72. številka. V Trstu, v soboto 9. septembra 1893. Tečaj „EDINOST« izhaja dvakrat na teden, vhbIco gredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edinost" atauie: za rse leto f. 6.—; izven Avstrije f. 9.— za '/, leta „ 3.-; . „ „ 4.50 za »/« leta B 150; „ „ „ 2.25 se „Novlčap"-jem: za vse leto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za 7. leta „ 3.50; „ . „ 5,— za y4 lota ,1.75; „ „ „ 2.50 Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po S nvč., v Gorici in v Ajdovščini po 8 nvč. „N0VIČAR" po a nvi. Oglasi se račune po 8 nT?, vrstica t petitu ; za nartore a debelimi črkami so plačuje proRtor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se račune S>o pogodbi. Vsi dopini naj se pošiljajo urodniitvu: Piazza Caoerma it. 2. \Rako pismo mora biti frank ovano, ker nefrankovana so ne sprojciiiajo. Rokopisi so ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema u pravniatvo Piana Caserma 2. Odprte r cklamacije so proste poitnine. 'v Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. „V rdinotU j« moć!". ---------------------. ______ U- . Nemška politika. Vaškemu fantalinu, ki dola vedno le raspor in seje neslogo mej mirno vaiko mladež, pripeti se pač konečno, da dobode zasluženo plačilo — po babje. On ae eicer sna skrivati za zvijačo hudomušnih izgovorov in praznili fraz, katerim dečaki nekaj časa morda verujejo ; on si tudi ve »pridobivati* prijateljev, kateri naj bi v odločilnem trenotku varovali pred zasluženimi udrihi njegova pleča, a konečno mu vse to ne pomaga, kajti mera je polna in mora prekipeti. Takovi fantalini — kar brez ovinkov govorimo! — so namreč vsi pijonerji razvpite veliko-nemške ideje, zlasti zunaj na Pruskem. Kakor politika hudomušnega vaškega fantalina, tako je tudi njih politika draženje in natolcevanje druzih narodov in vzlasti onih, ki ae nji-ho vi, žalibog razvajeni razposajenosti, nočejo ukloniti. Proti poslednjim je obrnen ves njihov srd, vsa njih intrigantna bo-jaželjnost; in dokazi, ki jih dajejo svetu o tem, so tako drzni, tako brez vsacega resnega značaja, da vzbujajo srbečico v dlani desnice vsacega miroljubnega človeka. Najnoveji dokaz germanske politike so izgredi italijanski proti Franciji, Ker Francija ne more in noče utakniti kar meni nič tebi nič za klobuk r a z ž a-ljenja, ki ga jej je potom grde provokacije prizadela G e r m a n i j a ter se hoče za to žaljenje — kakor je tudi logično, prilično maščevati — tare Germa-nijo jeza in srd, ker si je v svesti, da jej ne moro rzostati zasluženo plačilo. Koliko si je že prizadejala ta blažena Prusija, da bi zadržala Francijo v činu maščevanja, — kaj maščevanja : kazni, ki ji za vse to gre ! P Ali se nam ne vidi Mih o 1 ob tej priliki kakor zlobni paglavec, ki skuša uteči kazni očetove palice, ali ker uteči ne more, da skuša skriti palioo in v poslednjem trenotji jo zlomiti ali izviti očetovi roki P Da, to Mihel čuti! PODLISTEK. Pesmi brez imena. Priobčuje Ivan Fajdiga. XVII. Vam jo-li znana smešnioa o .letečem človeku" P Nekje v knjigi beremo, kako je nečega dne povabil someščane svoje na javni prostor, kjer bode „vzlotel". In prišlo je radovedno meščanstvo in zijalo in zijalo in on je stopil na prug neke hiše, mahal z rokama iu nogama in v enomer kričal: „zdaj, zdaj hodom vzletel, rojaki"! in oni ho zijali in zijali in strrnč pričakovali vzleta... Tuko je že za rana ono jutro korakal po ulici uiož, kateremu je bilo videti na obrazu in vedenji, da namerava nekaj po-sohnegu. Kajti v enomer rihal si jo dolge Črno bike, stresal s kuštravo črnolaso glavo iu 8ukal grozovito pod eelnm debele svoje oči. Spenjal jo svoj tenki život na vho vetrove sveta in vaacih pet minut dre-znil je z obema rokama v zruk, kot bi hotol poseči med oblake, a pri teiu je gro- On čuti, da je dan plačila blizu, zato mu gre za grivo in ker mu gre za grivo, izmišljuje sredstva, kako bi utekel plačilu. In, ako mu ne dostaje sredstev, da bi odvrnil kazen sam, skriva se za pleča svojih prisiljenih „prijateljev" in z njihovo pomočjo skuša doseči svoj oilj ! In tu se ne sramuje sredstev, ka-koršnih bi se sramoval slednji po&teni, ^▼ojega razuma se zavedujoči zemljan ! Da bi zadal gmotnemu življu Francije hud udarec ter jo oslabel za vojno, poslužuje ae židovstva ter provokuje panamski škandal; — da bi jo kompromitoval pred svetom ali jo zavel v kake inozemske homatije, — vrže iskro intrige svoje v — S i j a m ; in da bi po-poslednjič pretrgal nit potrpežljivosti njeno, zapali prepir v Aigues-Mortes-u in naščuva v Italiji živečo slugo svojo, da bo zaletavajo v franoozka stavbišča in zapeljuje ital i j a n b k o maso, da se spoprime se sorodnim narodom francoskim. To vse so velikonemške provokacije, ki merijo na to, kako bi bilo mogoče brž ko brž porabiti moč trojne zveze v od-bitev zasluženega — plačila. Povsodi vidimo vmes roko germanske politike. „Wer aich s c h u 1 d i g fiihlt — fiirchtet die Strafe t* Kei ni je German v svesti, da ga mora zadeti kazen za vsa razžaljenja učinjena Vtem nenemškim narodom, od tod njegovo prizadevanje — odvračati udarec vaaj tako dolgo, da se bran beno dobro utrdi. In v tem prizadevanji naj ga slepo ali ne Blepo podpira ves svet! Tej njegovi nameri na ljubo in v ta namen, da bi si ohranil varen hrbet intri-gantni Velikonemec, nalagati si morajo sosedne države neznosna bremena za napravo orožja, mestu da bi se oni denar obr-nil za mnogo potrebnejšo in konečuo rešitev perečega socijalnoga vprašanja! In tej germanski nameri na ljubo seje se tudi v Avstriji mej naše Slovane grda brataka nesloga (0 Slovani avstrijski 1 da nočete in nočete uvideti, od