaznivega dejanja. Vloge je potrebno oddati na Upravno enoto Ptuj, Slomškova ulica štev. 010 osebno ali poslati po pošti. Občani, ki posedujejo eksplozivno orožje ali eksplozivne snovi, naj o tem obvestijo Postajo mejne policije Zavrč, ki bo poskrbela za strokovno odstranitev in uničenje takega orožja. Zaradi varnosti se take snovi ne prinašajo osebno na Policijsko postajo. Občane, ki nezakonito posedujejo kakršno koli orožje, pa tega ne želijo legalizirati, POZIVAMO, da orožje osebno predajo policistom oziroma ga dostavijo na Policijsko postajo Zavrč ali Upravno enoto v Ptuju. Občan, ki bodo prijavili posest orožja v času med 7. januarjem in 8. julijem 2001, za ilegalno posest ne bodo sankcionirani. Z ugodnostmi, ki jih določa ZAKON O OROŽJU za osebe, ki posedujejo orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, vas obveščamo z željo po večji varnosti. Janko LORBEK VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA ŠTAB ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE OBČINE ZAVRČ V stalni pripravljenosti na najhujše Štab za zaščito in reševanje je prav posebej organizirana oblika »varnosti« na občinski ravni in v tesni navezi z gasilskim društvom. V občini Zavrč zadnjih nekaj let deluje 5-članski štab, ki mu poveljuje Srečko Kotolenko, namestnik poveljnika je Miran Fostnarič, za prvo pomoč je zadolžen Gari Saftič, za tehnično reševanje Irena Fijan, član štaba pa je tudi poveljnik PGD Zavrč Branko Skok. Če bi kdaj iskali stalni prostor štaba, potem ga od lanskega leta naprej zlahka najdete v zgradbi gasilskega doma nad završko enoto Pošte. Člani štaba se tam ne srečuje prav pogosto, morda le enkrat letno, drugače pa po potrebi, pravi Srečko Kotolenko, vsaj en razširjeni sestanek pa pripravijo na ravni občine skupaj s PGD, s katerimi tudi sicer tesno sodelujejo, povabijo vodstvo občine in predstavnike ptujske Uprave za zaščito in reševanje. V štabu so v zadnjih dveh letih doživeli tudi nekaj manjših sprememb, predv- Predsednik Srečko Kotolenko Pri oskrbovanju Zavrčanov s pitno vodo štab in gasilci odigrajo pomembno vlogo Lani poleti so vodo v gasilski cisterni pripeljali tudi do poveljnika štaba. sem na ravni organiziranosti, sicer pa jim je zdaj bolj v oporo tudi ekipa prve pomoči, ki je sestavni del štaba. Ko pa poveljnik štaba Kotolenko razmišlja o težavah, s katerimi so se v Zavrču morali soočiti, potem se najprej spomni na problematiko pomanjkanja pitne vode po haloških naseljih, na srečo pa je bo zdaj problemov dosti manj, saj so skorajda vsa gospodinjstva v občini že priključena na novozgrajeni vodovodni sistem. Ravno štab lahko namreč v sodelovanju z gasilci največ pomaga pri oskrbovanju občanov s pitno vodo, lani se je to večkrat pokazalo. Završki štab je predlani za nabavo nove-prepotrebne opreme dobili tudi nekaj denarja iz državne blagajne, pretežni del opreme pa je zdaj deponiran in v upravljanju gasilskega društva. Poveljnik štaba Kotolenko ocenjuje, da so v štabu dokaj dobro opremljeni in v stalni pripravljenosti na najhujše. »Potrebno je tesno sodelovanje z gasilskim društvom, to večkrat poudarimo, pripravljeni in usposobljeni moramo biti na vse morebitne naravne nesreče, kot so poplave, potresi, zemeljski plazovi, pa tudi pomanjkanje pitne vode je ena od tovrstnih nesreč. Na našem terenu smo seznanjeni ob vsaki morebitni nesreči, ko nam na pomoč priskočijo štabi sosednjih občin in pa regijski štab, brez katerega bi se težko znašli ob najhujšem, vsaj pri koordinaciji. In če se dotaknem še letošnjih načrtov, potem naj povem, da je prioritetna naloga našega štaba usposabljanje članov za enoto prve pomoči, vse ostalo bomo opravljali sproti.