29. Pred sedmimi leti' so položili narodi Jugoslavije čvrste temelje novi družbeni ureditvi. Država, ki se poraja kot posledica zmagovite oborožene borbe, postaja za narode Jugoslavije največje jamstvo za uspešno izvojevanje zmage nad okupatorjem ter domačimi izdajalci. II. zasedanje Teden slovenske kulture - mogočna manifestacija kulturno prosvetne dejavnosti slovenskega življa Istrskega okrožia Narodno osvobodilne borbe se je udeležilo tudi delovno ljustvo STO. Dalo je svoj delež najprej v 'borbi proti okupatorju, danes pa ga daje s tem, da utrjuje ljudsko obJa-st' ter z uspehom gradi lepšo bodočnost'1 ob bratski pomoči FLRJ. Za velike uspehe pri nas doma gre zasluga predvsem narodom Jugoslavije, ki so tukajšnjem ljudem vselej nesebično pomagali prav tako k&kor s0 si delili dobro in zlo za časa oborožene borbe. Razumljivo je zaradi tega, da naš delovni človek vedno bolj občuti, kar doživljajo narodi Jugoslavije. Naše delovno ljudstvo se je popolnoma razočaralo nad vsemi tistimi, ki so izkoristili vprašanje Trsta v svoje spletkarske namene. Naš človek se je odrekal v dobri veri, da brani mir, ravno tistemu, za kar se je kryavo boril. Pokazalo se je končno, da spletkarji ter vojni hujskači nočejo demokratizacije Trsta in demokratične vlade na tem ozemlju, pokazalo se je prav tako, da hočejo te protiljudske sile še nadalje varati našega človeka ter vključevati celotno ozemlje STO h De Gašperjevi I-taliji. Na vse take nakane je naše delovno ljudstvo odločno odgovorilo: Nočemo italijanskega imperializma, nočemo povratka v stare čase! Na vse spletke ter klevete na račun ljudske oblasti v okrožju je naš delovni človek odgovoril s povečanjem naporov na vseh področjih svoje delavnosti. Pred dnevi so delovni ljudje v Istrskem okrožju s številnimi resolucijami na zborovanjih SIAU sami izrazili željo, da se priključijo veličastnim manifestacijam narodov Jugoslavije, ki so slavili dan republike. Najlepši izraz take volje je bila velika ljudska manifestacija v Bujah ob priliki otvoritve nove hrvaške gimnazije. Na v^eh zborovanjih ter sestankih delovnega ljustva 28, ter 29. novembra je prišla ponovno ter jasno do izraza trdna volja, da je delovno ljudstvo našega okrožja trdno na tem, da čim bolj okrepi svoje dobre odnose do bratskih narodov Jugoslavija, da gradi socializem s povečanimi napori, da se tudi v bodoče zoperstavi visakemu vojnohujskaške-početju in dosledno bori za branik miru v svetu. Veličastne manifestacije v Jugoslaviji pa so pokazale, da so narodi, ki jih vodi KPJ, dovolj močrji, Sla uspešnp prebrodijo tudi največje težave ter nadaljujejo z u-spešno borijo za izgradnjo socializma. Tudi folklorna skupina delavnega kolektiva Vojne uprave je nastopila v koprskem gledališču na predvečer republike laSso smo proslavili Dan republika Razstavo slovenske knjige je obiskalo nekaj tisoč ljudi. Bila je tako prir pravijena, da se e z lahkoto videlo razvoj slovenske pismene besede od bri-‘ ¿inskih spomenikov pa vse do danes Delovno ljudstvo našega okrožja, ki se je skupno z bratskimi narodi Jugoslavije pod modrim vodstvom KPJ in Maršala Tita borilo proti fašističnemu okupatorju in zmagalo, je je proslavilo tudi letos 29. navember, Neuslišane želje italijanskih Velikodušni iredentistični vrhovi, v Trstu, bi seveda najrajši videli, da bi čimprej vsi v Jugoslaviji od lakote pomrli, ker bi s tem bilo najboljše ustrgženp italijanskemu imperializmu, obenem pa tudi rešeno narodnostno vprašanje tja do Egejskega morja v smislu onih lepih sanj, v katere so se zazibali junaki CLN, ko so njih fašistični bratje svoj »življenjski prostor« razširili čez Slovenijo, Hrvaško in Grčijo. Vendar iz lepih sanj je kaj kmalu postala prav grda mora, ko se je pokazala kruta resnica, da je tej gospodi za vedno odklenkalo na vzhodnih obalah sinjega Jadrana od Trsta do Skadra. Po kratkem, veselem razpoloženju, danes že znova tožijo; kaj hočete, Jugoslavija ima divizije, kar kakor pravijo, v teh časih mnogo, mnogo pomeni. Vendar kakor morajo ti A-meričani le biti tako otročji, ko se je nedavno pokazalo, da je vsa ta jugoslovanska vojska stvar, ki je bolj napihnjena kot pa resnična. Pa še celo med nami so ljudje, Hi nasedajo tem širokoustnežem. Le poglejte Pac-ciardija, ki naj bi skrbel za našo državno varnost, pa pravi, da bi se bilo bolje zaupati Jugoslaviji, kot pa naši junaški vojski. Da le ne bo treba braniti Italiji Jugoslavije, kot se je zgodilo v nedavni osvobodilni vojni, ko smo morali mi Italijani žrtvo- ..vati. .svojih najboljših tridesettisoč partizanov. Brez teh ne bi bila Jugoslavija nikdar osvobojena. In danes? Ali ni pravzaprav Italija prva priskočila Jugoslaviji na pomoč, ko je ta zašla v težave. Ce mi ne bi i-meli moke, bi tam v najkrajšem času prav vsi zastradali. In za uslugo? Niti za ped se ne premaknejo. Nasprotno pravijo, da je vse to tržaško vprašanje zaenkrat tako nezanimivo, dočim pri tem veilpo bolj stiskajo vijak v svoji coni, da bodo tam kmalu samo Slovenci in bo konec z našo zemljo italianissimo. Človek res ne ve, ali bi se smejal, ali bi se jokal ob vseh teh tožbah, ki so nalik povzete iz svetega pisma in odsevajo vso ono krščansko ljubezen, ki jo od nekdaj pripovoduje njih duhovni oče, Rim. Vsekakor pa kažejo, da so že postreljali vso svojo politično in lažizgodovinsko munici-jo in da se jim celo tristranska izjava zdi že močno zastarel top, ki samo poči. Hvalabogu, da so le enkrat prišli na to, da je bila sam0 volilni manever, ki jim pa je tudi prišel prav dobro. Sedaj ga uporabljajo ze neko splošno zdravilo, ki bi koristilo zoper vse bolezni pa tudi ne gre. Zato je boljše danes mogoče nastopiti v vlogi zagrenjenega razočaranca. Zakaj se le zapadni svet ne nasloni na nas, ko smo vendar vzor. zanesljivosti in zvestobe. Vendar ljudje nimajo tako slabega spomina. Prav stari še pomnijo* s kako ljubeznijo so Italijani- gledali na Francoze, ko so ginili, da jim pribore ujedi-njenje. Ko pa jim niso hoteli pokloniti več Tunisa, kar se je Italiji zdelo strašno grdo, se je hitro zvezala s svojimi včerajšnimi sovražniki Avstrijci. Cim je tem začela slaba presti v prvi svetovni vojni, so pa preko noči bili zavezniki sovražnikov Angležev. Spet se zasuče politična sreča in nori Hitler tuli, da že deli svet. Italija pozabi, da je komaj včeraj slekla Nemce in hoče biti z njimi ob mizi, kjer se deli. Toda pečenka pade iz rok in zopet so največji prijatelji Angležev, katere so še včeraj obdelovali z lumpi, razbojniki in požeruhi. Velika zamera, če jim ti takoj ne padejo sedaj okrog vratu in jih ne začnejo objemati spričo silne spreobrnitve izgubljenega sina. Gospodje šovinisti in iredentisti, preveč ste že blefirali, ali sleparili in licemerili v svoji kratki zgodovini. Zanašali ste se preveč na svojo »sijajno diplomocijo«, ki Vam bo popravila vojaške moralne in politične napake, ki ste jih zagrešili. Toda ne varamo se, ako rečemo, da živimo v dobi, kjer se z blefiranjem ne da mnogo doseči. Boljše je biti pošten in pristojen, vsekakor pa ne delati se vol, če se je le žaba. zgodovinski dan rojstva FLRJ v zna« menju na vezanosti na drago nam: domovino. 2e v torek zvečer je zavladalo po. naših vaseh in mestecih praznično -azpoloženje. Povsod, tudi v najza-kotnejših vasicah so zaplapolale slovenske in italijanske zastave s peterokrako zvezdo. Kresovi in baklade so naznanjali predvečer velikega! praznika. Po vseh večjih krajih so bile slavnostne akademije, na katerih so nastopili slovenski in italijanski govorniki, ki so povdarili velik pomen tega dneva. V dopoldanskih urah Dneva republike pa je komandant VUJA, polkovnik Lenac sprejel številne predstavnike delovnih kolektivov, kmečko obdelovalnih zadrug in kulturnih u-stanov, ki so prinesli pozdrave jugoslovanskim narodom, v imenu vseh1 delovnih ljudi Istrskega okrožja. Ob zaključku se je polkovnik Lenac prisrčno zahvalil za bratske čestitke in pozdrave, ki so jih poslali! njemu in vsemu jugoslovanskemu' ljudstvu delovni ljudje Istrskega o-krožja. Tovariš komandant je za-iključil svoj kratki govor z besedami: »vse delo, ki so ga opravili Jugoslovanski narodi od zgodovinskih1 sklepov AVNOJ-a do danes dokazuje, da je stališče Nove Jugoslavija na pravilno marksistično-Ieninističnil poti.« (nadaljevanje na 3. str.)’ rni "Ampeiea,, v dneva republike rdeči kotiček so na olvoriti V Izoli je bilo na predvečer Dne« vava republike posebno živahno* Povsod, tako v mestu kakor tudi obl skrajnem koncu, so zagoreli kresovi* Na morju, v neposredni bližini pristanišča pa je podjetje »Riba« BI lučmi upodobilo maršala Tita. LJšiki AVNOJ-a 29. novembra 1943. v Jajcu-pomeni za Jugoslavijo močan korak v krepitvi narodno osvobodilne borbe ter nove državnosti in si je zaradi tega pridobila ugled in priznanje tudi na področju mednarodne politike. Po osvoboditvi postaja nova država čuvar svobode narodov Jugoslavije ter hkrati jamstvo za uspešno graditev socijalizma. Nastanka nove države ter njene nenehne .krepitve si seveda pe moremo zamisliti brez težke borbe delovnega ljudstva, ki jo je vodila KPJ s tov. Titom na čelu. Danes je država, ki so jo Zgradili delovni ljudje Jugoslavije pod (vodstvom KPJ, trdnejša kakor pa kdajkoli. Narodi Jugoslavije gp z dnevom obsodili vse laži na račun narodno osvobodilne borbe ter gradnje socializma in povečali nggpre za zavarovanje svoje narodne samo stojnosti. 29. zvečer se je v koprskem gledališču z zaključno prireditvijo slovenskih pesmi končal letošnji teden slovenske kulture, ki je trajal od 23. novembra. O literarnem večeru in a razstavi slovenske knjige smo na tem mestu že poročali. V soboto zvečer pa - so v koprskem gledališču nastopile s krajšimi dramskimi deli in recitacijami raznih odlomkov dramske družine PD »Jadran« iz Dekanov, dramska .drpžipa PD »granik« iz Šmarij, in posamezni recitatorji. Istega dne sta priredila prosvetni večer PD »Jadranska zarja« iz Semedele in PD »Igo Gruden« iz Puč. Večer v koprskem gle- dališču je uspel kljub temu, da nastopajoči niso bili še kos svojim nalo-lam. Veliko večje važnosti pa je dejstvo, da so nastopili v Kopru prav okoličani, ki jim je bilo dolgo vrsto let onemogočeno vsako kulturno delovanje. V nedeljo je bil pravi dogodek, gostovanje prosvetnega društva iz Vanganela pri Sv. Antonu. Dramska skupina tega društva je uprizorila v novo zgrajenem in ta dan odprtem zadružnem domu Linhartovo enodejanko »Zupanova Minka«. Dramska družina iz Vanganela je to uprizoritev pripravila docela .samostojno in jo lepo izvedla. Istega dne je gostovala v Šmarjah dramska družina od Sv. Križa in uprizorila Standekarjevo tro»de-janko »Prevara«. O koprskem gledališču pa je zvečer nastopilo SNG iz Trsta z Božičevo dramo »Umik«. Tudi s tem gostovanjem je SNG iz Trsta dokazalo visoko kvaliteto interpreta« eije in igre; gostovanje zasluži več (Nadaljevanje na 6. strani) •» Tekmovanje na čast volitev v SIAU se nadaljuje MELIKA UP E L EŽB A prostovoljce» na številnih DELOUMIfH AKCIJAH V Kopru, pii Sv, Antonu, na Centurju in na Grintovcu ter v ostalih krajih so opravili že na tisoče prostovoljnih ur Prostovoljno delo .je zadnje čase dvomesečnega tekmovanja oživelo tudi v Kopru. V nedeljo moramo že v ttetjič beležiti veliko manifestacijo p: ostovoljnega dela. Na trgu pred mlinom je bilo zbirališče, odkod so odhajali v skupinah na razne delovne objekte. Toda veliko število prostovoljcev je ostalo v mestu, kjer so oistili trg, prevažali material, pol' nili vodovodne kanale itd. Med udeleženci tega objekta so se najboljše izkazali delavci vodovodne uprave tovariši Flego, Lor.zar >n Favento ter ostali delavci. So pa nekateri prav thm, kot Bruzzi, Utel, Bartolini, Tre-irul in