Naši dopisi.
Iz Glamoea V Bosni 20. marci j a. M. — Naj nadaljujem svoj zadnji dopis s tem, da povem še kaj o tukajšnjih razmerah. Samotne koče imajo svoja lastna pokopališča na vrtu poleg poslopja, da mrtvecev nimajo predaleč nositi, ki se morajo vedno še gor ki pokopati. Plakati pri pogrebih nisem nikoli se videl nikogar; menim, da se pogrebov posebno tukajšnja šolska mladina veseli, katera po dovršenem pokopu dobi po 2l/2 kraje, v našem deaarji ai 1 turšk marjaš. Kakega bega ali efendija smrt naznanja hodža (turški dušni pastir) po selu upijoč. Hodža je tudi mladini učenk, ki se v svojem poklicu mnogo trudi. Ko sem neki dan opravljajoč svojo službo, stopil v šolsko sobo, me uče-nik prijazno pozdravi, in boteč me prepričati, da njegov trud v šoli ni brez vspeha, pokliče 11 let starega dečka in mu predloži knjigo, iz katere je omeojeni učenec kaj ročno čital (se ve da meoi nerazumljivo) molitev.   Vidi
se, da nekateri učenci imajo mnogo veselja do uka, in ker so večidel tudi bistrega uma, se navadijo dobro citati in pisati, a le v turškem jeziku; zato je želeti, da bi se naša šole v kratkem vpeljale. — Rokodelci, katerih se ta malo nahaja, še mnogo uka potrebujejo, kajti zunaj mizarjev in tkavcev izdelujejo vsi le surova dela. Tako znade izmed 3 kovačev v Glamoču samo eden sekiro narediti. Tako nevedni so tudi krojači, mesarji, mlinarji iu zlatarj . Druzih rokodelcev se tu prav nič ne nahaja, kajti vsak svoje vozove, peči, opanke itd. sam naredi. Lahko si je toraj misliti, ka-kosno življenje je do sedaj v Bosni bilo in kako se to Avstrijancu čudno vidi, ki je bil v vsem reda navajen.
—  Naj konečno še naznanim žalostno novico , da naj-brže naš polk do druge pomladi v Bosni ostane. Vreme im**mo prav pomladansko, snega skoro prav nič več.
V Gorici 30. marcija. — Z našim mestnim posojilom smo dobro začeli. Podružnica tržaška kreditne ustanove avstrijske piše županstvu, da je — brez ponudbe — že oddanih za 81 tisuč  obligacij   a i p ari.
—  Te dni je bil tukaj in razgledoval vojaščino baron Kuho. — Dne 26, t. m. so odpeljali iz Trsta v Gradec poli tiske v jetnike goriške, kateri pridejo pred graške porotnike. — Grozna nesreča se je zgodila v Stračicau pretekli petek, 28. t. m. Pr.šel je nek miiosfc nadzornic Brezigar med jermen je, ki prenaša gonivno moč s kolesa na kolo; zaneslo ga je pod kolo, in, kakor bi trenil, bil je zmlet! — Drevje že lepo cvete in zeleni. Vreme imamo čudno. V sredo in četrtek je biio, da je bilo groza in bilo je v sredo prav mrzio; včeraj in danes imamo skor poletna dneva.
— V Solkanu je 25. dne t. m. gospod profesor Po vse imel popotni govor o koristi žvepljanja trt, za katerega so mu bili zbrani gospodarji jako hvaležni.