« TM JUBILEJNI 60. OBČNI ZBOR PGD ZAVRČ Gasilsko slavje bo še pred jesenjo Tudi v majhni haloški občini Zavrč imajo uspešno gasilsko društvo, ki bo sredi letošnjega leta obeležilo 60-letnico delovanja. Gasilci iz Zavrča sicer spadajo v članstvo GZ Mestne občine (MO) Ptuj, kjer izredno dobro sodelujejo že z nekaterimi drugimi društvi širšega ptujskega območja in prav tako z vodstvom zveze. Na občnem zboru so se člani PGD Zavrč sešli 3. marca, v prijetno gasilsko druščino pa povabili še predstavnike mnogih sosednjih društev, prija-telje-gasilce iz hrvaškega društva Lovrečan in pobratenega društva Ober-gralla iz sosednje Avstrije. Podpredsednik PGD Zavrč Milan Fost-narič je imel uvodno besedo na občnem zboru, v nagovoru pa nadomestil predsednika društva Jožeta Gre-gureca, ki je bil tiste dni na bolnišničnem zdravljenju. Fostnarič je na kratko orisal delo in aktivnosti završkega gasilskega društva v preteklem letu, omenil vzpostavitev sodelovanja z gasilci iz Avstrije, s katerimi so Zavrčani podpisali tudi prijateljsko listino, ob tem pa izrazil upanje, da bo to sodelovanje prineslo še kaj dobrega tudi na področju operative. Završki gasilci so lani uspeli urediti manjši prostor v gasilskem domu, ki jim zdaj služi kot gasilska pisarna, bili so na mnogih gasilskih srečanjih in slavjih, najpomembnejše v tem obdobju pa zanje še prihaja, kajti letos bodo v Zavrču proslavili 60-letnico gasilskega društva. Na jubilejno slovesnost, ki naj bi bila v mescu avgustu ali septembru, ko v občini praznujejo tudi občinski praznik, pa se po besedah Fostnariča tudi že pripravljajo. Pred praznikom želijo olepšati gasilski dom, pripraviti posebno izdajo publikacije o šestih de- setletij delovanja društva, za pomoč pa so že naprosili vodstvo domače občine in k sodelovanju povabili društva. POROČILO POVELJNIKA SKOKA Tudi poveljnik PGD Zavrč Branko Skok je bil izredno izčrpen v svojem poročilu, v katerem je najprej opozoril na aktivnosti, ki so jih gasilci izvajali z GZ MO Ptuj, nanašale pa so se na opozarjanje občanov prepovedjo kurjenja v naravi. Završki gasilci so sodelovali na prav vseh gasilskih shodih in svečanostih, je dejal Skok, pripravili so gasilsko taktično vajo s sosedi Hrvati, veliko časa pa so posvetili tudi izobraževanju članov in ves čas preizkušali operativne sposobnosti. V mesecu požarne varnosti so se predstavili otrokom iz završkega vrtca, v veliko pomoč so bili nekaterim haloškim družinam, saj so jim v najbolj sušnih mesecih lanskega leta dostavljali pitno vodo v najbolj oddaljene predele, tako pa naj bi ostalo tudi letos, je še dodal Branko Skok. Po njegovem mnenju bodo lahko samo izobraženi, usposobljeni in v eni sami besedi tovariši lahko najbolje pomagali občanom v nesreči. Prav tega se v majhnem gasilskem društvu, ki šteje le Za zabavo pa so poskrbele Mlade frajle 32 aktivnih članov (tudi nekaj mladincev, gasilk in veteranov je zraven),.lč dobro zavedajo, v veliko veselje in zadovoljstvo pa jim bo tudi letošnja slovesnost, ko bodo nazdravili jubileju svojega društva, je še povedal poveljnik Branko Skok. ŠTIRJE »NOVI« GASILCI Na občnem zboru so završki gasilci v svoje članske vrste sprejeli tudi štiri nove člane: Draga Radeka, Andreja Trančarja, Pavla Zebca in Romana Lorbeka. Posebni priznanji za požrtvovalno in uspešno delo v gasilstvu ter na področju zaščite in reševanja pa sta tokrat dobila dva zaslužna gasilca: Srečko Kotolenko je prejel priznanje I. stopnje GZ MO Ptuj, Uroš Kokot pa priznanje III. stopnje GZ MO Ptuj. TM TURISTIČNO DRUŠTVO ZAVRČ Zavrč 11 2283 ZAVRČ JAVNI NATEČAJ ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV Turistično društvo Zavrč razpisuje javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov. Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki in ideje, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo: 01. kulturno in naravno dediščino, 02. turistični objekt, 03. turistični kraj, 04. jih je možno izdelati v večji količini za prodajo 05. in so prvič javno predstavljeni. Trije spominki, ki bodo v skupni oceni glede na vsa ocenjevalna merila (umetniško-etnološko vrednostno, komercialna vrednost, predstavljanje kraja) dosegli največ točk, bodo prejeli pisna priznanja. Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe. Posebnih pogojev za sodelovanje ni. Udeleženci natečaja lahko sodelujejo z največ dvema izdelkoma. Prejeti vzorci spominkov bodo ocenjeni v skladu s pravilnikom. Spominke bo ocenjevala petčlanska komisija. Organizatorji razpisa bodo za nagrajene spominke po svojih možnostih organizirali promocijo. V primeru uspešnih dogovorov z avtorji pa bodo pomagali tudi pri proizvodnji in trženju nagrajenih spominkov. Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu Občine Zavrč, Zavrč 11, do 30.06. 