Korente, ki se vsakokrat izogibajo prostovoljnega dela. Verjetno mislijo, da jim bodo drugi prišli čistil nesnažne ulice in odpraviti vsa dela, ki bi jih lahko sami naredili. Zgoraj navedeni naj vedo, da se bodo morali zdaj zbuditi in sodelovati pri skupnui stvari, če bodo hoteli živeti z nami v socialistični družbi. Svetoantončani, Centurčani ali pa Srintovčani, ki že itak delajo v svojih vaseh za koristiti skupnosti, so w tekmovanju najbolj požrtvovalni. Tudi skupini žena, ki s0 opravljali: skoraj najtežja dela, gre pri nedeljskem udarniškem delu 'največje priznanje. Od te skupine pa sta se izkazali najbolj tovarišici Depangher Violetta in Graziana Signoretto. Velike zasluge gredo tudi tovarišem O-rali Antonijo, Riccobon Mariju, Rio-sa Ivanu, Filippi Antoniju in Paro-vel Erminju za njih vztrajno in požrtvovalno delo. ■ Pri delih pri razširjanju ceste Gio-vannšni je delalo lepo število prostovoljcev. Na trgu Giugliani pa so uslužbenci pleskarske zadruge popravljali svoj sedež. Na gradbišču dca/at.h hiš je 28 prostovoljcev tekmovalo za večji u-činek dela. Med temi naj omenimo tov. Galla Antonia, ki je dal do sedaj vsak mesec od 30 do 40 prostovoljnih ur. Za njim ne zaostaja De-grassi Anna, ki se je v nedeljo prav tako odlikovala. Ob-«rest', ki pelje v skladišče OMNIA rod Belvederjem, so v nedeljo tudi tekmovali. Nad '40 prostovoljcev je ropravlja’0 cesto in delalo druga dela neposredno v bližini skladišča. Prostovoljci z Istrske banke pa so delali pi i novem hotelu. Med d ugim so zgradili na cesti, ki relje v Semedelo, lep slavolok. Na Mudi v bližini starih vrat pa so prav tako postavili slavolok. Enako je pomembna bila udeležba tudi na ostalih objektih, kjer je i o-ddo delo lepe uspehe. Tako so se 0 čem so se porazgovorili Koprčani na svojih rajonskih predvolilnih sest::ikih V Bosadrogi Zadnje dni se je oživilo predvolivno gibrnjie tudi v Kopru. Po vneh rajonih sp že imeli prevolivna zborovanja, na katerih so volivci razpravljali o domačih gospodarskih, socialnih in političnih vprašanjih. Na, dobro obiskanem predvoiivnem zborovanju v rajonu Bosedrage so ifa.zpravlj.ali o več vprašanjih. Ker se v tem rajonu bavijo predvsem z ribolovom, je bilo največ govora o tem. Razumevajoč razlike med prejšnjimi ih današnjimi leti, so bcsedrašiki ribiči ostro obsojali prejšnje lastnike Uark, kakor je bil znani Giovani Apol-lonio in drugi, ¡ki po se >br,hali s svojim imetjem na račun siromakov. »Pri nas danes ni več tega,« pravijo Besa-dražani. »Vsi smo lastniki naših skromnih bark in kdor dela, tudi uživa sadove svojih1 žuljev.« Ob tej priliki so Bosadražani razkrinkali tudi znanega kominformističnega agenta Mavrilija Vascona, ki se brezuspešno ttrudi, da bi prepričal ljudi z že stokrat obrabljenimi lažmi, da vlada pri nas teror in podobno. Naravno je, da si taki protiljudski elementi z vsemi sredstvi prizadevajo, da bi preprečili izvedbo naših volitev, zavirali uresničenje našega plana, gospodarski in kulturni napredek istrskega ljudstva. »Toda ta njihov trud paganda,« pravijo Bosadražani, »ker ho zaman, zaman too vsa lažnjiva pro-smo dovolj zavestni, saj smo občutili na lastni koži, kam peljejo njih namere«. V S. Pieri Prav tako so se sestali volivci v S. Pieri. Zanimali so se za vse organizacijske probleme SIAU, zlasti pa za volitve. Iz svoje srede so izvolili člane ¡za kandidatno listo. Volivci v S. Pieri so bili do zdaj vedno najbolj delavni in požrtvovalni pri reševanj i vseh vprašanj. Saj so vsi s. prostovoljnim delom uredili obrežje, očistili nesnažne ulice in še marsikaj. Na zadnjem predvoiivnem zborovanju pa so sprožili še vprašanje delitve mleka pri podružnici v drevoredu XX. septembra. Ostro so obtožili ondotno prodajalko, ki gleda, kako bi prodala čim več mleka v prosti prodaji, pri tem sa pusti brez mleka delavce m njih družine. Razumljivo'je, da se cb takih pritožbah prodajalka Antonie1,ta Benedetti na vse grlo izgovarja, da ima pri njej družina Sauro'stalne privilegije. Toda volivci! v S. Pieri so njeno lagodnost najostreje obsodili. Dejali so: »Takih ljudi pri nas ne potrebujemo in niti nimajo pravice biti člani naše borbene organizacije SIAU.« V Rajonu ob pristanišču V drugem rajonu, ki je okolica pristanišča, so ise volivci prav tako sestali na predvoiivnem Zborovanju. Med drugim so obravnavali vprašanje razdeljevanja drv, pri čemer so razumeli, da moramo trenutno- s temi. nekoliko: št oditi /arud: lega, ki::: jeršele precej',:.-:) kontingent dft> Pri'leSp so nekateri dejali, da bi bilo dobrp usia-doviid delovno, brigado, ki naj ..bit ne-kaj dgi sukata, drva v Jugoslaviji. -Tov. N kolo Paravel pa je dejal: »liakodje to, da moj 17-letni vnuk, ki je 'dško-n^aT štiri razrede srednje šole, ne more dobiti nobenega službenega mesta, pa ga nočejo sprejeti niti za vajenca, čeprav smoi že pred meseci vložili prošnjo na avtopodjetje ADRIA in -sc zaradi tega sprehaja po Kopru kot tak potepuh? Ali ni škoda tega fanta?« — Z vprašanjem, ki ga. je sprožil tov. Paravel, so se volivci strinjali in s tem obsodili uslužbenca pri »Adriji«, k'i ni izvršil svoje službene dolžne,sti, s čimer je onemogočil mladeniču, da bi se ta dva meseca, učil, namesto da je pohajkoval. Volivci drugega rajona so se poraz-govorili o pomenu volitev ter o- njih pripravah. Pri tem so dejali, da bodo prispevali s prostovoljnim delom pri gradnji stanoyanjskih hiš. Tudi za novoletno jelko bodo volivci II. rajona prispevali, kar bo v njih moči, da bodo ta dan tudi naši malčki zadovoljni. Nazadnje so si izvolili svoje najboljše člane za kandidatno listo i Obvestilo socialnega skrbstva Poverjeništvo za zdravstvo in social o skrbstvo Istrskega okrožnega . ljudskega odbora razpisuje 20 mest za gojenke, ki se žele vsposobiti za roki c bolniške sestre v enoletni šoli za bolniške sestre v Izoli. Pogoji za sprejem so naslednji: Lastnoročno pisana prošnja za sprejem v- šolo z osebnimi podatki. 2. Rojstni list, 3. Spričevalo o uspešno dovršeni osnovni šob; 4. Spričevalo o dobrem vedenj n izdano po organu ljudske oblasti' ali kake množične organizacije, 5. Zdravniško spričevalo: Za gojenke v'internatu sta pouk in oskrba brezplačna. Prošnjo je nasloviti na upravo enoletne šole za bolniške sestre v Izoli. * trudili v avtogaraži v Semedeli ADRIA, v podjetju BOR, v mizarski delavnici STIL in drugje. Tovariši iz STIL-a opravijo poleg svojega dela najmanj po dve prostovoljni uri tedensko. Nekateri tudi po deset, toda kar je najvažnejše: pri tem gledajo za delovni učinek, ne pa čas. Tako bi morali gledati p i vsakem delu vsi, ne samo tovariši v podjetju STIL. Zadovoljivo število prostovoljcev je v nedeljo dala tudi sindikalna podružnica VUJA, ki so negovali svoj park. Ob kroženju po Bosadragi in San Pieri smo naleteli tudi na posameznike, ki so opravljali važna dela, n. pr popravljanje ceste, čiščenje kanalov itd. Tako se je lotil tov. De-rir Mario iz San Pieri sam popravi ceste pred Svojo hišo V ulici San Alessandro, Vascon Luigi pa je v ulici Del forno v Bosedragi, pred svojo hišo čistil nesnago iz pouličnega kanala. Zgledu teh tovarišev, delavcev, ribičev, ali kar koli so že, bi morali slediti vsi, saj ima vsak pred svojo hišo kaj, kar ni v redu. Pri nas pa tega še nismo vsi naučeni, kajti če bi bili, bi imela naša mesta vasi in naselja lepše lice kot sedaj. V Koštaboni so odprli otroški vrtec S požrtvovalnim delom naših žena pa tudi članov SIAU s mo v naši vasi te dni odprli otroški vrtec, ki ga bo sedaj obiskovalo 30 otrok iz družin kmečke zadruge in ostalih domačinov. Za to pomembno ustanovo smo uredili hišo v vasi, ki ima pripravne prostore. Vrtec bo preskrbljen z vsemii potrebščinami in bo tako mnogo doprineslo k vzgoji naših otrok. Nadejamo se, da bomo kmalu: videli uspehe. Zato smo dolžni ljudski oblasti največje priznanje za skrb in pomoč, ki jo je nudila pri tem. Za počastitev volitev pa smo imeli tudi delovne akcije na lokalnih cestah in drugod. Pri teh akcijah je sodelovalo 170 vaščanov in smo opravili nad 700 .prostovoljnih delovnih ur. — Imeli smo prav tako tudi dve predavanji o gospodarstvu m več predvo-livnih sestankov, ki so bili prav dobro obiskani. ;. Na enem izmed teh smo si postavili tudi kandidatno listo, ki jo sestavljajo tile člani: Hrvatin Ivan, Jože Zadnik in Jože Baruca. Ti člani uživajo pri nas največje spoštovanje in so stari borci ter aktivisti za izvojevanje naših pravic. POZIV NA VOLITVE V SI Odkar smo 30. I. 1949. zadnjič vololi odbore SIAU, so se v procesu pre' obrazbe Istrskega okrožja iz gospodarsko in kulturno zaostale ter od vojne opustošene dežele v deželo dela, svobode in blagostanja, izklesale nove neizbrisne poteze: Enoletni gospodarski plan, ki je tik pred uresničenjem, je v vse panoge našega gospodarstva vnesel močan vzpon, odprl vsakemu delovnemu človeku možnost, da uveljavi in razvije svoje delovne sposobnosti in s tem izbo!j'a svoj gmotni položaj. Rezultat tega so številni novi objekti splošne koristi: šole, zadružni domovi, ceste, razširjeno električno omrežje, kanalizacija, delavske hiše, obnovljeno podeželje. Sijajna zmaga ljudske fronte 16. IV. 1950. je najzgovornejši izraz odobravanja dotedanje politike ljudske oblasti in volilnega programa ljudske fronte s strani ogromne večine vsega prebivalstva Istrskega okrožja; je odgovor vsem sovražnikom, da smo neomajni v svoji odločitvi, da branimo svoje pravice in neodvisnost. i Nova šolska poslopja, ustanovljene nove šole, tečaji, otfoški vrtci, uspeli kulturni festivali, neštete kulturne in športne prireditve so obračun dela ljudske oblasti za kulturni dvig dežele, so odraz življenjske radosti delovnih ljudi. \ Tudi organizacija SIAU je v skladu z vsem tem napravila važen korak: danes združuje SIAU v svojem okviru Enotne Sindikate, Antifašistično-Slovansko Italijansko žensko zvezo. Zvezo antifašistične mladine in Zvezo Partizanov, kar tudi formalno potrjuje enotnost, ki je prišla do izraza že v skupnem nastopu vseh teh organizacij v Ljudski Fronti na volitvah 16. aprila 1950. . ---- Vse to zahteva, da SIAU izvrši pregled svojih sil, da postavi delo in člane vseh svojih odborov pred vsestransko in kritično oceno vsega članstva, da se tako utrdi in pripravi na nove naloge. V ta namen Okrožni odbor SIAU za Istro ------------------ RAZPISUJE — III. VOLITVE S I A U, za D A N 10. XI. 195«. Delavci, kmetje, ribiči, nameščenci, obrtniki, intelektualci! Utrdimo SIAU, preko katere bomo podprli ljudsko oblast za izvršitev enoletnega gospodarskega plana: i za hitrejšo in cenejšo dozidavo gradbenih objektov za izpolnitev plana v industriji za obdelavo vse zemlje in dvig živinoreje' za nadaljnji razvoj ribarstva i za podporo domačemu obrtništvu za dvig življenjske ravni vsakemu delovnemu človeku. Zadružniki! >. SIAU je iniciator zadružništva v našem okrožju, SIAU se bori za njegovo širjenje in utrjevanje. Vse zadruge, posebno pa kmetijske delovne zadruge — nosilci socialistične preobrazbe naše vasi — naj bodo središče mobilizacije delovnih ljudi za volitve SIAU. Slovenci, Italijani in Hrvati! Borimo se s SIAU proti razbijačem naše enotnosti in bratstva proti1 kominformističnemu izdajstvu socializma za zmago principov enakopravnosti med narodi, ki Jih brani socialistična Jugoslavija proti vsake-mu napadalcu za ohranitev svetovnega miru! Člani SIAU! | _ Izvolimo v naše odbore tiste ljudi, ki so neusmiljeni do sovražnikov in ki so nam vzgled pri deiu, tako da bodo odbori SIAU desna roka vsem organom ljudske oblasti in našim ustanovam v borbi proti brezdušnemu in neodgovornemu izvrševanju javnih poslov za čuvanje in štednjo ljudskega imetja i za utrjevanje in poglabljanje ljudske demokracije ŽENE! s ___________ Poslužite se pravic, ki vam jih daje Ljudska oblasti Bodite povsod prve, kjer se rešujejo vprašanja zdravja in vzgoje naših otrok! Pazite, da bodo v odboru SIAU Vaše najvrednejše zastopnice! Mladina! ______ Brani in čuvaj svojo srečno bodočnost! Utrjuj in gradi enotnost in bratstvo med mladino ter stopi na volitve SIAU enotna in borbena! Tvoji predstavniki v novih odborih SIAU bodo skrbeli, da se uresničujejo Tvoje težnje v šolah, delavnicah, zadrugah, v športu in ljudski tehniki! Delavni ljudje Istrskega okrožja , , 10. XII. 1950 VSI NA VOLITVE SIAU Za našo lepo bodočnost — za socializem! z sjstanka v padni Nekateri vaški „moškardini“ so mislili napraviti „praznik“ s tov. Frankarlijem Nedavno .smo se v naši vasi spet sestali na množičnem sestanku in smo obravnavali vprašanje napeljave električnega toka. Po obširnem gospodarskem poročilu, ki ga je podal tovariš Kuzmič, je spregovoril tudi tovariš Ljubič, ki nam je povedal marskaj zanimivega o političnem stanju pri nas in v svetu ter pri tem podčrtal pomeri volitev v odbore SIAU. Sledilo je živahno razpravljanje. Nekateri so bili mnenja; da naj bo prispevek stroškov za napeljavo luči po kategorijah, t. j. tako, kolikor bo kdo porabil električno energijo. Imovitejši kmetje pa no se temu upirali, češ, da naj bi plačali vsi enako. Le eden je rekel, da bo .prispeval, kolikor bo mogel, samo da bo v Padni zasvetila luč; Spregovoril je tudi vaščan Fran-karli, ki nam je dejal, da moramo dati, vse moči v pripravah za volitve, da jih bomo dobro izvedli. Govoril je tudi o oljarni, ki jo imamo v vasi. »Toda, če bi ne imeli“ v vasi kmetijske zadruge, ne bi imčji' 'hiti oljarne; in kje bi potent predelali’ olje? Zatci bodimo hvaležni zadrugi, (ci nam je pri tem pomagala!« je rekel Frankar- li. Ob teh besedah je v dvorani‘ na: stal nemir. Seveda, godrnjali so tisti, ki, samo če slišijo besedo zadruga, mislijo, da bo vse vrag vzel. In ko je Frankarli nadaljeval z vprašanjem gradnje Zadružnega doma, in pri tem vprašal domačine, ali bodo kaj pomagali, je nekdo v zadnjih vrstah ves razburjen kričal: »Ti si štupido eno injorante, kaj nanka praveš nam tu, kaj verješ, da smo usi zmotjene kor ti, da bomo šle delat udoršno!« V trenutku, ko je "rankarl: v;- ašal, čemu tako izzivanje ' i za seb0j sumljivo prerr. se je obr- nil, je opazil r.:. ...;.ere v :..t c »moškar-dine«, ki so verjetno: mislili napraviti »praznik« z njim, kakor so napravili pred dvema letoma, s tovarišem Marjanom Mahničem; Toda jim ni uspelo, ker je bil tov. Frankarli previden. Zakaj so hoteli z njim obračunati, še danes ne v%mo, vemo pa to, da so to tisti, ki venomer blatijo ljudsko oblast in ki so nasprotni vsemu, kar je naprednega. frSSSE električna luč V enem samem večeru se je na Grintovcu spremenilo življenje. Prelomilo se je tako rekoč. Komaj opazni, blesk petrolejk in karbidovk po kmečkih hišah je zamenjala električna luč. V torek so imeli Grintovčani največji praznik po osvoboditvi. Vaščani in ljudje so se zbrali na vaški jugni, da praznujejo dvojni praznik. Praznik ustanovitve nove Jugoslavije in zgodovinski dan za Grintovec, jim je prvič zasvetila električna luč. Vaško zborovanje je ’ btvoril Josip Grižonič, tajnik KLO Šmarje, ki je poudaril dvojni značaj tega večera na Grintovcu. Govoril je tudi tov. Sokol, sekretar okrajnega komiteja, ki je vaščanom povedal, kako naj dalje delajo in razkrinkujejo sovražnike našega ljudstva. Čestital je Grintovčanom k zmagi. Tudi tovariš Barile od Ljudske tehnike je povedal par besed in dejal, da so člani Ljudske tehnike ob podpori domačinoov delali več kot 1000 ur pri napeljavi električnih inštalacij po vseh hišah, tako da je na predvečer Dneva republike zasvetila’po vseh hišah električna luč. Naše ljudstvo ima 29. november za svoj dan Tiskovna konferenca v Kopru Včeraj dopoldne je Kopru (Nadaljevanje s 1. strani) Se pred svečano akademijo, ki je bila v dvorani tovarne »ARRIGONI«, so delavci v tovarni »AMPELEA« slavnostno odprli svoj rdeči kotiček. To je eno pomembnih del, ki so bila izgotovljena v teku leta za izboljšanje delovnih pogojev, za še nadaljnjo krepitev zavesti naših delovnih ljudi. Ta kotiček pa ne sme stati le o-premljen prostor, ampak naj postane pravo 3fkulturns*> |ar.išče vS\tovarni, kjer tjftflo injeli (jftavci zdravega razvedrila pa tudi pouk. Toda delavci tovarne »AMPELEA« niso opravili samo 'tega za počastitev republike. V tekmovanju za ta dan in za počastitev volitev Sl Ali so razširili oddelek za predelavo sveže ribe, preuredili in bpremili oddelek za sodarje'z raznimi "stroji lastne konstrukcije, končali novo skladišče za slane ribe in skladišče 2a Sode, preuredili pisarniške proštore direkcije tovarne, izgradili novo kuhinjo, S celotno opremo in šest prekajevalnic, nov kamion; s tem so prihranili lepo vsoto deviz. Poleg gornjih del ne pozabimo omeniti gradnjo petih rezervoarjev zsi olje, konstrukcije stroja za rezanje debele črne pločevine in elektromotorja za dopolnitev stružitve in drugo. Vse to so opravili delavci tovarne republike in volitev SIAU. Ob priliki otvoritve rdečega kotička je sindikalna podružnica razglasila 6 delavcev za udarnike. Za gornja dela je dala priznanje 31 delavcem za njih požrtvovalno delo. Za novatorja pa je podružnica razglasila tovariša Itala Delore in Viktorija Delise. V Bujah so na dan republike odprli novo hrvatsko gimnazijo Dn republike bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovini hrvaške Istre. Kako bi ne bil, ko je bil zanje 29. november praznik VII. obletnice II. zasedanja AVNOJA, otvoritev hrvaške gimnazije in množično nred''o-livn0 zborovanje SIAU.Buje so bile Po svečanem sprejemu, ki ga je v Domu VUJA priredil polkovnik Le-nac, zastopnikom ljudske oblasti ter številnim delegacijam iz vsega okrožja, je bila svečano otvorjena razstava, ki nam pokazuje nekatere plati gospodarskega in kulturnega razvoja Jugoslavije ter nekaterih značilnosti trgovine med jug. cono STO ter FLRJ. Veliko pozornost so vzbudile fotoamaterska, ki prikazujejo izvrstna dela najboljših jugoslovanskih fotoamaterjev. -V cenitveni dvorani je razstava filatelije FLRJ ter obeh področij STO. Ostali razstavni prostori na levi strani nam kažejo kaj naše okrožje izvaža v FLRJ in kaj iz nje uvaža. Številno raznovrstno orodje iz FLR nam jasno priča, da je ta država na poti popolne osamosvoji- tve. Veliko pozornost vzbujajo nadalje proizvodi, ki služijo ribolovu in jih naše okrožje uvaža. Raznovrstne mreže ter vsa ostala ribiška oprema nam kažejo, da posveča FLRJ ribištvu' največjo pažnjo ter prav tako, da se ljudska oblast trudi, da bi naše ribištvo čim bolj okrepila. Najlepši del razstave pa je brez dvoma oddelek, ki prikazuje veličino slovenskega Prešerna. Tu vidimo, kako je potekalo pesnikovo življenje, vidimo vso njegovo umetniško rast, borbo z avstrijskimi cenzorij, slovenske časopise, pri katerih je sodeloval ter občutimo veliko ljubezen, ki jo je slovenski narod gojil do Prešerna tudi v preteklosti. Razstava nam kaže celo vrsto izdaj Prešernovih pesmi. Tu so razstavljeni številni prevodi; ter Prešernove pesmi, ki jih tiskali partizani za časa narodno osvobodilne borbe. Slovenci iz Kopr-ščine se najrajši zaustavljajo v tem oddelku. V zadnjem oddelku iipamo jugoslovansko knjigo, ki nekako dopolnjuje razstavo slovenske knjige ter slov. tiska, ki jo je priredila v Kopru Prosvetna zveza ob priliki dneva sloven- vse v zastavah, okrašene s slavoloki borbenimi parolami, transparenti itd. Velika množica ljudi, okoli 6000 kmetov, delavcev, ribičev in intelektualcev es je zbrala na griču, kjer stoji ponosno nova zgradba hrvatske gimnazije. Najlepši način so proslavili Dan republike z otvoritvijo nove u-stanove, kjer se bodo vzgajali v duhu bratstva, enotnosti in napredka novi. ljudje — graditelji .socialistične družbe. Ob tej priliki je spregovoril minister ljudske republike Hrvatske tov. Ivo Babič, ki je med drugim dejal, da se tega dogodka v Bujah ne vesele samo Hrvati Bujščine, ampak 2e dalj časa se v.rše po naših: vaseh mladinske volitve. Mladina, se . je nanje uspešno pripravljala. Povsod je mladina lepo okrasila volišča in imela tudi obiskane predvolivne sestanke, na katerih se je pomenila o volitvah in o delu svoje borbene organizacije. Zelo uspešno in stoodtsotno so izvedli volitve v Pučah, Koštaboni, Babičih, Pobegih, Cežarjih, na Manžanu, pri Sv. Antonu, na Tinjanu, pri Sve- Izobraževalni tečaj v Portorožu Slovensko prosvetno društvo »Branko Kozlovič« v Portorožu otvarja v ponedeljek 4. decembra 1950 ob 20. uri izobraževalni tečaj v gimnaziji v Portorožu. Vsi prijavljeni, kakor tudi vsi drugi, ki žele izpopolniti svoje znanje, so vabljeni, da. se tega tečaja udeleže. Tečaj bo dvakrat na teden — v ponedeljkih in četrtkih. IZGUBIL JE OSEBNO IZKAZNICO Tovariš Fusari Mario iz Izole je 22. pr m. izgubil v Kopru ali na cesti, ki vodi v Izolo osebn0 legitimacijo in šofersko izkaznico. Poštenega najditelja prosi, da jr> vrne v našem uredništvu! ske kulture. Ta oddelek nam kaže, da narodi Jugoslavije ljubijo knjigo in ne štedijo, ko se gre za to, da postaneta znanost in kultura zares lastnina delovnega ljudstva. Slovensko kulturno življenje v Kopru ima stare korenine. Posebno se je razmahnilo od 1. 1875 dalje, odkar so se tu šolali bodoči slovenski učitelji. Koprsko učiteljišče se je ustanovilo 1870 kot izključno italijanski zavod. Toda že po petih letih so v takratni avstrijski dobi šolstvo na Primorskem temeljito preuredili. V Gorici je obstajalo žensko učiteljišče s slovenskimi in italijanskimi oddelki, v Kopru pa so šolo preuredili v moško učiteljišče in ga hkrati razširili tako, da so odprli poleg italijanskih tudi slovenske in hcvatske vzporednice. Sola je bila nameščena v zgradbi bivšega frančiškanskega: samostana, ki je bil, ukinjen proti koncu 18. stoletja. Isto poslopje uporabljata sedaj slovenska osnovna šola in gimnazija. Štiriintrideset let so se tu pripravljali za bodoči poklifc slovenskih prosvetnih delavcev naši goriški, istrski in tržaški učiteljiščni-ki. Tudi iz ostale Slovenije je sem zanesla pot marsikaterega našega' dijaka. Sele 1909 so slovenske oddelke premestili v Gorico, ki je takrat dobila samostojno slovensko učiteljišče. Na koprskem učiteljišču je delovalo mnogo naših pomembnih pedagogov in znanstvenikov. Med njimi je bil Anton Černivec, ki je oskrbel me- vsi jugoslovanski narodi, kjer znajo ceniti pomen tega velikega dne. Minister Babič je nadaljeval: »Vemo, da ste Hrvati Bujščine bili pod vsemi dosedanjimi režimi kruto zatirani na. gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Zato je ta stavba, ki jo danes odpirate, še toliko pomembnejša, kajti v njej ne obste samo dvigali vaše kulture, ampak se bodo v njej vzgajali ljudje, ki bodo storili. vse za socialistično izgradnjo pri vas.