isiarma piuvunu, ~ ......————— Slev. VL;ub8iani, petek dne 4. septembra 1925. Posamezna $tev. Din t«— Leto VIII. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Bshaja vsak petek. Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15-—# celoletno Din 30-—. Pogubna davčna politika Radič in njegovi prijatelji so svoječasno zelo mnogo obljubovali volilcem, čeravno je vsak pameten človek vedel že v naprej, da se njihove obljube ne morejo izpolniti. Volilce so pridobivali z najbolj neverejetnimi in demago-škimi obljubami. Obljubovali niso samo kmetu vsak mesec sproti proglasitev republike, ampak tudi tako državo, v kateri bi ne bilo ne davkov in ne vojakov. Tam, kjer so ljudje manj izobraženi, so verjeli takim bedastim obljubam ter so volili radičevce. Nobena Radičevih obljub se ni izpolnila, Radič sam je zavrgel svoje nauke. Vsakdo pa bi mislil, da bi človek, ki je ob-ljuboval odpravo davkov, skrbel vsaj za njihovo omiljenje. kadar pride do vlade. O tem pa ni danes ne duha ne sluha in je zelo značilno, da pritiska davčni vijak ravno pod se danjo vlado bolj kakor kdaj prej. Davki morajo biti, kajti država mora za kritje svojih izdatkov imeti tudi primerne dohodke. Toda ravno tako jasno pa je tudi, da morajo biti davki tako urejeni, da ne bodo tlačili k tlom ravno one, ki so sami podpore najbolj potrebni. Davki imajo biti toliki in tako razdeljeni, da ne bodo dušili razvoja gospodarskega življenja ali pa, da bi uničevali posamezne stanove. Samostojni demokrati so v vladi delali z vsemi silami, da bi se čim prej izvedlo izenačenje davkov ne samo za vse pokrajine v državi, ampak tudi sorazmerno za vse stanove, tako da bi ne bil n. pr. najbolj prizadet ravno kmetski stan, ki plačuje danes sorazmerno veliko več davkov kakor pa dragi stanovi. Zahteve samostojnih demokratov so se približale že uresničenju, z njihovim izstopom iz vlade ter vstopom radičevcev vanjo je cela stvar zastala. Namesto pričakovanega Izenačenja davkov smo doživeli, da je začel pod novo vlado davčni vijak še hujše pritiskati in da se davčni preostanki neusmiljeno izterjujejo, četudi smo letos n. pr. v Sloveniji že veliko več plačali, kakor pa je bilo določeno v državnem proračunu Vsaka stvar pa mora imeti svoje meje. Letos je Slovenija plačala 27 milijonov dinar-l ne bo mogel povrniti. jev več, kakor je zahteval državni proračun, toda finančna delegacija je izračunala, da smo na ostalih davkih še dolžni 76 milijonov dinarjev, radi česar je naročila podrejenim davčnim uradom, naj izterjajo zaostale davke. Naše narodno gospodarstvo preživlja težko krizo, povsod se opaža splošno pomanjkanje denarnih sredstev in v tem položaju je postopanje davčne uprave naravnost katastrofalno za posamezne gospodarske kroge in ne v zadnji vrsti za naš kmetski stan. Prepričani smo, da finančna delegacija ne postopa po lastnih nagibih, am^ak predvsem po navodilih finančn. ministrstva. Brez dvoma bi radičevci v vladi lahko toliko vplivali na finančnega ministra, da bi ne zahteval nemogočih stvari. Brez dvoma bi mu lahko dopovedali, da prenapeta struna poči in da je taka davčna politika, ki popolnoma izčrpuje davčno moč, škodljiva za državo samo, ker ji duši vire dohodkov. Odgovornost za tako početje pada na celokupno vlado, predvsem pa na radičevce, ki so svoječasno toliko obljubovali, kako bodo olajšali kmetu davčna bremena. Poslanec Pu cel j, ki je pred par meseci na shodu v Ljubljani nastopil proti prejšnji vladi, češ, da je ona kriva prevelikih davčnih bremen, danes lepo molči. Seveda, poslanec g. Pucelj je bil prej v opoziciji, sedaj pa je član velike vladne stranke, pa misli, da mora molčati, ko pritiska davčni vijak krepkeje na kmeta. Radičevci so obljubovali odpravo davkov, pod njihovo vlado pa se doslej sploh še ni odpravil noben davek, pač pa se še bolj brezobzirno izterjujejo. To naj bi bila Radičeva in Pucljeva seljaška politika. Davčna politika nove vlade nam dokazuje veliko razliko med besedami in dejanji Radl-čeve stranke. Velike so bile obljube, zgodilo pa se je ravno nasprotno, kar se je obljubo-valo. Kdo naj še verjame ljudem, ki doslej še niso izvršili niti najmanjšega, kar so prej svečano prisegali. Ob primernem času bo kmet obračunal s svojimi škodljivci, toda škode, ki mu jo povzroča davčna preobremenitev, mu žal nihče Politični pregled Beograd je še vedno brez posebnih političnih