2001. Vzorci ne smejo biti večji kot 30 x 20 x 20 cm. Vsakemu vzorcu mora biti priložena kuverta s podatki: - ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja, - kratek opis spominka - označeno, ali je to le ideja za spominek. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turističnega društva Zavrč. Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati z razstavo najboljše ocenjenih spominkov. Turistično društvo Zavrč PREDSTAVLJAMO ČEBELARSKO DRUŠTVO ZAVRČ Domači med je lahko najboljše zdravilo Biti čebelar in skrbeti za veliko čebeljo družino, to je lahko samo ponos posameznikov iz naše okolice. Slovenski med je bil nekdaj mnogo bolj cenjen kot je danes, čebelarji so svoje izdelek prodajali, kot pravimo »za med«, vendar čas velikih sprememb je tudi v čebelarstvu naredil svoje. Čebele so v naravi vse bolj ogrožene, krivi pa smo ljudje in tega se še premalo zavedamo. Na območju završke občine hvala bogu ni tako zelo hudo in tod čebelarji niso tako zelo redki, čebelarijo že kar nekaj let. Tisti najbolj delavni in zagnani z dolgoletnimi izkušnjami so lani 12. oktobra v Zavrču ustanovili društvo, ki je februarja letos že imelo prvi občni zbor. Vsako prvo nedeljo v mesecu se majhna čebelarska druščina dobi v gostilni Težak v Turškem Vrhu, kjer si imajo ob pregledu uspešnosti vedno kaj povedati. K samostojnemu čebelarskemu društvu je završke čebelarje vodila želja po bolj organiziranem čebelarjenju, želja po boljšem pregledu nad čebelnjaki, nekaj je prinesel čas, pa tudi z novo občino se organiziranost v lokalnih skupnostih spremenila, tako danes pravi Zvonko Potočnik, predsednik Čebelarskega društva Zavrč. Za lažje čebelarjenje so završki čebelarji družili moči, zadali prve naloge v društvu in poprijeli za delo, tudi zato, da bi bili bolj prepoznavni v domačem okolju. Na začetku se je društvu priključilo 11 čebelarjev, vsak od teh ima od 10 do 20 čebeljih družin, skupaj pa so gospodarji 120 družinam. Čebelnjake imajo skorajda vsi člani bolj na domačem dvorišču, pa tudi med prodajajo v svoji okolici, drugam že malo težje. Najstarejši član društva je Anton Turščak iz Goričaka, mož, ki ima izkušnje s čebelami, pa tudi ostali so si jih v dolgih letih čebelarjenja in članstva v Zvezi čebelarskih družin Ptuj veliko pridobili. POSEBNOST ZAVRŠKIH ČEBELARJEV JE JESENSKI MED Čebelo imajo tudi za simbol društva, po njej so lahko najbolj prepoznavni, meni Potočnik, potem pa nadaljuje: »V završki občini pa imamo to srečo, da je narava še dokaj neokrnjena, da ljudje ne uporabljajo preveliko škropiv, kar je za življenje čebele in nasploh njeno zdravje izrednega pomena. Vsako leto znova pridelamo več vrst medu, tako kot v drugih čebelarskih društvih; od cvetličnega, akacijevega, kostanjevega, naša posebnost pa je jesenski med, ki ga bolj priporočljiv za zimski čas. Slovenski čebelarji si nadvse prizadevamo, da bi se na tržišču pojavili pod skupno blagovno znamko Slovenski med, kar zelo podpiramo, in v toku priprav bomo najverjetneje že letos morali dati vzorce medu. Kako je s prodajo? Med že prodaš čez leto, vendar pa nek stari rek pravi, da toliko časa kot si s čebelami, toliko časa bi moral nameniti tudi prodaji, kar pa bi bilo težko izvedljivo. Završki čebelarji pridelani med, ki ga ustekleničimo zdaj že v skorajda enotne kozarce, pro- 1 H* ' '.'4 I —‘ H 1 k ~ n rji Predsednik čebelarskega društva Zvonko Potočnik ob svojih panjih IZŠLA TRETJA PESNIŠKA ZBIRKA MARIJANA BRUNECA Potujem čez ravnino damo domačinom, sicer pa tako pravijo, da je najbolje uživati med iz domačega kraja, od tam ,kjer je pridelan. Z veseljem smo med ob novem letu poklonili tudi vodstvu občine, da bi nas tudi na tak način pobliže spoznali. Verjamem, da mora preteči nekaj časa, da bodo v občini vedeli tudi za nas in društvo, vendar pa računamo na neka sredstva iz proračuna, s katerimi bi lažje delali v prihodnosti. Prepričan sem, da je čebelarsko društvo občini lahko samo doprinos, kajti tudi mladi se bodo lahko kaj naučili o pomenu čebelarstva, zato se bomo letos še posebej potrudili in vzpostavili več sodelovanja s čebelarskim krožkom na OS Zavrč.