Natisov 15.000* Stajerc" izhaja vsaki lelek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo tto; za Nemčijo stane a celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; tea drugo inozemstvo, se ačuni naročnino z ozi-tom na visokost poštnine. Naročnino je pla-pati naprej. Posamezne Btev.se prodajajo po 8 v. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K strani K 40 — strani K 20'— sirani K 10 — strani K 5-— strani K 250 strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Saše novolotno voščilo. - Italijanski navali ponehali. — Zmagovito prodi-anje na Črnogorskem. - Nova ruska ofenziva v Bukovini in vzhodni ialiciji. — Francoska ofenziva na zapadu. — Začetek vojne v Egiptu. 101©- -— FenoT veselo novo leto ! Roke si stiskamo, |^ kakor v drugih letih Ali vkljub temu : Srečno, veselo novo leto! fošiljamo to željo v prvi vrsti tja na daljna ■ojišča, v skalnato sneženo gorovje, v strelske !,rke, na široko morje-, za zidovje naših trd-jav in v zapuščena taborišča posameznih straž. ošiljamo jo na sever in jug, na vzhod in za-jad, — tja povsod, kjer stoje junaški sinovi remile domovine in čuvajo s svojo srčno kri emljo našo. Pošiljamo to željo hrabri armadi, i zdaj že drugič ob puškinem kopitu, ob vro-em kanonu, v letalnem stroju in podmorskem blnu praznuje začetek leta . . . Gotovo se i i nas spominjajo, ki smo ostali doma in ki moremo z orožjem braniti čast Avstrije. Spo-linjajo se nas, kakor se jih mi spominjamo. In ^to jim pošiljamo novoletno željo iz vsega srca, i vse ljubeče, hvaležne duše . . . Srečno in veselo novo leto ! Pošiljamo to jljo tudi vam nesrečnim bojevnikom, ki vas je ldela sovražna kroglja in ki trpite po bolniš-icah za domovje. Pa tudi vam, ki vas je netila usoda spravila v roko sovražnika, ki vzdi-jajete v Sibiriji in Italiji po domačih krajih. al Bog, da vem kmalu zašije zlato oolnce svo-bde, da kmalu okrevate in se vam zacelijo bo-iče rane . . . Srečno in veselo novo leto ! Tudi vam velja, i ste ostali doma, vam ženam in otrokom, ki iorate istotako junaško pretrpeti tužne dneve retovae vojne. Vam vdovam in sirotam, ki ne idite grička, kateri krije najljubši zaklad vaše ubezui. Vam, ki se s solzami vležete v po-eljo in z solzami vstajate, ki ne poznate dro- zega kot skrb. Vam, Tudi vam "vsem veljs naša žeija! Pa vam, ki jo ne slišite več, ki se ne brigate več za veselje in žalost sveta, ki spite v tujini večno spanje, občudovani in čaščeni, mrzli in mrtvi ... Vi niste tega novega leta doživeli, vi ne stiskate nikomur rok, vi ne praznujete nobenih praznikov. Ali mi se vas spominjamo, padli junaki, hvaležno in ponosno, mi vemo, da je vaše življenje najvišja žrtev do-movju, da je bila vaša smrt najlepša, najčast-nejša . . . Cvetljic ne moremo trositi na vaše grobove, solz ne moremo prelivati ob vaši gomili. Ali pozabili vas ne bodo i poznejši rodovi in 8 zlatimi črkami ostanete zapisani v večni knjigi zgodovine! Srečno in veselo novo leto! Tudi tebi, naš vladar, tebi premila naša domovina! Kdo ve, kaj nam prinese to leto, ki prihaja tajnostno kakor uganka ? Kdo ve, kaj nam prinese in kaj nam odvzame ? Ali enega nam ne more odvzeti: ljubezni do dragocene zemlje domovine, za katero se žrtvuje potoke krvi, hekatombe žrtev, morja solzic in celi svet poln gorja ... Ti domovina nas navdušuješ; saj si naša -mati, naša dobrot-nica! Ti sivolasi vladar pa si vidni izraz domovine, oče svojih narodov, božansko ljubljeni naš cesar. . . Tebi in domovini naj prinese novo leto obilo sreče, — zmagovite, rajske sreče, čiste kot jasno nebo, verne in odkrite, — sreče miru in •r.mnap, \ Avstrijska armada v vojni. Šef nadomestnega generalštaba nemške armade, generaloberst v. M o 11 k e dejal je napram dopisniku lista „Neues Wiener- Journal" glede delovanja a vstro - ogrske armade m. dr. sledeče: „Na Vaše vprašanje ocenjenja dela c. in kr. avstro-ogrskih čet se da prav lahko odgovoriti z ozirom na junaške čine iste, ki ležijo pred očmi vsega sveta. Krvavi boji v karpatski fronti proti veliki sovražni premoči in pod najtežavnejšimi klimatskimi razmerami, slavno sodelovanje pri preganjanju Raeov iz Poljske in Galicije, občudovanja vredni boj avstro-ogrskih čet? na Koroškem, Tirolskem in ob Soči, ki vzdržnjejo zdaj že več kot pol leta naval vse italijanske armadne sile, brez da bi omahnile, zmage na Srbskem, — vse to so čini, ki ozaanjujejo zmago avstro-ogrskega orožja tako glasno, da res ni potrebno nobenih nadaljnih besed. Vojaštvo, ki se bije tako junaško, vredno je najvišjega priznanja iu občudovanja." General Danki pa piše v BNeues Wiener Tagblatf : „Pregled na vojni položaj pred Božičem 1914 kaže velikansko napredovanje našega orožja. Vsa Poljska zavzeta, Galicija oproščena, — Srbija uničena, — Sandžak zopet zaseden, — in Italija, častitljivi zaveznik, ki nas je hotel s svojim zahrbtnim napadom v srce zadeti in s tem svetovno vojno k zmagovitemu koncu dovesti, s svojimi podjetji klavrno in pod velikanskimi izgubami izjalovljena. V zvezi z našimi hrabrimi in slavnimi zavezniki stojimo zmagovito na vseh bojiščih. Z nanovo omlajeno silo leti dvojni orel, — gorje tistemu, katerega napade! Tesno zvezani in z neomahljivo silo šli bodemo do slavnega konca, v trdnem zaupanju na naše genialno najvišje vodstvo in na našo neizčrpljivo ljudsko silo. Mogočna država hočemo biti in ostati za vso bodočnost, zvesti, požrtvovalni prijatelj svojim prijateljem, strah za sovražnike, trdo taborišče za svoje narode! Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 24. decembra. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Napadalni poskusi Rusov proti delom besarabske fronte bili so pod težkimi izgubami za sovražnika zavrnjeni. Italijansko bojišče. Utrjeni prostor od Lardare in naše postojanke ob t o 1- Itraachill'ova grenilo* is selecjsir* je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših *UI »WMMIU A«»«M\|i»W „ied tega priznano najbolj« ielodeo okr«p5ajo5J prebavni lik«. j minskem mostičjn bile so od italijanske artiljerije ljntejše obstreljevane. Južno- vz h o d n o bojišče. Pri manjših podjetjih v zadnjih dneh se je vjelo čez 600 sovražnikov. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H o for, fml. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 24. decembra. (W.-B) Iz r velikega glavnega stana se- poroča : Zapadno bojišče. Sovražni artilerijski ogenj bil je deloma Ijnt, zlasti v V o g e-z a h. En ponočni napad z ročnimi granatami proti naši visočinski postojanki severno-vzhodno od L o n a i n a bil je lahko zavrnjen. Postojanka na „Hartmannsweilerkopfu" je brez ostanka nazaj pridobljena. Tadi iz kosa jarka na severni strani gore so Francozi pregnani. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K. - B. Dunaj, 25. decembra. Uradno se Rusko bojišče. Sovražne sile, ki so se po včeraj odbitem napadalnem poskusu tudi pri Raranczu blizu naših postojank zagreble, bile so ponoči napadene in prepodene. Dve strojni puški ostali ste v naši roki. Drugače nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. Sovražni topovski ogenj proti posameznim postojankam tolminskega mostičja trajal je čez dan naprej. Na severni plati A 11 i s s i m a bil je sunek ene sovražne kompanije zavrnjen. Na vseh ostalih delih fronte vladal je i včeraj mir. Južno-vzhodno bojišče. Nič novega. