Za podtik \n kratek čas. Potovanje Slovencev v zlato Prago in slavni Velegrad. (Dalje in koneo.) V četrtek dopoldan smo ogledali poalopje banke ,,Slavije", ki je velikansko, več kot 100 uradnikov v njem svoje delo opravlja. Potem smo šli v česki muzej, kjer nain je gosp. Lego razkazoval č-eske starine; in od tod amo se podali v predmestje Kravino, kjer smo bili od g. Klempfnera vsi skupno fotografirani. Ta iotografija nam bode dragocen apominek naaega potovanja v zlato Prago. Večerko amo šli po Palackovem mostn na Smihov do nove cerkve sv. Vaclava in smo še tudi druge cerkve obiskali, kakor: samostan- sko cerkev v Emavzi, cerkev sv. Miklavža. itd. Popoldan ob 4. uri smo še ogledali na- rodno gledišče od znotraj, vzlasti umetne slike, ki jili je nekaj slikal tudi naš slovenski slikar Subič. Iz gledišča smo ae podali v Sokolovno, to je : hišo, kjer Praški sokoli imajo avoje shode in telovadbe. Sprejeti smo bili z živijo- in slava- klici in godba je zaigrala: ,,Naprejv zastava Slave"; slovenski aokoli, dva tudi iz Štajerske, so se pobratili s českimi. Gledali smo umetno telovadbo českih sokolov ter jim z rokami plo- skali. Ali čae je hitro tekel, boteli smo še biti Slovenci danea zadnjokrat pri predstavi baleta ,,Excel8ia" v narodnem gledišču, zato smo se od aokolovne poslovili. Po gledišči smo 8e zbrali poslednjekrat v meštanaki besedi, kjer smo slovo vzeli od českih bratov. Najprvi je govoril česko državni poslanec g. Trojan in napil na oesko- slovensko prijateljstvo. Potem ao govorili g. Bradaška in Noli iz Ljnbljane. Pesnik Gre- gorčič je bral svojo v Pragi zloženo prekrasno pesem. Ko joje izbral, je po celi dvorani za- grmelo: Zivel Š. Gregorčič in glasnega odobra- vanja ni bilo ne konca ne kraja. Veliko go- spodov je k njemu prišlo ter so mu čestitali. Komaj ae je nekoliko po dvorani pomirilo vstane župnik Modic in govori za slovo v imenu svojih slovenskih in hrvaakih aodrugov, ter v avojem govoru preslavlja zlato Prago in česki narod. Blizo tako govori: Predragi bratje Cehi! Srčne želje nas Slovencev in bratov iz Hrvaške so zdaj spolnjene. Videli smo kinč in diko čeakega naroda, Vašo matko, zlato Prago. Ceatokrat smo čuli in čitali o lepoti in krasoti Vaaega mesta, pa reči moramo, da resničnost veega tega je presegla vsa naša pricakovanja Stari Rimljan je rekel: Piišel, videl. zmagal! Mi Slovenci s Hrvati tndi lehko rečemo: prišli smo, videli smo — ali ne moremo reti zmagali amo. Prisiljeni amo reči: victi sumus; premagani smo. Premagani smo, predragi Cehi! od Vaše bratovske ljubezni, od Vaše velike požrtvovalnosti, od Vaše zares slovanske goatoljubnosti. Mi se Vam klanjamo, mi se Vam udamo popolnoma, niemo kos Vam povrniti Vaše dobrote! Videli amo Vaš kraljevi Hradšin, Vaš Rudolfinum, Vaae prekrasno narodno gledišče, Vaše prelepe cerkve in smo kar osupnjeni in očarani od vsega tega. Vaša Praga je erio najlep.ših mest v Evropi. Dnnaj naj ae skrijfe pred Vašo zlato Prago, kar zadevlje starih, zgodovinskiJh spominkov. Dunaj je sicer velikausMo — ali le Vaša zlata slovanska Praga je v resnici kraljevo mesto. Kar je katolikom sv. Rim v verskem — je 'avstrijskim Slovanom zlata Praga v narodnem oziru. Sv. Rim je središče katoliške edinosti — zlata Praga je središče alovanske ideje, alovanske vzajemnosti vsem avatrijskim Slovanom. Italijan ima navado reči: Videti Neapel in potem umreti. Mi Slovenci in Hrvati pa recimo: Prago smo videli — in zdaj bomo bolj lehko umrli. Gotovo nam ne bo žal nikdar. da smo prišli v Vašo zlato Prago. Dobro nam je tnkaj biti, predragi brati Čehi — ali ne moremo pri Vaa ostati. Dolžnost naa kliče, naa opominja — vrniti se spet *v svojo preljubo slovensko domovino. Le še neke ure oatanemo pri Vas — in pptem ae ločimo. Pa bodite prepričani dragi Cehi — čeravno 8e bomo od Vas ločili po teleau — po dubu ostanemozdrnženi z Vami. Le še tega Vaa prosimo, dragi Cehi, obiščite tudi Vi nas v Štirakem Mariboru, v stari Celeji in v beli Ljubljani. Do tistega časa pa z Bogom, predragi česki bratje! Na avidenje! Po vaej dvorani se je čulo: Mi pridemo k vam Slovenci, mi pridemo v belo Ljubljano. Govorilo je potem še več gospodov. Potem smo si roke podali ter se ločili. Drugo jutro smo se odpeljali proti Velegradu ter ae potem vrnili domu. H koncu še rečemo: Hvala Bogu, da smo se udeležili tega za Slovence zgodovinako yažnega in pomenljivega potovanja v zlato Prago in slavni Velegrad! Slovenski romar. Sniešnica 41. Nekdo je oponašal svojemu znancu velika ušesa. ,,Nočem ravno reči" — mu ta odgovori — nda niso moja ušesa za člo- veka prevelika; ali tudi vi mi ne bote tajili, da so vaša za osla premajhna".