dogodkov. Edini važnejši politični 'dogodek v Beogradu je bil kongres srbskih zetnljoradnikov, ki se je vršil v nedeljo in ponedeljek. Posebno zanimiva so na tem kongresu bila prerekanja, ali naj se srbski zemljoradniki {kmetje) združijo z Radičem v enotno srbsko-hrvatsko kmetsko stranko. Le par jih je bilo za to, vsi drugi pa so bili proti temu, ln končno so se soglasno strinjali v sodbi, da o sodelovanju z Radičem ne more biti govora, ker da je Radič največji izdajalec kmečkega stanu in kmečkih interesov. Ta sodba srbskih kmetov je Radiča tako ujezila, da jih je proglasil za — «skrahirano srbijansko stranko«. Tako torej pri nas drug drugega obsojajo tisti, ki se proglašajo za največje zaščitnike kmeta in so še nedavno fantazirali o ustanovitvi enotne seljaške stranke za vso državo. Kako pa med tema dvema stoloma izgleda g. Pucelj, ki se šteje za zaščitnika slovenskega kmeta? G. Pucelj je še nedavno bil član zemljoradnikov, nato pa se je združil z Radičem, ki ga njegovi nedavni tovariši proglašajo za izdajalca kmečkih interesov. To medsebojno razkrinkavanje razsvetljuje Pucljevo politiko tako. da je g. Pucelj zlezel z dežja pod kap in da je torej njegova politika bila zavožena prej, pa je zavožena tudi sedaj. O enotni seljaški stranki, ki jo je g. Pucelj tudi že napovedoval in baš s tem opravičeval svoj pristop k radičevcem, ni več govora. G. Pucelj in njegovi torej ostanejo le privesek stranke Stjepana Radiča. Ubogati ga morajo, ne dosežejo pa niti toliko, kolikor je črnega za nohtom. S tem, da nameravajo Radiča in njegove apostole dovajati v Slovenijo, kakor so ga pripeljali na Krško polje udrihat po slovenski duhovščini, bodo storili slovenskemu kmetu presneto slabe usluge. Naš kmet je prenaveličan obljub in prazne gobezdavosti, njega tiščijo obupni življenski pogoji, posebno pa davčni vijak. A davčni vijak ravno zdaj vrta žepe slovenskega kmeta bolj kakor kdaj prej. Ali se g. Pucelj in njegovi sploh upajo izreči kako ostro besedo za ublaženje davkov? V ostalem pa te stvari in Pucljevo politiko za Radiča mirno prepuščamo v presojo slovenskemu kmetu, ki itak sam najbolje ve in preizkuša, kako zlati dnevi so mu zdaj zasijali. Pričakuje se, da bo Narodna skupščina sklicana okrog 12. oktobra. na kar se v Beogradu zopet prične redno parlamentarno delo in bomo zopet po delih lahko presojali zastopnike ljudstva. Prav verjetno pa je, da na jesen pride do večjih zanimivih političnih dogodkov. Ljubezen med radikali in radičevci se je zadnje dni precej omajala, ker radikali nočejo slepo ustregati radičev-skim brezobzirnim zahtevam po preganjanju uradništva. Radič precej ostro napada notranjega ministra Maksimoviča, ki noče kar preko noči zamenjati tistih uglednih uradnikov, ki so delovni in sposobni, a imajo samo to napako, da nočejo trobiti v radičevski rog. Navzlic nastalim nasprotjem med radikali m radičevci pa se je zadnje čase govorilo celo o združitvi obeh sedanjih vladnih strank (RR). ker bodo na ta način najlažje odpravljena vsa sedanja in bodoča nesoglasja. Pri radičevcih ni ničesar nemogočega, pa zatorej tudi ni izključeno, da se docela sprevržejo v radikale. Takrat bomo slovenskim radičevcem pod vodstvom g. Puclja pač iskreno čestitali! Govorilo se je zadnje dni tudi o raznih grupa-cijah drugih strank; tako, da bi se predvsem imeli združiti davidovičevci in muslimani. reda, pijance. — Prav blizu te gostilne je še druga, seveda tudi nemška. Tam je sedaj zbirališče našega nemštva. Dan in noč moramo tanj poslušati nemško petje, da se nam zdi, kakor bi bilo Laško pomaknjeno za deset let nazaj. LAŠKO. Naše letovišče, čeprav je znano, da ima najboljšo zdravilno radio-termalno vodo, vendar ni tako mnogoštevilno obiskano, kakor bi bilo želeti. Ako si pa razmere v trgu in toplicah malo ogledamo, bomo takoj razumeli, zakaj se tujci izogibajo tega zdravilišča. Prejšnji kakor sedanji lastniki tega zdavilišča ne kažejo nikake zmožnosti, da bi znali izkoristiti naravni dar ter vsaj za državljane ustvarili koristno zdravilišče. Hrvatski listi so začeli upravo toplic napadati, češ, da je voda, kar se tiče zdravilne moči, sicer najboljša v Jugoslaviji, toda red, postrežba in pa kuhinja so pod vso kritiko. Resnice je mnogo na tem. V letošnji sezoni ni bilo niti godbe in redki gostje so zdihovali od dolgočasja. Knjižnice ni nobene, časopisa nič! Skrb za poštne