kodi zovito pogledal slednjega, ki se mu je približal, da jo ta plahoma odakočil. In imel je silno veliko gledalcev, ki so ga opazovali od blizu in daleč. Po vsem mestu je bilo zbranega mnogo občinstva in nikdo ni isti dan prijel za delo, marveč pak je bilo videti na ulici mnogo ljudi, ki so prebirali časopis, dA — opazovalcu tih prizorov bilo bi se moralo zdeti, da imajo ljudje peroti na rokah ter da slednji trenotok vtegnejo efrčati. . , . „Kdo je ta mož P Kaj hoče v našem mestu P" čuje se šepetanje. „Prišel je rešit našo socijalno vprašanje" se odzove zajedno. „On je torej rešitelj našega socijalnoga vprašanja! On je naš mesija!" čuje ho po kotih in vogalih iu vse drvi proti cesti, kjer je stopal mogočni mož in nadaljeval svojo pantomino z očmi, glavo in rokama. Mesec dnij namreč pred Hvojim prihodom v nnšo okolico objavil je po vneli časopisih, da pride rešit tolikanj pereče „socijalno vprašanje', a da mora najti prebivalstvo zrelo za važni to operacijo. V prvo, zahteva, da odloži prebival- noei veter seme vašega bratomornega prepira!); tej nameri na ljubo uporabljati se da naša „iredenta" kot slepo orožje. D ! promili nam neprijatelji „italijanaške zveze", tudi v i služite kot slepo orožje germanski politiki in dokaz politične nezrelosti vaše je, da tega ne umejete sli nočete razumeti. Tudi iredenta, pravimo, se da uporabljati kot slepo orožje zoper nas primorske Slovane, ker je Germaniji le predobro znano, da se jej za svoj načrt „vsesvetskega gospodarstva* ni bati Italijanov, marveč — Slovanov, ter da, ako bi jim bilo moči pohrustati Slovene, jim Italija in Madjarija pripadeta za nameček sami ob sebi! In tako ljubijo svojo domovino, svojo narodno eksistenco Italijani, da se dado voditi za nos naših obal lačnim Germanom in iščejo svojih sovražnikov povsodi okoli, le v Germaniji ne. Ali nadejati se smemo, da konečno vender posije solnce vesoljno resnico in Hpoznanja, ter da so po vzgledu preskušene Francijo in Rusije tudi druge nonemške državo v Evropi obrnejo res-u i m licem od zvijačne P r u s i j e ter da se jej ne bodo dale voditi za nos še nadalje. Kajti aprevideti morajo vsi narodi sveta, da dokler bode tlelsna zemlji p a n g e r m a n s k a ideja, tako dolgo ne bode miru i u pokoja na svetu in tako dolgo ni mogoče ds doseže človeštvo s v o j o d m e n j e n i c i 1 j zadovolja in sreče! In ker je v pangermanski ideji izražen pravi smoter vse sedanjo politike nemških šovinistov, obrniti jim morajo hrbet vse nenemško države ! DOPISI. S Krasa blizu meje Sežanskega okraja, dne 1. sept. t. 1. [Izv. dopis.] Ne morem si drugače, nego da ponovim besede, koje je napisal gospod dopisnik iz Tomaja v 64 štv. cenjene „Edinosti". In te so: „Trda so kraška tla s Še trši smo mi, ki jih stvo vsaktere predsodbe glede socijalne vrednosti meščanov, namreč, da se utrdi zavest, da je posameznik v svoji stroki jednakoveljaven sć svojim someščanom in ga ne nadkriljujo niti za las, četudi ga dviguje poklic za Golovec visoko nadenj, ker vse je le gola fraza in navideznost, kajti m i smo poklicani sodelovati na ogromnem stroju, ki se imenuje življenje. Dalje ne sme bo trpeti čezmerno gmotno ozbilje na jedni strani v tem, da trpi druga pomanjkanje in bedo; — gorjć ako bi v njegovi prisotnosti vzdehal ta nasiten dobrih jedi in pijač, a bi sosedu njegovemu cvilila čreva od glada — — zadela bodo oba grozovita kazen. Marveč se ima imetje skupnih papitalistov dobrohotno v to porabiti, da so poravnajo silni nodostatki v sedaj ubožnem Btanu. A najvažnejše med VHem pa je to, da so ne ovira narod v p o 1 i t i č n i svoji zavesti. Tega da ni smeti storiti na nikakov način, kajti narod brez zrelo politične z a v o s ti istotako ni zrel za rešitev «oci-jalnegu vprašanja ! To vs«' iu še voč mora se zgoditi, sicer ni moči, da rosi on soci- tlačimo. Kar neprenehoma nekam drem-ljemo, in prav nič se ne zmenimo za ostali svet, niti ne poizvedujemo, kaj se po svetu godi*. Res je to, in prav re*. To moram reči po svojem mladem kraškem razumu. Rekel sem, da dremljemo, in posebno v narodnem pogledu. Le oglejmo se nekoliko po širnem našem Krasu, in videli br demo, kak6 neksko otožno poveša glavo vaa sedanjost, kako mrtvo je vse; nihče se no zmeni za narodni napredek. In kar je zavednih, tinti so sramujejo. Prosim oproMtito ; mogoče, da ae bode ta sodba komu zdela prehuds, pa no morem si kaj, da ne bi povedal tega, kar mi je ns srcu. Znano jo vsakteremu onih, na koje jaz mislim, kako petje je slišati po našem divnem Krasu; po naših vaseh čuti je tu pa tam pravo tuljenje. Nočem ugibati, kdo je kriv na tem, dasi ne bi bilo težko uganiti. Obžalovati je, da se tudi po nekatorih ljudskih šolah zanemarja petje skorom popolnoma, ko je vender tudi petje šolski predmet. Potem seveda ni čuda, da nimajo dorasli mladeniči niti pojma o petju. Žaloatno zares, prav žalostno! Rokel sem začetkom tega dopisa, da se niti ne zmenimo in ne poizvedujemo, kaj daje vse okolu nas. Poglejmo nekoliko tje čoz do obali jadranskega morja, kako se borč za narodno stvar in kuko gojć — poznajoč velik upliv petja — narodno petje. In ti naši rojaki stojć na majajočih se tleh. Kako bi po takem lahko skrbeli sa lepo petje mi, ki smo bolj na mirnem in nas ne vznemirja in preganja nikakoršno italijansko petje in nasprotBtvo. Dobro hi toraj bilo, ako bi se mej saboj sporazumeli oni, kojim je poklic poučevati v petju in se zanimajo sa glasbo sploh. Ustanovilo naj bi se pev-sko društvo za več vasij skupaj. Drufttvo bi bilo sicer veliko, ali rmelo naj bi bolj samostalno oddelke v vsaki vasi za-se. Po tej poti bi so morda tudi odpravilo ti.