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f o r, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 25. decembra. (W.-B.)Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Zapadno od L a B a s s e e bile so sovražne, proti našim postojankam naperjene naprave min po uspešni raz-strelbi naših čet uničene. Drugače se ni zgodilo ničesar pomembnega. Vzhodno bojišče. Na raznih delih fronte vršili so se patruljski boji. Raski poizvedovalni oddelki, ki so poskušali priti do naših črt, bili so zavrnjeni. Balkansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 26. decembra. — Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. V močvirni pokrajini P o 1 e z i j e bili so na raznih točkah močni sovražni poizvedovalni oddelki nazaj vrženi. Drugače nič novega. Italijansko bojišče. Približevalni poskusi proti južnemu delu doberdobske visoke planote bili so lahko zavrnjeni. Južno-vzhodno bojišče. Položaj je nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 26. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Pri trajnemu deževnemu vremenu bilo je bojno delovanje na večjem delu fronte samo slabotno, živahneje je bilo severno od A1 b e r t a, na posameznih krajih v Champagni in Vogezah severno od Senuheima. Vzhodno bojišče. Nemška patrulska podjetja v pokrajini Dunaburga bila so D3pešna. Krepkejši ruski poizvedovalni oddelki bili so severno zapadno od Czartoryska in pri Berestiany južno-vzhodno od Kalki zavrnjeni. Balkansko bojišče. Položaj je v splošnem nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 27. decembra. Uradno se Rusko bojišče. Položaj nespremenjen. Italijansko bojišče. Delovanje italijanske artiljerije proti tirolski južni fronti bilo je včeraj zopet živahnejše. Pri nekem boju, ki se je vršil na vzhodnih in sosednih visočinah doline Etscha južao od Rovereta, izgubil je sovražnik 200 mož na mrtvih in ranjenih. Ob S o č i n i fronti posamezni topovski ogenj. Južno-vzhodno b o j i š če. Nobenih posebnih dogodkov. Pri B j e 1 o p o 1 j u se je prineslo doslej na plenu 5400 pušk. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 27. decembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Neka od Francozov severno-vzhodno od N e u v i 11 e pred našo postojanko razstreljena odprtina je od nas zasedena. Neka sovražna razstrelba na visočini C o m b r e s napravila je le neznatne poškodbe. Drugače nobenih pomembnih dogodkov. Vzhodno in balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradni poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 9}. decembra. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Ob besarabski fronti in ob D n j e s t r u, severno-vzhodno od Zaleazczyki, se je včeraj opetovane napade močnih ruskih sil krvavo zavrnilo. Posebni napor porabljal je sovražnik proti oddelku med P r u t h o m in gozdni pokrajini severno Toporuca. Po artiljerijski pripravi, ki je trajala celo dopoldne in se je mestoma do b o -bonskega ognja težkega kalibra povišala, izvršilo ae je v prvih popoldanskih urah pet infanterijskih napadov, ki so bili vsi zavrnjeai. Sledeči jim množin-ski napad, globok 15 do 16 vrst, izjalovil se je v artiljerijskem ognju pod najtežjimi izgubami. Isto usodo so imeli sovražni napadi severno Dnjestra. Naše izgube so male. Ponoči vladal je mir. Italijansko bojišče. Ob tirolski južni in južno-vzhodni fronti trajajo topovski boji naprej. Črnogorsko bojišče. Od naših sil zasledovani potegnili so se Črnogorci od G o d i-jova na Bijočo nazaj. Poleg Kovrena bili so trije črnogorski topovi najmodernejše konstrukcije od naših čet izkopani. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 28. decembra (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Vsled ognja enega sovražnega monitorja se je v Westende-B a d tri prebivalce, med Djimi dve ženski, usmrtilo. Na fronti razvili so se mestoma živahni boji artiljerije, ročnih granat in min. Ob Hirz-s t e i n u izvršil se je danes zjutraj neki francoski sunek; natančnih poročil še ni. Živahni železniški promet na kolodvoru v Soissonsu bil je od naše artiljerije obstreljevan. Francozi so zdaj v neposredni bližini kolodvora ležeči hospital, pač v varstvo kolodvora, obdali z zastavami „Rdečega križa". Slučajni streli v ho- spital pri njegovi bližini od kolodvora niso i^j80 zn, ključeni. . B- r a n j nitor je zopet West e n d e obstreljeval, tok t .., brez vsacega učinka. Včeraj poročaui sovraž ' * sunek na Hirzstein se je že v naše **4" ognju izjalovil. Zvečer napadli so Francozi dv (S krat od nas nazaj zavzete postojanke naHar kot f m a n n b \v e i 1 e r k o p f u. Vsilili so mestom mrtvih v naše jarke. Po prvem napadu bil je sovra ^a8tj nik povsod takoj zopet prepoden. Boji za p samezne oddelke jarkov po drugem napadu niso končani. V j e 1 i smo doslej 5 oficirje in več kot 200 Francozov. Angleži so i gubili včeraj dva letala. Dne 27. decembra pa zgorelo neko tretje angleško letalo. Vzhodno bojišče. Na obrežju ( Raggasem severno-vzhodno od Tuckun izjalovil se je sunek nekega močnejšega ruskei oddelka. Južno od P i n s k a napadli smo nel rusko stražo in jo vjeli. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. in pri .Jouri Od Binkošti do Božiča. E K.-B. K o p e n h a g e n, 26. decembra. trabladet" piše : Italijanski napad ob Soči ni im doslej prav nobenega uspeha. Gotovo imajo It lijani dobroto, da se ne bore v njih deželi. S so takoj čez slabo utrjeno mejo, ker je avstrijsl glavna obrambena meja ob Soči ležala; na tej so si sedmih mesecih svoje čelo razbijali. Na b i i kostno nedeljo napovedal je Si landra vojno; zdaj je Božič in ni Gorice nimajo. Ali stotisočilju( so žrtvovani in milijone je stalo, s mo da se je prišlo od Binkoštih pa do Božiča Sedem turških armad. K.-B Stockholm, 28. decembra. Gl som poročil iz Petersburga zamore se vojašl oboroženje Turčije kot končano smatrati. To čija postavila je doslej sedem armad vojno, katerim zapovedujejo G o 11 z-p a i (Nemec), Liman von Sanders (Neme Vekhib-paša, Mahmud KiamilpaS se je metra rišče Angle mhu, so tai ralom tabor: Matrt viti t truhu niči je avton so nt Senu Si vsi Džemalpaša; poveljniki 6. in 7. armade liso znani. Neposredni vojni cilji Turkov so ] zdaj osvoboditev Dardanel, s katero 86 je že pričelo, izvršeno od 2. in 5. armade Vekhib • paše in »on Sandersa, ter sunek proti Suezkanala, doslej peljan od Dže-mal-yaŠB 7. armada, kateri so je pridružil tudi Goltz — pravega poveljnika se baje ne pozna • — napravila je Angležem težki poraz v Mezopotamiji. Pričakuje se nadaljno napenjanje tur-ikih sil. »Temps" poroča, da imajo Turki šest armad v ^ojni. Prvo turško poročilo o vojni v Egiptu. K. B. K o ns ta nt i n o p el, 27. decembra. (Ag. Tel. Mille.) Muzelmanski bojevniki, ki so se zbrali v H e d š a s u, da se udeležijo egiptovske ekspedicije, so se pod vodstvom Faisal-b e j a, sina emirja od Mekke Hussein paše z našo četrto armado združili. (S tem so se torej združili egiptovski vstaši b turškimi četami zoper roparske Angleže. To pomeni skoraj začetek odločilnega boja v sve- ■ tovni vojni, ki bode prinesel mogočni Angliji Buuek v srce ! Gott strafo England ! Op. ur.) Važni vojni svet v Londonu. „Vo83iBche Zeitung" poroča iz Stockholma: Glasom zanesljivih poročil se vrši prvi teden januarja v Londonu zopet posvetovanje zaveznikov, katerega se bosta udeležila za Rusijo general Silinsky in veleposlanik Izwolsky. Sa-sonow je poslal bwolskemu posebna carjeva naročila, tako da ima londonska misija Iawolske-ga posebni pomen. Angleži izgubili skupno skoraj pol milijona mož. K.