« POSADITI VEČ LIP, POSEJATI VEČ MEDOVITIH RASTLIN Čebelarji le nekaj mesecev po ustanovitvi društva ne govorijo o velikih načrtih, bolj si želijo imeti zdrave čebele, ki pa so letos že zelo zgodaj pričele z delom. Želijo le sodelovanja z občinskim odborom za kmetijstvo, predlagali bodo uporabo škropiv, ki so zdravju čebel, pa tudi človeku manj škodljiva, med predlogi pa imajo še sofinanciranje nakupa zdravil za čebele in predlog sofinanciranja nakupa drevesnih sadik lipe in semen medovitih rastlin. Tudi ob občinskem prazniku se želijo na kratko predstaviti s svojimi izdelki iz medu, ena od posebnosti je prav gotovo medeno žganje, pa še ob kaki drugi prireditvi širšega pomena. Društvo bo pripravilo še poseben čebelarski piknik, kaj v zvezi z medom pa se bo tam dalo dobiti, pa nam čebelarji niso zaupali.. Završki čebelarji bodo v svojo majhno družbo z veseljem sprejeli kakega novega člana, trudili se bodo izpolniti zadane naloge, pravi Zvonko Potočnik, v veliko zadovoljstvo pa jim bo, če se bodo ljudje začeli bolj zavedati kako zelo pomembne so čebele v njihovi okolici. TM Tak je tudi naslov nove - tretje pesniške zbirke pesnika iz Haloz, Marijana Bruneca, ki je sicer svoje korenine pustil v rodnem Veržeju, zdaj pa ga že nekaj let srečujemo v završki občini. Pesnik je svoje nove pesnitve predstavil v začetku marca v gostišču Majolka v Jurovcih v občini Videm, tja pa povabil prijatelje, znance, ljudi, ki imajo radi pesmi domačih avtorjev in so jim ljubi pesniški večeri. Tam so se predstavile tudi članice KUD Zavrč, večer pa je ob igranju na citre obogatila še Mojca. Utrinek s predstavitve nove pesniške zbirke Marijana Bruneca Foto: Ivan Božičko Pesnika poznamo po dveh zbirkah z naslovom Pesmi moje jeseni (1996), to je bil njegov prvenec, in V daljavi se krik bolečine gubi (1998), zadnja zbirka Potujem čez ravnino pa je razdeljena v tri pesniške sklope. Marijan Brunec pravi, da je prvega posvetil rodni Prlekiji in mu dal naslov Ravnina v mesečini, drugi ima naslov Iskanja in spoznanja, tretji z naslovom Nocoj boleče sanje spijo je po vsebini sklop ljubezenske lirike. Pesnik nam podarja 65 svojih »novih« pesnitev, dve tretjini teh so soneti, ki se jim pesnik precej posveča. Že jeseni naj bi v roke vzeli njegovo posebno zbirko 100 sonetov; do zdaj napisanih in še nekaj novih. Že za prihodnje leto pa Brunec napoveduje, da bo izšel njegov avtobiografski roman Rak na želodcu, kar bo z veseljem predstavil širšemu krogu bralcev. Marijan Brunec nas v tretji pesniški knjigi popelje na popotovanje čez prleško ravnico, kjer je ostalo nešteto njegovih mladostnih spominov, bolečina, ki ga spomni na starše in brate, s katerimi je bil tako zelo srečen. Popelje nas tudi na iskanja preko katerih pridemo do spoznanja, da je življenje nekaj prav posebnega, velikokrat drugačno, kot si ga sploh predstavljamo. In lepo je, ko ti pesnik pravi, da so vedno dovoljene sanje, kajti tudi on jih ima in nekaj svojih sanjskih razmišljanj nam ponudi med vrsticami, v svojih dragocenih pesmih. VEČER V HALOZAH Spijo haloške vasice v spokoju julijske noči. Nad dolino želijo večerne meglice, zrak pa po vrtnicah, senu diši. Mirno dremajo gorice, ko v drevju vetrič šelesti in z mano tiho upajo, Da k meni vrneš se Mari. Luna in večno bele ovčice na nebu julijske noči nežne spomine budijo na tebe predraga Mari. Marijan Brunec KUD MAKSA FURJANA ZAVRČ Sledimo svoji odličnosti, izvirnosti KUD Maksa Furjana je imelo letno konferenco v soboto, 17. februarja 2001, v gostilni Težak v Turškem Vrhu. Utrinek z letošnjega občnega zbora, kjer so se zbrale tudi nekatere članice skupine ljudskih pevk Predstavniki vseh treh sekcij so poročali o delu v letu 2000, slišali pa smo tudi poročila predsednice, blagajničarke in nadzornega odbora. V poročilih se je seveda omenjalo pridno delo članov KUD-a, tožilo pa o premajhni vsoti denarja, ki jo občina namenja za delo sekcij in društva. Podžupan in tajnik društva Peter Vesenjak (na občnem zboru se je odrekel funkciji tajnika) je prisotnim razložil, da denarja za obnovo kulturnega doma in prostorov za delovanje KUD-a še ni, saj so še vedno najprej na vrsti ceste in obnova Slomškovega doma. Blagodejno se vplivali na kudovce besede Nevenke