*to grdo in vedno kavaanje med nekaterimi teh vasij. Kajti kjer je petje, je veselje, in kjer jo veselje, tam ni zlobnih namenov. Propričan sem, da sposobnih voditeljev ne bi manjkalo. Toraj na delo Vi, koje Vas jalno vprašanje; a kdor bi se tem nared-bam protivil, njega jo živega sežgati na javnem trgu. — In res zgodilo se je, kakor je mož veleval : bilo je vse pripravljeno. In kakor nam poročajo viri, gorelo je marsiktero noč na javnem trgu in cvrlo in peklo se marsiktero mastno telo... Ko pa je došel on, bilo je meščanstvo pripravljeno za važen »kt. A zgodilo se ni prvi dan, mnogo dni hodil je po mestu, vihal si brke, dregal z rokama v oblake in stresal mogočno svojo glavo. Neeega dne — trajalo jo pač že dolgo časa po njegovem prihodu in ljudstvo bilo je že do colu navajeno novega reda, Jako kakor da bi nikoli drugače ne bilo — zbere meščanstvo na tigu baš ob gromudi, Hpleza na visoki oder, navilia si brke, dregne z rokama v nebo, strese mogočno z glavo, in silnim glasom naznani : „Sedaj je rešeno socijalno vprašanje!" In gromoviti slava-klici grme mu is množico nasproti in nepopisno navdušenje vlada mej meščani... Zares: — „socijulno vprašanje* bilo je rešeno I prištevamo k razumnikom v glasbi! Vspeh Vam je gotov. Goto? eem, da je moja misel prava, ako se poprimemo dela. Ga-nimo se, žal uam ne bode nikdar ! Politični pregled. Notranja daiala. Za prihodnje zasedanje o g r s kega državnega zbora ima finančni minister Wekerle pripravljen govor o uređenju valute. 8 tem svojim govorom hoče pomiriti finančne kroge in dokazati, da se ureditev valute v kratkem more popolnoma provesti. Vnanja države. Nek ruski list obsul je te dni lačno Italijo z očitanji najgrše nehvaležnosti, a katero si je ogre-šila svojo dušo Italija h svojim izzivlja-jočim postopanjem proti Franciji. Res je sicer, in vsa zgodovina nas tako uči, da mejnarodna politika od nekdaj ni priznala hvalečnosti, ampak le lov na ko-fisti. Pri Italiji je to drugače: ona je nehvaležna ne v svojo korist, ampak v svojo pogubo; italijanske politike nasproti Franciji ni mogoče razumeti is mnogih ozirov. Najprvo so Francozi kakor Italijani, romansko pleme, torej že po naravi spojeni žnjimi ; v drugo so Francozje sosedje Italijanom ; v tretje so Francozje bogati sosedje,ki imajo v svojih rokah skoro vse italijansko zlato z drobižem vred, tako, da je za Italijo v pomanjkanju drobiža nastala prava finančna in gospodarska kalamiteta in bt torej žh skrb za lastno korist zahtevala od Italije, da živi v sporazumljenju s Francijo, od katere poslednjo je zavisna gospo d a rs k a e k z i a t e n c i j a gladne Italije; in četrtič naj bi pomislila Italija, da je dosegla svoje zedinjenje s pomočjo ne lastnih, ampak francoskih bajonetov, tako. da se Italijanom mora smijati ves svet, kadar se bahajo s tistim kopirnim izrekom : „L'Italia fara da se !* Nehvaležnost je sploh grda stvar, a ne-hvaležnost v lastno škodo in pogubo, je — neumnost. Nemške vojaške vajo okolo Metza so skoraj končane. Cesar je pri slavnostnem končnem obedu v Metzu izrazil svoje prepričanje, da se prebivalstvo počuti dobro pod nemško vlado. Rusija je odgovorila naredbi vojaških vaj v Galiciji s tem, da je ukazal car sklicati vojsko k vajam v Podolije ob avstrijski meji. Vajam prisustvovalo bode več francoskih častnikov, ne bodo pa povabljeni avstrijski, nemški in italijanski vojaški zastopniki. V Londonu predlagal je v visoki zbornici prvi lord admiralitete, da se začno drugo čitanje irske predloge. Vojvoda De-vonshirski je predložil, da se predloga odkloui. Brazilski minister zunanjih poslov izdal je okrožnico vladam, s katero javlja, da se je mornarnica uprla vladi. Italija odposlala je dve vojni la-diji v zaščičenje svojih podanikov. Lastniki pariških listov sklenili so v seji dno 7. t. m. prirediti na svoje stroške ljudske veselice na čast ruskim monarniškim častnikom o njih izletu iz Bresta v Pariz. Londonski „TruthK javlja, da se govori v angleških dvornih krogih o zaroki carjevičevi. Ruski prestolonaslednik zaroči se namreč v kratkem z vojvodinjo Sibilo Heseusko, praunukinjo danske kraljice. Vojvodinja Sibila živi sedaj ▼ Fredensborgu, kjer biva ruska cesarska obitelj. Različne vesti. Odbor političnega društva „Edinost" imel bode svojo sejo jutri, v nedeljo dne 10. t. m., ob 10. uri predp. v prosto- rih „Del. podp. društva". Gospodje odborniki in njih namestniki so uljudno vabljeni k tej seji. Ravnateljem „Alojzevišča44 v Ljubljani imenovan je namesto dosedanjega vodje č. g. prof. Toma Zupana č. g. dr. Josip Lesar, profesor na ljubljanskem semeniaču. C. g. prof. Zupan je premeščen na Ljubljanski višji gimnazij. Ganimo se! Pod tem naslovom piše naui iz Istro odličen rodoljub: Glejmo, da nam vedno bdeči sovražnik ne zaseje ljulike, mej tem ko smo mi mirno in brezbrižno spali ! Da, gospod urednik, naši sovražniki so vedno na nogah, oni ne mi-rujejo, oni delajo neumorno po trdno določenem načrtu, a ne delajo od danes do jutri, ampak za bodočnost: oni ae že sedaj skrbno pripravljajo za bodoče deželnozborske volitve. Ti naši nasprotniki obletavajo siromašne kmete po noči in po dnevi ter jih mamijo in vabijo na svojo stran. In mi P Mi spimo, prepuščajoč ljubemu Bogu, da skrbi za nas, in zanašajoč se na poštenje in značajnost isterskega trpina. To je že res: naš istrski seljak-trpin je poštenjak od nog do glave, a na jedno ne smemo pozabiti, da je revež še neveden (seveda po krivdi tistih njegovih tlaČiteljev, ki žele, da ostane za večno v svoji nevednosti). In koga je ložje prevariti nego nevednega človeka, če je poleg tega prepusten, in prenaiven, da bi mogel