-B. London, 25. decembra. Uradno se danes razglaša: Angleške izgube na vseh bojiščih do 3. decembra znašajo: Na moštvo 119 923 mrtvih, 238.758 ranjencev in!>9.54b v j e t i h ; na oficirji h pa 7367 mrt v i h, 11.365 ranjenih in 2149 vjetih. (Skupne angleške izgube znašajo torej več k o t pol milijona mož, med njimi 127.290 mrtvili. K temu pa pridejo še poznejše izgube, zlasti one v odločilnih bitkah na Balkanu in pri veliki turški zmagi ob Dardanelah. Op. ur.) Napad Senusov na Egipt. 0 vstaji Arabcev ob egiptovaki meji izve „Journal", da so morali Angleži pred par dnevi zapustiti Solum, 500 km zapadno od Kaira, kjer se je takrat vršila prav resna bitka. Dva kilometra od Solum« se nahaja zelo močno taborišče Arabcev, od koder je izhajal napad na Angleže. Se 15. t. m. so se vršili boji pri Mat-ruhu, 220 km vzhodno od meje. Arabske čete so tam ljuto napadale. Angleške čete pod gene-i ralom Cordonom so se morale umakniti v svoje taborišče. V tem boju je bil ubit poveljnik v Matrnhu in je padlo 300 Angležev. Ostale Angleške čete so zbežale v vzhodni smeri. Zmagoviti Arabci so vzeli Angležem v Solumu iu Matrnhu dva poljska topa, mnogo artijeriljske mu-nicije, 10 avtomobilov, med njimi tri oklopne avtomobile ter mnogo vojnega materijala. Današnja turška poročila pa zatrjujejo, da bo napad izvršili poleg Arabcev vojščaki šejka Senusov. Angleži so popolnoma zapustili okolico Sivsha. — 3 - K.-B. Lugano. 27. decembra „Secolo", „Giofnale d' Italia" in „Stampa" prinašajo vest, da je angleško poveljništvo, katerega glavni stan se nahaja v Kairo, zbralo mnogo Burov, avstralskih in novozelandskih čet s številnimi topovi ter poplave na severozapadnem delu polotoka Sinai, močno razširilo. Do Sueškega prekopa vodeče železnice so večjidel izgradili v dvotirne železnice. Tudi na progi Zagazio Ismaila polagajo drugi tir. Velike skrbi provzroča angleškemu poveljriištvu zapadna meja Egipta. Plemena Senusov so že prekoračila zapadoo mejo Egipta ter tam kot samostojno ozemlje uredili na račun Anglije in Italije del ozemlja z obalo, kamor so spravili tudi topove in strojne puške. Zdi se tudi, da prodirajo na karavanski cesti iz Fovuna jugozapadno od Kaira v dolino Nila. Tam je postavilo angleško poveljništvo angleške čete, da zadrže prodiranje Senusov, ker se je sicer bati vstaje domačega prebivalstva v Egiptu. Govor rumunskega kralja. K.B. Bukarest, 25. decembra. Kralj sprejel je danes odposlanstvo senata, ki mu je podelil odgovor na prestolni govor. Ob tej priliki imel je kralj govor, v katerem je med drugim dejal: V časih težke izkušnje, ki jih pre-živimo, je složnost vseh src in vseh delavskih moči naJ8igurnejše jamstvo zato, da se bodejo veliki interesi Romanske z modrostjo in močjo branili. Edin v tej misli z ljudstvom, pozdravljam z veseljem in zaupanjem sklep senata, mojo vlado podpirati, da nam predležečo veliko nalogo k dobremu koncn dovedemo. Zamo-remo se zaupljivo na armado kot na mogočno podlago opreti, ki bode vedno na viso-čini svoje misije stala. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Najnovejša uradna poročila. Proti Rusom. Boji v vzhodni Galiciji postajajo večji in Iju-tejši. Vsi napadi so se izjalovili v topovskem in infanterijskem našem ognju. Pred mostičjem od Burko-nowa pustil je sovražnik 900 m r t-vih in težko ranjenih ležati. Vjeli smo 3 oficirje in 850 mož. Skupno število včeraj v vzhodni Galiciji vjetihRusov presega 1200 mož. Proti Italijanom. Napadi Italijanov, izvršeni deloma pod zaščito genfske zastave, bili so povsod zavrnjeni. Dogodki na morju. Dne 29. decembra je neka naša flotilja, obstoječa iz 5 razruševal-cev in križarke „Helgoland" f r a n-conski podmorski čoln „Monge" uničila. 2oficirja in 15 mož je bilo vjetih. Potem je v pristanišču D u r a z z o en par-nik in eno ladjo na jadra s topovskim ognjem potopila in ogenj večih baterij na suhem do molka spravila. Pri temu sta prišla 2 razruševalca namine. „Lida" se je potopila, „Triglav" je bil težko poškodovan. Moštvo je bilo večjidel rešeno. „Triglav" smo potem sami potopili, ker je več močnejših sovražnih križark in razru-ševalcev našo vrnitev ogrožalo. Naše brodovje vrnilo se je v pristan svojega izhoda. Južno vzhodna Kitajska neodvisna ? K.B. Peking, 28. decembra. Vojaški gu-berner v Yiinnann izdal je proklamacijo, v kateri se izjavlja neodvisnost Yiinnana. (Novemu kitajskemu cesarju Yaancikaju prede torej slaba, ker se je pričela v eni najpomembnejših provincah revolucija. Sicer pa stoji za vsem tem dogodkom premetena hujskanja Japoncev. Op. ur.) Mackensen v Sofiji. K.B. Sofija, 29. decembra. Feldmaršal Mackensen dospel je danes v Sofijo. Na kolodvor došli so zastopniki kralja in vlade v njegov pozdrav. Mackensen obiskat je avstro-ogrsko in nemško poslaništvo ter se podal potem v kraljevo palačo, kjer ga je kralj v av-dijenci sprejel. Prebivalstvo napravilo je feld-maršalu navdušeni sprejem in je slavilo velikega nemškega vojskovodjo, kolikorkrat se je na cesti pokazal. Avstro ogrski vojni vjetniki v Srbiji. KB. Dunaj, 29. decembra. Kakor že poročano. nahajajo se avstrijski in ogrski vojni vjetniki, ki se jih je preje držalo v Srbiji, zdaj v Albaniji med Durazzom iu Valono. Vršijo se pogajanja zaradi prevoza teh vjetnikov na Grško. Neki odposlanec amerikanske vlade je že pred daljim časom v Albanijo odpotoval, da preskrbi iz od naše vlade mu na razpolago danih bogatih sredstev vojne vjetnike z obleko, hrano itd. Egipt v revoluciji ? „Deutsche Tageszeitung" poroča iz Amsterdama,: Glasom časniških poročil iz Kaira in Madrida stojita dve tretjini Egipta v uporu zoper angleške civilne oblasti. Čut blagostanja se pojavi, ako si vsled pre hlajenja, prepiha ali mokrote boleče ude s Fellerjevim, bolečine odpravljajočim rastlinskim esenčnim lluidom z zn. „Elsa-fluid" obdrgneno. Mnogoštevilno zdravnikov priporoma pri bolečinah revmatičnega vira to blagodejno masažo. Fellerjev „Elaa- fluid" zavzema med vsemi sredstvi za obdrgnenjc najprvejse mesto in se ne more z ničesar drugim nadomestiti. Njegov blagodejni, bolečine odoravljajoči učinek se skoraj od vseh, ki so ga rabili, v zneSenih zahvalnih pismih hvali in čez stotisoč takih prostovoljnih priznanjeralnih pisem nam predloži. Pri temu pa je to slavno domaČe sredstvo cenejše nego drugi preparati, ker hoče biti pravo ljudsko sredstvo. 12 steklenic stane franko samo 6 kron; naroči se pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg St. 241 (Hrvatsko.) Obenem se lahko naroči Fellerjeve.milo odvajajoče Rhabarbara-krogljice z zn. ..Elsa"-krogljice, izborno želodčno sredstvo. 