Iz Trsta. (O volitvah odbornikov za mestni in deželni zbor) izvemo iz prijateljskega lista 31. marca, da so se volitve v tržaški okolici vršile 30., in da so zmagali slovenski kandidatje, razen enega, in sicer v 1. oJsraji, kjer je zmagal lahoa dr. J. S trud t h off, ne pa kandidat narodne stranke A. Križanac. Ker so se ravno pri tej volitvi godile nekatere nepostav-nosti, se je nadejati, da bode ta volitev še ovržena.    V
2.  okra,u je  izvoljen   Ant. Dej a k   (z 201 glasovi);   v
3.  St. Nadlišek (z 175 glasovi), v 4. dr. J. L o ser (152), v 5. Iv. Gorjup (186) in v 6. J. Nabergoj (178 glasov). Agitacija je bila se ve da ogromna od obeh straui. Lahoni so strašno poparjeni. Sedaj ste pri nas dve stranki: prva avstrijska, nasprotniki jej pravijo „konservativna" ali „ vladna", sama se imenuje „domorodna4' in „liberalna", — druga lahonska ali „progresova". Prva se Slovencem kaže pravičniša. Vederemo. Vsakako se je bodo slovenski zastopniki držali, da v zborih ne obveljajo sklepi lahonstva. Obraz novega tržaškega zbora je tedaj zdaj ta: Progresovcev lahonov 25, — odločnih avstrijskih konservativcev iz mesta 18, neodločnih 6, — Slovencev, voljenih v okolici, 5. Domorodna večina ima torej 29, lahonska manjšina 25 udov. V prejšnjem zboru so imeli lahoni večine 36—42 glasov. To je velik prevrat. — Ni tedaj čuda, da toliko senzacijo dela v Avstriji, a še večo v — Italiji, ki se je nadejala, da uže trdno stoji na obalih Adnje. Drugi pot prinesomo zgodovinsko črtico, ki bode kazala, kdo je kriv, da je lahonstvo tako prepo-tentno postalo v Trstu.
Iz Notranjskega 24. marca. (Facta loquuntur /) Kako zna „zweigvereinu notranjskh učiteljskih uskokov za edinost med učitelji,  za   napredek  in   povzdigo šolstva ter   korist   domovine   skrbeti,   in   kako    objektivni   so ti njegovi   patroni,   bodi   naj   s  tem   dopisom  častiti m.
___108   ___
-----   109 ___
bralcem .,Novic" povedano. Precej dolg je sicer dopis, al ker ,,facta" našteva in se drži stvari („der Sache"), ne more biti krajši. — Zadnjic so navedle ,,Novice" v dopisu „izpod Uremšics", da je „koran" uskokne stranke po Dovem letu popolnoma obnorel. A noreti pričeli so tudi posamezni „vereinerji", Nek notranjsk modrijan (vsaj hoče to biti), Kalan mu pravijo, robni v zadnjem listu ,,korana" proti dopisniku , kateri v slovenskem dnevniku nagoto ,,vereinovih" kruhoborskih kukavic razkriva, ter ga hoče na laž staviti! Položimo njegove čenčarije najprej na mizo preiskave in prerešetajmo ga nekoliko.
Prvič pravi pritlikavi modrijan, da bi „sl o vensko učiteljsko društvo" stoječo na trdoi podlagi edino le ščuvati in zdražbe napravljati utegnilo. Fante! to je grda laž in predrzno natolcevanje! Istina nasproti temu je pa ta, da od časa obstanka ,,des krainischen Landes Lehrervereines" med kranjskim učiteljstvom nobene sloge in edinosti več ni, in je tako dolgo tudi ne bode, dokler bode ta ,,verein" se svojim „zweigoin" le renegatstvo in figamostvo, odpadstvo in klečaplažtvo, vohonstvo in denunciranje, ter se več take nečastne glote kot vredni sad svojih nakan rodil. Duševni velikan, dokazi nam nasprotno, če si zmožen!
Drugič trdi ta učena velikost, da na tem nič ležeče ni, kako se društvo imenuje; njemu je vse eno, naj društvo pod tem ali onim imenom fungira, samo — da je društvo, pa je dobro. Kratkovidnež, pomisli le razloček med sledečimi imeni: Bog — hudič, pravica — krivica, odkritosrčnost — hinavščina, možbeseda — figa-mož, značajnost — veternjaštvo, noč — dan, turek — kristijan, prijatelj — sovražnik itd. Niso li to velikanski kontrasti? Tako je društveno ime prvi migljej in dokaz, kake vrste ljudje da se družijo, kak je njihov namen, in kaj da se v društvu kuje in cimi.