le slutiti, koliko zlobnosti in prekanjenOBti tiči v onih italijanskih srditežih, ki obletujejo tega siro-maka-seljaka, kad ar ga potrebuje j oP In tega Vam menda ni treba praviti, gospod urednik, kako peklensko navihani so naši italijanski srditeži uprav pri a^itatorskem delu : saj Vam je znano, da jim ni nobeno sredstvo preumazano, nobena laž preostu-dna, da le zbegajo siromaka in kmeta. Razmerje je torej za nas selo neugodno; na jedni strani nevednoBt, neskušenost in poštenost, a na drugi peklenska zlobnost, združena z neverjetno zvijačnostjo in drznostjo. Vidite, v tem tiči velika nevarnost za prihodnje naše borbe. Rea je, kakor ste rekli nedavno, da nam ne dostaje posvetne inteligencije in da ne razpolagamo z obilico v narodnih borbah izšolanih mož — v tem pogledu se niti primerjati ne moremo z našimi nasprotniki, — a ravno zato se moramo tem odločnejše poprijeti dela mi vsi, kar nas je, da obvarujemo kmeta pred mamljivci. Tudi mi moramo okoli kmetov: odpirati moramo ljudem oči, v katere so lahonski agitatorji nasuli pes'«a; poučiti moraino ljudi, da v vsaki sladki besedi naših nasprotnikov je akrit strup, pripravljen v našo pogubo. A na delo moramo t & k 0 j, gorje nam, ako bodemo čakali zadnjega trenotka! Naši nasprotniki so že začeli ples volilne agitacije, spustimo se tudi mi v vrtinec. Ganimo se, da si o pravem Času ustvarimo temelj bodočim vspehom. Začeti pa morata naša dva državna poslanca! Ne pomaga niČ, mi moramo mej ljudstvo, ako nočemo doživeti sramotnega poraza. Jaz opozarjam gospoda poslanca na Buzeščino — tam je velika nevarnost. Italijani hočejo uporabiti okolnost, da so tam občinske volitve pred durmi, da bi pridobili občino v svojo roko. In pomislita, prečastita in velespoštovana gospoda poslanca, kaj bi to pomanilo, ako pride velika imenitna Buzeška občina v italijanske roke!! Vsaj poznata razmere in ni jih treba Vama pojasnjevati. Italijanski agitatorji letajo že Bedaj po vsej Ćićariji, in bojimo se, da ne brez vspeha. Iz dna rodoljubno duše prihaja uii torej poziv do vseh rodoljnbov istrskih: Ganimo se, da naših ovčic ne odnesejo volkovi in da bo ne bodemo kesali — prepozno. Za slovenski napis na novem državnem poslopju, namenjenem za pošto, brzojav in financo, oziroma v popolnitev naše poslednje >esti: „Da ne zamudimo !", sprejeli smo še nastopno: „Pisatelj veati „Da ne zamudimo !", pozabil je naglasiti, da je dotično poalopjo namenjeno za vmeščenjo ravnateljstev uradov, katerim sti podrejeni tudi še deželi Kranjska in Dalmacija. C. kr. poštnemu nadravnateljstvu je namreč podrejena poleg Primorske tudi Kranj-b k a, c. kr. finančnemu nadravnateljstvu pa Dalmacija. Iz tega sledi, da se za slovenski napis na tem državnem poslopju morajo potegovati tudi Kranjski in Dalmatinski državni poslanci. Menimo torej, da poslednjih ne bode treba prositi, da se potegnejo za slovenski napis, kajti to je njih sveta dolžnost, katero jim nalagajo njih volilci. Pričakovati nam je toraj z gotovostjo, da so bodo potegovali za slovenski napis vsi s 1 o v e n s k i (t. j. Tržaški, Goriški, Isterski in Kranjski) in hrvatsko • dalmatinski državni poslanci ne glede na Btranko ali klube. Njim so pa pridružijo, oziroma bi se morali pridružiti vsi pravični nemški in italijanski drž. poslanci, katerim se ni treba potegovati za napise v njih jezikih, kajti za to poskrbi že stara praksa, ki jim gotovo ne stori žalega. Gotovo pa je, da dobimo slovenske napise na tem državnem poslopju le tedaj, ako se bodo naši poslanci možko za iste potegovali, v nasprotnem slučaju ostane vse pisarenje v tej zadevi le — pium de-siderium slovenskega prebivali tva vseh imenovanih dežel. Ako slovenski državni poslanci ne dosežejo take malonkoati — po tem ne znamo, kaj moremo druzega pričakovati od njih. Slovenski napisi v Trstu — kje ste P D&, kje ste P Kdo se ne spominja shoda naših trgovcev in obrtnikov, pri katerem so bo isti z lastnoročnim podpisom zavezali, da bodo nad svojimi prodajalnicami ali delavnicami postavili samoslovenske, odnosno slovensko-italijanske-nemške napise? Koliko pa je tih trgovcev in obrtnikov držalo zadano besedo P Menda le pet, ali šesti In drugi P Niso držali besede. Nekateri od teh pa, ne samo da niso do današnjega dne postavili slovenski napis, marveč so ga popolnoma prezrli, ker so razobesili le italijanski. V ulici Bar-riera vecchia ne vidimo niti jeden slovenski napis, akoprav je v isti največ slovenskih trgovcev, pri katerih se poslužu-* jejo skoraj izključno le Slovenoi. Malo naprej, v ulici Molino a vento, se vidi še le, da je tam Slovenec, ki je zadano besedo održal. V drugih ulicah, kakor Ter-rente, Stadion, Caserma in Ghega ter slučajno tu pa tam naletiš na kak slovenski napia, kar ni zadosti. Izmed dotičnikov, ki ao se b podpisom zavezali napraviti slovenske napise, je nekdo, čeprav podpiran po Slovencih, ki tudi še sedaj ne le da ni razobesil slovenski napis, temveč je — pri obnovitvi svojih prostorov — kakor za nalašč še na šipe dal postaviti i z k I j U č-Ijivo italijanski napia. Ali bi ne bil boljše storil, da je to opustil P — Nekdo drugi, ki je imel slovenski kot glavni napis, po preložitvi stanovanja podredil je slovenski — nemškemu! — Zahtevati toraj slovenske napise tudi na državnih poslopjih (čeprav naiu ta pravica na podlagi znauoga paragrafa pripada) in ne imeti toliko samosavesti, da jih postavimo nad lastne prodajalnico — je skoraj malo smešno. Kaj se more doseči s tako našo nedoslednostjo in neodločnostjo P — Menimo, da nič. — Narodna čast zahteva torej od vseh dotičnikov, ki so se s podpisom zavezali razobesiti slovenske napise, da