6 Skatljic franko samo 4 K 40 h. Ta dva priznana domača sredstva naj bi ne manjkala v nobeni hiSi. Priporočamo „Elsa"-preparate radi in iz prepričanja. Zanesljivo sredstvo zoper kurja očesa je Fellerjev turistovski flajster z m. „Elsa" za 1 krono in 2 kroni. En poskus se izplača. (ea) zamore svojim rastočim otrokom vsak dan za malo denarja in z malim trudom predložiti rediloi, dobro-okusni 458 Osaka mali Oefker-pitdding iz dra. Oetker pudding-praška za 20 vinarjev. Veselje je videti, kako vži vajo otroci vsake starosti tak Oetker - pudding do zadnjega ostanka. Za otroke ni boljšega redilnega sredstva. — 4 Po vojni. „DaiIy Mail" skuša podati v nekem članka, v katerem opisuje bodečo Evropo po miru, naslednjo Bliko o Augliji po vojni : BSvetovna vojna je spremenila socialno lice na zemlji, kakor je ledena doba zemljo samo spremenila. Danes se zdi Evropa v mnogih stvareh pahnjena za sto let nazaj, in sto let utegne zopet miniti, prej ko popravijo posamezne vojnjoče dežele vse vplive vojne. In še tedaj bo ostajal spomin na čas, ki ga sedaj živimo. 25 milijonov mož raznih držav je prijelo za doslej nbitih ali poškodovanih devet milijonov orožje. Kadar bo trajala 2 leti vojna, bodemo lahko sedili, da je Evropa v celoti izgubila približno 20 milijonov zdravih in za delo sposobnih ljudi. Toda to bi bila le nepopolna ali delna izguba pravih bojevnikov. Tudi civilno prebivalstvo tako v vojnjočih kakor tndi v nevtralnih državah občuti to vojno. Skoro povsod narašča umrljivost, dočim pada Število porodov. Na Angleškem so nazadovali »-prvem leta vojne porodi za 40.000 v primeri s prešnjim letom, umrljivost pa se je v primeri z letom 1913 povečala za 50 000. To se pravi, da a© je število angleškega civilnega prebivalstva, v enem leta vojne zmanjšalo za 90.000 ljudi. Direktni denarni stroški vseh vojuj.čih dežel utegnejo znašati za eno vojno leto 200 miljard od katerih jih ima Anglija razmeroma največ. Toda kakor so velikanske te svote, jih indirektni stroški še prekašajo. Po vojni bomo pred naslednjimi problemi: Tri žene bodo na moža, ki je sposoben za ženitev. Število starejših mož je večje, kakor mlajših. Povprečna telesaa sposobnost je zmajašana. Milijone mež je treba zopet uvesti delovnemu življenju mirn. Milijoni rokodelcev, ker smo jih spričo naših razmer navadili na dvojno in trojno mezdo, bo zahtevalo tisto mezdo dalje. Prevožnja po morju se je podražila, mnogo naših trgovskih parnikov se je potopilo. To so ob kratkem le nekatere težkoče, ki nas čakajo. Imamo pesimiste, ki prorokojejo industrijsko revolucijo. Imamo preroke, ki slutijo, spominjajoč se Da snfražeteko gibanje, resno nevarnost v veliki večini žena. Drugi zopet menijo, da propadeta popoluoma umetnost in veda. Kje so naše politiške stranke, ki ao bile ob miru delavne in močne? Kje je brezbrižnost dražbe, ki je še poleti 1914 plesala tango? Ali se ni naše ljudstvo prej zanimalo najbolj za igro golf in glavni posel naših mož je bila nogometna igra ? Vse to se takoj ne povrne. Vse se spremeni. In mi bomo vso svejo moč, vse svoje najboljše znanje morali porabiti v to, da zopet dosežemo to, kar je izginilo... ." Masaže, obdrgnenje in umiranje s Pellerjevim, bolečine odpravljajočim, oživljajočim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko izkazujejo se po poročilih t več kot 100.000 zahvalnih pismih kot prav posebno blagodejni in uspešni proti telesnim in zoper bolečinam v udih 12 steklenic franko 6 krou, 24 steklenic franko 10 K 60 h. Lekarnar E. V. Feller, Slubica, Elsa-trg St. 241 (Hrvatsko). Fellerjeve odvajalne Rhabarbara krogljice z znamko „Elza-krogljice," 6 Skatljic franko 4 K 40 h, 12 škatljic franko 8 K 40 h. 464 V preteklem leta, kakor že preje je naš list dokazal, da je najboljši zagovornik ljudskih pravic, pa tudi najzvestejše glasilo avstrijskega mišljenja. Ni čuda, da si je ^tejerc" i sedaj v vojni pridobil novih prijateljev in odjemalcev. Pa ne samo doma, tudi v vseh vojaških bolnišnicah ga čitajo z navdušenjem in veseljem. Prepričani smo tedaj, da bode imelo tudi letošnjo vabilo za caročenje mnogo uspeha. Prosimo v prvi. vrsti stare naše naročnike, da naj nam čimpreje vpošljejo naročnino, ki jo je pri vsakem lista naprej plačati. Prosimo pa tudi vse prijatelje, da nam naj z neumorno agitacijo pridobivajo vedno novih somišljenikov in odjemalcev. „Štajerc" ostal bode vedno zvest svojemu naprednemu, štajersko - koroškemu, avstrijskemu mišljenju! Novoletno voščilo iz boja. Piše se nam: Vsem dragim čitateljem in ljubim ! č^tateljicam želi prav vesele božične praz-[ nike in srečno novo leto v ljubi domačiji — I od črnogorske meje— BFeldgraaer": Zlatoslav j Planine, mob Trainersatztrrnppe Nr. Mostar, j bivši žurnalist iz sp. Štajerske — in; Žabkar K a r 1 o, davčni praktikant iz Novega mesta. — Umrl je v Mariboru skladatelj g Rudolf Wagner. N. p v m.! Dobrotnik. Neznani dobrotnik, ki noče svojega imena objaviti, je daroval večjo svoto denarja, ki naj se uporabi za mariborske mestne uboge na ta način, da se jim daje vsak dan mleko zastonj. Darovana svota je tako velika, da se zamore nakupiti vsak dan po 50 litrov mleka. Revne družine z večjim številom ottok naj se oglasijo v pisarni mestnega oskrbništva (Rathausplatz 9, 1. nadstropje) in sicer od 8. do 12. ure. Častni občan. Občinski svet v Studenci h pri Mariboru je imenoval nadučitelja na dekliški šoli gosp. Karla Majer za častnega občana. Zaprli so orožniki v Ormožu 32-letao Marijo Škvorc. Sumi sa jo tatvina. Ukradeno je bilo posestnici Jožefi U r h na Hajdini pri Ptnju 200 kron denarja iz zaprte omare. O tatu ni duha ne slaba. Vlom. V Cerovcu pri Rogatca vlomila sta Florijan in Jožef 0 s e k v hišo tamošujega kmeta Blaža S k r a b 1 in mu odnesla 2750 kron. Vlomilca se že nahajata pod ključem. Zvišanje hranilnih vlog v Nemčiji. Mestni hranilnici v Charlottenburgu je došlo letos vkljnb vojni toliko hranilnih vlog, kakor še nikoli do- Bazno. Cenjeni naročniki. Nastopilo je novo leto in aoojamo si uljudno cenjene naročnike vabiti na zopetno naročenje „Štajerca". sedaj. Od 1. januarja letos je bilo vplačaniga trdno skupno 33,555 000 mark, dvignjenih pa eamjih sktiv 14,337.000. tako da presegajo od začetka tejfclja dob: j leta vplačila vračila za 19,218 000 mark. Cba resti teh večjih dohodkov se je dalo tekom letošnjcili so n ga leta 17,300.000 mark hraniteljem na razpt Nov lago za vojna posojila. Tudi število hranitelje^Wr. Zl se je posebno izdatno zvišalo ; isto je od zkatero s četka letošnjega leta poskočilo od 130 701 rizdelavi 141.258, torej za 10.557. S svojo jekleno zearedbe kladnico je napravila hranilnica istotako zeboprome ugodne skušnje; dasiravno je ista šele nad d%li občir leti v obratu, se je že oddalo v najem 478porabe ] predalov za hranjevanje vrednostnih papirjev lredba u' stin, dragotine itd. To število bo doseglo kmalizdelovai bistveno zvišanje, ker se vedno bolj vprašajPšeničn« po takih predalih. aporablj Poziv črnovojnikov na Ogrskem. Ogrski čnah. pel novojniki in oni avstrijski črnovojniki, ki so birlelovanj na Ogrskem potrjeni, letniki 1873 do 1897 «e dovo! poklicani na dan 17. januarja pod orožje. peciva r 100.000 vagonov žita iz Rumunije. K. He omeji poroča iz Dunaja, 23. decembra : Po več kcprepovei enomesečnih pogajanjih med nemško, avstrijskega mi in ogrsko žitno centralo na eni in romunsko komisipove. N za prodajo žita na dragi strani, se je te dcembra, sklenila pogodba za nakup lamunskega žita. Zjem od sedaj ostane pri nakupu 50.000 vagonov raaa peko I ličnih žitnih vrst in fižola. Ko se bo ta kupčij Ma ugodno končala, se bo pričelo s pripravami anarca t nakup še nadaljnih 50.000 vagonov. Istočasnreč peči z novim nakupom žita se je zasigural tudi izvcearja, d in odpošiljanj-j vseh že poprej nakupljenih mntin sovn žin žita in fižola Nakupljeno blago se bo prtmeBeca važalo