pošiljke je pod vsako kritiko. Nad vse ubožno opremljene sobe odženejo vse premožnejše goste. Malo zakurjene slačilnice oplašijo vsakega bolnika kakor tudi preveč oddaljena provizorična ležalnica ter križem odprti, prepihu izpostavljeni hodniki. Lastniki se osebno ne brigajo za želje gostov, ravnatelja ni, izročen je vsakdo na milost in nemilost naklonjenosti natakaric. Človeka, ki bi šel gostom z nasveti na roko in jim dajal informacije, ni. Je sicer tu gospa, pravijo ji ravnateljica, a ta ima z gospodinjstvom preveč posla, da bi se še mogla brigati za promet s tujci. Lastnike pozivamo, in to gotovo v interesu zdravja željnih, ako ne znajo ali nočejo sami voditi toplic, kakor to zahtevajo posetniki tujci, naj jih rajši dajo v najem pod-jetnejšemu najemniku. To smo napisali v najboljšem namenu, da bi koristili tako toplicam kakor Laškemu. Zato smo s kritiko tudi čakali do konca sezone. Tržani sami storijo prav malo za povzdigo tujskega prometa. Glavne ceste so v najslabšem stanju, drevoredi neočiščeni. Tuljenje psov in zelo razvito ponočnjaštvo kalita nočni mir. Vse spi in tišči denar v žepu. Pa saj ni čuda, kajti dosti je bogatih trgovcev in obrtnikov, ki niso bili ne na Bledu, Bohinju ali Rogaški Slatini, da bi videli, kaj vse se tam napravi za tujski promet. Če bi imeli tukajšnji faktorji bi bilo Laško več zmisla za tujsKw&met,^laj lahko najbogatejši BrajSed tujcev skozi vse leto zaželjeno letovišče. Naloga Laščanov je, da takoj začnejo z delom za razmah in procvit svojega lepega trga. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V nedeljo dne 6. t. m. ob devetih dopoldne se bo vršila seja odbora b. o. SDS občine Sv. Krištof v posebni sobi gostilne Dernovšek pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, na katero sa vabljeni vsi zaupniki. Dnevni red na doposlanih vabilih. — Istega dne ob treh popoldne se bo vršil članski sestanek k. o. SDS občine Sv. Krištof v posebni sobi gostilne Lokošek pri Sv. Štefanu. Udeležba članov somišljenikov obvezna. REČICA PRI LAŠKEM. Kakor vsako nedeljo^ sem šel tudi pretečeno v Laško k sv. maši. Po svetem opravilu smo na trgu veliko govorili o občinskih volitvah ter tudi o pravdi Sluga-Draksler. Od spoštovanja vrednega in značajnega moža smo zvedeli, da je bilo dokazano, koliko dolga je zapustil prejšnji občinski odbor g. gerentu. Povedal nam je tudi, da je našel g. revizor blagajniške račune v velikem neredu. Nisem mislil iti volit, sedaj pa bom šel, ampak ne bom volil ne druge ne tretje in tudi ne četrte skrinjice. Imam na razpolago še tri dobre. V katero bom vrgel, pa ne povem. — Kmet. KURETNO PRI LAŠKEM. Kot invalid sem že lani oddal svoje dokumente v svrho intervencije g. Ivanu Deželaku, tajniku SLS. Bil sem po njegovih obljubah trdno prepričan, da bom dosegel svojo zasluženo pokojnino. Ker se pa v enem letu ni nič doseglo, sem zahteval vrnitev dokumentov. Po neštetih urgencah mi imenovani še danes ni vrnil dokumentov. Zato ga javno pozivam, naj mi jih takoj vrne, sicer sem pri-moran, iskati drugo pot. — Brečko Alojz, Kuretno. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Občane volilce opozarjamo, da nekdo razširja laži, da je občinsko premoženje sedaj pod gerentstvom še slabše kakor prej. Vse take govorice ne bodo prevarile volilcev. Res je, da občinska blagajna ni natlačeno polna. A kdo je vzrok temu? Ali ne bivši občinski odbor? Iz denarja za leto 1925. je bilo plačanih 57.000 Din dolga še iz leta 1924. Gerent je plačal mnogo računov, ki jih je zapustil stari odbor. Šole zahtevajo svoje denarje, pota v Tur- Napovedi pa se zaenkrat še ne uresničujejo. Tudi klerikalci bi se radi pririnili v vlado. Dr. Korošec se je zadnje čase nahajal v istem francoskem kopališču kakor Pašič. Čudno, da ima enako bolezen. Toda novine so kmalu izvohale, da je dr. Korošca gnala v francosko kopališče predvsem politična razbolelost, želja, da bi se sestal s Pašičem in mu ponudil svoj vstop v vlado. Ker pa mu to nikakor ni uspelo, so klerikalni poslanci začeli razodevati, da je dr. Korošec že pred Pašičem bil na Francoskem in da vobče ni imel namena sestati se s Pašičem. Sicer pa tudi ne bi ničesar dosegel. Klerikalci so zaigrali zaupanje vseh drugih strank. DOPISI KRAŠNJA. Pretečeni teden je bila tu volitev novega župana in starešinstva. Za župana je bil izvoljen Matevž Kosmatin iz Korena, ki je zopet postal