ž njimi pridejo na dani Dixi. K volitvi v Toiminu poroča „Soča* v posebnem članku, da je že prišla pred deželni zbor Goriški razprava, da bi prihodnjič volili volilci posameznih trgov Tolminskega okraja Boleč, Kobarid, Tolmin, Kanal in Ajdovščina dotna, kajti mnogim voliioem skoraj v sedanjih razmerah ni niti mogočo zbok dalno poti in razmerno velikih troškov vršiti svojo volilne pravice. Ajdovci da se iz teh vzrokov menda še nikdar niso udeležili volitev. — Dodati nam jo še, da je bil grof Coronini izvoljen soglasno po vseh 125 volilcih, kajti šeBt glasov bilo je proglašenih neve- ljavni m, ker je bilo na glasovnici napačno napisano krstno ime, namreč Albreht namesto Alfred. — „Soča" priznava zavednim volilcem zares zasluženo čast radi o tej volitvi dokazane disciplino in politiške zrelosti. — Občinske volitve v Tolminu vršile se bodo dnć 11., 12. in 13. t. m. Neodvisna stranka, javlja „Soča*, postavi se odločno v boj proti C a z z a f u r i, ki je imenoval družbo sv. Cirila in Metoda neumnost. Lep bIo-venski župan bi bil to! Županom bode izvoljeti bržkone g. Oskar Gaberščik. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Podgradu v Istri nabrala je 200 kron in se vpisala med ustanovnice družbe sv. Cirila in Motoda za Istro. Slava ! Vivant scquentes ! Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu nabrali bo krokar j i,pri Porke« tiju* 130 stot. Podarila sta prvo krono g. Lj. Nehrony in g.čua Antonijeta Dronik. V namen, da poBtane Barkovljanska župnija pokroviteljca družbe sv. Cirila in Metoda, nnbralo se je v nedeljo dno 3. t. m. v gostilni „Pri lumeni hiši" med domačini 1 gld. Za dijaško kuhinjo nabralo se je pri dijaški vesolici dne 6. t. m. v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu 12 gld. 70 kr. Družba sv. Mohorja je zgubila letos 305 udov. V posamičnih škofijah jo večinoma število udov nekoliko narastlo; ogromno pa je padlo v lavantinski škofiji. To je žalostno znamenje, kajti jasno priča, da pada narodna zavednost baš tam, kjer bi bila najbolj potrebua. V primeri z lanjskim številom udov pokaže so v raznih škofijah nastopno gibanje: Goriška -}- 95, Krika + 30, Lavantlnaka — 1027, Ljubljanska + 155, Tržaška + 237, Sekovska + 7, Somboteljska — 22, Zagrebška 3, Senjska -f 20, Poreška -j- 22, Videmska -f- 18. Dalje je narastlo število udov v raznih raztrešenih krajih za 18, v Ameriki pa za 139. Vabilo k veselici, kojo priredita blagohotnim sodelovanjem tamburaškoga zbora Svetoivanskega, telovaduo društvo „T rž a 9 ki Sokol«4 in „Slovansko pevsko društvo14 dne 10. septembra 1893 na vrtu „Narodnega doma* pri bv. Ivanu. Vsporod : 1. J. M. Knob-looh : „Sokolska koračnica" ; udarajo tamburaši. 2. A. Hajdrih: „Na b ij", moški zbor. 3. Vaje na drogu ; izvršujejo pred-telovadci in gojenci „8okola". 4. V. Kat-kič: „Vienac hrvatskih popjevaka" ; uda-rajo tamburaši. 5. F. S. Vilhar : „Domovini* ; poje mešani zbor. 6. Vaje ua bradlji in konju; izvršujejo telovadci „Sokola". 7. Gj. Eisenhuth: „Mazurka"; udarajo tamburaši. 8. H. Volarič: „Oj z Bogom ti planinski svet" ; poje moški zbor z bariton-solo. 9. Piramida; izvršujejo telovadci „Sokola" pri bengaličnem svitu. 10. Domača zabava. Začetek ob ya5. uri po-poludne. Ustopnina 20 kr. za osobo. Iz oficijelnoga poročila o VIII. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda. (Dalje). Da pa se je mogla naša družba, kakor ste čč. skupščinarji slišali dozdaj, gibati letos v tako širokem okviru, da se njen delokrog v istini zmirom bolj širi, to ima se zahvaliti svojim dobrotnikom in prijateljem, ki so se jej od vseh — da prav od vseh — strani naše milo domovine prihiteli na pomoč. In zdaj a ponosom lehko trdimo: ni ga več zavednega in v resnici narodno čutečega Slovenca, ki bi ne bij na kakoršenkoli način podpiral naše družbe. Zdaj, slavna skupščina, bi bil nalog izve-stiteljev naštevati Vam imena vseh podpornikov — ali če bi hotel to izvesti — zborovali bi do drevi. Kajti mi ne štejemo več dobrotnikov ua stotine, nego na tisoče. Njih imenik izkaže bodoči Vestnik. Omenjamo le splošno one podružnioe — osobito ženske, ki so tekmovalo v načinih, kako bi več prispevkov dopo-slalo ter tako kot zveste hčerke ruzvoselile svojo mater; denarni izkaz jim bo osve-tljal lico pred slovenskim svetom. Đa ao izdatni darovi dohajali naši družbi, zahvaliti je posebno narodna društva po vseh naših pokrajinah. Osnovala so v zadnji dobi toliko koncertov, akademij, veselic, zabav, vedrilnih shodov, v korist naSi družbi, kakor v vseh prejšnjih letih vkup morda ne še toliko. Navedemo naj ona stavna društva, ki so nam bila zglašena : Ljubljanski Sokol, Narodna Čitalnica, ka-teia daje svoje prostore za vodstvene seje že vsa leta brezplačno, pevski društvi Slavec in Ljubljana, Tamburaški zbor — vsa v Ljubljani. Pevsko društvo „Lira" v Kameniku, katero je pohitelo celo večkrat mej drage brate koroške ; istotako Čitalnica kameniška. Veliko uslugo naši družbi so izkazala ob lanski skupščini slavna društva Postojinaka, njim in čelu čitalnica. Delavsko bralno društvo v Idriji pri vsaki priložnosti povspešuje našo družbine smotre. Bralno društvo v Št. Petru na Krasu, v Mokronogu, v Kostanjevici, v Zagorji ob Savi, Čitalnice v Starem Trgu pri Ložu, v Črnomlju, v Šmariji pri Jelšah, v Ilirski Bistrici, v Cerknici, v Planini, v Št. Vidu nad Ljubljano, v Šiški, v Ipavi, Ajdovščini, v Šturji, na Vrhniki, v Gorici, ▼ Tolminu. Prvo slovensko društvo „Gorotan* na Koroškem. Slavna društva v Trstu in njega okolici: Tržaški Sokol, Slovansko pevsko društvo, Zarja, Adrija, tamburaši Sv. Ivan-ski in trž. Sokola, dramatični odsek Sokolov s