« K temu prazniku in- veselju bujskih Hrvatov se z radostjo pridružujemo! tem Petru, Šmarjah, Novi vasi, .Marezigah, Krkavčah, v Borštu in Glemu ter Laborju, y Gažonu, Dekanih, Portorožu in Potoku. V Pomjanu in v Ankaranu pa so. dosegli 98-odstotno udeležbo. Za počastitev svojih volitev je mladina v več krajih pripravila kulturne prireditve in prosto zabavo ter druge zanimive sporede. Najbolj zanimivo je, da so bila tudi predvolivna zborovanja zelo dobro obiskana. Najlepše je počastila svoje volitve mladina iz Ankarana, Puč, Krkavč in Šmarij, ki se je zbrala na voliščih že v zgodnjih jutranjih urah in nato s pesmijo in zastavami odkorakala na prostovoljno delo. todično tako dobre račun ice, da so bile v osnovnih šolah v rabi dolga leta po njegovi smrti. Fran Oražen je pisal zemljepisne učne knjige in postal kasneje prvi predsednik Slovenskega planinskega društva. Njemu v spomin so postavili naši planinci Oražnovo kočo na Črni prsti ob bivši goriško-kranjski deželni meji. Fran Kos je prvi slovenski zgodovinar, ki je zbiral stare vire in listine o naši preteklosti in tako postavil študij domače zgodovine na solidne temelje. Josip Kožuh je priobčeval poučne zemljepisne članke in se znanstveno bavil s kartografijo. Julij Kieinmaver je nabral med ljudstvom narodno blago in napisal v Kopru prvi pregled slovenske književnosti. Viktor Bezek je bil celo ravnatelj učiteljišča. Bil je eden naših vodilnih pedagoških pisateljev, jezikoslovcev in kritikov in več let tudi urednik leposlovne revije Ljubljanskega Zvona. Tudi katehet Jakob Sila, doma iz kraškega Povirja, ki nam je tako lepo popisal Trst, je bil mož na mestu. Slovenskemu šolstvu v koprskem okraju in posebej učiteljišču je posvečal izredno ljubezen' beneški Slovenec Anton Klodič, ki je bil tu šolski nadzornik nad četrt stoletja. . > Razumljivo je, da se je pod vod- tiskovna konferenza, na kateri . je predstavnik okrožnega odbora SIAU podal predstavnikom domačega, tržaškega in jugoslovanskega, tiska nekaj zelo važnih pojasnil o volitvah v odbore SIAU. Na vprašanje novinarjev, kakšna, razlika je med letošnjimi in dosedanjimi volitvami SIAU, je govornik podčrtal, da so te volitve mnogo važnejše, ker se je po združitvi EiS., ASIZZ, ZAM in ZP, SIAU razširila in postala vseljudska politična or-ganlžacija istrskega ‘ okrožja: Nadalje je predstavnik pkrožn.ega odbora SIAU izjavil, da priprave na volitve potekajo zelo uspešno, Precej visoko je štčvilo , povili vpisov. Do sedaj je nad 5000. novih članov pristopilo v člapstvo te množične organizacije. Na vprašanje dopisnika, nekega tržaškega lista, kaj je z vestmi nekaterih’-'tržaških listov o ddpuStitfi iz Večerna gimnazija v Portorožu Ravnateljstvo Slovenske nižje gimnazije v Portorožu obvešča vse, ki .se zanimajo za večerno gimnazijo, da se bo vršilo vpisovanje za I. razred gimnazije od 1. do 4. decembra od 10. do 12. ure v pisarni ravnateljstva gimna-aij*. Pogoj je dovršeni 4. razred osnov- stvora takih mož v Kopru izšolala odlična generacija učiteljev. Nad 400 slovenskih učiteljev je dalo koprsko učiteljišče. Premnogi med njimi so se s svojim prosvetnim delom izkazali ne samo na vasi, kje.* so delovali, ampak so si pridobili pomembno .ime v naši kulturni zgodovini. Tu se je šolal glasbenik Hrabroslav Volarič, avtor Planinske rože in Slovenskih mladenk, politik in založnik Andrej Gabršček, potopisec Anion Stres, pripovednik Josip Kostanjevec, gospodarski strokovnjak Josip Stres kelj, humoristični pisatelj in publicist Ferdo, Kieinmaver, prosvetni in politični delavec Franc Mesrmolja, pedagog in društveni organizator Matej Kante in še dolga vrsta drugih. Mnoge može že krije grob, njihova književna, glasbena, politična' in ljudskoprosvetna dejavnost pa je zapustila sledove, ki so še vedno vidni. Nemalo koprskih učiteljiščnikov še sedaj neumorno deluje med nami. Koprsko glasbeno šolo vodi odlični pedagog Srečko Kumar, ki je svoje dni ponesel lepoto naše pesmi daleč v Italijo. Tudi slovenski posa-telj in vodnik primorskega ljudstva v času trpljenja, narodne vstaje in sedanje graditve lepše narodove bodočnosti France Bevk je bil več let ni napisana. Naj bi da 1 ta članek skorajšnjo pobudo za to! službe tistih, ki se ne vpišejo v SIAU, je dejal, da so te vesti tendenciozne in izmišljene, kakor je v navadi pri nekaterih tržaških listih, ki pirn ne gre v račun bratsko sožitje med Slovani in Italijani v Istrskem okrožju. Verjetno pa, da bodo ti krogi še nadalje skušali vsak primer običajne premestitve izrabiti v svoje podle namene in tolmačiti, kot politični ukrep, To je njihovo sredstvo pritiska. Pri nas ne manjka dela! Nato je- odgovoril - še na nekatera vprašanja in se zahvalil za pozornost, ki so ■ pokazali prisotni novinarji, in ker so se-odžvali njihovemu pozivu v 'tako velifcčm številu. . Nova vas Po vseli istrskih vaseh in tudi v Novi vasi so postavili svojo kandidat«) listo za volitve SIAU. V soboto se Novovaščani pa svojem množičnem sgs,tanku, na. katerem,.je bilo prisotnih panogo prebivalcev,, zbrati iz, svoje srede najboljše, frontovce, ki jih ,bodo 10. decembra volili v odbor SIAU. Do. sedaj je v tej vasi vpisanih v SIAU nad 150 članov. Vpisovanje se še nadaljuje in prepričani smo, čfca ne bodo pošteni kmetje iz Nove vasi za te volitve (kakor za one ¿6. aprila verjeli nepoštenim ljudem, ki hočejo vnesti razdor med ljudstvo. Tudi v Novi vasi namreč še nekateri ljudje za pomladanske volitve govo-v teku 15 dni k vojakom — najbrž rili, da bodo oni, ki bodo volili, šli so govorili tudi, da bodo šli takoj ria fronto. V Novi vasi so tak'm ljudem zelo podobni Godena Matija in njegova žena ter Gorela Jožef, ki so navajeni živeti na račun drugih. Tudi družina Grižon Valentina misli, da je boljše klanjati se takšnim bogatašem, ki so do danes izkoriščali tujo delovno silo. Novovaščani bodo s takimi ljudmi sami obračunali in šli enotni na volitve SIAU. Kako bomo izboljšali stanovanjske razmere v Kopru Koper je starinsko mesto. V njem je popolnoma zamrlo vsako gospodarsko življenje že v prejšnjem stoletju. Nekaj življenja mu je dajaia edinole okolica, katere prebivalci so znani po svoji delavnosti. Imperialistična Italija, ki je te kraje zasedla, se ni prav nič pobrigala, da bi Koper dvignila iz zaostalosti.. Ljudska oblast reši je danes tu izredno težka in zamotana vprašanja, med katerimi je stalno v ospredju zlasti stanovanjsko vprašanje, Mišljenja smo, da sta za pravilno reševanje tega vprašanja potrebna globok študij ter čim tesnejša povezava z mestnim prebivalstvom Koper je prepreden s celim labiritom oskih ulic. Tu ne manjka malih starinskih hišic. P: eglde nad n j hov im dejanskim stanjem ,ni lahek. Pojavlja se tu vsaj dvoje vprašanj: skrb za namestitev zavodov . ter ustanov ter drugič, skrb za dodelitev stanovanj številnim delavcem ter u-radiiikom, ki delajo v Kopru. Prvo vprašanje je znatno. težje cd druge? ga in ga lahko pravilno rešujejo le najvišji organi naše ljudske oblasti. Docela drugače je z stanovanjskih vprašanjem za posamezne ljudi hi družine. V Kopru bi morala delovati pri MLO taka stanovanjska komisija, ki ti si dala res časa, da v vsakem trenutku vrši oglede v po sam?/:: in mestnih četrtih ter ugotavlja, kjer bi se dalo še kaj izboljšati ter preurediti. Člani te komisije bi se firi-uH stalno poglabljati v vprašanje izboljšanja stanovanjskih razmer. Taka komisija bi bila res operativna in bi lahko mnogo napravila. Ne mislimo seveda, da se taka vprašanja dado rešiti v nekaj dneh. T» se gre le za izboljšanje. Smo pa drugega mišljenja, da prostor, kjer se gradijo stanovanjske hiše preveč dragocen, da bi se tamkaj gradile majhne stanovanjska hišice. Napako je treba popraviti, kolikor je to še mogoče popraviti, 'la maji člančič smo napisali z namenom, da bi sprožili diskusijo ter tako pristopili k še bolj sistematičnemu reševanju stanovanjskega vprašanja! Razstava v klubu VUJA - prikaz trdne gospodarske in kulturne povezanosti našega ozemlja z Jugoslavijo Kako je volila mladina v Šmarjah in po drugih vaseh Govor tov,Borisa Kidriča Ífg®£¡f8^ ^kamnolomov na slavnostni akademiji v Beogradu na predvečer Dneva republike birokracije, ki se neogibn0 prodaja v prehodni dobi. 29r november 1943. - predhodnik bodočih zmag Dejstvo, da je riaš narddnodsvdbo- Tov. Kidrič je v svojem referatu «O pomenu 29. novembru» med drugim dejal: Zgodovinsko dejanje 29. novembra postaja čedalje bolj pomembno pred vsem zato, ker je njegovo objektivno vsebino lahko izpolnil šele poznejši internacijonalni in notranji razvoj. Pred sedmimi leti so bili namreč pod vodstvom naše revolucijonarne partije in tov. Tita položeni temelji prav tisti socialistični državi ki je zgodovina določila ne le da sodeluje v splošnem človeškem progresu, temveč tudi, da je edina na svetu visoko dvignila zastavo Marksizma Leninizma, ko so jo v Sovjetski zvezi snele kontrarevolucionarne birokracije demokracije. Družbeno dogajanje, ki je dobilo na Jugoslovanskih tleh svoj zelo viden izraz 29. novembra 1943., so označevala velikanska, čeravno prikrita nasprotja. Poznejši dogodki, ki so slednjič razkrili materialno-družbene korenine sodobne politike VKP (b) in sovjetske vlade, šo tudi dejansko pojasnili zakaj je bilo sovjetsko vodstvo v takem odnosu do 29. novembra leta 1943. Vsebina in vzrok tega odnosa sta bila namreč že tedaj v objektivnem nasprotstvu med našo socialistično revolucijo in kontrarevolucionarno birokracijo ZSSR: Za protislovlji in nasprotstva 29. november leta 1943. so bili prekriti preteči dogodki 1948 in pozneje. S tem je bilo dejansko tudi odgovorjeno na vprašanje, zakaj ni razen KPJ nobena komunistična partija okupiranih držav izpolnila svoje revolucijonarne naloge. Tega dejstva namreč ne moremo omejiti na razliko v objektivnih pogojih, za katere lahko samo rečemo, da so bili v naši državi večinoma še težji kot v nekaterih drugih okupiranih državah. A niti ne gre samo za to, da sta bili strategija in taktika drugih komunističnih partiji napačni, temveč predvsem zato, da so bili prav takšni diktirani od vodilnih birokratskih vrhov ZSSR, ki so razen tega že mnogo prej dejansko in miselno formirali vodstva teh kompartiji ter da je nas prav revolucionarna čistoča naše partije in naslednja uporaba marksizma leninizma v naših in mednarodnih pogojih reševala pred diktati iz Moskve, ki bi gotovo učili našo revolucijo, če bi jih poslušali. Vsi častna in neizprosna, pni a zaprek pa tudi težkih tr? r utirili porazov je zgodovin ka pot delav. razreda Pariška komuna je pomenila kratkotrajno osvajanje oblasti, bila pa je zrušena preden je pravzaprav začela graditi socializem. Oktobrska socialistična revolucija 1917 pa pomeni zgodovinski preobrat v borbi za oblast in prinaša delovskemu razredu zmago na šestini zemeljske krogle. Uspela ije strmoglaviti privatni kapitalizem in postaviti diktaturo proletarjata. V sklopu svetovne zgodovine se je začela nova doba družbenega razvoja. Toda gigantske težave porajanja nove zgodovine človeštva se izražajo tudi sedaj: ruski proletarjat, ki je osvojil oblast in začel graditi socializem, je bil v procesu graditve osleparjen, in sicer ne samo za socializem, merveč tudi za oblast: Oslepariti ga ni mogla buržoazija, ki jë bila razbita in uničena kot razred. Osleparila ga je njegova lastna birokracija kot zadnji objektivni ostanek kapitalizma, in sicer v času ko so že dozoreli splošni pogoji za velikanske zmage socializma po svetu. Delavski razred in delavsko ljudstvo Jugoslavije imata zgodovinsko čast, da je naša socialistična revolucija ne le razbila oblast izkoriščevalskih razredov, na jugoslovanskih tleh in odvzela osnovne ekonomske pozicije marveč," da je hkrati dvignila svojo revolucionarno' zastaVo' za bdr-bo proti zadnjim možnim izkorišče-' valcem proletarjata, proti birokraciji ZSSR, pa tudi proti začetku lastne dilni boj privedel do 29. novembra je očitno dokazalo, da imamo tak subjektivni činitelj, do katerega od splošnih mednarodnih in notranjih pogojih — v borbi za zmago zavlsi vse, se pravi, da imamb za res revolucionarno marksistično leninistično Partijo. S samim tem je 29. november leta 1943 postal predhodnik naših bodočih zmag v utrjevanju in graditvi ljudske oblasti, zmag v graditvi socializma v novi Jugoslaviji je bil logično nadaljevanje narodnoosvobodilnega boja. V danih pogojih ne bi moglo biti niti govora o zagotovitvi in nadaljni učvrstitvi doseženih pridobitev narodnoosvobodilnega boja, da se ni le ta nadaljeval z graditvijo