deloma po železnici, deloma po Dormv 60 Storjeni so vsi koraki, da se cela zadeva koiikoje na mogoče naglo in gladko reši. Kupci bodo poslalzdravje v Rumunijo zadostno število železniških »ozorposebne Sokrivec žandarmerijskega morilca Župetnajo, c prijet. Svoj čas smo poročali o žaodarskenoseb, k umoru pri Zidanem mostu. Prvega morilca Žnliko jih peta so že preje prijeli. Dne 15. decembra pvendar se je pojavil Jožef Štrukelj, drugi morile&i so t v Prelesu na Krškem. Okoli 7. ure zjutraj jipičeni, prišel k hiši mlinarja Alojzija Sitar, kjer jgih ljn pred hlevom pozdravil njegovo ženo Terezo, ji Za vprašal, kaj je novega in hotel vedeti, ali svojniko kje v bližini žandarji. Ko se je prikazal Sitaiposame je Štrukelj pobegnil. Orožniki so ga začelvršilo iskati. Štrukelj je bil popoldne okoli 4. ure črnovo; Kostanjevcu v občini Sv. Rupert, kjer je dobv krat na prošnjo pri Matiji Zidar skledico mlekt Ra; in sicer mu ga je dala gospodinja. Ko se jnamest Zidar vrnil domu, je Štrnkelj govoril z njinHrvats Zidar ga je spoznal. Ko se je Štrukelj malin v E okrenil, prijel ga je Zi4ar z vso svojo močjo i:Manuš sdemičt , , Die bufaansche Hafensradr VVarna aro Schwa ran Meer. . I-, ■' t Varna. XE poroča Prinašamo ptda je gled na bolgarsk*"^ ' pristanišče Varni*"3^ ki bode cenjen1*__• ' menjei čitatelje gotov^nem zanimal. in dre N „Ancona". Neki avstrijski podmorski čoln je potopil italijanski pamik BAncona", katerega sliko danes prinašamo. Na pamiku se je nahajalo tudi nekaj Amerikancev. Zato se je razvil iz te zadeve spor med Avstro-Ogrsko in Združenimi državami Severne Amerike. Spor še ni rešen in je precej oster. A-merikanci stoje namreč na prismojenem stališča, da smejo samo naši sovražniki na nas streljati, mi pa da se ne smemo braniti. Dobičkalačni amerikanski denarni mogotci pa se grozovito motijo, ako se bodemo mi temu stališču lahkem privadili! mislijo, kar tako <3ene: . so bil " Pomi: n angle jarmi 5 - ačanilga trdno držal. Priskočila sta na pomoč izsvo-sara ih skrivališč dva lovca, nakar so vsi trije Strnit tegfelja dobro zvezali z vrvmi in ga peljali v Krško; k. Ona resti ga je sprejela orožniška patrulja. Izro-;ošnj«KSili so morilca deželni sodniji. razpo Nove odredbe o izdelavi kruha in peciva. itelje „Wr. Ztg." objavlja ministerialao narodbo, s ad zajkatero bo dopolnujejo in poostrujejo predpisi o 01 nrizdelavi in prodaji kruba ia peciva. Glasom te io zaoaredbe more notranji minister na predlog žit-o zel noprcmetnega zavoda dovoliti za deželo in okraj id dv ali občino izjeme v dosedanji prepovedi glede 478 porabe pšenične moke za pecivo in kaho. Na-jev li redba uvaja dalje splošno prepoved za obrtno kmali izdelovanje in prodajo malega peciva vseh vrst. >rašujjPžt>nična in ržena moka se sploh ne smeta več uporabljati za izvajanje slaščic ne v slaščičarski či nah, pekarnah, ne v gostiluah in točilnicah. Iz-so bi delovanje slaščic z uporabo nadomestilne moke >97 s je dovoli le dva dni v tednu. Obrtno izdelovanje peciva „caces" more politična deželna oblast ne K.-Ile omejiti kakor dtslej, marveč tudi popolnoma >č ko prepovedati. Obrtno izdelovanje slaščic iz suro-trijsk vega masla in vzhajanega testa se splošno pre-»misij pove Naredba, ki stopi v veljavo dne 23. de te dn uembra, prepoveduje končno pekom in slaščičar-ta. Z jem od tretjih oseb napravljeno testo sprejeti } raz za ppko. :upčiji Marca meseca mir? Italijani pričakujejo imi zimarca meseca mir. Rimski list BA/anti" se nam-očasnireč peča s končno sajo laške zbjcnice in opo-i izvoi zarja, da je minister Salandra dejal: ^Prijatelji i mno in sovražniki so v tem lahko edini, da se sme o pre meseca marca pričakovati mir!" )onavi 600 nOVih milijonarjev. Tekom sedanje vojne toiikoHe na stotisoče ljudi izgubilo svoje življenje, poslal zdravje in imetje, na tisoče ljudi pa je brez vozov posebnega truda obogatelo. Nemški listi raču-£upetanajo, da je le na Avstro-Ogrskem kakih\ 600 irskenoseb, ki so med vojno postali milijonarji. Kosa Zaliko jih je pa, ki so pridobili sicer manjša, a ira p*rendar znatna premoženja. Teh vojnih dobičkov, lorilecjjri so tolikokrat na precej brezvestni način sko-traj jepiceni, Be drže pač kri in solze milijonov dru-ijac-jigih ljudi . . . zo, j( Zopetno prebiranje 43- do 50 letnih 6rno-ali s( vojnikov na Ogrskem. Ogrski listi poročajo : V S.tat začel ia. garsk« Varna :enjem gotov« fi^~ posameznih okrajih, ne pa v celi deželi, se bo vršilo zopetno prebiranje 43- do 50 letnih ure ' črnovojnikov; tozadevna oblastvena naredba bo dobi v kratkem izšla. mleka Razpuščena društva v Dalmaciji. Dalmatinsko j namestništvo je razpustilo naslednja društva: njim Hrvateka sokolska društva v Splita, v Omiša maid in v Kaštel Novem, Ljudsko čitalnico v Lučen- očjo injManušu, Pucko zoro v Splitu in hrvatski aka- demični klub. Eksplozije v Ameriki. Graška „Tagespo3t" poroča po nekem zasebnem pismu iz New Yorka, no poj da je bilo v zadnjih tednih v, Ameriki pet fa-brik v zrak spuščenih. Škode se ceni na več kot 20 milijonov dolarjev. Samo v eui fabriki je bilo uničenih 800 kanonov, ki so bili namenjeni za francosko in angleško armado. Obenem je zletelo v zrak na stotisoče šrapnelov in drugih izstrelkov. Nemški list v Belgradu. V Belgradu je začel izhajati nemški list pod imenom „Belgrader Machrichten". Dvotirna proga Karlovac—Ogulin. List „Eisen-*bahn" poroča: Kakor je znano, je proga Budimpešta—Reka državne železnice enotirna. Z zgradbo proge Ogulin—deželna meja blizu Knina (ogrsko-dalmatinska železnica) in z otvoritvijo proge Karlovac—deželna meja blizu Metlike se more pričakovati v skorajšni bodočnosti neposredno črto iz Ljubljane čez Bubnjar-•ci—Karlovac—Ogulin—Knin do Splita. Zaradi mogočnosti takega neposrednega prometa je opati, da promet zelo naraste, ter se ne bo mogel razvijati na onem delo proge Karlovac— Oštarije, vsled tega se mora imenovani del proge pretvoriti v dvotiren. Otvoritev drugega tira se otvori javnemu prometu najbrže istočasno, ko too dograjena ogrsko - dalmatinska železniška proga. Buri oproščeni. Iz Johannesburga poročajo : General De Wet in 118 drugih vjetih Barov, ki so bili obsojeni zaradi veleizdaje, so bili izpuščeni. Pomiloščenje teh Barov je premeten korak n> angleških gospodarjev, ki se hočejo s tem pod-jarmljenemu barskemu narodu podkupiti. ■ d< Ponesrečeni infanterist na postaji Poličane, ki ga je, kakor smo svoj čas poročali, dae 8. p. m. povozil železniški vlak, se je pisal Franc R u p n i k. Nemški general Emmich, slavm| osvojitelj belgijskega mesta Liitticha, je pred kratkim hipoma umrl. R>jeu je bil leta 1848. Nova razkritja o umoru v Serajevi. List „Az Est" javlja iz Bukarešte: Iz Sjfije poročajo, daje bivši bolgarski poslanik Ciprasikov rekel, da ima bolgarska vlada pisane dokaze, da sta bila bivši naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga umorjena v sporazumu ter pod sokrivdo srbske vlade. Bolgarska vlada bode te dokaze kmalu objavila. Ta izjava kaže, da so Bolgari pri svjjem zmagovitem prodiranja gotovo tadi zaplenili tajne arhive srbske vlade. Sicer je pa že preje vedel ves svet, da sta bila nadvojvoda in njegova soproga žrtvi Petrove vlade. Zemljevid k obstreljevanju Varne. Bolgarsko pristaniško mesto Varna je glasom nekega poročila iz Konstanze bilo od ruskih vojnih parnikov obstreljevano. Utrdbe Varne