Tretjič trdi „koranov" Demosten, da je „zweigver-einovi" namen povzdiga šolstva, ne pa politika. Zopet grda laž! Pravi namen temu „vereinu" edino je le de« nunciranje in preganjanje onih učiteljev, kateri se v svojem prepričanji temu maiiku slepo uklanjati nočejo, kar najočitoejše pos edoje postopanje nekaterih ,,ver-^inarjev" dokazuje, kar bode v tem dopisu na svojem mestuv ob kratkem omenjeno.    Facta loquuntur!
Četrtič trdi dalje, da se je prec iz začetka po njihovem „^ereinu" mlatilo in udrihalo. Vprašamo va3: zakaj ste pa njegovi patroni bili za časa njegove osnove prec enostranski, partaični? Kam ste bili svojo bvalisano „slogo in edinost med učitelji" poslali, ker ste v prvotnem vabilu bili vse narodno-z načajne učitelje popolnoma prezrli? Kje je tedaj vaša objektivnost? Kar ni na naravnem temelji sezidano, samo se biča in tudi razpade.
Petič vabi ta neiamotljivec dopisnika n&rodnega časopisa v zborovalno sobo, da mu bode vsaj mogoče istino poročati. — A pove naj poprej, kje imajo ti možeki kako stalno sobo za svoje kongrese odločeno, da se bode vedelo, fcamo priti. Ali niste kmalu tu, kmalu tam, in nikjer na svojem mestu? Pa dopisnik si ta trud kaj lahko brez vseh skrbi prihrani, ker o vašem postopanji in rovanji se tako le prehitro vse pozitivno izvč, toraj mu ni treba izmišljenih reči pisariti, ker ima dovolj faktičnega gradiva na razpolaganja
Šestič   pripoveduje   Herkul  „koranov"  kaj   potuh-
nnjeno , da so se „amtsgenossi" v prav slabem in hudem vremenu, še le popoldne v Senožečah sešli, ker dopoldne bilo je ponavljavni šoli posvečeno. Res, v Senožeče dolezli so še le popoldne, a z malo izjemo vsi iz oddaljenih krajev — odpotovali so od doma uže zjutraj na vse zgodaj   tem bolj,   ker  je  bilo grdo
vreme in so bila slaba pota, a pooavljavno šolo vrgli bili so pa vendar vsi čez ramo, kar gotovo dokazuje to, da je bil ta modrijan na svojem potu se svojo nežno polovico, peš vožnje pred 10. uro skozi Orehek romal, drugi lezel je Čez strmine in grape po stezi peš , tretjega so na domu saboj vzeli, kateri je pa celo t<^o mogočen, da za ponavljavne šole ne mara, četrti napravil je bil pred 9. uro celo uro doigi pot proti Senožečam ta dan. In to je gotov dokaz, da so vsi doma do 12. ure popoldne učence ponavljavne šole podučevali! Le tako debelo lagati ne, vsaj ima laž hitre noge.
Sedmič čudi se ta učena glava, kako more dopisnik slovenskega dnevnika vse stakniti in na dan spraviti. Laž, hinavščina in netaktnost obelodanijo se na sramoto malopridnežev same prekmalu, in take reči po-izvedeti, ni treba ravno posebnega truda in spretnosti. Tega menda ste ,,zweigvereinerji" uže do dobrega sami prepričani. Modnjanovemu mnenju, da se dopisniku narodnemu o ,,zweigvereinu" vse le sanja, omenjeno naj bode, da mu se sanj posluževati treba ni, ker ima fakt v obilici na razpolaganje.
Osmič trdi in zagotovlja imenovani Demosten , da bode renegatski „zweigverein" narodu le koristil, in da se mora zavoljo tega pri miru pustiti. No, to naj mu pa enkrat obveljd! Res, naro 1 bode vsaj kukavice med učitelji dobro spoznal, ter jih po zasluženji ceniti mogel. Druzega dobrega sadu pa „zweigvere:nu nd-rodu prav nobenega donesel ne bode.