pristaš SLS, dasi je že zatrjeval, da v to stranko ne gre več. V starešinstvo so izvoljeni: Jože Lavrič, France Urankar in Jože Hrovat. Po volitvah so se župan, starešinstvo, oba klerikalna odbornika in župnik g. Knol sestali v gostilni, kjer so pač gotovo kovali načrte proti ^liberalni* stranki. Kakor se čuje, se je g. Knol jezil nad Germekovimi pevci in pevkami, ki so Germeku prejšnjo nedeljo naredili lep poslovilni večer. Ali izvira jeza iz zavisti? MARNO PRI DOLU. Izredna je vas Mamo, prva je v občini Sv. Krištof, tako so sklenili na sestanku volilcev SLS v Marnem. Zato morajo biti vsi posestniki v vasi odborniki. In res jel iV vasi je osem posestnikov ter se nahajajo vsi na Bantanovi kandidatni listi, ki nosi naslov Kmečko-delavska lista SLS. Srečna vas! LAŠKO. Bivšo Webrovo hišo, kjer je bila svoj Jas gostilna, katero je po Webrovi smrti oblastvo zaprlo, je kupil tukajšnji pekovski mojster Jožef Fretze. Hiša je ostala torej še nadalje v nemških rokah. Upamo, da oblastva ne bodo dovolila zopetne otvoritve gostilne v tej hiši, ki je v ne-posrednji bližini uradov in šole. Za mladino gotovo ni vzgojevalno, ko vidi, če stopi iz raz- Anton Stražar: imtm LJUBEZEN VIII. »Kaj sediš, Jaka, tako žalostno tukaj pred hišo?... Pojdi z menoj v hišo, ti imam marsikaj novega povedati!» Primatova mati mu je res povedala važne reči... Stara navada je — že, bodisi na kmetih ali pri meščanih, da po smrti žene postanejo ženske samice takoj pozorne na vdovca. Začnejo [se povpraševanja: «Ti, ta pa je vdovec, ali veš, katero bo sedaj vzel...?« Tudi za Trdina go se začela zanimati dekleta; osobito še tista, ki so se že bližala tridesetim letom. Pa !so se imele tudi za kaj zanimati! Trdinova kmetija je bila lepa in obsežna. Dekle pa, ki bi postala Jakova žena, bi bila lepo gospodinja in preskrbljena za starost — to ni kar si bodi, pa še otrok ni rajnka nič pustila. Marsikatera stara ženica je dobila tu in tam Mober prigrizek za uslugo, da ob priliki po-jpraša in pohvali Jaku to, ki jo je prosila. Pa Jaka je bil svojeglav, kakor so govorile fenice. O ženitvi ni hotel nič slišati. Lepo je sijalo toplo spomladansko solnce. Neke nedelje popoldne je sedel Jaka pred hišo in kadil. Imel je polno glavo misli in skrbi. Uvidel je, da s svojo trmoglavostjo ne bo nič opravil. Ženiti se mora, sicer mu bc vse propadlo. Preživljal je slabe izkušnje z najetimi ljudmi. Delali so le takrat, kadar jih je nadzoroval, delali so le zaradi plačila in da-jim je dan minil. Premišljeval in preudarjal je Jaka, katero bi snubil, pa pri vsaki je našel kako napako. Sam ni vedel, kako je to, da mu je le nekdanja Katrica bila vedno v mislih. Odganjal je od sebe te misli, češ: «Kaj hočem misliti na njo, ko pa je z drugim poročena!...« Pa vkljub temu mu je bila le Katrica vedno pred očmi. V taki zamišljenosti ga zaloti znana koko-šarica Primatova mati iz Krašnje. Običajno se pozdravita, in zgovorna ženica ga vpraša, če je sam doma. Ko dozna vse to, nadaljuje: «Kaj bi sedel, Jaka, tako žalostno tukaj pred hišo?... Pojdi z menoj v hišo, ti imam marsikaj novega povedati!...« Nekaki čudni občutki so se polaščali Jake, ko sta stopala v hišo... Prinesel je ženici toliko priljubljeni bri-novček, ji odrezal kos kruha in ga namazal z medom. Ko se je ženica malo okrepčala, je začela pripovedovati: «Jaka, še vedno hodim po dvakral v tednu v I jubljano z jajci, kuretino in maslom. Tako sem bila tudi ta petek na kupčiji. Kakor navadno sem se kmalu po poldnevu vračala proti domu. Na klopi proti ljubljanskemu polju sem, malo počivala in jedla kos pečenke, kj mi jo je dala gosposka kuharica, kjer oddajam največ svoje robe. Bila sem tako zamišljena, da sem se kar ustrašila, ko me je ogovorila — kdo si misliš — Katrica!...» «Povejte mi, mati, hitro, kar mislite!« ji zdajci seže v pripovedovanje Jaka, čimdalje bolj razburjen. «Saj ti tudi bom! Veš, Katrica me je naprosila, da se kaj oglasiš pri njej. Jaka, zdaj poslušaj: tudi Katrica je vdova! Njen mož, ki se je vlačil s tisto graščakovo sestro doli na Dolenjskm, se je znOva vozil z njo. Pa so se konji splašili, kočija se je razbila; nezvesti mož se je tako pobil in pretresel, da je že čez par dni umrl... Več sedaj ne vem, se bosta že sama zgovorila. Torej v sredo grem v Ljubljano, če hočeš, pa greva skupaj; ker jaz vem, kje stanuje Katrica...» Veseli Jaka je ženo dobro obdaril. Domenila sta se, da jo v sredo on popelje v Ljub-< Ijano. Pred odhodom se je ženica še pošalila: «Samo, Jaka, to glejta, da me bosta na ženitovanje povabila!