Gerl, vodje ptujske območne izpostave Sklada za ljubiteljske dejavnosti, saj je povedala, da so se posebej izkazali ljudski godci, ki so sodelovali celo na državnem srečanju v Kopru v novembru 2000. Slediti moramo svoji odličnosti, izvirnosti in vsemu, kar je lepo in dobro. Naša posebnost sta tudi dva pesnika v domačem okolju; Marijan Brunec in Peter Vesenjak. Tudi dru- ga društva ne dobijo prav dosti več denarja kot naše, sklad na Ptuju pa podpira prav tiste, ki se izkažejo. Slišali smo seveda tudi, kaj bi želeli narediti in doseči v letošnjem letu. Pevci moškega okteta bi radi izdali kaseto svojih pesmi, pesnik Peter Vesenjak novo pesniško zbirko, pevke in godci pa bi radi sodelovali tudi na različnih prireditvah v bližnji in daljni okolici. Morda bomo naredili še kaj več? Saj marsikaj znamo, mar ne? Terezija Majcenovič, predsednica KUD Zavrč JUBILEJ NAJSTAREJŠEGA OBČANA Jožef Trančar dopolnil častitljivih 90 let Kam vse tako hiti, se velikokrat vprašamo, in nekdo pravi: «Kot da so dnevi krajši«, čeprav ni res tako. Med tem se velikokrat ustavimo ob različnih in pomembnih datumih, kot so rojstni dan, god, morda krst, birma, poroka, morda je pomemben še kak drug datum v življenju. Najpogosteje pa se ustavimo ob rojstnem dnevu, ob njem pa se tako zelo veselimo življenj, tudi pri nas v Zavrču. V začetku meseca marca, natančneje 7. marca, je svoj visoki jubilej, 90. rojstni dan, praznoval naš najstarejši občan Jožef Trančar iz Korenjaka 30, ob tem pa nikakor ne pozabljamo, da imamo med nami tudi najstarejšo občanko Ano Gavez, doma prav tako iz Korenjaka. Rojstni dan bo praznovala v maju, ko jo bomo zagotovo obiskali in tudi njej posvetili nekaj kratkih vrstic. V marcu pa smo se veselili z našim jubilantom Jožefom Trančarjem in njegovo družino. Jožefov visok rojstni dan je bil dan veselja in sreče na Trančarjevi domačiji v Korenjaku. Pred 90. leti rojeni Jožef, oče, dedek in že pradedek je bil ves srečen v sredini svojih najdražjih, ob lepo okrašeni in bogato obloženi družinski mizi. Solze, ki so očetu in dedku Jožefu kanile iz oči, so bile kot drobna sreča in zadovoljstvo, solze pa so bile tudi kot zahvala vsem najdražjim družinskim članom za topel in prijeten družinski odnos. Zanj sta izredno zaslužna sin Maks in njegova žena Antonija, ki vestno skrbita za očeta Jožefa še posebej zadnja leta, ko je njune pomoči najbolj potreben. Velika vrednota družine in neposredna vsebina tega družinskega življenja se je visoko v Korenjaku pri Trančarjevih svetlo odražala v prijetnem in toplem družinskem srečanju, ko so nazdravili očetu Jožefu za njegov visok osebni praznik. Veliko težkega je bilo potrebno prestati med temi že od nekdaj vinorodnimi griči, bilo je potrebno veliko potrpežljivosti in samoodpove-dovanja, da je lahko oče Jožef v vsej svoji dobrodušnosti in skromnosti prestal ta leta življenja, ki pa so bila zanj tudi velikokrat lepa. Če ne leta, pa vsaj trenutki, ki so vredni, da se življenja veselimo, ga imamo radi in ga tudi vemo spoštovati v dobrih medsebojnih človeških odnosih. Vse to naš jubilant Jožef še kako ve, zato mu ob tej priložnosti, malo pozneje, podarjamo teh nekaj vrstic in mu želimo še naprej zdravo in mirno življenje v objemni vasici Korenjak. Peter Vesenjak Jožef Trančar med svojimi najdražjimi Foto: Rado Škrjanec Ob velikem, lepem in zavidanja vrednem življenjskem jubileju Vam čestita __________tudi uredništvo vašega in našega časopisa Dober den.___________ VELIKONOČNI MIR OBREDI V VELIKEM TEDNU V četrtek, petek in soboto - ob 18:00 Velika sobota - blagoslov velikonočnih jedil: ob 9:00, 10:00, 11:00, 15:00, 16:00 v župnijski cerkvi ob 12:00 pri Janžu ob 13:00 pri Mohorju Velika noč: ob 7:00 - vstajenjska maša, ob 10:30 - pozna maša ob 15:00 - maša v hrvaškem jeziku Počasi se izteka 40 - dnevni čas pokore in priprav na Veliko noč, naš največji praznik. Vse bolj nam je blizu oznanilo tega praznika: Mir vam bodi. Mir! Beseda, pojem, ki se kakor rdeča nit vleče skozi vse cerkveno leto. Ob Božiču govorimo o božičnem miru, ki so ga oznanjali angeli s pesmijo “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.” Ob Veliki noči pa govorimo o velikonočnem miru, ki nam ga daje