Prijatelj Srbov. Zagreb. Žurnalist in civilni geometer Vašo N a s t i č iz Semlina stal je pred tukajšnjim domobranskim sodiščem. Lani, ko so srbski vojaki vdrli v Semlin, hodil je Nastič z njimi in prepeval srbske bojne pesmi. Zato je bil izdajalec zdaj obsojen na 3 leta težke ječe. Občutna kazen zaradi navijanja cen. Maribor. V Valehnecih pri Ljutomerju rojeni Alojz Sen čar, trgovec v Ptuju, bil je že enkrat zaradi navijanja cen kaznovan; ker je v izrabljanju vsled vojnega položaja nastalih izrednih razmer zdaj tudi pri bakrenem vitrijolu (modri galici) navijanja cen zagrešil, bil je obtožen pred mariborsko okrožno aodnijo. Senčar prodajal je bakreno galico po 3 krone za kilogram. Glasom neke fakture družbe za kemično in metal urgično produkcijo na Dunaja pa je bil kupil bakreno galico po 130 kron za 100 kilogramov. Mariborska sodnija obsodila jeSenčarja na en teden zapora in' 2000 kron denarne globe. General Russia. Glasom poročil iz Petersburga se je general Ras3ki na podlagi carjevega ukaza od vrhovnega poveljstva ruske severne armade odstavil. Zur BeschieBurrg Harms durch dierussfscheflotte. so na ruski ogenj živahno odgovarjale. Misli se, da so Rusi nameravali, izkrcati čete pri Ekreni. J Prinašamo zemljevid okoli Varne, ki bode brž- I kone v vojni še veliko vlogo igrala. General Rufihi 'S&icp.vt Pač pa se mu je pustilo njegove posle v državnem svetu in vojnem svetu. S tem je drugi višji vojaški dostojanstvenik na Ruskem v sredi vojnih dogodkov odstavljen. Najbolje bi bilo, da bi car še — carja samega od vrhovnega poveljstva odstavil. Potem bi bil kmalu mir... i Vsak vojak i želi izvedeti novice iz svoje domovine. Najbolje posreduje te novice naš „Štajerc" ki je, je bil in ostane vedno zvesto avstrijskega mišljenja! Starišil Neveste I Bratje in sorodniki vojakov! ki še jim naravnost od upravništva na bojišče pošlje. Treba je le naročnino poslati in natančni naslov sporočiti Napravite vojakom veselje in naročite jim »Štajerca". Gospodarske. Izpred sodišča. Vojaška liferanta. Budimpešta. Pred tukajšnjo sodnijo sta bila obsojena vojaška liferanta Samuel Neumann na 6 mesecev, Jožef Neumann pa na 4 mesece težke ječe ; poskušala sta podka-piti vojaške uradnike, da bi slabo blago za armado Bprejemali kot dobro. Število sleparskih vojaških liferantov na Ogrskem večinoma židovskega plemena narašča prav hudo, to pa vkljub jako ojstrim kaznim. Ravnanje z /.mesnim gnojem (kompostom) po zimi. V vsakem vrtu ali gospodarstvu je kup zmesnega gnoja, na katerega pride tekom poletja in jeseni iz vrta, iz hiše in dvorišča mnogo odpadkov; ti potem razpadejo v zemljo in iz njih dobimo posebno dobro prhko in rahlo zemljo. Zdaj po zimi se spravlja na kup zmesnega gnoja od časa do časa gnoj iz stranišč ali gnojnica, da se ga obogati na redilnih snoveh. Ako se mu po posameznih plasteh primeša apna aH apnenih odpadkov, pospešuje razkrojitev trohneč h snovi in s tem združeno zorenje zmesnega gnoja. Pa tudi, če kup po zimi zmrzne, se omehča, zrahlja in zori gnoj. Kup zmesnega gnoja se lahko po zimi, če je zemlja že nekoliko zmrzla, premeče z najboljšim vspehom. Pri tem je pazit na to, da kupi ne bodo previsoki. V obče bi naj kup zmesnega gnoja ne bil višji kakor eden meter, ker sicer trohneče snovi vsled pomanjkanja zraka ne morejo tako dobro sprhneti. Zemlja zmesnega gnoja se lahko smatra za , ako se nabranih snovi ne more več spoznati in je masa dobro razpadla. Morali bi imeti vedno dva kupa za zmesni gnoj, enega nezrelega, začetni kompost in kup zrelega komposta, ki se ga da kmalu porabiti. Vse odpadke se naj meče le samo na nezrel kup. Razteptanje vrtnih gred po zimi. Posebno v velikih mestih in v njih bližnji okolici pa tudi na deželi lahko večkrat opazimo, da ljudje nemarno razteptajo vrtne giede ali obdelana zemljišča, na katerih je letos zrastel krompir in zelenjava. Vsled tega postaja zemlja v svoji rodovitnosti bistveno slabša, zrak, ki je neobhodno potreben za pretvarjanje redilnih snovi, ne more v zemljo, in ravno tako ne mraz, ki je znan kot najboljši orač, ki pomaga razkrojiti in omehčati. V spomladi bomo brez izjeme nasadili krompirja in različnih vrst zelenjave na istih zemljiščih in vrtnih gredah, da dobimo za zadostno preskrbo prebivalstva 59 potrebna živila, ki bodo dragocen nadomestek za drag kruh in meso. Vse grede in zemljišča, ki niso cbsajena z zelenjavo, bi morali varovati, da se jih ne potepta, in kar najhitreje, še pred zimo, prekopati in izorati, da dobi zemlja črez zimo pod vplivom zraka in mraza prhkoio in vlažnost, ki je tako potrebna za rastline v spomladi. Poteptana zemlja je pa tudi v spomladi še trda in za nasad manj sposobna. Hlevi za perutnino morajo biti topli. Vsakemu reditelju perutnine je znano, da začnejo zlasti mlade kokoši v toplem hlevu okoli božiča jajca nesti. Od kokoši pa, ki so v hladnih ali celo mrzlih hlevih, bomo dostikrat celo v februarju zastonj pričakovali zaželjenib svežih jajc. Žival Damreč porabi v mrzlih hlevih mnogo redil-nih snovi, ki jih dobi iz hrane za proizvajanje za življenje potrebne lastne toplote. Te snovi se pa v toplem hlevu lahko večinoma porabijo za proizvajanje za nas tako dragocenih jajc. Zaradi tega je treba perutninske hleve kolikor mo-geče zadelati proti mrazu in jih ohrapiti tople. Pri hudi zimi in slabem vremenu pustimo kokoši v hlevu, samo moramo jim dati priložnosti, da razkopa-vaja in jim dajati dovolj piče in vode, ker si je sami ne morejo poiskati. V vsakem hlevu bi naj bil odprt zaboj s peskom in pepelom za kopanje. Oton Bruders, strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestništvu. Prva šteyilk.a „Stajerca" v novem letu 1916 p>ihaja danes v roke naših prijateljev. V tem letu stal bode naš list iste-tako na stališču našega naprednega, avstrijskega ljudskega mišljenja. V prav nobenem ozira se nismo in se ne bočtamo nikdar spremenili. Kajti mi hočemo, da ostane i K 40 vin. lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza-trg 241 (Hrvatsko). Vedno naj lii bilo v hiši. Istotako izkušeni zanesljivi Fellcr-jev „Elza-fluid", 12 steklenic franko 6 K. (ef) Praznike življenja, to je rojstni dan, god, birma, zaroka, poroka, delavski jubilej, srebrna in zlata poroka itd. olepšamo svojim ljubim z darili. Pri izbiri daril pa naj se vedno nato misli, da mora darilo dotičnemu res trajno veselje napraviti. Ne kupujte tedaj Sund-blaga h bazariev. marveč le blago iz staroznane krščanske Specialne hiše H. Suttner v Ljubljani St. 701. V bogato ilustriranem katalogu te firuie, ki se ga uaj z dopisnico zahteva, najdemo krasne predmete za darila po nizkih canah, zlato in srebrno blago, ure, verižice, kinč itd. Kolarskipomocnik in učenec se takoj sprejmeta pri gosp. Francu Hlerz. ko- larski tcoister, Breg pri Ptuju. i,u K 36 — 100 kil proti naplačila doba«ajo Brlider Jellenik, Bisenz, Moravsko. I^če se za stopnike. Štajerc tndi v bodoče zvesti zagovornik ljudskih pravic. Obračamo se tedaj na vse cenjene naročnike, somišljenike in prijatelje, da naj nam i oni v novem, kakor upamo v vsakem oziru, srečnejšem leta zvesti ostanejo ter da naj z vsemi močmi na razširjenju lista in njegovih načel delujejo. fgtf Vsakdo naj bode naročnik .