328
Oklic.
Uprava Elizabetine otroške bolnice v Ljubljani se nadeje, da se kmalu uresniči že dolgo gojena želja, ker je novo, vsem zahtevam modernega zdravstva primerno bolnično poslopje zdaj po premaganih tolikih težavah dovršeno, da se bodo mogli že ta ali prvi prihodnji mesec bolniki v njem nastaniti.
Ta veseli uspeh so omogoči«1' raznovrstni blago-dušni darovi in vsestranske prijazne podpore v dejanji in besedv
Pred vsem se moramo na tem mestu s čutom presrčne hvaležnosti spominjati ponovljenih velikodušnih darov našega premostljivega Cesarja in naše presvetle najvišje varuhinje, Njenega Veličanstva Cesarice Elizabete, kakor tudi ob štiridesetletnici vladanja Njegovega Veličanstva od kranjske hranilnice blagosrčno v podporo odmenjenega zneska in podpor visokega deželnega zbora, slavne mestne občine i. t. d.
S pomočjo teh podpor, kakor tudi s pomočjo doneskov, katere so darovali mnogi privatni dobrotniki, posrečilo se je ustanoviti novo zavetišče strežbi ii> zdravljenju ubozih otrok, katero je veliko primernejše, nego je bilo poprejšnje v svojih prostorih pretesno po« slopje, ustrezati svojemu, po pravilih določenemu namenu in dobrote tega zavoda naklanjati širjirn krogom, nega je so bilo možno doslej.
Vendar je treba še marsikaj storiti! V prvi vrsti je treba novi bolnici notranjo opravo namenu primerna priskrbeti in pripraviti vzvišano potrebščino postelj, posteljskega perila, obleke itd. Vse to pa so potrebščine v katerih poplačilo dohodki glavinskega premoženja našega zavoda nikakor ne zadostujejo. Opiraje se na vsestransko zaupanje in zanimanje, katero se je tema zavodu od njega ustanovitve, od skoraj petindvajset let sem, vedno skazovalo, osmeljajo se podpisane varuhinje, znova obračati se do vsak čas tako jasno ska-zovane milosrčnosti tukajšnega prebivalstva, zlasti prebivalstva našega mesta, z nujno prošnjo, da bi isto blagovoljno hotelo kaj malega podariti za notranjo opravo nove otroške bolnice.
Za trdno se nadejamo, da našo prošnjo uslišija vsi resnični človekoljubi: saj je bil naš zavod vedna človekoljubno podjetje v pravem pomenu besede, a katerem je od prvega početka veljalo načelo in velja še zdaj: sprejemati obožne otroke brez razločka narodnosti inveroizpovedanja. Najubožnejšim med ubogimi, zapuščenim otrokom, ki pri svojih roditeljih ne morejo najti potrebne postrežbe, ki so od svojih roditeljev zapuščeri ali popolnoma osiroteli,, bodo vrata tega zavoda v*ak čas odprta, in jedini genij čiste človekoljubnosti spremljaj naše uboge varovance čez njegov prag.
Zatorej se obračamo s svojo prošnjo do vseh svojih someščanov brez razločka. O da bi se vsi slu-šajoči blago svoje srce, združili v dejanji prave ljubezni do bližnjega in da bi vsi skazali svojo pomod podjetju, katerega blagoslov se kaže š e v daljni prihodnosti! Za vsak, tudi najmanjši dar bodo naši ubogi otroci hvaležni, in gotovo tudi Vsemogočni ob;1a poplača to, kar se stori dobrega njim.
Podpisane varuhinje se usojajo v Ljubliani sam^ pošiljati okrog prebivalstva podpisovalno polo. v Katero naj se blagovoljno vpisujejo dotični darovi, ter udauo prosijo dobrotnike, stanujoče zunaj mesta, naj blagoizvolijo prijazno vpošiljati svoje darove tej ali oni izmed njih.
V Ljubljani dne 2. oktobra 1889. 1.
Emirja baroninja Winkler> Jakobina Kastner, Josipina pl. Raab, Evgenija Raspi.