« «Brez skrbi, mati, samo, če bi se vse po sreči izteklo!...» «Bo, bo! Stara ljubezen ne zarjavi — ampak vedno tli! Z Bogom zdaj, Jaka, in Bog plačaj za vse!« * Dolgo, dolgo časa že ni Jaka s takim zadovoljstvom in s tako sanjavim razmišljanjem legel zvečer k počitku kakor to nedeljo, Sa- jem, Krnici, Debrem, Zgornji Rečici in v Sevcah ter mostovi v Zgornji Rečici kakor tudi v Hrastniku in pri Drakslerju so se morali takoj popraviti. Vse to pa stane mnogo denarja. Vsa ta dela bi moral stari odbor izvršiti že zdavnaj. .Volilci, 18. septembra 1.1. pokažite, da zahtevate dobro občinsko gospodarstvo! Zato spustite kroglice v prvo skrinjico! MALA NEDELJA. Narodnokulturno društvo je v nedeljo 23. avgusta uprizorilo rusko kmečko žaloigro . Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Največ zaslug za uspešno uprizoritev ima visokošolec g. Kreft, kateremu se za požrtvovalno delo iskreno zahvaljujemo. Gotovi nevoščljivi elementi so sicer hoteli z raznimi sikanami prireditvi škodovati, kar pa se jim ni posrečilo. Vsem udeležencem od blizu in daleč kakor tudi vsem, ki se iz kateregakoli vzroka niso udeležili prireditve, kličemo: Na svidenje pri prihodnji prireditvi! STRAŽIŠČE PRI KRANJU. V nedeljo nas je posetila pod vodst om g. Papeža dramatična sekcija Unije iz Ljubljane s tamburaškim zborom, ki je priredila popoldne Spicarjevo žaloigro «Na Poljani*. Igra je podeželskim odrom že dobro znana in povsod priljubljena. Predstava je uspela še precej povoljno. Gdč. Sušnikova kot Rahel je dobila šopek. Po predstavi se je razvil intimen družabni večer v prostorih g. Križnarja. Občo pozornost sta vzbudila gg Valentinčič in Trtnik s komičnim nastopom. Žela sta salve smeha in odobravanja. Kakor smo čuli, je prevzel vodstvo sekcije bivši gledališki igralec g. J. Drenovec. Upamo, da bo dvignil sekcijo na potrebno višino. PIŠECE PRI BREŽICAH. Izgubili smo zvestega tovariša Josipa Kostanjška, ki je umrl dne 15. avgusta v težkih mukah na operaciji v bolnici v Zagrebu. Od tam je bil prepeljan v svoj rojstni kraj v Pišece, kjer ga je pričakovalo neštevilno ljudi. Bil je lep pogreb, pri katerem je spremljalo pokojnika tudi gasilno društvo, čigar 171etni član in predsednik je bil pokojnik. Zupan Karel Agrež je imel ob grobu genljiv govor. Bodi priljubljenemu pokojniku žemljica lahka! Njegovim zapuščenim svojcem iskreno sožalje. Priporočajte in širite »DOMOVINO"! Kmetijski pouk PRED JESENSKO SETVIJO. Zopet smo na tem, da spravimo v zemljo našo jesensko setev. Ves uspeh posetve se obrača po tem, kako umemo pripraviti potrebno seme in kako ga spravimo v zemljo. Veliko se je že pisalo o tem, toda Še zmeraj premalo. Povsod se namreč lahko prepričamo, kako površno gredo številni naši kmetovalci na delo. Predvsem je važno za vsakega, da ima dobro seme. Če ga nimamo doma, ga moramo drugod dobiti, morebiti pri svojem sosedu, ki je pridelal boljše žito, ali pa od kod drugod. Na vsak način pa je treba zanesljivo dobrega semena. Nove vrste naj se vpeljujejo previdno in poskusoma na malem prostoru. Domače seme je treba skrbno pripraviti za setev, in sicer predvsem s čiščenjem in sortiranjem. Seme mora biti popolnoma čisto, brez ple-velnega zrnja. Seme, očiščeno s čistilnim mlinom, mora priti še na trijer, da se na tem stroju očisti od plevela in da se obenem sortira po svoji debelosti. Najlepše zrnje, ki ga dobimo s takim sortiranjem, je porabiti za seme. Spričo bolehavosti žitnih rastlin po raznih glivičnih boleznih, je treba seme pripraviti tudi na ta način, da ga obdelujemo s priznanimi sredstvi proti napalmi po takih boleznih. Namakanje v raztopim moare galice, obdelovanje semena z u&pulunoni, "egetanom itd., vse to so pripravna in priporočljiva sredstva za varstvo rastlin pred eno in drugo snetjo in snežno plesnijo. Kar se tiče setve same na sebi, ne smemo sejati žita pregosto. Gosta setev je toliko slabša, čim bolj se žito pozneje ob raste. Izkušnje uče, da je bolje, če sejemo žita malo bolj redko. Take rastline se bolj krepko razvijajo in ne podležejo tako hitro poleganju. Danes se redka setev močno priporoča. V ostalem naj se pa ravna setev po krajevnih okolnostih in po razsodnosti prizadetih gospodarjev, ki