Devetič trdi ta „vaegavedež", da bodo po njegovem mnenji in prorokovaoji oni — peteri — prenapeti učitelji (ker le toliko bilo bi v tukajšnjem okraji še narodnih učiteljev, ko bi se gosp. Kalan grdo zlagal ne bil) k „zweigvereinu" pristopili. Jaz pa trdim, da nobenega več preslepili ne boste, če le značaj ni uže prazna beseda. On sumniči dalje med temi peterimi dva, katera „sveto reč: verein" javno grdita in proti njemu ščujeta, ter se s tem nekod (menda narodni) stranki prikupiti hočeta. S tem pa zopet edino le sam sebi zaušnico grdega natolcevanja zadaja, ter popolnoma krivo sodi. Pa — saj to je edino orožje vsakovrstnih renegatov in kruhoborcev. Kje imaš 8. božjo zapoved? Al o tem kaj govoriti s takimi ljudmi, ki ndrodnost tajijo in so snačaj pomendrali, je bob v steno Narodnost in vera ste dve neločljivi sestri; če eno zatajiš, te tudi druga popolnoma zapusti. In, kdor je brez njih, je uže tudi za vse maiopridnosti dozorel.
Desetič pa svetuje narodnim učiteljem, da naj svoje moči in zmožnosti edino le izobrazbi mladine posvečujejo, da jih ona enkrat — preklinjala ne bode. Tu treba, kakor Nemec pravi, „den Spiess umkehren", to je, ta dobri nasvet velja v prvi vrsti renegatov-„zweigvereinerjemu, kakor tudi onemu ,,winkeiadom katu", kateri med šolskimi urami stranke sprejema in jim pisma dela, dalje pa tudi njemu samemu in še dvema drugima vrednima sodružetoma, kateri prav mudno službo detektivov opravljajo in izmišljene zapisnike napram narodnih učiteljev pisarijo samo zato, da neki osebi s tem uslugo skazujejo, katera bi morala nad strankami stati in objektivna biti, ki je pa s „ko-ranom" vred obnorela, &ar kažejo njena postopanja preteklega tedna — v štirih  krajih  tukajšnjega okraja.
Enajstič prorokuje „izmišljevalnemu dopisniku", da se mu nikdar posrečilo ne bode, udov „zweigvereina" pri ljudstvu počrniti ter jih ob čast pripraviti. Saj tega tudi treba ni, ker se tako še sami se svojim lastnim vedenjem preveč grdijo. Hodite le mulo med narodne Notranjce, pa boste na lastna ušesa svojo sramotno čast culi! Prav imaš — duševni pritlikavec — ker trdiš,   da ljudstvo temu   več verjame,   kar   samo  vidi,
----     110   —
nego praznim in pa sramotilnim korespondencam — le to bilo bi tu še na pravem mestu rečeno — in kot „zweigvereinerskim" frazam!
Dvanajstič ta neizcrpljivo učena glava trdi, da njihovemu „vereinu" pripadajo možje, kateri so in še bodo za narod veliko (?!) storili in imajo zavoljo tega pri narodu tako veliko dobro imč, da ga nikdar več izgubiti ne morejo. Na! — tu si pa zopet leseni kline na glavo zadel. — Kdo so nek tisti možje pri ,,zweig-vereinu"? Morebiti li oni olikani „winkeiadvokat", kateri je pred 11. o priliki obhajanja Vodnikovega spomina, Vodnika samega največega osla, a vse druge narodnjake pa narodne osle pital? Ali moren ti ona ,,figurica" , katero je lastna „tatrutte" iz Primorskega med vas renegate zavetja iskat prignala, in se po vseh krajih njenega dosedanjega službovanja čudne reči o njej pripovedujejo? Znebiti li ,,vereinova" duša, katera, kar je na Notranjskem, vedno razpor med poprej edinimi učitelji podpihuje, in se z denuncijacijami čezdalje bolj odlikuje? Je li oni starec, teroriziran po „zweigverei-nerjih'* napravši krivično zatožbo proti narodnemu učitelju, ker bil bi sicer ob — službo — dejan? Aii pa ona božja živalica, sedeča na županskem st;lu , odsto-pivša iz ,,zweigvereina *', a zopet (menda) z grožnjo, da županstvo izgubi, nazaj vstopivša? Znabiti li one tri kukavice, primorane proti narodnemu učitelju natolce-valne zapisnike napisati, da bi se mu moglo kaj škodovati in ga tožariti?                                       (Kon. prih.)