Kristus sam z besedami: Mir vam bodi.” In gotovo si ljudje miru v tej ali oni obliki najbolj želimo. Na žalost mnogokrat ostaja le pri lepih besedah. Ali lahko pride do miru v večjih razsežnostih, če miru ne ustvarimo najprej v svojem srcu? Kdaj lahko nastopi mir v pravem pomenu besede? Ko človek v sočloveku ne bo več videl konkurenta ali potencialnega sovražnika, pač pa brata, ali sestro. Ko sosed v sosedu ne bo videl tujca, pač pa nekoga, na kogar se lahko v vsakem trenutku zanese. Ko bomo tudi v naših družinah zaupali, se cenili in spoštovali. Tudi v našem prelepem kraju naj zaveje veter miru, v moči katerega bomo na sočloveku začeli drugače gledati. Zato u-stvarimo mir najprej v sebi in to naj bodo kali miru v širšem pomenu. Želim vam Blagoslovljene in miru polne Velikonočne praznike. Vaš župnik Jože Pasičnjek BESEDA MARTE BOSILJ, VODJE ZAVRSKE SOLE Komaj smo dočakali novoletne praznike, se je že pričel drugi trimester šolskega leta. Ta del šolskega leta je bil zelo pester. Praznovali smo 8. februar in imeli tudi zimske počitnice. Da pa nismo samo “praznovali oz. počitnikovali,, se je v tem času poleg rednega vzgojno izobraževalnega dela dogajalo še veliko stvari. Naj jih nekaj naštejem. Odvijala so se naslednja šolska tekmovanja: - tekmovanje iz znanja zgodovine - tekmovanje iz znanja fizike - tekmovanje iz znanja slovenskega jezika - tekmovanje iz znanja matematike - z naslovom “Evropski matematični Kenguru,, - tekmovanje iz znanja nemškega jezika Ena učenka se je udeležila regijskega tekmovanja iz zgodovine. Vseslovenskega tekmovanja iz slovenskega jezika za srebrne in zlato Cankarjevo priznanje sta se udeležili dve učenki. Otroški pevski zbor je sodeloval na reviji zborov v Markovcih. V okviru družinsko obarvanega marca smo pripravili prireditev v počastitev praznika žensk. Prireditev je bila lepo obiskana, česar smo bili zelo veseli učenci in delavci šole. Hvala vam! Na šoli že tretje leto deluje lutkovna skupina ROŽICE. Ta skupina se je udeležila območnega srečanja lutkovnih skupin v Trnovski vasi. Predstavile so se z lutkovno igrico STRAH. Strokovni ocenjevalec je pohvalil izvedbo igrice in ročne lutke, ki nastopajo v igrici. Nanj je naredila dober vtis scena, narejena iz valovite lepenke. Izdelali smo jo v šoli. Učenci od 4. do 8. razreda sodelujejo v Veseli šoli. Njen moto je: “Veselje za danes, znanje za jutri.” Za uvrstitev na razrednem tekmovanju je enajst učencev že prejelo diplome. Tudi knjižnega kviza “S knjigo v ekologijo” se bodo udeležili trije učenci. Učenci prvega razreda osemletke so vključeni v družinski projekt KNJIGOBUBE. Osnova programa je slikanica. To je povabilo odraslim in otrokom v svet branja in skupnega druženja. Moto, ki povezuje otroke, starše in učitelje je: Beri mi in se pogovarjaj z mano, to je najpomembnejših 20 minut v mojem dnevu.” Veliko smo že naredili, še več nas čaka! Želim, da bi bili čim bolj uspešni tako učenci kot delavci šole. Marta BOSILJ msaMUga mUCa iaala Jt pav\a MIGA PO STAL (\ (A L A De o([yCK JE p 0 EM L A JI H Jb $\< A U JI H VA R|)j DA Vč KSI K. JlH.VOblSK io PC i=c aTi [O L e K jx Cto0/\ 80PR\O as DDBVLA štiri MUC K P TA tsA A Prt- V ČEBELARSKEM TABORU CEBELKO Komaj so se zaprla šolska vrata in že so se začele letošnje vroče počitnice. Te so bile nekaj posebnega, saj sem prvi teden počitnic preživela v čebelarskem taboru v Prosenjakovcih, ne- daleč stran od madžarske meje. Tam smo se srečali s prijatelji iz cele Slovenije, pa tudi s prijatelji iz OS Prosenjakovci smo se dobro ujeli. V čebelarski tabor, imenovan CEBELKO, so nas pripeljali starši. V OŠ Prosenjakovci so nam pripravili pester kulturni program, katerega so si ogledali tudi naši starši. Po programu smo si skupaj s starši in mentorji tabora ogledali okolico šole in čebelnjak, ki stoji ob šoli. Kmalu so se starši poslovili od nas in namestili smo se v prostore, kjer smo spali. Prvo noč je bilo nekaj nenavadnega, saj smo spali v učilnici v spalnih vrečah, kjer je bilo čisto drugače, kot doma v postelji. Že po prvi prespani noči nas je naš mentor pričakal pred šolo in že smo krenili do čebelnjaka. Seznanil nas je z boleznimi in sovražniki čebel. Spoznali smo tudi, kako