socializma. Geprav sta revolucionarna čvrstost naše Partije in njena povezanost z množicami 'izbojevali zmago narodnoosvobodilnega bo-ja prav tako sta leti postali temeljno poroštvo za dosled-njo graditev socializma v naši državi. tiveka po svojih kamnolomih, ki se razpfbštirajb vsfe od1 Raškega kabala rrtimb Pazina do Starega Rdvihja. V neposredni bližini Pulja se nahaja kamnolom Vinktiran áli »Cavé Romane«. Karnén v tem kamnblorilu je star že okrog 2000 let. Pred vojno so iŽ tega kainriblortia izvažali ta dragoceh kanien V iiUlijb, Tdfčijd;' Egipt in Švico. Iz tega kamna je tudi zgrajena veličistna arena v Pulju, ki jo je zgradil cesar' Klavdij pred 1900 leti. Ta kamnolom je najstarejši karfihblom v Jugoslaviji in tudi na svetil. Kamen iz tega kamnoloma je zelo vzdržljiv proti raznim vremenskim neprilikam, na zraku se coli učvrsti in je odličen za obdelavo. To je kamen bodočnosti, uporabljajo ga samo za veličastne zgradbe. V neposredni bližini otoka Bribna, dobrih 15 km od PuljŠ je' kamnolom Sv. Jeronim, ki je poznan po vsem svetu. V terfi kamnolomu jfe kamen rumenkasto rdeče barve, zelo odporen proti zrakii in s'e lahko odlično obdelujejo. J*réd vojno stí ga Izvažati da odlično obdelovati. Uporabljajo so ga izvažali na Češko irt v Ameriko. Poznan je pod imenom »Fior de Isola« (CVetje otoka). Po svoji sestavi je pol marmor in se obdeluje kot vsak marmor, uporablja pa za olepševalna dela, za fasade ih stopnice. Odporen je proti vsem vremenskim neprilikam. Kamen, ki ga uporabljajo tudi v kiparstvu: je izredno lepe bele barve ter odporen proti mrazu in toploti, je v kamnolomu Vodnjan. Imenuje pa se Marčanski kamen. Iz tega kamna je tudi zgrajen cesarski dvorec na Dunaju. Dobrih 30 km od Pazina pa je znan kamnolom Vrsar. Temu kamnu ne škoduje niti najhujša zima, zato so ga pred vojno izvažali predvsem v Rusijo: Pred vojno so iz tega kamna zgradili kolodvor in most v Benetkah ter mnogo najlepših beneških palač. V bližini Pazina pa je kamnolom, katerega kamen poznajo na svetovnem tržišču pod imenom »Verde di Pizino« in »Nocolato di Pizino«. Pred vojno so ga izvažali v Ameriko in Anglijo ter v druge države. Odporen je proti zimi in se Jugoslovanska revolucija prva v zgodovini človeštva Spreminja državno lastnino v splošnoljudska tmovino Jugoslovanska revolucija prva v zgodovini človeštva spreihinja državno lastnino v splošno ljudsko premoženje Danes ne bom navajal niti posameznih obdobij našega razvoja niti velikanskih zmag, ki smo jih izbojevali tako na političnem kakor tudi na gospodarskem področju naše borbe po 29. novembru 1943. Omejil se' bom na to, kar je v našem sodobnem družbenem razvoju nedvomno najpomen-bnejše in kar jugoslovanska revolucija izvaja prva v zgodovini človeštva, V mislih imam začetek procesa spreminjanja državne lastnine v splošno ljudsko premoženje pod upravo neposrednih proizvajalcev. To ne pomeni samo formalne razširitve naše ljudske demokracije, marveč je kakovostno nov pojav v družbenem razvoju pod starim proletarskim geslom «Tovarne delavcem», ki ga je postavi] Tov. Tito. Nova sicialistična Jugoslavija stopa danes naprej sredi viharne socialistične graditve in vseh težav, ter nesorazmerij, ki izhajajo iz nje. Poleg tega je najostrejših napadov tako, državnokapitalistične birokracije ZSSR in njenih satelitov kakor tudi naj-reakcionarnejših «klasičnih» kapitalističnih krogov na svetu. Kakšne temeljne naloge nas Čakajo pri takem položaju in takih razvojnih pogojih? Vodeč v svojih mednarodnih odnosih dosledno politiko enakopravnosti narodov in držav se mora nova Jugoslavija zavarovati pred napadalnostjo utrditi mora svojo o-brambno sposobnost. To ni samo naša dolžnost ki jo imamo do miru na svetu, do svobodoljubnega človeka. Zavedajoč se, da brez materialnih temeljev ni zagotovljena uspešna graditev: socializma, vloga nova Jugoslavija še naprej vse napore za svojo hitrejšo industrializacijo. po vsem svetu, največ pa v Avstrijo. Ta kamnolom ima' še to prednost, da ima luko in lahko kamen odvažajo z' ladjami. Pri vhodu v Raški kanal, okrog Rakalja je 5 velikih kamnolomov s prav takšnim kamnom. Kamen v teh kamnolomih je zrnast in svetlo sive barve.Uporabljajo ga za gradnje v morju. Kamnolom »Rakal Kalavojna ima kamen bele barve z redkimi temnimi picami ln ga uporabljajo za zunanje dele stopnic, profile in, obalne zidove. Kamnolom »Raka! Pedrona« pa je na sami obali. Njegov kamen vsebuje mnogo kalcija tfer ga uporabljajo predvsem za stopnice. Pred vojno so ga mnogo izvažali v Italijo v industrijske svr-he. Katiinolom Valtilra pa' je oddaljen od Pulja 12 km. Kamen je pisan in poln kamenih školk. Pred vojno ga za olepšanje notranjosti zgradb. Velikanska katedrala v New Yorku je zgrajena iz' kamna zelo lepe rumene barve. Imenujejo ga »Giallo d’I-stria«; kopljejo ga v kamnolomu Bale, 12 km od Vodnjana. Za newyor-ško katedralo so ga porabili 40.000 ton. V Buones Airesu pa so zgradili cerkev iz tega kamna, tudi univerza v Trstu je okrašena s tem kamnom. Po vojni so iz tega kamna- zgradili najlepše spomenike in javne iri kulturne zgradbe. Uporabili ga bodo tildi pri gradnji. Novega Beograda; za palačo parlamenta in Ceritralnega komiteja KPJ. TITOVGRAD — Letos so v Črni gori investirali za gradnjo tovarn iri hidročentral 500 milijonov dinarjev. V Bivši finančni minister in član Politbiroja Sretan Zujevič na svobodi Javno tožilstvo FLRJ je s sklepom od 21. novembra t.I. ukinilo kazenski postopek proti obtožencu Sreta-nu Zujeviču in je odredilo njegovo izpustitev na svobodo. V utemeljitvi razšodbe se pdvdrirja; da je obtoženec poda] 11. novembra 1.1. izjavo, v kateri priznava svb!e nezakonite veze s sovjetskimi organi in svoje sovražno delovanje proti Jugos’a/iji. Zujevič je med drugim izjavil: «Sele sedaj, ko sem dejansko zvedel za resnico in jo jasno spoznal, sem lahko prišel pred Partijo in centralni komitet. To pa zato, ker sem z nova spoznal in občutil Partijo od katere sem in proti kateri sem bil daleč odšel. Sedaj sem tudi prišel do spoznanja, da pomenijo napake ki sem jih napravil veliicariski prestopek proti partiji, proti koristim naših narodov in naše države, in proti obstoju naše državnosti kot take». «Nisem niti pojma» nadaljuje Zujevič v svoji izjavi«, o globokih MarSól Uto. vrhovni komandant NOVin POJ __ suje zgo- , dovihski odlok, s kcjier.im se uradno prbglaša' ustvaritev Federativne ljudske republike Jugoslavije spremembah ki so se izvršile pri voditeljih VKP(b) in v SZ, in sicer spremembe tako načelnega značaja, (v ideologiji) kakor tudi konkretno v sami praksi SZ in glede notranjega življenja države se pravi graditve socializma, kakor tudi v pogledu zunanje politike, taktike, namenov in smotrov. Sedaj mi je jasno: z njihove strani sploh ni šlo za pojasnevanje, razumevanje, pomoč, ki naj jo matična Partija (za kakršno sem jo imel) in edini «dosledni tolmač»'; «nosilfec in nadaljevaleq» nauka Marksizma in leninizma itd. izkazuje drugi bratski kompakt. Izjava pravi dalje: Jemali so me v zaščito. Sedaj me je sram takih branilcev. Čeprav sem bij v zaporu sem’ Se čutil svobodnega Oa kar sem sč njih osvobodil. Osvobodila me je" Partija naša komunistična partija Jugošuavije, CK KPJ osvobodili so mojo misel mračnjaških okovov. Partija ima prav. Partija je pravilno ravnala nasproti meni, ker sem bil orodje, in sicer slepo, sovražne politike, s katero so hoteli sovražniki naše partije rušiti našo državo. Partija, me ni aretirala temveč me je rešila pred njimi in me osvobodila. Dalje piše Zujevič, voditelji VKP (b) so v tem trdili, da so posamezni vohuni, temveč da je fašistična vsa partija.. To je popolnoma nesmilselno, nepojmljivo, amoralno, zlomišelno. Toda poznam člane naše Partije, vem kdo s0 ih kakšni so, veni, da'so to najboljši' deldVnl ljudje, riauduše-ni, ponosni na ime Partije, z visoko moralo komunista, borci za socializem, za vse, kar je vzvišeno, čisto iri' lepo, pripravljeno, da se ldtijo na poziv Partije sleherne naloge iri da jo izpolnijo ne glede ria težave in žrtve. Sedaj pa mislim, da to vedo tudi obrekovalci, in ker to vedo, zato tudi obrekujejo. Name je zlasti delovala njihova trditev v prvem pismu o »porastu kapitalizma«, ki je prav porazno. Nisem bil samo prepričan, temveč sem bil iz konkretnega dela, pri ka- terem sem bil zaposlen, videi prav riasprotno. Po drugi strani pa so naš kurz, celotno naše pojmovanje in vsa politika šli v smeri opravljanja, temveč tudi uničenja kapitalističnih elementov. V izjavi je dalje rečeno, v teh letih in pol je naša Partija z intenzivno razčlenitvijo vprašanj na način, kakor sta jih postovila Marx in Lenin,, razbila vse trditve voditeljev VKP(b) glede na našo Partijo, ker te trditve sploh niso mogle vzdržati resne kritike, predvsem pa jih drobi v prah in pepel edina dosledna .revolucionarna praksa, to je naša. Partija je uspela, da je popolnoma razkrinkala potvorbe in krivo razlago in neovržrio dokazala, da so se Voditelji vKP(b) dokončno oddaljili Od Marksizma-leninizma in ga opustili. Zaradi tega pa so popolnoma naravno tudi zapadli v revizionizem najslabše vrste. Vse to me je pripeljalo do tega, da sem spoznal resnico, in odločilno vplivali, da sem sprostil svoja razmišljanja in svoje misli. Ce tega ne bi bilo, če mi sama Partija ne bi bila pomagala, bi bil tudi še nadalje ostal v prepričanju, da je politika VKP(b) pravilna in da je njihova razlaga marksistično .- leninističnega nauka nezmotljiva. Izjava se zaključuje takole: Danes sem prost teh svojih zablod po vaši zaslugi, tovariši ter sem se znašel, zavedajoč se svojih napak, iz cči v oči pred Partijo, toda izključen iz nje. Po 25 letih dela življenja v Partiji v 52 letu svojega življenja Sem prišel do tega rezultata in do te resnice: kriv sem in izključen sem iz Partije, medtem ko okrog mene vre Življenje Partije pri graditvi sociaiiz-ma. Samo to lahko rečern: hvala vam, tovariši, da ste me rešili, znova vidim Partijo in jo čutim v sebi. Gre za mojo nadaljrib usodo: Sodim, tovariši, da nimam pravice, da bo vas za kar koli prösil, razen za eno: rešite jo. Vašo Odločitev bom izpolnil«. - ■■ ■ ÓSB iüTti i 1 iiiülii iiéÉ ' tiitumiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir^B llllllllllllllllllllilllllllllllll......Illlllllllll....... Bivše partizane spravljalo v zapor - fašistične krvnike puščajo na svobodo De Gasperijeva sodišča Pred dnevi je italijanska policija v Furlaniji aretirala bivSega povel-nika partizanske garibaldinske divizije XXX «Lina Zocchia, komisarja iste divizije, Valerija Stella in bivšega poveljnika garibaldinske divizije «Natizone» Marija Fontanija. Nameravali so -aretirati' tudi bivšega komisarja divizije «Natizone» XX Vanija Padovana, toda ta je pravočasno zbežal. V spisku, ki ga ima v rokah policija, so imena tudi Številnih drugih partizanov zgoraj navedenih di-■ vizij. Do teh aretaciij je prišlo kmalu po znanem procesu proti garibal-dincev, ki so jih obtožili, da so Beneški Sloveniji ubili 20 članov znane brigade Ozopovcev. Na tem procesu so sodniške oblasti skušale obsoditi vso partizansko borbo, ki so jo vodili v Beneški slbveniji in Furlaniji omenjene divizije ter enote devetega korpusa, ki se je v Beneški Sloveniji boril proti nacistom in fašistom ■ - - ■ ' ~ .................... • Hapredevanie Vietminhsviii čel v MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV Goriški brezposelni proti naseljevanju beguncev in zavlačevanju najavljenih del Odbor goriških brezposelnih delavcev je poslal predsedniku italijanske vlade De Gašperju protestno pistno proti riaseljeVanju' ezulov na goriškem in proti zavlačevanju najavljenih del. Goriška pokrajina Štejfe