Iz Šent-Vida pri Zatieilli 23. marca.    (Vol-velikan.) Tukajšnji mnogozaslužni župnik, prečastit) gosp. Matija Kulavic, je te dni vola, pravega velikana, ki mu ga ni para v naši deželi in morda še kje drugej ne, prodal za 370 gold. ljubljanskemu mesarju  Jožetu Orne tu. Vol   je   star  blizo  5   let,   nenavadno    visok   in    širok glede teže ga cenijo na kakih 18 centov.*)   Plemena je švicarsko - muriškega,   doma   izrejen in dorejeo.   To izvrstno pleme   si   je   gosp. župnik   zaredii   od dveh švicarskih telic, ki mu   ju je pred več leti iz posebne prijaznosti   prodal   grajščak  g.   vitez dr. Grutma n s thai. Frav lepega juuca   pa   je  imel takrat   posestnik Anton Roječ   v Zaborštu.    Prejel   ga je   bil   od si. kmetijske družbe  kranjske,   ki je takrat še brezplačno dajala plemenske junce   zanesljivim   gospodarjem   po   deželi.  Od te dobe se nahaja mnogo lepe goveje živine po   naših hlevih.    Tudi   krava  švicarica   iz gosp. župnikovega hleva — mati velikanskega   vola — je   bila   po   omenjenem   družbinem juncu   opiemenjena. Imela je pozneje se   več telet od druzih juncev,   a nobeno drugo   ni tako  izvrstno se poneslo in do take velikosti izrastlo.    Prav močno je tedaj obžalovati, da si. družbi ni več mogoče,   brezplačno   dajati po deželi plemenskih juncev   kakor  poprej ,   in   tako   zboljševati pleme nase  goveje živine.    Gospodarji   na deželi zarad neugodnih denarnih   razmer   težko   po   dražbi  kupujejo takih juccev, dasiravno je to edina pot, povzdigniti domačo živinorejo.   Tu sem naj pogledajo dobre nasledke državne subvencije tisti neverni  Tomaži, ki rje v en dan čvekajo, dadržavna podpora za živinorejo nima nobenega prida! Omenjeni orjak ni užival nič posebnega; navadna mrva in r< zanica mu je bila brana.   Se ve da je   o  5 letih precej povžil.    21.   dne   t. m.   je   nastopil težavno pot v Ljubljano   in   menda   še   le v treh jineh prikoracal tje gori.    Kakor čujemo,   bode mesar Črne velikana za nekaj   soldov   dajal   kazati.    Kdor ima priliko in se zanima za domaČo živinorejo, naj si ga ogleda. Gospod župnik Kulavic  zasluži  res   splošno priznanje  za svoje zgledno kmetovanje,   za  izvrstno
*)   Velikost in težo kaže  notica v današnjih  ,, Novicah'1 med članki ,,iz Ljubljane*'.
živino- in sadjerejo. Obče spoštovani gospod se mnogo> trudi pospešiti povzdigo kmetijstva ter pomagati kmeti-škemu stanu do večega blagostanja. *) Naj omenim, da imajo kmetje v naši okolici sploh prav lepo govejo živino; vz'.asti pa so ponosni na lepe in dobro rejene vole. Lete si ali domd izrede ali pa na sejmih kupijo, obdelujejo ž njimi svoja obširna polja in jih potem do-redč za mesarja. Mrva je po nekaterih travnikih po-sebno tečna in pitavna. Tudi imajo kmetje veliko detelje posejane, s katero živini sem ter tje strežejo. Nekateri proti koncu celč z žitom vole pitajo, da se L njihovo debelostjo nekoliko — in to po pravici — po-bahajo , pa tudi lepe denarce zanje potegnejo. Ljubljančani jeste veliko mesa tu v okolici od naših kmetov, tako imenovanih Temeničanov, dorejenih volov. Živinska prireja je za tukajšnje kmete prav izdatna pomoč, da si ohranijo svoja posestva, zlasti v tacih ietih, ko poljski pridelki ne gredo v denar, na priliko, letos. Naj bi vendar že gospodarji tudi po druzih krajih nase dežele spoznavaii, da z umno živinorejo si najlože pomagajo do večega blagostanja, in bi se zato živinoreje na vso moč poprijel?". Dobro obdelano polje iu lepa živina v hlevu, to je in bode ostalo za vselej edini in pravi zaklad slovenskega kmeta. Gosp. župniku, ki je v malo letih izredil že dva taka velikana, pa ko-nečno kličemo:  „naj skoraj pride tretji na vrsto!"