koristne so čebele za opraševanje cvetov. Učili smo se tudi o uporabnosti in zdravilnosti čebeljih pridelkov. Izvedeli smo, da ima čebelja družina tri člane; čebele delavke, matico in trote. Čebele nam dajejo šest pridelkov: med, vosek, cvetni prah, propolis, matični mleček in čebelji strup. Propolis smo izdelali tudi sami. Iz voska smo izdelali sveče in različne okraske. Da pa dan ni bil preveč učno napet, smo se popoldan odpravili kopat v Moravske toplice, kjer smo se ohladili v bazenih. Že naslednji dan je prinesel nekaj novega. Točili smo med. Nadeli smo si čebelarske klobuke in bele plašče, da smo se zavarovali pred piki čebel. Iz satov smo iztisnili med in se z njim tudi posladkali. Ta med smo potem uporabili tudi pri peki medenjakov, katera pa je bila zelo zabavna, saj smo se poigravali s testom. Tudi te smo poskusili. Da pa ne bi bili le ob čebelnjaku, smo se z malim avtobusom odpravili na izlet po Prekmurju. Ogledali smo si Pucence, Srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu, kjer imajo veliko starih kmetijskih predmetov, ki so jih uporabljali pred leti. Pa tudi zelo vzoren čebelnjak smo si ogledali. Pot smo nadaljevali do mlina na Muri in svoje potepanje po Prekmurju izkoristili še z vožnjo z bro-dom preko Mure. Ogledali smo si tudi medičarstvo Celec, katerega nam je predstavila gospa Jožica. Tja smo se odpeljali s kolesi, ki smo dobili v šoli. Tudi na učno pot v vas Selo smo se podali in sicer peš. Spoznali smo različne zdravilne rastline, drevesa, ki rastejo tam, in poskusili gozdne sadeže. Ob koncu tabora smo pripravili razstavo naših izdelkov (sveč, obeskov, medenjakov). Ostali so nam prelepi vtisi. Še se bomo vrnili, smo si obljubili, saj smo postali dobri prijatelji, ne le z učenci, pač pa tudi z mentorji, ki so zelo lepo skrbeli za nas. Karmen KOKOT 5. b PREDPRAZNIČNI OBISK PRI ŠKRINJARJEVIH V TURŠKEM VRHU Vsak s svojo velikonočno pisanko Bolj poredko se zgodi, da se velika družina zbere skupaj, vedno kdo manjka, in tako nekako je bilo tudi na lepo sončno nedeljo materinskega dne. K Škrinjarjevim sva se napotila s podžupanom Petrom Vesenjakom, z majhnim darilom občine v rokah, rdečim nageljnom in košarico drobnih velikonočnih jajčk - vse z dobrim namenom in voščilom ob bližajočih se praznikih. Sedli smo zunaj, kajti ob pogovoru so prav prišli tudi sončni žarki. Začeli smo pri pomenu praznikov v družini. Materinskega dneva niso posebej praznovali, zdelo se je, kot da so Slavičini fantje in dekleta na to malo pozabili, bo pa to bolj veselo ob Veliki noči, nam je zaupala mama Slavica, ko se bo v domači hiši zbrala cela družina. Na veliki četrtek pričakujejo tudi očeta in moža Stanka, ki je bil v tistih dneh še na delu po terenu, potem bodo stekle priprave. Letošnja velika noč bo za Škrinjarjevo družino pa vendarle nekaj posebnega, kajti praznik bodo združili še s slovesnostjo svetega krsta in k maziljenju popeljali najmlajši Samantho in Ines. DESET JIH JE RODILA ŠKRINJARJEVA SLAVICA Škrinjarjeva Darko in Stanko se ob našem pogovoru nista dala zmotiti, precej glasna sta bila, ko sta potrebovala to in ono posodo, pa predvsem mamino pomoč, brez katere pri hiši in tudi pri kolinah pač ne gre. Mama ima le dve roki, pomaga kolikor lahko, slišimo enega od otrok, rada pa ustreže vsem, saj so nanjo zelo navezani. Prva in edina pri hiši je torej Škrinjarjeva Slavica, ponosna mama svojih devetih otrok, o katerih govori le najboljše, vsakega posebej pa, če le lahko, pohvali. Mali Janez pravi, da se dobro uči, še posebej dober je pri matematiki, zaupal pa ji je že, da bo nekoč sodnik, pa se mama ob tem le nasmeji. Najstarejši Darko je zdaj na služenju vojaškega roka, srednja šola je že za njim, Stanko hodi v srednjo šolo, Petra, Janez in Boštjan obiskujejo osnovno šolo, Silvester in Janja sta malčka iz završkega vrtca, najmlajši Samantha in mala štručka Ines pa sta najraje v maminem naročju. Skromnim Škrinjarjevi otroki ne sanjajo veliko o tistem, česar nimajo, mama Slavica pravi, da jima z možem poskušati dati vse najnujnejše, ne briga ju okolica, ljudje, ki imajo včasih čudne poglede na družine z več otroki. Rada imata prav vse, rada se pohvalita, da jih imata veliko, ter da