najvišji od1 stotek brezposelnih v vsej italiji' in sicer ošeth odstotkov vsega prebival- ' stva. Na goriškem je italijanska vlada naselila okrog 12.500 ezulov. Samo v občini Farra, ki šteje 1.800 prebivalcev je nastanjenih 500 ezulov. Protestno pismo brezposelnih dalje zahteva, naj se vendar začne z napovedanimi deli na Krminško — Gradiščanskem polju. Poleg tega zahteva pismo popolno zaposlitev v velikih tržaških ladjedelnicah in ponovno obratovanje tržiških ladjedelnicah in ponovno obratovanje tovarne oija v Tržiču, kjer je bilo pred mestici od puščenih 300 delavcev. Goriški brezposelni delavci zahtevajo nadalje nakazilo 436 milijonov lir, ki jih je italijanska vlada obljubila goriški pokrajini za leto 1950. Do sedaj niso hoteli vprizoriti pouličnih demonstracij zaradi bližje meje, pravijo brez- J3olo^ji • • • V Italiji zadnje čase niso več posebno zadovoljni s stricom Samom. Dokler je dobrodušni stric trošil dolarje kot ‘ pesek, ni bilo hvale- in kadila nikdar zadosti. Toda pfišel je mister Dayton in je hotel malo posvetiti kam je šei ves denar, s katerim je mislila ameriška vlada ustvariti čvrste osnove italijanskega gospodarstva. Pri tem je odkril prav žalostne stvari. Namreč, da službeno Italijo prav malo zanima, kam je šla ameriška podpora in da široki sloji ljudstva od tega niso imeli prav nobene koristi. Ugotovil je, da so italijanski gospodarski krogi mnogo preveč -sebični, da bi se dalo izvesti širokopotezno gospodarsko organiza-zacijo. Seveda si gospodje, okrog Confindustrije niso dali tega reči in začel je prepir, ki se še sedaj ni polegel. Moral je nastopiti sam zunanji minister Sforza, da bi potolažil slabo razpoložene prijatelje pr.eko luže. Dejal je, da sicer razume, da so malo nezadovoljni, ker se je Evropa slabo odzvala njiljovemu klicu ria pomoč v Aziji, toda Italije pri tem ne zadene nobena krivda, ker oni pač nimajo glasom mirovnih določb vojske. Ce pa bi jo imeli, bi seveda bili z vsemi milijoni bajonetov poslali tja. Pomagajo pač s tem, kar morejo in sicer moralno in gospodarsko. Toda v Ameriki so se ob tej veliki pomoči malo namuznili, češ, moralna pomoč že, že, kar se pa gospodarstva tiče, je pa vsa stvar prav na slabih nogah. Doslej ni Italija niti naročila še surovin, ki bi jih potrebovala za izdelavo vojne industrije, čeprav ima nad 2 milijona brezposelnih. Tudi niti še predložila proračuna za izboljšanje svoje industrije, tako da so tozadevne fonde v znesku 325 milijonov dolarjev razdelili le Francozi in Angleži, ki so vsaj predložili sijajen načrt. Italija bo pa ob dolarsko torto. Res bo čvrsta atlantska zveza, ki se bo opirala na tako gospodarstvo in take junake. MEHIKA — Pri eksploziji turbine petrolejske čistilnice v državi Vera Cruz, je bilo 18 mrtvih, 300 pa se jih je zadušilo. pošelrii dfelavci v zaključku protestnega pisma, vendar če vlada ne bo odobtila naših zahtev, se bomo po-sliižili odločnejših sredstev. Francoske enote v Indokini so eva1 kuirale trdnjayo Tam Mai, ki leži 24 km zapadnb od Mon Caya, na skrajnem severovzhodu Tonkina. V drugem poročilu agencije je rečeno, da je glavtlina franciskih sil iz Mon Kaja izgubila zvezo z utrjeno postajo Cur Baisan, ki leži 35 km jugozapad-no od Mon Kaja. V zveži ž ražvojSm položaja v Iri-dokihi je pHspfel v Haribj Bab Daj obenem, s presednikom vlade Trari Van Hujeril in Bbyer de Latburjem, visoRim komisarjem Severnega Vietnama. FrahCoski visoki komisar v Indokini je vpoklical risi' tritedenske va1 je rezerviste iz razreda od od 1935 do 1949. j . v—-- ...... se res Seveda smo vsi radovedni, kakšno bo jesensko vreme in še bolj, kakšna bo letošnja zima. Kaj nam odgovarjajo na to vremenoslovci? Ko so se neki radovedneži obrnili na našega najbolj znanega strokovnjaka profesorja Obuljena, jim je na njih vprašanja odgovoril, da deset let zapaža stalno spremembo podnebja. V predelih, kjer vlada večna zima, na arktičnih krajih na primer je nastopilo v zadnjih treh desetletjih močno padanje in zbževa-nje ledenega pokrova. Podoben primer je tudi z ledeniki v Alpah in v skandinavskih planinah, ki so se zelo zmanjšali. Zakaj? V temperaturah so nastale velike razlike. Tako je bilo v severni in srednji Evropi močno znižanje letnih in zvišanje zimskih temperatur, v južnih in jugovzhodnih predelih je pa močno zvišanje letnih in znižanje zimskih temperatur. Tudi v količinah padavin so nastale velike spremembe. V severni Evropi, razen na področju Atlantskega oceana med severno Angleško, Groenlandom in zahodnim delom skandinavskega polotoka, se stalno povečujejo količi- ne padavin, nasprotno pa se opaža v poltrbpskih predelih okrog 30: vzporednika močnd zmanjšanje padavin. Nastopa sdša, ki se Siri proti severu. V naši državi; je dejal prof. Obu-ljen, zapažamo v zvezi s temi pojavi močan porast letnih temperatur, posebno v zadnjih 5—10 letih. Razlika v temperaturah v poletju in zimi stalno narašča. Padavin je manj, posebno v resni letni dobi. Tudi td leto je bilo pr.i nas izredno sušno, pomanjkanje padaVin pa napraVlja škodo našemu kmetijstvu že čelih 10 let. ko je govoril prof. Obuljen o jeseni, je dejal, da je normalno, da pade največ padavin' v tem' 1’etnem ča'su irt v zgodnjem poletju. POtemtakeiih je treba pričakovati, da bo končc septembra in začetek okloma pfecej dežja: Po dosedanjih ¡zgledih bo padal dež po večini v Primorju, količine padavin v Vojvodini pa bedo znatno manjše. -Vprašan, kakšna' bo' zima, je strokovnjak odgovoril sledeče: Ni mogoče napovedati, kakšna bo zima, ni pa nobenih znamenj, da bo poSebnd huda. Poslanci LR Kitajske so se predstavili Združenim narodom z namenom, da jih oštejejo za njihOv poseg v Koreji. Na poti skozi Anglijo so bili deležni velike pozornosti njenih službenih krogov, ki so hoteli še posebno dopovedati Kitajcem, da radi Koreje lahko prav mirno spijo, ker ne namerava nihče tam drezati v njihove posebne interese. Da bo Kitajska liarnost še bolj zagotovljena, je predlagal minister Bevin, da bi se ustvarila ob mandžurski meji neka vmesna cona, ki jo ne bi zasedla vojska Združenih narbdov‘r Kitajci so po! svoji priročni vljudnosti vse to poslušali in molčali. Zaupajoč v ta molk, je začel vrhovni poveljnik zavezniških sil v Koreji ofeznivo z vsemi razpoložljivimi silami in ob njenih začetnih uspehih že obljiibil svojim vojakom, da bodo IZhko jedli božičnega purana pri svojih družinah v domovini. Toda prišlo je drugače. Kakor roji kobilic so preplavili Kitajci severno Korejo in odplavili zavezniško vojsko. Sicer je avi-jacija kosila neusmiljeno po nastopajočem človeškem mravljišču, vendar je ostala brez moči ptoti silni človeški množici; ki nastopa z vdanostjo, ki odlikuje vzhodnega človeka. V Ameriki se je sestal zaradi tega Varnostni svet pod predšedni-štvom Trumana, V Tokiju pa vrhovni vojni svet pod vodstvom Mac Arturja, ki zahteva od Združenih narodov dovoljenje, da ruši kitajske baze v Mandžuriji, ker bi sicer ne mogel odgovarjati za uspehe svoje vojske na bojiščih. Istočasno se pa v Varnostnem svetu oba tabora, namesto da bi. iskala rešitev za izhod iz zagate, obdelavata z napadalci in zehtevata drug od drugega, naj njegove čete takoj zapuste Korejo, ki si bo že sama potem postavila vlado in režim, kakor bo najboljše odgovarjal željam ljudstva. Minister Acheson pravi, da bi mogel razvoj dogodkov ria Kitajskem in v Koreji skrivati neprijateljske namene SZ napram Evropi. Radi tega Ameriške in južnokore.iske sile, ki so se v prvi fazi vojnega spopada na Koreji pod močnim pritiskom severnokorejske vojske umaknile na skrajni jug Korejskega polotoka, so lepega oktoberskega dne pognali v akciji vse svoje kopne pomorske in zračne sile ter zasedle v kratkem času vso južn0 Korejo. Pognale so se čez 38 vzporednik in vrgle severno Korejce na skrajni sever Koreje. Mac Arthur je že pred dobrimi mesecem pozvali severno korejsko vojske naj položi orožje in korejskemu ljudstvu obljubil mir svobodo in demokratično oblast. Te obljube ameriškega lisjaka pa niso imele nikakršne podlage, kajti istočasno so bile — in so še vedno — na dnevnem redu množične aretacije, obsodbe in zverinsko obračunavanje pod okriljem ameriških bajonetov proti vsem tistim, ki s0 imeli količkaj povezave s severnokorejsko vojsko. Med tem ko je tisk zapadnih držav že naznanjal konec odpora Severnokorejce vojske/in so začeli ameriški piloti, morda iz bojazni, da bo prehitro konec te žaleigre, dražiti bljižne Kitajce. kakor tisti, ki si želijo zabave in dražijo sršene v gnezdu, se je iz zmrznjenih severnih gora oglasil Kirn Ir Sen in napovedal neizprosen boj do zadnjega človeka. Z onstran korejskih gora pa so se oglašali bojeviti Kitajci in vedno močneje vpili, da ne bodo prenašali na svojih mejah__ame-riškega napadalca. Končno so Kitajci prišli k konkretnemu dejanju in poslali pred kratkim nekaj svojih divizij Korejcem na pomoč, katerih pri* sotnost na bojišču so Amerikanci ta1 koj občutili. Ameriški vojni izvedenci s0 izjavili, da so Korejci v primerjavi s Kitajci pravi diletanti. Toda po prvem surtku, ki je arrieriške in južnokorejške' sile prisilila k umiku, so Kitajci ponoči izginili iz bo- jišča in so južni začeli zopet nastopati proti reki Jalu in Mandžurski meji. Nekatere edinice so že dosegle severno mejo Koreje. Pred enim tednom, ko so Severni razpolagali še z zelo ozkim pasom ozemlja vzdolž severnih meja Koreje! katera so ameriški bombarderji in topništvo vsak dan obsipali z bombami, je Mac Arthur, kakor da bi mu postajali stopicanje na severu dolgočasno, napovedal veliko splošno ofenzivo, katere namen naj bi bil, v najkrajšem času popolnoma Uničiti ostanke severno korejske vojske in proglasiti dokončno zmago. Toda Mac Arthurjeva ofenziva je zadela takoj na trdo in si že po treh dneh spremenila v najhujši poraz v tej voj li. Pod silovitim pritiskom severnokorejskih in kitajskih divizij so bili prisiljeni Južni k naglemu umiku. Položaj je pokal naravnost katastrofalen. Kitajci, ki jim ni mar žrtev, so prešekli fronto na dvoje, izolirah in obkolili več ameriških edinic in začeli napadati iz vseh strani. Proti-c enziva je 1 ao moču • ds so Ame-i ¡kanci začeli postavljati vprašanje, ne več kako obdržati po ožaj, temveč, kako rešiti iz tega pekla Mac Artur je- T e le vizija v ZDA Na najvišjem rievyorSkem poslopju grade največjo anteno’ za televizijsko postajo. Ta antena, ki bo visoka 500 metrov, bo omogočila sprejemanje televizijskih sporedov n» 80km. Ddslej je znašala ta razdalja 50—60 km. vo vojsko, ki je izgubila ravnotežje in ji preti nevarnost popolnega uničenja. Po zadnjih vesteh z bojišča se je umik Mac Arturjeve armade spremeni! v pravi beg, med tem se pa šest kitajskih armad razliva proti Jugu med besno ofenzivo. Oddelki 5 Kitajske divizije so napadli mornariške strelce in dva polka 7 divizije ter jim odrezali pot za preskrbo. Položaj je zelo resen. Novi vali Kitajskih čet se zaletavajo v zavezniško črto šestdeset kilometrov od Piong Yanga. Poročila s fronte pravijo, da so Kitajci že vrgli v borbo približno 25 divizij ali'250 tisoč rnož, ki skušajo vreči Mac Arturjeve čete s Koreje. . Novi potek fronte do katere se bodo umaknile Mac Arthurjeve enote jasno kaže, da se je začela bitka za Piongiang. V Britaniji tr&iih® va&ji izdatki sea @hramš določeni uri na lahko, hitro in zdržema ter popolnoma čisto. V 'vimenu ne sme ostati niti kapljice mleka. Ako zastaja zaradi slabe molže še mleko v vimenu, trpi zato mlečnost, lahko nastajajo tudi mlečne napake in se pojavijo bolezni v vimenu. Zaradi nepopolnega ali slabega iz-molzenja dobimo tudi manj gosto mleko, ker je znano, da je zadnja pomolzeno mleko toiščobno. Pomol- zeno mleko je treba takoj po molži nesti iz hleva in ga precediti skozi cedilo v čisto posodo ali mlečne vreče. Le v sisarne je treba nesti ne-precejeno. Ako pa moramo morda: počakati s pošiljanjem mleka v mesto, moramo mleko dobro shladiti in nato do oddaje v hladnem prostoru. Z vsestranskim upoštevanjem snage in pravilnim ravnanjem z mlekom pri molži dosežemo, da postane mleko bolj trpežno al trajno. potrebujejo več dušika, druge kalija ali fosforja.