Iz Ljubljane. — Ravno ko je naša kmetijska družba prevdarjala, kako po predlogu gosp. predsednika barona Wurzbacha z dostojno adreso udeležiti se slovesnosti sreberne poroke Nj. veličanstev 24. dne t. m., jej je doslo od dunajske kmetijske družbe vabilo, naj tudi kranjska družba stopi v kolo vseh avstrijskih kmetijskih družeb, da skupno slavijo veseli dan. Temu vabilu se je centralni odbor radostno udal, in tako se bode čestitanje vseh kmetijskih družeb skupno vršilo tako, da presvitli cesarjevič Rudolf, ki je pokrovitelj dunajske kmetijske, bode predstavil Nj. veličanstvoma deputacijo kmetijskih družeb, kateri govornik bode grof Coronini, predsednik družbe kmetijske goriške in državni poslanec; po govoru bode presv. cesarjevič izročil Nj. veličanstvoma krasno spomenico, v kateri bode vsaka družba podpisana po svojem predsedniku, podpredsedniku in dveh delegatih, ki ju družba za ta zastop imenuje. Naša kmetijska družba je imenovala 3voja uda: na Danaji stauujočega viteaa Schieid-Treu-enfeldskega in pa tudi na Dunaji sedaj bivajočega dr-žavnega poslanca grofa Barbota.
—    Od vodstva avstrijskega gozdarskega društva je naši družbi kmetijski došel poziv, v katerem ono društvo vse posestnike gozdov vabi, naj v spomin sreberne poroke cesarjeve na pripravnih krajih sadijo po več dreves z imenom „ženitvanskib dreves". Lepa pa tudi koristna misel, katere naj bi se poprijel! tudi sadjerejci in krajna šolska vodstva v šolskih drevesnicah, da tako dobimo na tisoče lepib dreves!
— Presvitli cesarje občini Ustja v okraji vipavskem za zidanje šolskega poslopja iz lastne blagajoice daroval 200 gold.
—   (Iz seje dež, odbora dne 28. marcija.) Vodstvu tukajšnje bolnišnice se naroča, naj odboru poda nasvete , kako naj bi se v novi deželni norišnici na Studenci vpeljala režija, to je, dajanje hrane in postrežba
*) Da so te dopisnikove besede po vse resnične, moremo popolnem potrditi tudi mi, ki smo uže večkrat priliko imeli videti in pokusiti visokočastitega gosp. župnika Kulavic a izvrstni amerikanski krompir, izvrstno žlahna jabelka in hruške, in pa špargelj, komur ga ni kmalu para. Lep zgled v du-hovskem narodnem in kmetijskem oziru je blagi gospod, katerega naj  Bog poživi še mnogaja leta !                      Vred.
-—  111  —
bolnim; — posestnikom gleda liani h lož se pošlje okrožnica, da bi podpisali: ali in koliko hočejo subvencije dati gledišču za prihodnje leto; — odbora za napravo in podporo hiralnice in dekliške sirot-niš niče v Ljubljani se brezplačno prepusti redutna dvorana na velikonočni torek za razstavo in srečkanje darov v podporo omenjenih dveh   dobrodelnih zavodov.