imajo tudi že svoje izkušnje o tem vprašanju. Velik korak naprej bi napravili naši premožnejši gospodarji s tem, da bi vpeljali strojno setev. Strojna setev žita v vrste ima take prednosti, da se je povsod poprijemajo in da je po naprednih deželah močno razširjena. Bogatejši pridelki in prihranki na semenu bogato vračajo stroške za take stroje. SPRAVITE ŽITNICE V RED! Sušenje žita v kozolcih, kjer se zrnje do dobrega posuši, in poznejše spravljanje v žitne predale je priznano dober način za shranjevanje žita. Treba le, da se žito res do dobrega posuši in da so naše žitnice v redu. Pri naših žitnicah in žitnih predalih pa naletimo pogostoma na razne nedostatke, vsled katerih se žito pozneje kvari in trpi škodo. Naše žitnice so češče nesnažne, preveč prašne, premalo zračne ali pa celo vlažne in zatohle. V takih žitnicah ni mogoče imeti dobrega žita. Tudi žitni predali so večkrat premalo snažni. Če pustimo žito v takih prostorih mesece in mesece ležati, ne da bi se ga dotaknili, potem ni nič čudnega, če tožijo gospodarji o moljavosti žita, o zaduhlem žitu itd., in če povprašujejo, kako bi se dalo žitne molje in drugo pregnati in odpraviti. Takim pritožbam je kriva edino le naša zanikarnost. Predvsem je treba, da imamo svoje žitnice v redu in snagi. To je prva zahteva. In če imamo notri spravljeno žito, ga ne smemo puščati v nemar, ampak je treba, da ga oskrbujemo, da ga po potrebi mešamo in zračimo. Žitni predali imajo za to vratca, da se žito spodaj ven spravlja in zgoraj zopet nasuje ali pa iz enega predala v drugega nasuje. Zitnica sama mora biti zračna in suha. Njena okna se morajo odpirati, strop, stene od prahu omesti in tla osnažiti. Če bomo na vse to pazili, potem se ne bo treba bati moljev in drugih neprilik in ne bo treba povpraševati, kako bi se molji zatrli. V zračnih, snažnih žitnicah in pri skrbnem ravnanju z žitom se nI bati nobenih moljev. Sedaj je zopet čas, da spravimo naše žitnice v red, da jih osnažimo in da skrbimo tudi za vse drugo, da se nam žito ne bo kvarilo. Zatohlo žito je zmeraj znak slabega in zanikarnega ravnanja, pa tudi slabih žitnic. njalo se mu je vso noč le o nekdanji Katrici. In ko se je naslednje jutro prebudil, je venomer misli! le na njo. Upanje nove sreče ga je božalo pri srcu... Težko pričakovana sreda je prišla. Zarana v jutro se je Jaka odpeljal na očiščenem ko-leslju. Opravljen je bil v najboljšo črno obleko. V Dolini pred Jožetovo gostilno ga je že čakala Primatova mati. Iskri konjiček je kar brzel po lepi cesti proti beli Ljubljani. V obližju mesta pa sta se ustavila; ženica je vzela iz koleslja svoj košek in pokazala Jaku hišo, kjer stanuje vdovica-Katrica. «Sedaj ti pa Bog plačaj za vožnjo! Pa kaj dobro se pogovorita s Katrico. Popoldne se vidimo!» Zenica je počasi odšla dalje, Jaka pa je vozil proti lični hiši, srce mu je od razburjenja kar hotelo skočiti iz prsi... Prav prisrčno sta se pozdravila nekdanja stara ljubljenca. Ko je Jaka imel pred seboj izborni zajtrk, mu je Katrica sedla nasproti. Med njima se je začel naslednji pogovor: «Tako vidiš. Jaka, pota človeškega življenja so čudna in nam nerazumljiva. VidišJ ti si vdovec in jaz sem vdova... No, kaj boš pa sedaj storil? Ženil se boš, kajne? «Bom, ako dobim tisto, ki jaz venomer mislim nanjo in sem zopet zaljubljen do ušes!... «Na katero pa misliš, če smem vedeti?« «Na tisto, ki mi je bila že vprvič zabra-njena — krivico bi rad poravnal, veš...» Ugajal je Katrici ta odgovor — saj iz tega namena je povabila Jaka k sebi. Domenila sta se tisto dopoldne veliko, veliko in si pripovedovala vsak svoje križe in težave. Čas jima je hitro potekal. Opoldne so pa obedovali skupaj Jaka, Katrica in Primatova mati. Spretna ženica je tudi nasvetovala Jaku nekaj prav važnega: « Veste kaj, v Ravnem polju bo gostilna naprodaj. Kaj če bi vidva kupila?...» Obema je ta nasvet zelo ugajal. Katrica se je nehote zamislila v vlogo gostoljubne gostilniške gospodinje, Jaku pa so se tudi v glavi sukali lepi načrti... Čeprav je vdovec Jaka vse bolj skrivaj pripravljal na bodoče izpremembe. vendar so ljudje vse doznali. Največ po Primatovi materi, pa tudi po sklenjeni kupčiji v bližnjem Ravnem polju. Marsikatera samica, ki je kaj mislila na Jako, je postala zelo potrta — pa zasukala je plašč po vetru in se pred starimi ženicami hvalila: «Oh, vdovca Trdina pa že ne bi vzela, četudi bi bil pozlačen!...» Razumljivo, da so vse te važne novice prišle na uho tudi godcu Urihi. Ravno je Jaka bil pri čebelah; ogrebel je roj. Pa zasliši igranje harmonike. To je Uriha, kdo bi bil drugi! Ko je godec prihajal bližje, se mu je Jaka že dobrodušno smehljal v pozdrav! Izigral je Uriha svoj običajni marš, nato pa začel počasi igrati in peti poleg svojo novo pesem: Noč je jasna, mesec sveti, meni moč zaspati nI, Katrici čem razodetl, kar srce ml zdai veli... Steza pelje k njeni hiši, vprašat pojdem jo tak6: »Ljuba, srčno prošnjo usliši, jaz te ljubim prezvest6!»