jim še letovanje na morju lahko »poklonita«. Za to se imata zahvaliti domači zdravnici Mili Saftič, dr. med in družinski otroški zdravnici dr. Zriličevi, ki sta za njune otroke naredili veliko dobrega in vredni sta spoštovanja ter zahvale v imenu cele družine, pravi mama Slavica. Otroci so njeno veliko bogastvo, vsakega poroda se spominja posebej, ampak najhuje ji je bilo nazadnje, ko je čakala na porod in potem z bolečino rodila Ines. Od takrat si je le stežka opomogla, zato novih članov z možem več ne načrtujeta in pri Škrinjarjevih po ostalo pri devetem. Lepo jih bo videti ob slovesnosti svetega krsta, ob velikonočni mizi vse nasmejane in presrečne. Praznovali bodo kot velika, najštevilčnejša završka družina. TM PREDSTAVLJAMO ENOTO NOVE KBM V ZAVRČU Agencija Zavrč bo letos praznovala 10. obletnico Agencija Zavrč, enota Nove Kreditne banke Maribor, je prvič odprla vrata 2. decembra 1991 in to v prostorih, kjer je še danes. Čeprav je bila med krajani bančna enota težko pričakovana, saj je najbližja bančna enota od Zavrča oddaljena kar 20 kilometrov. Prvi rezultati niso kazali, da bo agencija čez čas zrasla v tako uspešno enoto, kot je danes. Pri organiziranju in ustanovitvi enote je intenzivno sodelovala ga. Marija Ovčar, ki je takrat vodila področje poslovne mreže v podružnici Ptuj in gospod Ivan Pongrac, ki je banki oddal prostore. Prva zaposlena v novi enoti sta bila gospod Milan Čuček in gospod Roman Pravdič, ki enoto uspešno vodi danes. Zdaj je ob gospodu Pravdiču v enoti zaposlena še gospa Lizika Vidovič, ki se na delo vsak dan vozi s Ptuja in pravi, da so tukaj doma sami “fajn” ljudje. V tistih letih smo se nekako vsi bali poslovanja s tekočim računom, kasneje poslovanja s karticami. Danes je vse to le spomin iz preteklosti, saj skoraj ni občana, ki nima tekočega računa in ne posluje vsaj z eno od kartic Nove KBM. BANČNI AVTOMAT PRAV KMALU V ZAVRČU Po desetih letih poslovanja se lahko naša enota pohvali s celovito ponudbo storitev za fizične osebe, samostojne podjetnike in pravne osebe. V enoti je možno odpreti hranilno vlogo; tekoči in žiro račun; omogočeno je kartično poslovanje; skleniti vse vrste varčevanj, tako v domači kot tujih valutah; rentno varčevanje; zelo intenzivno je menjalniško poslovanje z nerezidentnimi računi. V enoti lahko najamete tudi potrošniško posojilo, za samostojne podjetnike in pravne osebe pa je nameščen dnevno-nočni trezor. Ena večjih in težko pričakovanih novosti pri poslovanju je bančni avtomat, ki bo v kratkem nameščen pred enoto. V našo enoto prihajajo tudi turisti iz sosednje Hrvaške in Madžarske, veliko pa je tudi prehodnih gostov iz Italije. Pohvalimo se lahko z dobrim sodelovanjem s carinsko upravo, policijsko postajo in špedicijskimi podjetji, ki poslujejo v našem kraju. Sodelovanjem med vodstvom podružnice Ptuj in občino Zavrč in njenimi občani je zadnje čase vedno bolj intenzivno. Ravno zaradi pobud občanov, da želijo bančni avtomat, bomo naredili vse, da bo ta kmalu tudi nameščen. Naše največje zadovoljstvo je, da so stranke z nami zadovoljne. Veselijo nas pohvale, prav tako pa smo veseli predlogov za še boljše sodelovanje. Prepričani smo, da bomo v enoti Zavrč še naprej uspešno poslovali z našimi strankami in da bomo naše poslovne vezi še okrepili. Roman Pravdič, vodja agencije Zavrč, Nova KBM d.d., podružnica Ptuj NOVE PRILOŽNOSTNE ZNAMKE POŠTE SLOVENIJE Pošta Slovenije na leto izda 25 do 30 priložnostnih znamk, s katerimi zaznamuje pomembne športne, kulturne in druge dogodke, obletnice dogodkov iz naše zgodovine, z njimi se spomnimo znamenitih mož in žena, ki so vsak na svoj način prispevali k razvoju, napredku in prepoznavnosti naše domovine. S priložnostnimi znamkami opozarjajo na naše redke in ogrožene rastline in živali, na druge zanimivosti iz naravne in kulturne dediščine, zanimivosti in znamenitosti naše države. Nove priložnostne znamke je Pošta Slovenije izdala 21. marca, in sicer serijo znamk s slovenskimi planinami s prikazom Jablovca in triglavske rože, serijo Minerali in fosili z znamkama Fluorit in Fosilna morska zvezda. Za ljubitelje stripov bosta izšli znamki s stripovskimi junaki: tokrat sta to Kavboj Pipec in Rdeča pesa. TM