—   Na dotične dopise deželnega šolskega sveta se pri-i;rdi, da se v učiteljsko službo na ljudski šoli v Dvoru pri Žužemberku defioitivno postavi Valentin Burni k, v učiteljsko službo na ljudski šoli v Dolenji vasi pri Ribnici pa Anton O zime k, in da se od vojaščine iz Bosne vrnivšemu se učitelju Kermavnarju v Toplicah pri Zajjorji d& 40 gold. podpore iz normalno-šolskega zaklada.
— Nacnesti viteza Vestenecka so v soboto veliki posestniki z 42 glasovi soglasno za poslanca v deželni zbor voljji viteza dr. Gutmansthala, grajščaka v Boštanji. Čeravno gospod Gutmansthal ne stoji v vrsti narodne stranke, ga vendar tudi ona visoko spoštuje kot aa kmetijstvo kranjsko in za družbo kmetijsko mnogo zasluzenega moža, ki dobro čuti, da je poduka našemu narodu v narodnem jeziku neobhodno potreba; .zato je na svoje stroško v 5000 iztisih na svitlo dal in
—   kakor naslov knjižice pravi — ,,slovenskim kmetom v prid nacneoii", po Drag. Ferd. Ripsinu spisano „Sad-jerejo". Nikakor tedaj ne moremo misliti, da bi spre-vidni pl. Gutmansthal „durch dick und dtian" šel z našimi nasprotniki v deželnem zboru.
—    Pogreb gospodicioe Ciljke Podkrajšekove, ki je 28. doe u. m. po dolgi pljučni bolezni umrla, je bil v nedeljo popoidno z udeiežtvom vseh narodnih društev in velike množine narodnega občinstva res ve-lečasten. Pokojna pa je tudi zasiužila to čast, kajti polna domoljubnega ognja žrtovala se je vsa Taliji slovenski. Ime njeno ostane zgodovini slovenske dramatike v s zlatimi pismenkami začrtano. Bodi jej žemljica iahsa!
—   Danes popoldne je pogreb gospodičine Elizabete Škofi čeve, učiteljice na vadnici tukajšnje c. k. ženske preparandije, ki je po dolgi pljučni bolezni 31. dne u. m. umrla.   Naj v miru počiva!
—  (Izdaja cerkvene 'pesmarice za skojtjstvo kranjsko) se je izročila odboru tukajšnjega Ceciiijinega društva. Zborovalo se je — kakor „Cerkv. Glasbenik" v 3. listu poroča — v ta namen in odločil dvojni odsek: eden za vredovanje glaabinega dela, drugi za vredovanje teksta. V ta dvojni odsek je bilo do sedaj voljenih 24 članov iz raznih krajev. Izdali se bote dve knjigi: priročoa knjiga dvoglasno za pevce in ljudi sploh, pa veča knjiga Čveteroglasno s pred- in poigro za organis^e. Te dni nam je došlo od merodajne strani pismo, v katerem se nam obeta, da slavno društvo sv. Mohora boče skrbeti za izdajo priročne knjige pesmariške, da bode tako hitreje in ceneje prišla med ljudi. Ker se pa v pesmarica ne bodo sprejele le pesmi že natisnjene, temuč tudi take, ki se nahajajo samo med ljudstvom in so že sko raj pozabljene, prosimo v imenu pesmaričnega odbora vse prijatelje cerkvenega in narodnega petja, naj zapisujejo melod je — to je le 1. glas — in tekst tacih starih pesmi, ter naj jih pošijejo odboru. Gotovo se bode našel med tem narodnim blagom marsikak biser, čegar izguba bi bila obžalovanja vredna.
—  15. dne t. m. bode srečkanje na korist tukajšnje hiralnice in dekliške sirotišnice. Vodstvo te dobrodelne loterije naznanja, da srečke, ki se mu ne pošljejo zadnji čas do 10. aprila nazaj, veljajo za prodane.
—   (Preklic iyTagblattovu.) Tukajšnji koran naših jaemškutarjev je denunciral ude  c. k. vrhniške sod-
ni je, da so pri zadnjih volitvah starešinstva za narodne kandidate agitiraii. V sredo je bil prisiljen prinesti uradno popravo, podpisano od gosp. Pleska, ondašojega c. k. okrajnega sodnika, da je dotični „Tagblattni" dopis popolnem neresničen.
—  (V čitalnici) je v nedeljo zadnja „beseda" letošnje zimske saisone. Mlada gospodičina Karinger-jeva bode igrala na glasoviru, visokošoiec g. Klein na goslih in lepe pesmi se pripravljajo. Vse naznani razposlani program.
—  (Vol velikan), ki ga je zadnji naš list napovedal Ljubljančanom in o katerem današnji list več piše iz St. Vida pri Zatičioi, stoji zdaj v hlevu tukajšnjega mesarja Jožefa Črne ta v Biatni vasi, ki ga je kupil, da nam za veliko noč postreže z okusnim mesom. Gosp. ISkale je velikana merii; on meri 17 pesti in pol, vaga pa 21 centov. Takega velikanskega vola še nismo videli v Ljubljani, zato ni čuda, da naša mera, ki jo imamo, da z njo zvemo, koliko bode zaklana živina imela mesa , je pri tem volu — prekratka. Ni pa tudi čuda, da ima ta orjak zmirom radovednih gledalcev, Katerim se za 10 soldov pokaže.
—  {Pri bakijadi in serenadi) i katero je o 251etcici cesarjeve poroke sprožila tukajšnja požarna straža, sodelovati so tudi vsa narodna društva nemudoma svojo radovoijnost izrekla. Za izvršitev ove svečanosti je bil potem voljen odsek, v katerem vitez dr. S točk I zastopa društvo strelcev, c. kr. vladni svetoik p{. Fla-dung zastopa filharmonično društvo, dr. Karol Blei-vveis narodno čitalnico, Franjo Dre ni k ,,sokola" in magistralni uradnik Mihalič družbo dosluženih vojakov. Mi bi nič ne omenili o razgovorih tega odseka, ker mis imo, da naj se ne nosi brž na ulice, dokler se kafta stvar se obravnava bolj privatno. Ker pa sta ljublj. dva nemška časnika stvar nagloma obesila na veliki zvon, treba, da tudi mi svoje povemo, kajti da se „res-nica prav spozna, treba Čuti dva zvona* , in ta je to: Ko so v odseku se razgovori o serenadi začeli, naznani gospod zastopnik nemškega filharmoničnega društva to, da se društvo udeleži petja pri serenadi le pod tem pogojem (nur unter der Bedinguog), da vsako pesem pevci filharmoničnega društva in pevci čitalnični skupaj poj 6, ne pa, da vsak za-se poje svoje. Ta čudni pogoj je osupnil zastopnika narodne čitainice, ki je za trduo mislil in o tem smislu tudi od čiUioice svoj mandat imel, da pod oknom c. k. deželnega predsednika kot ces. namestnika filharmonično nemško društvo poje svoje pesmi, Čitalnično narodno društvo pa svoje. Al od imenovanega pogoja se zastopnik tilharm. društva nikakor ni odvrniti dal, in je na mnogokrat ponavljano vprašanje: zakaj da hoče fiiharm. društvo vsakako le skupno s čitalnico peti, odgovoril: „wir sind fur uns ailein zu schwach". — Da bi pa čitalnica morala s svojimi glasovi pomočnica biti filharmoničnemu društvu, no, o tem se bode zavzel „Tagblattu sam! Mi pa smo po objavah ljubljanskih nemš&ih časnikov prisiljeni, očitno povedati, od kodi „pogoji<4 in „ovire" izvirajo, da se ne bode narodno društvo po krivici sumičilo in denunciralo. Morebiti se nazadnje vendar filharmonično društvo ojači po svojih lastnih močeh.
—  Ravnokar se nam iz Vipave poroča o strašni nesreči, ki se je ondi pripetila v pondeljek: ženka posestnika gosp. Žvokeljua se je peljala na obisk svoje rodovine s 4ietno hčerko; konji se splašijo, žena je brž mrtva obležala, tudi hlapec je v smrtni nevarnosti, dekiica pa ranjena.