Štajerca" I IV Vsakdo naj podpira „Štajerca" 1 pf* Vsakdo naj pridobiva novih naročnikov »Štajerca" I p^5"* Vsakdo naj zahteva po gostilnah, briv-nicah, v trgovinah kakor tobak-trafikah »Štajerca"! §(t~ Vsakdo naj pošilja svojim sorodnikom na bojišču .Štajerca" I Tako bodemo razširili krog svojih prijateljev, s tem pa tudi povečali in izboljšali list! Živijo Štajerci Hove pridobitve od hiše do hiše dela firma Grolich s svojimi snovmi za domačo pijačo, ki stanejo po povzetju samo K 4*50 in zadostujejo za napravo 100 litrov najrazličnejših vrst domače pijače. Dobijo se pri Johanu Grolich, Engel-Drogerie, Brunn, St. 636, Moravsko. Vojaške are, ure is zapestnik v jeklu, niklu, srebru in zlatu so najboljša darila za Božič in Novo leto. Priporočamo svojim cenjenim čitateljem znano ursko f. Maks Bobnel, Dunaj IV., Margarethenstrasse 27/61, ki poSilja na zahtevo vsakomur ilustro-vani cenik zastonj in franko. Mleka je malo in dostikrat se ga ne more otrokom toliko dati, kakor bi bilo to želeti. V obliki puddingov, narejenih iz dra. Oetkcr pudding-praaka, ';'. litra mleka, 5 dkg sladkorja, zamore se mleko Slediti in vendar otroškemu organizmu zaleljeno redilno sredstvo dovesti. Veselje je videti, kako se otroci vsake starosti na teh puddingih razveselijo. Pri vladajočem gorkem letnem času je priporočljivo, ako se ima v vsaki hiSi desinfekcijsko sredstvo. Opozarjamo na današnji inzerat Lysoform-tvornic. Pri zamašenju se ne vzame črevu škodljivo, želodce oslabujoče odvajalno sredstvo, marveč Fellerjeve želodec okrep-čujoče milo odvajajoče Rhabarbara-krogljice i zn. „Elza-krogljioe. To rastlinsko naravno želodčno sredstvo odlikovati je pred vsem umetno sestavljenim, črevesju škodljivim mineralnim vodam. Vzamejo je tudi rade žene in otroci. 6 škatljic pošlje franko za samo 637 V temi noči, v temnih prostorih, zamore se vedno videti, kako pozno. je, brez da so prižge luč, ako se poseduje Radium-uro I Kupi| naj se le Suttnerjeve Radium-ure, ki imajo trajno svetilno ne pa one manjvredne konkurenčne svetilne ure, katerih vredna fosforjeva svet'lna masa v kratkem časj obledi. SUTTNER M\ za i in petiolei kupi v vsaki množini po najboljših dnevnih cenah Stev. 600. Fina prava niklasta anker-remontoar-ura, ml njih, s I.-radium svetočo se cifemico in ka: natanko regulirana........... „ 1280. Radium-budilnica, ki sveti...... „ 1279. Moderna radium-budilnica za stati , . n 712. „IK0" niklasta ankerura, 15 rubisov . n 735. Srebrna cil. remontoar, 16 rub..... „ 422. Niklasta verižica, K 1.76, dolga verižica „ 1450. Verižica iz- bele kovine, trajno lepa. . „ 813. Srebrna damske ura, zlati rob .... „ 817. Srebrna damska ura, dvojni mantel . „ 1648. Srebrna ura na zapestnik, tula .... „ 11*». Srebrna brosa ..... ...... „ 1673. Srebrni uhani.......... „ 1676. Sn-brni uhani........... „ 1637. Uhani, zlato na srebru....... „ 11 iS. Uhani, zlato na srebru....... „ 979. Srebrni privesek, masiven...... „ 410. Niklasta anker Roskopf-ura..... , 1203. Dobra ura-biidilnica........ Krasni katalog zastonj In franko 1 teče 1)A zalci, ::' 8 • n SI 1K H Vi 1 • n V. 12 13, 8r Vinzenz Wagner, fabrika olja Dunaj, Stadlau. Majer s 4 do 5 delavskimi močmi se tako hitro kakor mogoče sprejme. 6 '* Mesečna plača 50 kron ter njive mleko, od 3 krav z dnevno plačo 80 vinarjev. Naslov Richard Ogriseg, Maribor Lsngerg. 17. T?«Ji7nUMlJtU&«« i * um^ hu« m ua^ "' "**" *"" »* vaaaw uu prnu jelenu", v drozeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie.5 Denar mačete proč ako plačujete velike cene za fine likerje, ker morete sami pripraviti najfinejše vrste z mojimi ekfltrakli. 1 stekl. ekstrakta z uporabnim navodilom za napravo 5 litrov najfinejšega rima aH >Alt-vatraa, benediktinca, ccaaiuca, lUimlovCB, mogadorja, CreSnjevCa, ananasa, maraakina, vaniljevca, punca, poprovemciite, angleSke grenčice, kave, Uakao, Sarirez, dišeča perla, višnje, hudega likerja, allaia, brinjevca, jerzabinka, slivovke, konjaka K 1*90 i 3 steklenice 6 steklenic K 7-50 ; 12 steklenic K 13*50 franko po povzetju. Ne more se skazili 1 Pristen le pri GR0LICHU, 100 litrov zdrave domače pijače osvežujoče, dobre in žejo gaseče si hhko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, jabolčnik. grenadine, malinovec poprova meta, muskatelec, poiuerancmk, dišeča perla, višnjevec, staziti se ne more. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča, namesto ruma in žganja. Snovi z na tančnim navodilom stanejo K 4 50 franko po povzetju. Na 5 takih porcij dodam 1 povrhu zastonj. Jan Grolich, drožerija tiri angelo, Brro 92, Morava petrolej za lase Delavci v naftarudokopih in petrolejskih rafinerijah ne postanejo nikoli pleSasti. Jaz sem najčistejši petrolej predelal v ko&metilcuni za lase in dosegel z njim najlep&e uspehe pri redkih laseh in pri izpadanju las. Dobiva se samo V moji droflorijl „ium welssen E-igel" v johaimoigaise v BrRU. Steklenica stane K I'—. 6 steklenic K 6*50. 12 steklenic K 10'—. Poiuiiiia znaSa K 1*05 do K 1*15. Manj kot 2 steklenici se ne poiilja. JAN GROLICH. drožerija pri angelo v Bino 9?Joiava t Framvdol 1 si,...... idsivo za pomlajenje las, ki rdeče, svetle re lase in brade za tiajno temno pobarva. poštnino vred K 2'35 je rožnata voda, ki iivo pordeči bleda Mca. Učinek je cu-itckknica s poStnino vred K 2'l5. Naslov za naročila: Dijamanti za rezanje stekla ia stoklarjo lr> doma6o rabo. — Stev. 1 za steklo v oknih m^^—tf^^. K 2 40. — St. 2 za nav. močno sleklo K 3 60 — Št. 8 za l^**)*^l^r vse vrste brui, slekla K 5'50. — St. * za močno brušeno Cj^^^^flW steklo, neobdelano, in ra- ircala K 8'—. Povzetje 35 vin. več. Za reelno in solidno blago jamfii JAK GROLICH.. drožerija pii angelo. Brno 92. Morava. Jan Grolich, drožerija pri angelu Brno 92, Morava. 500 KRON V ZLATU Ce ne odstrani krema Orolloh z zraven spadajocim milom vse solnono pege, maroge, solnčna opokline, Oflroe, obrazno rdOClco itd. in ne ohrani kožo mladostno svclo in ntirio. Cena K 3"IS * poštnino vred. 3 porclje stanejo K 8'30, 6 porcij K 15*55. Vse bre* kakih nadaljnih stroškov. Naslov ta naročila: Jan Grolich, drožerija pri angela. Brno 92, Morava VARITE PIVO DOMA po preizkušenem navodilu. Snovi za 25 litrov piva s 60 zamaSki 2 K, poštnina 81 vin.; na 5 takih porcij se ena navrže in poSlje poštnine prosto. Naročite torej za več tovarišev. kakor tudi na licih, pege, zajedniki, grbe, ohlapna koža in »ploh vsi madeži na koi izginejo zajamčeno, ako se rabi izkuSen dr. A. Kisov Pasta Punpadour. P opolnoms neškodljivo sredstvo. Poskus stane 1 krono. Velika doza 3 krone. Dr. Rix-ovo biseru« mlekc (Perleintildt) tekoč puder v barvah roža, belo in naravno zolto, steklenica 3 krone. — 3 Pošilja se diskretno od Dr. A. Rix Kosm. Laboratoriam Wien IX, Lackierergasse 6|K. ^XM pomagaj in parfumerija Wolfram V Ljibljani: ltkarna k „zlatemu jelenu" varuhu, lekarna k Marijv parfumerija A. Kane in drogerija „Ad.ria". 9 o pozno >! Kupi elitno m :aterih Slawitsch & Heller \ trgovina z manofakturnim blagom itd. Ptuj, Florianiplatz. Adolf Sellinschegg trgovina s špecerijo in deželnimi produkti i PTUJ. Jos. Kollenz glažar, trgovina s glažovnatim blagom, posodo, servisi, s čašami itd. Ptuj, Bismarckgasse, poleg »Štajerca". Jožef Ornig pekarija, trgovina z moko, soljo itd. PTUJ. , Marij a qzlatom Leopold Slawitsch trgovec s špecerijo, kratkim blagom, štri-kanimblagom, kolesi, Šivalnimi stroji itd. Ptuj, Florianiplatz (filijalka pri dravskem mostu). e po- tdclal apehe imo v ne v | stek- i lot rana zastopstvo Jaif Podplat, Štajersko ši------■—- želi vsem svojim odjemalcem srečno in veselo novo leto! jočiir kllno, ml»-vred. V«e oiila: Josef Kasimir trgovina s špecerijskim blagom, barvami itd. Ptuj, Bismarckgasie. na kol polno ma • alekc one. — karna k.