Gospodarstvo. Izredno nadležen plevel na naših njivah in vrtovih. (Rogovilček, latinsko: Gallinoga parviflora, nemško: Franzosenkraut.) Ob pniliki imojiih potovanj v ipretežno poljedelskih okrajih sem napravil zadnji čas zamiimivo azkušnjo, da roe za poljedelstvo posebno vneti kmetovalci najve« sprašujejo, kako je pokončati voluharja, oziroma krtico, dn kako bi se bilo dznebiti lizredno tnadležnega plevela rogovilčeka. 0 prvem škodljivou so vsi naši atoolkoviii lisrtti poročaM že obšinno in so za njega pokanoavainje nasvefovaili že nešteto sredetev z vecjftin ali manjšim uspeham. Na rogovlilčelca pa je menda v maši javmasti, v neiki številki »Kmetovalca« pred par leti prvič opozoril kmietijski svetnik g. Rosman. Ker se ta plevel vedno bolj širi lim ker vsled nepričaikovano nagle razmnožitve naše kimetovalce vedino bolj plaši in bega, bodem opisal na kratko se jaz tega škodljLivca. Rogovilčeik je v naših krajili šele prav ikratko dobo znan in radi tega ga Ijudstvo povsod drugaee nazivlje. Ponekod ga nazivljejo kot »«navo zel«, drugod, posebno v laškeim okrajai, pa je znan pod imenom »hudoletnica«, amerikansika m. fabriška izel, divja ajda, divja brežuljka M. V Gornjemgradu ga imenujejo »graščimska favšija«, ker se je menda v veqjem obesgu prvič pojavil na ondotnih gra&cdmskilh poljib.. V celjski okolicii je splošno znan pod imenom: hudieeva zel. Ta plevel je doma v južnli Ameriki in se je pojavtil v Evropi prvič šele leta 1807. Eljub temu, da spada skodljivec torej ik itropioniim, enoletnim irastlmam, je njegovo seme popolnoma neoboutljivo iza mraz. Rogovilčka najdemo po vseh zemljišoih ter raste iizredno hitro, cveti 'in zori neprestano od meseca junija do pozne jeseni. Seme dozori v par dneh celo, ako rastlino v cvetju lizruvamo in ijo pusitiiino ležati na tleh. V zeanlji se nahajajoce seme obdrži kaljivost jaiko dolgo ter vzkali še po par letih, ako piide pri obdelovanju na površje. Kakor iza visako bolezen in za visakega skodljivca v&lja tudi pri zatiranju tega plevela kot majučinikovitejše sredstvo staro pravilo: bolje zabranjevati, kakor pokončevati! Radi tega se tudi rogovilčka majlažje libraniimo, ako prepre čiimo po možnosfi vsako izapleveljenje našili kiilturniih zem Ijišc s plevelnlim semenom. Seijati je le sikrbno pirecišoena žitna semena in je zabranjevati, da ibi se rogovilčkovo seme zasejalo na našem polju s sosednih. zapleveljenih zemlišč. Ta nacin zatiranja pa je mogoč in uspešen samo, ako se loti poikoncevanja oeli ptfizadeti oilcraj in uničujemo plevel, kjerkoli ga najdemo, tudi po pustji zemljiščih in na pašnikih. To delo je začeti kolikor mogoče zgodaj, pred prvim cvetenjem, in je imlioevaTije tekom leta veokrat ponoviti. Izruvane nastline že iz prej navedenega razloga ne smemo pustiti ležati. S skrbniim in pogosfim okopavanjem bomo posebno njive z okopavinamli lahko očistili plevela. Kjer je zapleveljenje že izelo močno in splošno moramo zatiranje ix)goviloka ponavljaiti par let, ker z abdelovanjem spravimo vedno novo seme na površje. Škodljivcu pridemo v okom tudi s prLmemim kolobarjenjem. Po žetvi je strnišče takoj plitko ipreorati, da seme vrzkali, ozeleneli plevel pa poikončujmo s pogastim bramanjem. Preveč zapleveljene njive kaže posejafi s krmskimi rastlinaini, predvsem z lucemo, alli pa spremeniti |ih začasino v umetae travnike. Zatiraaije z raznimi kemičnimi sredstvi se je le v redfcih slucajih obneslo. Dobre uspehe je bilo po izjavli mekega tovariša na Koroškem zaznamovati z upiorabo apnodušika in sicer pri lucerni. Apnodušik, iposejan po ozelenelem lucernišcu, je močno oviiral razvoj rogovilcka, ne da bi luoemi znatno škodoval. Med zeleniimi okopavmami pa plevel žal ne moremo pokončevati z navedenim sredstvom, ker bi le-to preveč ožgalo tudi kultuTne rastline. Opommiti ]e tudi, da ©e rogovilčeik na kromipiriščih, na katerih se krompirjevka zgodaj posuši — ponekod že ineseca julija — naravnost umetno goji. Radi tega kaže v krajih, zapleveljeaiih močno po rogoviloku, saditi po možnosti le pozno zrel kromplir, katerega krompirjevka ostane do pozne jeseni zelena. j^faravno je zelo pripomoljlivo, ako hočemo ohraniti krompirje-viko zdravo in zeleno, in hočemo s tem zabraniti tudi bohoten razvoj raznega plevela, pred vsenn rogovilčka, šlcropiti kromplix redno tudl z raztopino modre galice in apna, kakor delajo z uspehom v vseh napredmih kraijih. F. Wernig, ikmet. ref.