- Tako n. pr. niso go-moljaste rastline in korenasta zele-njad t. j. korenje peteršilj niti preveč trpežni niti okusne, ako dobe preveč dušika, porabijo pa večje količine kalija. Listna zelenjad kakor zelje, ohrov^ solata potrebujejo zlasti vehko dišika med tem ko uspevajo stročnice (grah, fižol) brez gnojenja, zlasti v dobri zemlji. Znano je, da te rastlinne dušika sploh ne potrebujejo, celo z njim obogatijo zemljo, zahtevajo pa precej fosforne kisline in apna. Nekatere rastline prodirajo s svojimi koreninami globlje, druge bolj plitvo v zemljo, kjer črpajo hrano. Pravilno kolobarjenje omogoča, da izkoristijo vse hranilne snovi v raznih plasteh zemlje. Setev ali sajenje posameznih zelenjadnih vrst na isto mesto bi pomenilo izkoriščati vedno enake hranilne snovi in to le v določeni plasti zemlje. Vsaka rastlina ima svoje posebne vrste plevela, ki se na njivi tem bolj ukorenini, čim več let zaporedoma goje na isti njivi neko rastlino. Menjavanje posevkov omogoča uspešno zatiranje nadležnega plevela, ki črpa kulturnim rastlinam hrano in vlago. Isto velja za razne škodljivce in bolezni, kajti vsaka rastlina ima svoje zajedalce in bolezni glivične narave. Nekatere kulture zahtevajo močno gnojenje s hlevskim gnojem ali kompostom (kapusnice, solata), med tem ko uspevajo nekatere le, če so bile dobro pognojene z organskimi gnojili (korenje, peteršilj, pesa). Poznamo več načinov kolobarjenja. Vsaka dežela in podnebje ima svoje. Odvisno je od kultur, ki jih tam gojijo. Pri kolobarjenju prihajajo v po-šetv kot glavni posevniki le enoletne rastline, ki dobro uspevajo in dajo sigurne pridetke v določenem okolišu, navedli bomo nekaj primerov, primernih za naše razmere: Zelenjad-ni vrt, na katerem hočemo uvesti pravilno kolobarjenje, razdelimo na tri večje enake dele, na , prvo parcelo, ki jo dobro pognoj mo s hlevskim gnojem, sadimo prvo let0 kapusnice (zelje, ohrovt, cvetačo), špinačo zeleno, paradižnik, jejčevec, papriko ali bučice. Na drugi kos zemlje sadimo zgodnji krompir, peso, čebulo, češenj, petršilj ali korenje, tretji kos pa razdelimo med stročnice (grah, fižol). Naslednje leto pride na prvo parcelo krompir, čebula ali ostale omenjene rastline, katere gnojimo le z zrelim kompostom ali u-metnimi gnojili. Tretje leto pridejo za temi kulturami stročnice. Tam ni potreba gnojiti, če ni zemlja zelo. slaba. Ako želimo gnojiti v vrtu ne le e-noletne . ali dvoletne temveč; večletne rastline (šparglje, jagode, artičoke): tedaj razdelimo vrt na 4 parcele. Tri uporabljamo za enoletne in dvoletne rasline, četrto pa za trajnice. Prvi) Skupini vedn0 močno gnojimo s hlevskim gnojem ali kompostom, ostalim pa le z manjšimi količinami zrelega komposta ali umetnimi gnojili. . ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Kako zdravimo bolečine v grlu Ko prehaja zima v pomlad in jesen v zimo, Cesto obolimo na prehladu v grlu v teh letnih časih, sè zlasti pojavljajo bolezni na mandeljnih, ki se javlja tako, da nas grlo peče, boli in da težko požiramo. Poleg nedolžnih vnetij so tudi obolenja, ki so življenjsko nevarna, pomislimo samo na dif-terijo ali pa na' abees. Med ljudstvom je močno ukoreninjeno, da je treba pri vseh obolenjih v g'rlu grgrati 1» zato priporočajo najrazličnejša sredstva: žajbelj, vodikov superoksid, hi-permangan, jodovo raztopino, slano vodo itd. Zanimivo je, da učinek grgranja precenjujemo, kajti grgralna trganje po ušesih, seved^ ne smemo tudi tako nedolžnega obolenja zanemariti. voda ne pride 'do sluznice in sploh do globoko ležečih . .obolelih mest. Poleg Večkrat se ljudje pritožujejo, da tega pa je ^eškcdljivo, da. §e vneti Jih nekaj v grlu tišči, zdaj mani, zdaj deli in zanimivo je, da je ta' pritisk tem ko .je. bolje, da. ..oboleli. org.ani . * v grlu posledica duševnega vznemir-čim Medicina imenuje ta cbču- kih oBolenjm v Srlu °jef pripoiiSS^m*'»globus«, ki v bistvu ni nevaren, samo izpiranje ustne votline s topli- "Sa pa lahko z zdravniška pomočjo po-mi ali vročimi tekočinami, kakor pač zdravimo. predpiše zdravnik.. Zato je najbolje. Pri vseh obolotljih la ,;ežko da pr. bolezni v grlu uz.varho zdra- ramo. Ce pa nastopijo mo[nje •, po_ vila v oblik, tablet, ki se v ustih stopijo ih pomešajo s slino. Ob spremembi temperature nas pogosto napadajo vnetja v grlu,' ki še javljajo kot praskanje v grlu ali pa KMETIJSKI WfâtûMûtCC ODGOVARJA I - žiranju brez vidnega obolenja in v nekaj dneh ne preidejo, tedaj je najbolje, da se zatečemo k zdravniku, ker: lahko pomeni resno bolezen. Pri starejših ljudeh -e Cesto ;zgodi, da! čutijo) bolečine v ušesih, čeprav je vzrok v grlu in se pomotoma zatečejo k ušesnemu zdravniku. Vprašanje: Kaj je vzrok, da govedo žre stare cunje in čevlje? Kako to preprečiti? Odgovor Živini primanjkuje rudninskih snovi (apno, fosfor) v hrani. Kriva je • mu slaba krma in voda. Zdravimo to bolezen na ta način, da pokladamo živin0 v dnevnem obroku hrane par žličk klajnega apna in malo živinske soli. Obenem pa moramo, v kolikor nam je mogoče krmiti živino z dobro in tečno krmo (močnata krmila, dobro ser itd.). Vprašanje: Zakaj grizejo nekateri prašiči zdrobljen tlak v hlevu? Je kakšen pripomoček k tej bolezni? Odgovor: Gre za zgoraj omenjeno bolezen goveje živine. Zdravilo: Klajno apno, drugi apneni preparati in če je mogoče dobiti kostno moko. Po navadi, če mlad m prašičem primanjkuje rudninskih snovi, postanejo rahitični in bolehajo na kostolomnici. V teh slučajih pomaga cepljenje proti tej bolezni. Vprašanje: Kako pomnožuje-mo in požlahtnjujemo beli trn za podlago hrušk in nešpelj? Odgovor: Beli trn razmnožujemo na najbolj enostaven način s semenom. Zdi se mi pa, da je po naših »gmajnah« in gozdovih dovolMrnjčvih mladic, da si jih lahko nabavi vsak, kateri nameravajo to uporabiti v sadjarstvu. Beli trn pa le redko uporabljamo kot podlago hruški in nešplji. Na vsak način pa je priporočljivo poskušati s to podlago zlasti v kraških predelih v siromašni in suši podvrženi zemlji. Saj beli trn obrodi dobro tudi v najhujši suši. Cepi pa se lahko na razne načine kot pri drugih sadnih vrstah. Vprašanje: Kako razmnožujemo in požlahtnjujemo oljko? Odgovor: Najbolj naraven in priporočljiv način razmnoževanja oljke je saditev semena (peščic) divlje ali pitóme oljke. Iz semena zraste vedno divjaka, katero moramo potem, precepiti. Seme, odbrano; za setev, moramo poprej dobro izprati z lužino, da ne ostanejo na semenu mesnati deli ploda. — Na 1 m2 rahle zemlje, (pomešane s tolčenim moštom (zidna malta) posejemo spomladi 2 kg semena, iz katerega zraste približno 2500 mladik. Sledeče spomladi ali jeseni presadimo rastlinice na dobro pognojeno in rahlo zemljo v vrste 40 cm narazen, drevesce od drevesca pa po 20 cm. Dobro razvita, navafdno prst debela drevesca -cepimo v spomladi na oko ali na drugi.način, udomačen v dviičnem kraju. Cepiče, vzamemo ofd dvoletnih;; .vej^c. Cepljenke se presadijo v rasadnih in 3—4) leta po cepitvi se ¡presadijo na stalno mesto. Drugi način razmnoževanja oljke so poganjki, ki zrastejo iz posebnih nabreklin, ki nastanejo na koreninah oljkinega drevesa. Lahko razmnožujemo oljko kar direktno preko teh nabreklin, ali te ne smejo biti prevelike, ker je v .tem slučaji) nevarnost, da prične drevo kar od korenin naprej gniti in se .potem prenaša gniloba na deblo. Na vsak način je najbolj priporočljivo, da se drevo vzgoji iz zdravega semena divje oljke. Oljko požlahtnjujemo (cepimo) na različne načine. V szomiadi na živo ako ali če je drevesce bolj močno:, na krono ali na rascep. Vprašanje: Na govedi opažam bele pege v početku, ne hrastave. Pozneje se te pege vse bolj širijo. Kakšna je ta bolezen in kako se jo zdravi? ,1 Odgovor: Gole pege (izpad dlake) pri goveji živini nastanejo vsled bolezni lojnih (znojnih) žlez ali radi pomanjkljive krme. Lahko gre tudi za oblezen, katero povzročajo zajedalci (garje), — Zdravljenje: Pranje kože zi milnim špiritobm (spirito saponico), mazanje z žvepleno vazelin-mastjo ali S 5% tobačnim izvlečkom. Nasveti za hišo in dom Kako je treba snažiti posodo iz aluminija? Posoda iz aluminija postane sčasoma črna, Osnažiš jo popolnoma^ ako jo kuhaš pol do ene ure v vodi, v. kateri si kuhala ostanke jabolk, češpelj ali drugo sadje. j Kako odtegneš sol preveč slanim, jedilom? Preveč slanim jedilom odtegneš sol, če pogrneš čez lonec čisti jeprtič in natreseš nanj pest moke. VI nekaj minutah bo jed premalo slana«' Isto dosežeš, če vržeš v jed čisto u-mito gobico, jo čez nekaj časa potegneš ven in postopanje po potrebi! ponoviš. Za krmešljeve oči skuhaj skupaj medu in jesiha ter s tistim maži oči« To je izvrstno zdravilo za bolezni! vsake vrste. (| Pege na obrazu preženeš, če jih ma4 žeš z limonovim sokom, v katerem! raztopi še prej žlico soli. Grizlo in! peklo te bo, ker ne bo več peg. i. Prva pomoč, če te ugrizne pes. Rano je treba takoj drgniti s soljo, to-bakovim pepelom in močnim milom, sredstva, ki sb hitro prt reknh. Tudi izmivanje z urinom je priporočljivo. Najizdatnejše sredstvo je seveda, da se rana takoj izžge. , sIS'Vjq »Tovariš zdravnik, ženo imam bolno v Marezigah. Prosim vas, če 'bi lahko takoj šli na dom; bojim se, da ne bi bilo kaj hudega«, poprosi zadružnik iz Marezig. »Ja, tovariš, tp-koj, kar recite šoferju, ki čaka z mojo limuzino zunaj, naj se pripravi in takoj bova šla«. In r.es, čez eno uro se je zdravnik že vr.pil. iz Marezig. Doma pa ga je čakala ženska iz Ga-žona s prošnjo, da pride takoj na dom k bolni hčerki. Čeprav je bilo že pozno zvečer, se je zdravnik takoj odpeljal, na dom, pregledal Ipolno hčerko in ker je imela nevarno pljučnico, jo je vzel kar s seboj v avto in jo odpeljal v Koper v bolnico. Bum-bumibum močno trkanje po vratih na stanovanju zdravnika, ki Zdravnikove sanje je že spal in sanjal ,prav to, kar sem gori napisal. Zdravnik odpre vrata in zagleda zaskrbljenega očeta, ki ga prosi, naj gre takoj v Pobege, kjer mu ginqek še komaj diha- >,Pa imate avto, da se odpeljeva tja?« ga vpraša zdravnik. »Iskal sem že taksi, pa tudi drugod sem že pogledal za avto, pa ga nikjer ne morem dobiti«, se je oglasil odgovor. zdravnik se je odpravil in nato sta sičlipaj po Kopru iskala prevpzpo sredstvo. Po eno in pol prnim iskanju sta res našla pred Taverno nek avto, .čigar šofer se ju Upor v šoli je uspnlil in potegnil v Pobege. Med potjo pa je zdravnik premišljeval o lepih sanjah, iz katerih so ga prebudili ... — Pik — Pogovor v autobusu Zenska: »Oče, zaprite okno; zunaj je mraz!« Možakar mirno sedi in kadi. Cez nekaj časa se ženska ponovno oglasi: »Oče, zaprite že vendar okno, saj vidite, da je -zunaj mraz!« Možakar se tudi na te besede ne zmeni in kadi naprej. Natp se ženska ujezi, in užaljena sama; zapre okno. — Možakar, pa mirno in vljudno vpraša; »No, ženska, ali- je zdaj zunaj kaj bolj toplo?« Tisto soboto — bilo je 1. decembra 1941. — je bilo v šoli ,vs.e razburjeno. »Stavka!« in »Danes jim pokažemo!« s0 si šepetali znanci ob sreča-hju na hodniku, pa hiteli s svetlimi obrazi v svoje razrede. Tudi v razredu je vladal nemir. Kar začudil sem se, čeprav ne morem reči, da smo bili, sicer miren razred. »Kaj pa je?« sem vprašal sošolca Jožeta Schneiderja, s katerim sva sedela v klopi skupaj. »Ali ne veš — stavkali bomo!« mi je zašepetal skrivnostno. »Stavkali?