sodelovanjem opernih pevcev gospb Strauser-Čehove in g. K. Trtnika. — Litijsko in Šmartinske Slovenke izboren koncert. Društvo „Zvon" v Šmartinu pri Litiji. Slavni odbor I. abiturijentake veselice slovenskih in hrvatskih pripravnikov je izročil s cenjenim dopisom dne 10. avgusta 1892 vsoto 56 gld. kot polovično pokroviteljnino. Letos 22. julija pa je bil zopet slični koncert s polovico prebitka naši družbi, — Istotako je abiturijent Milutin Zarnik v imenu slovenskih gimnazijskih abiturijentov leta 1892 izročil gld. 76.53. Pokroviteljnino v obrokih plačevati sta sklenila slavna učiteljska društva za kamniški in za goriški okraj. — Ker se je družbino vodstvo s posebno okrožnico oglasilo pri vseh naših posojilnicah za poljubno podporo, sprejeli smo znatnih darov, a posojilnici v Radovljici in v Ribnici ste že vplačali polovico pokroviteljnino, pokroviteljca mariborska posojilnica pa je doposlala zopet 100 gld. — Kakor društva tekmovali so iposamni rodoljubi indomorodkinje, da so ob raznih prilikah pokladali večje ali manjše darove na domovinski oltar. Božična, novoletna, velikonočna darila bila bo letos obilneja nego poprej. Ob veselih in žalostnih dogodbah: ob smrti — mesto atrohljivih nagrobnih vencev — ob krstu, ob /enitvanju, ob primici so dohajali lepi darovi. Kaj izvanrcdnega pa je „p r v a krona družbi sv. Cirila in Metoda". To misel jo sprožil prvi vrli Celovški „Mir" dne 30. oktobra 1892 — in je kmalu potem ukazal 100 zlatih kron kot odgovor Parteitagi) v Celovcu. Poprijeli bo se tu minli tudi drugi listi in so prinesli oklic do rodoljubnega občinstva. Ko pa bo me-seca maja prišle v promet tudi srebrne krone, tedaj pa je pričel „Slov. Narod" sistematično nabirko prvih kron ter jej odkazal dan za dnevom posebuo rubriko — in zdaj je že pri četrtem tisočaku. Tolike jednodušnosti v požrtvovalnosti še ni videl morda slovenski svet. (Res j«, dobro !) Diužbinemu vodBtvu so te kronino darove doslej oddala čast. uredništva časnikov „Slov. Narod", „Primorski List* in „Mir". Razpisani službi. Razpisana je služba učiteljico 111. razreda za osnovno šolo v Kopru. Prošnjo do 22. t. m. — V Miljah je razpisano mesto občinskega zdravnika. Plaoa 1000 gld. in 200 gld. odškodnine za vožnjo na loto. Prošnje do 10. oktobra. Nove javne bolnice. NamoatniStvo ob javlja, da so priznane »porazumna z deželnimi odbori v Trstu, Gorici in Poreču javnim bolnicam občinske bolnice v Mo-starju, Banjaluki, Bihaču, Dolnji Tuzli in Travniku. To priznanje velja seveda odslej v prvi vrsti za povrnilo bolnišnih in zdravilnih stroškov. Dantejev kip postavijo v kratkem v tržaSkem mestnem gimnaziju za denar, ki so ga nabrali dijaki med seboj. Pozvali so v ta namen seveda italijanskega kiparja, kateri jim izdela kip prav zastonj iz zgolj „bratske ljubezni" in simpatije. Železnica v Bohinjsko dolino. Deželni odbor kranjski je dobil od trgovinskega ministarstva dovoljenje za izvrševanje pripravnih del za lokalno železnico, ki bi se odcepila od državne Rudolfove železnice med Kranjem in Javornikom ter peljala v Bohinj in bi se oziroma podaljšala preko Sv. Lucije na Tolminskem do Gorice. C. kr. deželno sodliče objavlja razglas, s katerim se vabijo vse osebe, ki bi dognale kaj o bivanju, ali osodi necega Avgusta Gauča iz Markario, okraj Rovnice na Češkem, prijavijo to odvetniku dr. Rablu v Trstu. Avgust Gauč vozil se je namreč leta 1854 ali 1855 iz Carigrada preko Smirne v Trat. V Smirni izstopil je iz parnika, popuativši svojo prtljago in od te dobe je izginil. Ako se o njem v teku postavne dobe ničesar ne zve, proglasi ae ga umrlim. V Bosni pokazala ae je dobro oborožena roparBka četa. Načelnik roparjem je bivši boBenaki orožnik Nikoliđ (ne bivši arkimandrit Hadžič, kakor javljajo nekateri listi). Nikolič je bil leta 1886. pobegnil v Srbijo, sedaj pa se je zopet vrnil v svojo domovino in oborožil četo. Pred leti že bil je umorjen blizu Dubice misijonar Lach in takrat že sumničilo se je na Ni-količa, toda niso ga mogli ujeti. Bosenaka vlada razpisala je nagrado 2000 kron na glavo Nikoličevo, 1000 kron pa dobijo tiati, ki vjamejo njegove drugove. Kolera, v zadnjih 24 urah obolelo je od kolere na OgerBkem v 12 komitatih 53 oseb, od kojih je umrlo 34; izmrla pa je, kahor ae kaže, v Bukovini. Vendar pa se ne moro smatrati dežele popolnoma rešene te !:uge, kajti vsak hip lahko prekorači mejo ter se prikaže iz Rusije, ali Romunske, Ogrske ali Galicije. V Galioiji je dno 7. t. m. iz nova obolelo 5 oseb, umrlo jih je 6 ; službeno poročilo javlja, da je že razširjena po vsej pokrajini; v Budimpešti jo obolelo 35 iu umrlo 33 ; v Rimu obolelo 19, umrlo 13 oseb. Iz drugih okuženih dežol prihajajo vesti, iz katerih bo more posneti, da ae bolezen aicer ne širi, a tudi ne pojčtna. Italijanski ponarejale! avstrijskega denarja bili ao obsojeni 2. t. m. kakor sledi: Tita in Felice na 2 leti, 6 mesecev in 10 dnij zapora, in zatem na posebno policijsko nadzorovanje; žena Gentilini na 2 meseca in 6 dnij zapora, kateri pa ae smatrajo kot dovršenim zbok amnistije. izpusti ae jo toraj takoj. Rešeni bo obtožbe Tomat Florenca, Calligaro Angel in Just Guerra. Skesan tolovaj. „Ung. Correspondenz" pripoveduje, da je o poslednjem popotovanju srbskega kralja ustavil kraljevski voz nek oborožen človok pri gori Zlatibor blizu Užic. Spremstvo prijelo jo takoj tega človeka, misleč, da nameruje napasti kralja. Toda nepoznanec pade na koljena in reče : „Moj gospodar in kralj! Jan sem tolovaj Sumid Dragic. Tvoja vlada razpisala je nagrado 3000 frankov na mojo glavo. Toda Tvoji orožniki me niso mogli ujeti ; sedaj stavljam so ti prostovoljno". Kralj