... Ona sladko me objame, k sebi stisne me srce, saj le zame, oj le zame živo srce bije nje!... Veseli godec se je tisto popoldne dolgo zamudil pri Trdinu. Prav vesel je bil, ko je odhajal proti domu; zdaj je vedel, da bo Igral na veseli svatbi. Ali bo imenitna! V svetli zvezdnati noči je Uriha počasi koračil proti domu, z vso dobro voljo je igral in si prepeval: »Čuden je ta svet: Jaka jo je čakal sedem dolgih let... Zdaj pa le, zdaj pa le Katrico bo vzel, pa bo zmiraj fant vesel! Uju-ju-ju-hu-hu!»... * Jaka in Katrica sta. bila na oklicih! Ko so se tisto nedeljo vračali ljudje od rane maše iz reberske cerkve, se niso drugega pogovarjali kakor o Jaku in Katrici: «Da, kdo bi si mislil, da se bosta ta dva vendar kdaj vzela. Pa kar je komu namenjenega, mu ne odide!...» Šumelo je po vsej fari.,. Konec tretjega dela. (Dalje prih.) Sadni ogledi Sadjarstvo zavzema v našem gospodarstvu Žezdalje večjo veljavo. Trdi se lahko, da je posebno za Dolenjce poleg živinoreje in vinarstva najvažnejša panoga našega kmetijstva. Sedaj na jesen je dolžnost nas vseh, ki se zanimamo za sadjarstvo, da doženemo, kakšne vrste sadja, predvsem jabolk, uspevajo pri nas in katere izmed njih so najboljše zlasti za trgovino. Najlepša prilika za dosego tega važnega cilja se bo nudila s prireditvijo sadnega ogleda, in to v Brusnicah v nedeljo 20. septembra dopoldne v občinski dvorani v stari Šoli, ki ga priredi državni ekonom iz Novega mesta. V Toplicah pri Straži pa se bo vršil sadni ogled v nedeljo dne 27. septembra ob treh popoldne v tamošnji ljudski šoli. Naprošajo se vsi župni uradi, šolska vodstva in napredka željni sadjarji bližnjega okoliša, da z vso vnemo poagitirajo za čim večjo udeležbo na teh velevažnib sadnih ogledih. Razstavljeno sadje se bo po prireditvi preneslo in razstavilo na glavno sadno razstavo na Grmu meseca oktobra, ki ga priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Novem mestu. F. Kafol. V. Ljubljanski velesejem OTVORITEV VELESEJMA. V prvih petih dneh okrog 50.060 posetnikov. V soboto je bil otvorjen V. Ljubljanski velesejem. Najprej je imel nagovor na prisotne predsednik velesejma g. Fran Bonač, nakar je govoril minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Krojač, ki se je jako pohvalno izrazil o slovenski podjetnosti in delavnosti. Pri otvoritvi so bili navzoči tudi zastopniki raznih drugih držav, kakor Češkoslovaške, Poljske, Avstrije, Nemčije, Italije, Francije, Bolgarske, Belgije, Portugalske iu Madžarske. Minister in drugi gostje so si ogledali po otvoritvi razstavo, o kateri so bili splošno polni hvale. Da je zanimanje za velesejem veliko, se vidi iz tega, da je v prvih petih dneh poselilo sejem že okrog 50.000 ljudi iz vse naše države. Med njimi so bili tudi številni inozemci, tako predvsem iz Avstrije, potem Italije, Nemčije, Bolgarije, Grčije, Romunije, Češkoslovaške in celo iz Turčije. Kupčij se je v prvih petih dneh sklenilo lepo število v različnih strokah. Inozemski trgovci so kupovali predvsem železne izdelke (Bolgari), oglje (Grki), žimnate mreže za sita (Bolgari in Grki), les (Italijani). Na sejmu je razstavljena letos med drugim . tudi jako lepa izbira kmetijskih strojev in ostalih kmetijskih potrebščin. Kmetijsko prebivalstvo opozarjamo nadalje na razstavo živine, ki se bo vršila v okviru velesejma v nedeljo 6. septembra. Za to razstavo je prijavljenih že več tisoč posetnikov in se pričakuje poset, kakršnega še Ljubljanski velesejem izza obstoja ni imel. Komur le čas in sredstva dopuščajo, naj priliiti pogledat. RAZSTAVA ŽIVINE V OKVIRJU VELESEJMA. Razstavljalci konj in goveje živine se opozarjajo, da mora biti živina v nedeljo 6. septembra na razstavnem prostoru zadnji čas do 8. ure zjutraj. Vhod za govejo živino je spredaj pri glavnem vhodu, vhod za