[ Šparkasa M. knez. komora, mesta Ptuj. Franz Vogel trgovina z glažovnatim blagom, posodo, servisi, čašami itd., glažar Ptuj, Hauptplatz (pri mestni cerkvi). Franz Hoinig trgovina s štrikanim in kratkim blagom, obleke itd. Ptuj, Bismarckgasse. W. Blanke tiskarna, knjigoveznica, kojigarna Ptuj, Hauptplatz. Paul Pirich tovarna usnja, trgovina z usnjem p t u r -in" Jos. Pirich trgovina z usnjem ==! PTUJ. Maks Straschill veletvornica in prodajalna žganja PTUJ. i--------n- Kari Ackermann urar, S trgovina z zlatim in srebrnim blagom Ptuj, Bismarckgasse. Franc Pototschnig usnjar, trgovina z usnjem Ptuj, Minoritenplatz. Machalka&Korsche trgovina s špecerijo Ptuj, Florianiplatz. Alois Muchitsch trgovina z manofaktnrnim blagom „Pri angelju" v Ptuju. Mag. pharm. Viktor Hayd drožerija Ptuj, Bismarckgasse, nasproti .Štajercu'. Jakob Matzun fabrika opeke, razprodaja drv, premoga itd. 35= PTUJ. Sš=5 D. Rakusch veletrgovina z železjem itd. CELJE. Lukas Putan manufakturna trgovina CELJE. Gustav Stigrer veletrgovina s špecerijo, deželnimi pridelki itd. CELJE. Uredništvo in upravništvo Štajerca PTUJ. Proti nalezljiyosti moramo se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive bolezni, kakor skerlatiea, Spieki, osepnice, kolera, lcgar v večji meri pojavljajo. Zato se naj rabi povsodi, kjer se take bolezni pokažejo, dobro razbuževalno sredstvo, ki naj bi bilo v vsaki hiši na razpolago. Po preizkusih je v sedanjosti najboljše razkuievalno sredstvo v zavodu prof. LOffler Liebreich, Proskauer, Divestea, Vas, Pfeifler, Vcrtun, Pertik itd. LTSOPOISII ki je brez duha, brez strupa in po ceni ter se dobi v vsafci lekarni in drožeriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo) za 90 vinarjev. Uspeh Lysoforma je zanesljiv in gotov in se zato od vsakega zdravnika rabi za razkuževanje v bolniški postelji, za umivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. lysoform-wilo je fino, nalahno milo za toaleto, ki vsebujo 1 odstotek Lysoforma ter antiseptično učinkuje. To milo se lahko rabi tudi pri najobčutljivejši koži kakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredi kožo mehko in prožno ter nareja jako aromatičen duh. Zadostuje le en poskus in Vi bodete vedno rabili le to izvrstno milo, ki je le navidezno drago, v porabi pa je jako ekonomično, ker en kos za dolgo časi zadostuje. Komad stane 1 K 20 vinarjev. ,.Pfffferniinz-Lysoform'' je dobro učinkujoča, antiseptična ustna vsda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo prežene, zobe obeli in ohrani. Rabi se lahko ludi pri nahodu v grlu, pri kašlju, pri kataru, za grglanje po zdravniških predpisih. Na čašo vode zadostuje samo par kapljic. Izvirna steklenica stane samo 1 krono in 60 vinarjev ter se dobi v vsaki lekarni in drožeriji. Zanimivo knjigo z naslovom: „Zdravje in razkuževanje" (Gesundheit und Desinfektion) posije na zahtevo zastonj in poštnine prosto: Che-miker HliBMANN, Referent der Lysoformwerke, Wien XX, Pe-traschgasse *. 836 Armadna ura z napestnikom. Velikost kakor slika Nikel ali jeklo, velikost kakor slika.......K 10 — Z radiumsvctilnikom, velikost kakor slika .... K 16-— Znamka BCyraa1' s preciz. anker-kolesjem.....K 80.— Oiigjial „Omega" s preciz. anker-kolesjem .... K 16.— S pravo radium-svetilno cifermeo 10 K več. Z varstvom za steklo glasom slike vsak komad 1 K 60 v več. Srebrna ura za napestnik . . .........K 14.— 14 karatna zlata ura . . . '........-. . K 28.— Zgorajšna ura z napestnikom, velik format.... K 6*— Ista, elegantna plošča.............K 8-— Z radium-svetilnikom, I. kakovost........K 10 — ^epne budllnlce z ali brez jermena.......K 18 — Iste z radium-svetilnikom, I. kakovost......K 26-— Vojne ure z Ž ali 3 cesarskim reliefom.....K 5- — Vojna budilnica kanonc K 6-—, bobnar.....K 7-— Cena niklasta ura...............K 4-— Cena ura budilnica ..............K 4-— 3 lela garancije. Razpošiljatev po vpošiljanju svote s 60 v za poštnino tudi na bojišče po I. eksportni hiSi za armadne in vojne ure Max Bohnel, Dunaj, MarpeteBSU 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 472 Zahtevajte zastonj in franko moj glavni cenik z 4000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, godbenib inštrumentov, uanjatega in jeklenega blaga, predmetov za domačijo in toaleto, orožja itd. m . in kr. dvorni liferant, BRUX št. 731 (Češko). Nikel-Roskopf-ure K 3-90, 4-20, 6—. Srebrne ure K 8-40, ni- kel-budilnica K 2-90; budilnica z dvema zvoneoraa K i-—. Razpošiljatev proti povzetju. Brez rizike 1 Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 89 ■■■■■■■■ 50% cenejša I Amerikanska Štedilna kava. velearomatična, iz datna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 12 — franko po povzetju. Vi klgr. veleprima najfinejši čaj K 240, 50 komadov različnih lepib razglednic samo K 1"— oddaja A. Sapira. eksport kave i;. čaja Tiszabogdan 490. '*« 500kron Vam plačani, ako moje Din hoMm Vaša kurja očesa, brada- iztrebilo korenin -------: nluUillLfllll vice, trdo kozo ne odpravi brez bolečin v 3 dneh. Cena I posodice z garancijskim pismom vred K 1—. S posodico K 25U. Stotero zahvalnih in prUnan-jevalnih pisem. 492 Kemen.v. Kascliaii (Kns«Q I. poštni predal 12/29. Ogrsko. v vseh trgovinah, in trafikah („Stajerc"-Scriweden.) do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do U. ure dopoldne vloge. Dve kravi za plenu___ (Pinzgauer) z dragim teletom breja, in ena ;tajerc" mlada telica pSIij črno-bela barva, lepa živina pri vinogradu aročnina Majbergu p:oda Leopold SlawitSCh, trgoverijo: ze Ptui. i krone' J___________________________________;____________[K 50 ■ I ■ celo let Ineriko Par vagonov veleprima •ednišlvc sivo se uj u, gk slopje zlato-rumenega vozečega se na Dunaj, odda Oelfabrik M. ELFER DUNAJ L Krugerstrasse št. 3, Tel. 449 Pošlje se vzorec. Eno posestvo *M! na okrajni cesti blizo farne ceikve ležečo, mer 7 johov; obstoji iz sadonosnega drevja, vino grad, les in njive; hrami v dobrem stanu; stan gostilna s tabak- trafiko; mesarije, ledenice i: zelbarije se takoj proda pod ngodnimi pogoji Avi Natančno se izve pri uredništvu tega lista. E. • Neprijetne lasi f° 'ijtežji sred ferno- pomaga] obrazu, na lakti in rokah odpravi tekom 5 mini, ba. 1. Sli r. neSkodljiv, zanesljiv uspeh, ena doza t.a|n K 4.— zadostuje. Pošlje se strogo diskretno. Kos. Jr.». III Iaborat. DMu. IX., Lackierergasse 6/K. *V0J'* Mariboru: lekarna pri »angelju varuhu," lekarna „MarijoerI*' . ' in parlumerija Wollram ; v Ljubljani lekarnar: pri »zlateflO. "i jelenu", v drožerijah A. Kauč in „Adrija". Ipadall "Ših ži Priporočljiva domača sredstva, alovili Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi prol JO n slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 Kdaljen — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kaSljutine l težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vil gQ "j, — Caj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, u Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). Ju TUk: W. Blanki t Ptuj"*5'0" 11