je takoj ukazal spustiti tolovaja, a zapovedal mu jo naj so stavi sam orožnikom. Ruske agencije. Car je ukazal, da se osnujejo poskušne trgovineke agencijo v Avstriji, Italiji, Šk andinaviji in Franciji. Te agencije bodo podredene finančnemu ministerstvu. Ako so poskušnja dobro obnese, osnovale se bode take agencijo v velikom številu. Najstarejša knjiga na svetu. V narodni knjižnici v Parizu je knjiga „Papyrus Prisne", ki jo stara nad 6240 let, ter jo zbok svoje starosti največja dragocenost, i ki se našla v novejši ddbi. To knjigo našel je Francoz Prisse v nekem tebenskem grobu, v katerem je bila tudi mumija (izsušen mrlič) necega člana prve tebenske kraljevske dinastije. Knjiga ima naslov : „Naredba prefekta Plah-Hotepa, ki je živel za Asae, kralja severja in juga". Kralj Assa pa je živel okolu I. 3350 pred Kristom. Prefekt v starem Egiptu je bil pred-8tavljate]j kraljevske moči; on je združeval v svoji roki vse službe, katere opravljajo danea razni ministri. Knjiga Assevega prefekta ae deli v 44 poglavij in je pisana v takratnem otiško-ritmiškem jeziku. Razpravlja višja alojeva ter ima vporabljive makaime in opazke, katere bi mogli tudi današnji moralisti dragovoljno podpisati. Naaveti, katero daje Plah-Hotepa članovom vlade, so zares vzvišeni. Po njegovem mnenju mora vsak visoki uradnik spoštovati znanost in modrost in točno slušati nje naavete; no sme zlorabljati svojo moči, ampak nastojati mora pridobiti si ljubezen, ne pa strahovati, kajti le tak6 more si pridobiti povoljno sodbo potomcev. Iz njegovih opazk o Božanstvu vidi Be, da poudarja staroegiptaka vera monotelaem (jednega Boga). Pripoveduje tudi, da jo prefekt Plah-Hotepa star 110 let in da je dosegel že vso posvetno oblast in čisti. Ostanki iz križarskih vojsk. Na mestu stare Kartagine našli ao razne denarje izza časa križarskih vojsk. Sodi se, da je na tem mestu Ludovik IX. imel bitko. Tudi bo našli jeden ščit, tri bakrene obročke, na jednem je jezdec, na drugem svetnik, na tretjem lev vrezan. Plesni odsek „Del. podp. društva* vabi društveno člane na udeležitev plesnih vaj, katero pričnć 17. t. m. ob 4 uri popoldan. Naznanja ae ob enem, da bode g. Ivan Urnek podučeval slovanske plese in tudi novo četvorko. Dobro gasilno sredstvo je naaičena galunova raztopljina. Ta raztopljina ae shrani v slabih tenkih steklenicah. Kadar se prikaže ogenj, vrže so taka steklenica v ogenj. Voda se hitro izhlapi, galun se pa tako prime goreče stvari, da no moro kislik do nje in torej goreti ne more. Kako se okna trdo zapro. Namažejo se okviri oken na meatih, kjer se okno zapira z limom, potem so pa polože na to 2 centimetra široki in preoej debeli dolgi odrezki vate in ae okna zapro s tem, da se lahko tolče s kladivom, dokler se okenski zapahi ne zapro. Čez nekaj ur ae vata dobro drži in se odreže, kolikor je čoz molf. Na ta način se okna trdno zapro in stvar je po ceni. Poliranje z lesnim ogljem. Hišni o- pravi moremo dati lepo črno površje, ako jo poliramo t lesnim ogljem. To stane pač precej dela in truda, a vspehi ao tako lepi, da smemo užo nekaj časa žrtovati v ta namen. Postopa se pa takole: Les najprvo pokrijemo a kafro v vodi namočeno, potem pa takoj z zmesjo železnega sulfata in šišok. Te dve tvarini ae vjeate v les in ga črno pobarvate. Ko se je les nekoliko posušil, ga zdrgnemo s krtačo, potem pa z zelo fino stolčenim ogljem. Kjer drgnemo rezbarska dela, treba vzeti posebno fino oglje ; v vseh Bluoajih drgnemo oglje s filanulo v les, a med tem močimo z lanenim fir-nežem in terpentinovim špiritom. To se precej časa ponavlja, konečno pa je los tako lepo črn in gladek, kakor se to no dosežo z nobeno drugo polituro. Napajanje živine. Neki gospodar jo redil mnogo krav ter je potem mleko od njih prodaval v bližnje mesto. Napajal je pa svoje krave v neki luži, v kateri jo bila nezdrava, stoječa voda. Kar se zgodi, da veliko tistih ljudi, ki so od njega mleko kupovali, zboli na jako nevarni vročinski bolezni ali legru. Zdravniki, ki so to preiskali, so spoznali, da so to bolezen dobili po mleku, katero so od dotičnega gospodarja dobivali. To ja<>no kaže in prir«, da živine, ako hočem«-«, da ostane zdrava, ne smemo nikdar napajati na vsaki mlaki, ampak vselej le na zdravi in cisti Todi, Najboljše jo pač živino napajati ob čisti studenčnici, ako to ni, potem se naj napaja tudi ob čistih potokih in rekah, nikdar pa ne ob kalnih lužah in mlakah, v katerih voda stoji ter smrdi od raznih rastlin in živali, ki v njej gnijejo. Taka voda je jako nezdrava za ljudi kakor za živino in prav lahko po njej »boli živina in po živini tudi ljudje. Saje — dober gnoj. Stroške za «istenje dimnikov lahko nekoliko a tem pokrijemo, da rabimo saje za gnoj. V več krajih pa saje vsled nevednosti vržejo v kaki zakotje mej kamenje ali sipino, da potem tukaj prav dobro vspova plevel, kar ju za kmetovalca še škodljivo, ker se plevelovo some potem šo drugod zatrosi. Pametni kmetovalci pa porabijo saje za gnoj .Vsako saje pa niso jednako gnojilna vrednosti, ki se ravna potem, koliko imajo saje r sebi a-monijakaliČnega dušeča. Sajo pa ne dajo precej svojo gnojilno moči iz sebj. Po lotu se to zgodi hitreje, po zimi kasneje. Najbolje je, če saje že jeseni ali po zimi spravimo na vrt. Saje so posebno dober gnoj za salato, Hpinačo, zeljo, čebuljo in aadno drevje. Če ho s ?a j n mi gnoji, so tudi razni mr^osi manj plode. Tudi tratine si opomorejo, če se po* zimi malo potresejo s sajami, debro je pa, čo se za sajami potrese še malo komposta. Saje fo pa tudi dober gnoj za raHtl0 vseli kombinacij ah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke „Slavijo" imajo brez posebnega prlplačla avlco do dividende, katera jo doslej iznašala po 107„, SSO"/u, a»% ujedno leto celo 48°/0. Za škode izplačala je doslej „Slavlja" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more su meriti z vsako drugo zavarovalnico. — Kako koristno in potrebno je zuvarovanje življenja, dokazujejo naslednjo primere : 1. Helena Avbcljnova, kramarica v LJubljani, zavarovala so je dne 5. maja 1884. Do svoje smrti dne 16. februvarja 1885 splačala je 32 gld. 54 kr. zavarovalnino; banka „Slavija" pa |e izplačala njenim dedičem 1000 pold. 2. Dr. Fran Ambrožie, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval se Je dne ,TO. januvarja 1875. Do svoje smrti dne 11. februvarja 1891 uplačal Je 1352 gld. 52 kr. ; banka „Slavija" pa Je rodbini ujegovej izplačala 3000 gld. ■i. Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v LJubljani, zavaroval se je dne 10. decembra 1871. Do svoje smrti dne 8. februvarja 1885 uplačal Je 1383 gld. 92 kr.; banka „Slavija" pa Je izplačala njegovej rodbini 3000 gld. smrti 4. Miha Serdic, uradnik v Trstu, zavaroval sr> jo dno 30. novembra 1878. Pnsi Je do svoje dne 14. julija 1880 uplačal le 80 gld. lrt kr. prejeli su dediči njegovi od banko „Slavije" 1200 gld. 5. Marija Lenčkova, poscHtuica na lllanict ol> Suvi, zavavovula hu jo dne 5. maja 1870. Koje umrla dne 24. mala 1882 izplačala je banka „Slavija" dedičem njenim 5000 gld., da si je bilo uplačaiie zavarovalnino le 2U92 gld. 10 kr. 6. Ivan Vlali, posestnik v Jušićih, zavaroval se ^e dne 5. novembra 1888 za 1000 gld. in dne 30. aprila 1890 zopet za 1000 gld. Na obe zavarovanji splačal je do svojo smrti due 13 januvarlja 1892 vsega vkup 192 gld. lfi kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavije" 2000 gld. 7. Ivan Železnikar, urednik „Slov. Navoda" v Ljubljani, zavaroval se jo dne 30. junija 1882 za 1000 gld. Do svoje smrti dne 26. januvarija 1891 uplačal je 381 gld. 60 kr.; banka „Slavija" pa Je izplačala dedičem 1000 gld. 8. Peter Buduar, e. kr. poštni oflcijal v LJubljani, zavaroval se je dne 10. maja 1870, ter je do svoje smrti dne 10. aprila 1892 uplačal 597 gld. 12 kr. Banka „Slavija1* izplačala je pa rodbini njegovej 1500 gld. 9. Andrej Velikajne, gostilničar v Ilirskoj Bistrici, bil Jo zavarovan od dne 15 mu j a 1880 do 3. dne junija 188*? in je v tej dobi uplačal 364 gld. 80 kr.; banka „Slavija" pa je po smrti njegovoj udovi 1000 gld. 10. Keza Kernova, kramariua v Cerkljah pri Kranji, zavarovala se je dne 20. aprila 1884 za 1000 gld. in banka „Slavila" izplačala je njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dne 21. septembra 1892 uplačala Te 241 gld. 20 kr. 11. Ernesta Jelušičeva, soproga občinskega blagajnika v Kastvu, bila je zavarovana od 5. februvarija 1884 do 19. avgusta 1888 ter je v tem času uplačala 187 gld. 60 kr.; banka „Sluvija" pa Je izplačala njenemu soprogu 1000 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevali duje radovoljno: generalni zastop banke „Slavije" y Ljubljani v lastni hiši. Gospodske ulice št. 12. POZOR 2 Podpisani priporoča svojo v via Nuova št. 27 ležečo trgovino z manifakturnim blagom (prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane in volnene robce 52-16 M. Milič. Zaloga Dunajske tovarne pohištva IGNAC KRON & COIP. Y TRSTU Via Canal grande, vogal ulice S. Nlcolo priporoča 13 — 10 svojo velikansko zalogo pohištva najsolidnejše kakovosti v najmodernejših modelih po tovarniški ceni. Pismeno Jamčenje S Velika zaloga pohištva iz železa vsakovrstne kakovosti zmiraj popolnoma vrejeria. Da zamore p. n. občinstvo tudi zunaj Trsta zbrati si solidno pohištvo v raznovrstnem stilu, razpošiljam moj novi cenik na zahtevo v katerikoli kraj gratis in franko Tinct. capsici compos. (PA1N-EXPELLER) se prireja v Richterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekarno Praxmarer v Trstu, P. Grande) obče poznano bolečine ublužujoče drgujanjc, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 70 in 40 k r. Pii kupovanju treba biti previdnim in jo vsprejeti le tako steklenice kot pristne, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljnlnica: Richter's Apotheke z. Goldenen Lowen. Pvatf. 48 H4 Vozni listi in tovorni listi v Umerilo. Kraljevski belgijski poStni pambrod „KED STEARN LINIE" i/. Antverpena diroktno v New Jork & Pbiladellijo koncesijonovana črta, od c. kr o v atrijske vlado. Na vprašanja odgovarja točno : kon-ooaijonovani zastoj) 50 —27 „Red Star Linie" na Dunaju, IV WeyriugcM,ga«s;> 17 uli pri Josip-u Strasser-u Stuilt ■ IJuri au & crrospon« di*nt der k. k. 0«aterr. BtaatHbahnon in Innsbruck. SS/ >va Tržaška tovarna surogatov za kavo ANTONA F.a CARLINI-ja in dr. | v'a Roneo št. 4. Kava Carlini je posebno analizovana in poskušena ne samo po najslavnejših zdravnikih, ampak tudi po Dunajski fakulteti. Kciva. Carlini je označena kot nedosegljiva v zdravstvenem obziru zbok njenih izvrstnih posebnih lastnosti. C Kava Carlini pomešana z prekomorsko kavo v razmerju 50% K je najukusnejda in najtemnejša pijača. Šj Kava Carlini ne bi smela manjkati v nobeni družini, kajti ž k njo doseže se največo priStednjo sladkorja. gP Kava Carlini je neobhodno potrebna vsakemu, je najzdravejša in varčnejša. 4—3 J) A X. .......... . . M Škropilnice in žvepljalke za trte | inžinirja Živica, ž g mlini in stiskalDiee za vino, J sesalke ali pumpe za vsako rabo, eevi vsake vrste ^ ^ iu pipe, motori (ali stroji za gonitov iiru^ih strojev) na par ^ ® in s petrolejem, kakor tudi raznovrstne druge stroje ^ ^ in vse za stroje potrebno ^ ^ ho dobiva umiraj v zalogi tvrd k o ^ | Sc3aiT7-itz