« »Da. Na Sitarjev znak bomo vsi vstali in nepremično molčali.« »Zaradi Sivca?« — to je bil namreč naš profesor matematike, ki je bila prva na urniku. »Tepec! Zaradi fašistov vendar!« »O, v redu, v redu! Potem seveda!« Takoj sem bil za manifestacijo. Za hrbtom sem slišal Sitarja, ki je prepričeval Smrekarja: »Čakaj, da ti razložim, za kaj gre. Glej, sedaj je fašistična uprava prav prijazno »povabila« slovensko mladino, naj vstopi v ballilo in kakor se že pravi tistim črnosrajčnim organizacijam. A zakaj to, kaj misliš? Veš — na vsak način hočejo uvesti svoj nečloveški sistem tudi pri nas. A naši ljudje tega ne marajo in zato mislijo ti gospodje, da morajo vsekakor najprej pofašistiti mladino, .posebno nas dijake, ki bi potem kot intiligenti morali zastopati fašistične idje in bi tako na janičarski način zasužnjevali in potujčevali svoj narod . .. »Kaj pa še! Nikdar!« je kar preplašen izjavil Smrekar. »No, torej!« in Sitar se je pbrnil prepričevat na drugo stran. Tako je bilo tisti dan menda v vseh razredih in po vseh šolah. Pa je že zazvonilo začetek pouka in v razred je stopil profesor Sivec. Dobri mož je z naših obrazov takoj razbral vznemirjenje in med izpolnjevanjem razredne knjige je začuden vprašal; »Kaj pa vam je danes, kaj?« SITNA . VPRAŠANJA 1. Človek je bil na malem jezeru na otoku in se je nahajal v sredini, pa ni imel drugega kot dve deski, ena dolga 6 m in druga 8, a nobena od teh desk ni, dosegla nasprotni breg. Kaj je napravil, da je prišel na breg celine, ne da bi si zmočil nog? 2. Dijaki so pe odpravili na izlet, Vsak je plačal 150 -din, skupna vsota je znašala 6.450 din. Koliko dijakov je šlo na izlet,-če jih je ena polovica plačala samo 75 dinarjev? REŠITEV UGANK 1. Breza; 2. Redkvica. Nismo mu povedali. Sam0 k Sitarju smo se ozirali, kdaj bo dal znak, da vstanemo. Slednjič je pričakovani trenutek napočil. Preteče so zaropotali stoli, ko nas je 3,1 dijakov VI. c razreda skoraj vojaško istočasno planilo po-koncu. Profesor Sivec je onemel — kot mi vsi. Presenečen je ostrmel nad našim početjem. Ko pa je prišel z vprašujočim pogledom od prvega do zadnjega svojega dijgka, je razumel vse. Naši resni, pravzaprav naravnost mrki obrazi so z molkom izražali takrat vse tisto, kar smo čutili v svojih mladih prsih: odpor proti grabežljivemu tujcu, gnus nad fašističnimi idejami. Nič ni rekel dobri profesor Sivec — tudi potem ne, ko smo spet sedli. Le skozi qkno se je zazrl z očrrii, kakor bi gledale vso strahoto in veličino prihodnjih dni, in zdelo se mi je, da mu je ob koncu usten komaj zaigral otožen, odobravajoč srpehljaj. V naslednjih dneh sm0. izvedeli, da je tisto soboto manifestiralo z enominutnim molkom med poukom vse slovensko dijaštvo takoimenovane '»Ljubljanske pokrajine«. To je bil prvi skupni upor slovenskih dijakov proti fašističnemu okupatorju. V ioggi »Halo, natakar, prinesite mi vina!« »Ga nimamo! — Samo v. steklenicah!« »Kaj ga k113!01 drugi v škrnicljih?« čigi IM! m g m ... so zaboji in košare, ki že davno leže ob skladišču Kmetnaproze v Kortah? Ali so bili morda podarjeni, da tako razpolagajo z njuni? Verjetno je, da befjo bolj ¡mastni, pa tudi priklad-nejši za pokrivanje sadja, če se nekoliko zmoči jo... • Ali so v Kortah zmlgtili žito Morda bo kdo rekel, da so. Toda vprašajmo se, ali So pri nas mlatilnice tako poceni, aii jih imamo na pretek, da je od julija meseca dalje ena izpostavljena v Cedljah pri Kortah? Mogoče bo kmetijsko poverjeništvo kaj več povedalo o tem, saj dobro ve, kako je treba čuvati ljudsko imovino! fel tržašJUmi Brezposelnimi Stražnik ustavi postopača in ga vpraša: »Kaj pa delate?« »Nič!« »Ali imate kakšnega brata?« »Imam!« »Kaj pa on dela?« »Ze pet let nič ne dela! Je namreč v službi pri civilni policiji!« Miče Jffi Vane Miče: »Ka deš, Vane, zakaj je v »Loggi« dražje vino kot v ostalih gostilnah?« Vane: »Ma se čudim, Miče, mar ne veš, da morajo vzdrževati 48 natakar1 jev, kuharjev in kaj vem še koga?« Miče: Res, toda če prideš tja, nisi tako postrežen, kakor bi bil lahko.« Pozabili so! ... da imajo v svoji delavnici v Izoli že štiri mesece v popravilu ma-režganski kamion in traktor, avtoam-bulance in druge kmetijske stroje! Ali jih lahko vprašamo, kdaj bodo ti stroji popravljeni? Prebrisanec v gledališču Prebrisanec iz tržaške okolice pride v Trst in kupi karto za gledališče. Kri blagajni vpraša: »Kaj pa igrate?« . Blagajničarja, mu odgovori: »Kar. hočete« (Shakespearejeva komedija). — .Kmet;ič se zadovoljno nasmehne: »Odlično, potem mi pg igrajte »Carmen!« Da bo noč res noč in tlan res dan Ves ta teden, ko je bilo najbolj p-biačno in megleno bi lahk0 v Babičih videli šivanko na tleh. šest cestnih luči je od jutra do večera svetilo prebivalstvu v Babičih. Zvečer ko se je nebo zjasnilo so luči ugasnile. Pametno smo si mislili, ljudje po noči gredo spat. Tržaški oglas Briljantni uhani se zaradi pomanjkanja prostora poceni prodajo. Ponudbe ped »ogledalo« št. 236. ZA NAŠE PIONIRJE Kdo še ni obiskal lutkovnega gledališča? Kdo ni še videl, kako lutke plešejo in skačejo na odru in govorijo?' Mnogo je še piopirjev, ki nišo videli lutk. Zato pa so se zbudili dijaki slovenske gimnazije iz Kopra in začeli pripravljati lutkovno gledališče. Vodi jih tovariš Slavko Hiti, ki jih .obenem uči, kako je treba z njimi Tavpati. Ko jih bo naučil, bo vso skrb prepustil pionirjem samim. Prijavilo se j.e že nad 50 takih, ki hočejo sodelovati pri lutkovnem gledališču. Prva ¡predstava bo že ob novoletni jelki, nato pa vsako nedeljo za vse pionirje. Pionirji iz koprske gimnazije pa bodo gledali predstave med tednom. Ker pa je dvorana premajhna, bo več predstav na teden. Pionirji, ki hočejo sodelovati, naj vedo, da se bodo morali zelo učiti, ker ni tako lahko govoriti in obenem vleči nitke, ki premikajo lutke. Prav zato pa so se že pred tedni začeli pripravljati, da bodo do novega leta gotovi ter imeli takrat že prvo predstavo. Povemo naj vam še to, da. bo lutkovno gledališče v mali dvorani Dijaškega doma. išče za pionirje Prav posebno moramo pohvaliti pionirje iz slovenske gimnazije iz Kopra, ki so letos najbolj delavni. Po uspešnem nastopu v koprskem gledališču z igro »V kraljestvu palčkov« nam že obljubljajo drugo novost — lutkovno gledališče. Pa naj kdo reče, da ne delajo! Ce so uspeli v koprskem gledališču, bodo gotovo tudi s svojim malim gledališčem in mi jim želimo veliko uspehov! i Križanka Suhovska figura Rešitve Uganki JI Danes je prišla vrsta na Sergoš Milko iz Portoroža. Ona je bila izžrebana za nagrado, ker je najbolje rešila uganko. Za uganke in prvo uprašanje bomo nagradili Preši Mitja istotako iz Portoroža. 1 {m,rp!:WčSj milu Dva navzkrižna trama, dva viseča hrama, kamor se poganjata, se pravici klanjata. Sem vsajen, okopan, poniandran! Kdo sem? §. 3 4 KRIŽANKA Vodoravno: 2. zemljo s plju-gom rahljati; 5. rajon-sredina; 6. bolezen; 7. gradivo iz cementa; 9. pre-kanjena — zvijačna. Navpično: 1. okupirati; 3. v njo položijo mrtveca; 4. topotanje; 7. drugi in štiriindvajseti soglaisnik; 8. predlog. NALOGE 1. Posoda se izprazni ob 16 uri in 12 minut, to je čas, ki je potreben za odvodno cev. 2. ,Qd Kopra pa ni daleč do Trsta pa bi vedeli povedati, kakšna je razlika v zemljepisni širini in dolžini med Koprom in Trstom? REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno:!. Al; 3. klima: 6. to; 7. gora; 8. zmota; 10. era; 11. in 12. uč; 14. čoln; 16. ob; 17. va; 18. up; 19. vino; 21. Rim; 23. očim; 24. da. Navpično: 1. Gligarič; 2. Al; 3. KOZ; 4. Matanovič; 5. aza; 9. med; 13. čopič; 15. lan; 18. uro; 20. oda; 22. mi. Odgovori na vprašanja 1. Trofin Denisovič Lisenko je veliki sovjetski znanstvenik na področju biologije in poljedelstva. Za Lisen-ka kot znanstvenika je značilno, da si tudi on zastavlja velike proizvodne naloge v poljedelstvu in da jih rešuje z znanstveno biološko teorijo. Lisenko se je rodil 30. septembra leta 1898 v v.asi Karlovki; v Poltan-ski oblasti v družini ukrajinskega kmeta. Študij je dokončal v Kijevu in začel svoja raziskovanja na področju življenja rastlin Trt spreminjanja njihove nar.a\e (jarovira-čija). 2. Vlak se premika s sončno energijo. Les, šota, premog nastajajo iz zelenih rastlin in vsebujejo v skritem stanju energije sončne svetlobe, ki so jo zbrale te rastline. Ne samo vlak, temveč vsa sedanja prevozna sredstva na nafto, les itd. se premikajo s sončno energijo. jugoslovanske cone Trsta PREGLED ODDAJ Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00 (ob nedeljah ob 7.30-, 13.00, 19.30 in 23.05. Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.45. Pregled tiska v slovenščini vsak dan (razen nedelje) ob 14.40. Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in 7.15 ,(o]> nedeljah ob 7.00 in 7.45). Spbota 2. 12. 50: 12.00 Operna glasba; 12.30 Ravel: Bolero; 13.15 Znani solisti; 13.45 Kulturni pregled (ital). 17.30 Gospodar« ski pregled (ital.); 18.00 Pionirska ura (ital.);. 19. Borbene pesmi; 20.00 Hr-vatski kulturni pregled, (hrv.); 20.45 Politični pregled (slov.); 21.00 Veder sobotni večer (slov.); 22.00 Človeštvo na pohodu (ital.). Nedelja 3. 12. 0: 8.00 Nekaj znanih uvertur; 8.30 Kmetijska ura (slov.); 9.30 Kmetijska ura (ital,); .10.00 Fplkiprna glasba; 10.45 Oddaja za bujščino; 11.15 P. I. Čajkovski: Koncert št. 1 v b-molu, op. 23 za .klavir in orkester; 11.45 Našim ženam (slov.); 12.00 Glasba po željah (slov.); 13.15 Melodija za naše najmlajše;' 13.30 Pionirska ura: Cehov: Zgodba o psičku (slov.); 14.00 Glasba po željah, (ital.); 17.00 Oddaja, za podeželje: Veseli prizor; Daudet: Pisma iz mojega mlina (odlomek); Reportaža: Slike z naših vasi (slov.); 18.30 Slovenske narodne pesmi; 19.Q0 Kaj smo vam pripravili (ital.); 20.20 Schubert: Simfonija v h-molu (»Nedokončana«); 20.45 Solistični pregled (ital.); 21.00 Iz opernega sveta; 22.00 Športni pregled (ital.). Ponedeljek 4. 12. 50: 13.15 Hrvatske narodne in ponarodele pesmi, poje Andrej Štrukelj; 13.40 dr. Mirko Rupel: Pogovori o jeziku in podobe iz slovenskega slovstva (7. nadaljevanje), (slov.); 17.30 Športni pregled (slov.); 18.00 Iz znanstvenega sveta (ital.); 18.15 Iz opernega sveta; 20.05 Ludwig van Beethoven: Koncert v T'-duru, op. 61 za violino in orkester 20.45 Z istrskega okrožja, (slov.); 21.00 Vesela ura (ital.); 22.00 Večerno branje. — Vladimir Bartol: »Čarobna koprena« (slov.). Torek 5. 12. 50: 12.00 Lahka orkestralna glasba; 13.15 Poje mezzosopranistka Karlovac Elza; 13.45 Glasba po željah (ital.); 18.00 Ljudska univerza (ital.); 18.15 Iz del W. A. Mozarta; 19.45 Kulturni pregled (slov.); 22.00 Opera. Sreda 6. 12. 50: 13.15 Orkester JA iz Portoroža; 13.45 Gospodarski pregled (slo.); 18.00 Z našim ljudstvom (ital.); 20.00 Skladbe Smila Adamiča; 20.30 Obzorja 1950 (ital.); 21.00 Slušna igra; Mark Tunin: Novinarstvoi na jugu (slov.). SPOMINSKI ©MiVD 2 decembra 1916: Umrl v Ljubljani literarni zgodovinar Fran LEVEC. Znamenit je po svojih življenjepisih Vodnika, Prešerna, Levstika in drugih velikih slov. mož. Mnogo je storil l*>t urednik »Ljubljanskega Zvona«, iz katerega je naredil vzoren leposlovni list. 3. decembra ljOO: Rojen v Vrbi na Gorenjskepi France PREŠEREN, največji slov. pesnik. 3 decembra 1867: Rojert v Ložu na Notranjskem Fran MILIC1NSKI, pravnik in humoristični pisatelj s pseudonimom Fridoiin Žolna. V svojih pravljičnih delih je obnavljal narodne pripovedke, med njimi znano »Tolovaj Mataj«. Najboljše njegovo delo je vzgojna povest »Ptički brez gnezda«. 4. decembra 1821: Rojen Nikolaj Aleksejevič Nekrasov, ruski pesnik. Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odpovorni urednik: Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru