Razpored izvoza po državah Po dokanJSa^ib podatkih zvez-nega Zavoda \za «tatj*tiko smo v prvem polletjta, ostvarili slcup-ai izvoz v znedlta 43 milijard 300 milij&nov, uvoz\pa v zneiku (75 milijard 700 milijcnov. Delež tristranske pomoči je ^znašal 26 milijai-d. Komercialni »voz je torej znašal okrog 50 nrfHijard. Tak razvoj je vpiival na to, da se je negativni saldo naše Lp-govinske bilance v komercial-nem poslovahju skr6il na 6 mi-lijard 400 milijonov. Pri takem precejšnju uvozu pomeni zmanj-šanje pasive trgovins.ke bilance za našo zunanjo trgovino lep ! uspeh. | Eden najvažnejših tiniteljev, ki so vplivaU na tako ugodno gibanje v prvih šestih mesecih, je bila vsekakor razširitev tr- j žišča. Letos smo imeti redne zunanietrgovinske"odnose v iz-vozu z 68, v uvozu pa z 58 dr- Januar -1953 • Evr-opa 19.585 Azija 550 Afrika 899 Severna Amerika 4.419 Južna Ameraka 235 Oceanija 2 NajveEj; porast je dosegel iz-voz v države Južne Amerike in Azije. Evrapa ttstaja naie najpo-membnejše tržišče, ki je v pr-vih šestih mesecih sprejelo nad 1. Evropa; 8. Azija; 3. Severna Amerika; Južna Amcrika ] žavam.i, kar pomeni, da smo v govne izmenjave. Te države nam primerjavi z istim obdobjem lahko nudijo dosli surovin iu leta 1953 povečali število držav, sprejmejo pr&sežke našega jn-v katere izvažamo za 22, tlstih, duslrijskega b!aga. Prav gotovo iz katerih uvažamo. pa za 21. je, da naši a^ij^ki prijatelji pri- Kako je v slabih štirih ietih čakujejo razvoj v tej smeri. porastlo naše zunanjetrgovinsko Podoben položaj. je pri izme-poslovaaje, na.m najbcije po- njavi z afrišk.imi državami, s to kaže na,ilednji pregled po ce- razliko, da razvoj ni .toliKo po-linah (v milijonib. dtnarjev) : memben. Kaie celo, da naš* podjetja ne posvečajo tera trži-ščem zadosti pozornosti. Tako je n. pr. naš izvoz v Egipt v zneslou 345 milijonov nezado-sten. V porastu je izvoz v Alžir, Maroko, Tuais Etiopijo In td-bijo. Naš izvoz v države Severne in Srednje Amerike je dal — z iz-je-m-o ZDA — zelo slabe rezul-tate. Tržišča Kt>5tarike, Kube, Mehike, Panarne, Handtiraa^, Brit&n.5'ke zahodne Indije' itd. 76 ",'„ našega celotnega izvoza. so za- n»Se blago takorelco* še Čeprav raste, ven-dar izvoz- v vedno v celotj zaprta. Tudi Ka-države Severne Amerike ni do- nada spa-da med tiste države, a segel viSine iz leta 1953, katerimj naš zunanjetrgovinskl Izmed zahodnoevropskih držav fromet ni'razvit. V prvih šestih ,Je poraste-1 naš izvoz v Zahodno me5ecih *mo izvozi!; v Kanado Nemčijo (za 2383 milijonov di- ^™10 ?a 9i milijonov dinaj-jev | narjev), v Franoijo (za 874 rcr- b!a§a- ¦:H.ionov), v Avstrijo (za G79 mi- Da glede razvoja naših^tiigov-lijo-nov), nadalje v Beigijo, Mal- skih zvez s tem.i državami lahko to, Ho!and-ko, Norveško, Fin- Se mnogo siorimo, tiam dffkazu-sik0 in Švedsko. Torej nismo — Je primer Južne Amerike. Osem-kljub ze!0 ugodnemu razvoju krat večjj izvoz kakor v pfvem naše izmenjave z vzhcdnoevrop- polletju leta 1953 pomeni za na-skimi državamj — samo obdr- šo iz-menjiavo s to celino velile žalj naših tradicionalnih zvez z uspeh. Tako smo n. pr. v šestih Zahodom, temveC suno jih še mesecih letos izvozili v Argan-nadalje razširiU. tino za 310 milijonov dinarjev Močan razvoj smo dosegM v blaga, v Brazilijtrza 1.091 mili-trgovini z Indijo. saj smo v pr- J°n- v Urugvaj za 254 in v Cile vihše&tih mesecih letos ustva- za 291 mil.ijonov dinarjev. Toda rili za 537 milijonov dinarjev tudi tu je še vrsta držav, kot aa izvoza. Nadalje tud.i z Izraelom primer Bolivija, Venezuela, (473 milijonov), Kitajsko (269 Ekvador, Peru. P&ragvaj Hd., ii milijonov). Saudsko Arabijo kat-erih uvažamo, v katere pa (228), Libsnonom (227), Sirijo ^aš izvoz Se ni razvit. (240), Burmo (158), ' PakistancTn V razširitvi našega Lzvoznega (155) itd. Tieba pa je poudariti, tržižča smo dos«g'.; nedvoimno da v Aziji še zdaleč nismo iz- Hiapredek, Sadovi tega ra^voja črpaJi vseh možnost; in da po- se kažejo tudi v uspehih, ki smo meniio doseženj uspeM šele pr- ]ih dosegli v znižanju pasive ve korake na tej celini. Az"ija naše trgovinSke bilance. nudi velike možnosti v pogledu V uvozu nismo itneli toliko izboljšanja strukture na<še bla- sprememb kakor v izvozu, Januar — junt 1953 1955 1956 Evropa 36.615 32.537 36.36« Azij-a 1.764 4.991 4.544 Afrika 460 1.119 1.564 Sevcrna Amerika 28.481 27.143 29.971 Jušna Amerika 657 2.533 2.897 Oceanija 334 296 75.743 Ves svet 68.311 68.619 "15.143 Evropa in Severna Amerika, la Se za eno milijardo. dejansko ZDA, je dala v prvem Za obdobje jarauar—julij lahko polletju 88 "/o uvoženega blaga. podamo naslednj« podatke: Pomemben pa je tudj pojav, da izvoz 51 147milijanov dinarjev hkrati z naSim izvozom raste ^^ ^^ tudi izvoz i? azijjkih. afnScih m ujonov d.narjev juznoameriskih drzav. Razvoj zunanje trgovine v Pasiva»trg. bilance 5.201 tmli- rtresecu juliju kaze še nadalje Jonov dinarjev pozitivno gibanje. Negativoa tr-. Pomoč 29.641 milijoaov dinai^ govinska bilanca se je zjnanjša- jev 3unij ' 1955 24.494 \.(>V 8!i :V623 1.793 33.622 2.588 9S8 4.229 1.959 4