konje je ob strani drevoreda kakor lansko leto. Razstavni odbor bo posloval že ob 7. zjutraj na razstavišču. Živina ima ostati na določenem prostoru do 6. popoldne. Otvoritev razstave se vrši ob 9. dopoldne, ko bo že vsa* živina razvrščena in razstava popolnoma urejena. Razstavna živina dobi pri vstopu v razstavišče potrebno številko, s katero se mora odkazati določeni ji prostor v razstavi. Razstavljalci živine dobe pri vstopu potrebne legitimacije, ki jih opravičujejo za prost vstop. Oskrba razstavne živine je stvar prizadetih živinoreicev. Vsak razstavljalec mora sam skrbe- ti, da imajo razstavljene živali potrebno postrežbo. Potrebno krmo mora s seboj pripeljati. Znižana voznina po železnici znaša za razstavljene živali 50 %. O tem so obveščena načel-ništva postaj, ki prihajajo tozadevno v poštev. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na novo^adski blagovni borzi so bile zadnje dni našleinje cene: pšenica 240 do 255 Din, ječmen 185 Din, oves 155 Din, turščica 177 do 187 Din 50 p, moka «0» 430 do 435 Din za 100 kg. ŽIVINA. V živinskih cenah ni znatnejših iz-prememb. Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 2. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 788 Din 25 p do 798 Din 25 p, 100 italijanskih lir za 224 Din 05 p do 226 Din 45 p, 1 dolar za 55 Din 75 p do 56 Din 35 p, 100 češkoslovaških kron za 165 Din 94 p do 167 Din 94 p. Italijanska lira se je močno pi pravila. = Kupčija s hmeljem je letos povsod na svetu zelo živahna, ker ne bo svetovnega pridelka dovolj za svetovno potrebo pivovarn. Cene hmelju so po vsem svetu silno narasle. V Savinjski dolini so se cene v začetku tega tedna gibale med 120 do 125 Din za 1 kilogram. 4- Radič in Korošec. Beograjska pravi končno, da nastaja za politike vprašanje, za katero stran se naj odločijo. Radikali so se že odločili za radičevce, ostali pa bodo določili svoje stališče jeseni. — Za nas je stvar le v toliko pomembna, ker nam dokazuje pisava tPravde-, da se dr. Korošec drži svoje stare dvolične taktike, ki mu je prinesla doslej že toliko razočaranj in tudi sedanjo osamljenost Na eni stran; stremi po osnovanju novega opozicijskega bloka, na drugi strani pa išče stike z radikali, za kar je zlasti značilno njegovo potovanje v Evian les Bains, kjer se zdravi g. Pašič. In tako se bo znalo zgoditi, da bo dr. Korošec ponovno obsedel med dvema stoloma. -1- Radičeva samohvala. Stepali Radič, ki ga pošiljajo radikali v Ženevo, da bi jim doma ne kvaril političnega položaja, je na svoje imenovanje za člana naše delegacije pri Zvezi narodov silno ponosen. To je razvidno zlasti iz zadnjega «Domaj, ki piše, da pošiljajo na zasedanje Zveze narodov vse drŽave svoje najuglednejše in najsposobnejše politike. Tako bo Francijo zastopal sam ministrski predsednik Painleve, ki je eden prvih francoskih učenjakov, ter zunanji minister Briand, ki je eden najboljših francoskih govornikov. Pa tudi drage države so odposlale svoje prve državnike. Zato je zelo dobro, ker je tudi naša delegacija sestavljena tako, da ne more biti ugovora od nobene strani, kajti v naši delegaciji je sam Stjepan Radič, poleg njega pa tudi vse-učiliški profesor dr. Stražnicki in tajnik ministrstva za socialno politiko dr. Krnjevič. «Dom> pravi, da ti trije gospodje sicer nimajo izkušenj v mednarodni politiki, a vsi imaio zelo lepe po- litične izkušnje, poleg tega pa poznajo temeljito naše notranje politične razmere ter so prepričani zastopniki politike sporazuma, s čimer moralno in umstveno izpopolnjujejo našo delegacijo. Torej Stjepan Radič poleg prvega francoskega učenjaka Painleveja in najboljšega francoskega govornika Briandal Vsekakor bo naša država s Stjepanom Radičem zelo dobro zastopana v Ženevi. + Proučevanje HSS. Kdo je HSS (radičevci)? — vprašuje zajedničarski «Hrvat> in pravi tako« le: HSS ni isto, kar je bila bivša HRSS, ker ni ohranjen niti del programa HRSS, HSS je zato čudna in vrlo nenaravna družina. HSS kot stranka ni nikoli objavila nikakega programa, a koli" kor je javnosti znano, ni nikdar nobena skupščina in noben forum te stranke zaključil ali ustvaril svojega programa. Zato je HSS skupina brez slehernega programa. A skupine brez programa in brez načela niso stranke, marveč klike. Na kakšni osnovi zahteva ta klika, imenovana HSS, od naroda zaupanje za svojo politiko? S čim stepa pred narod, kakšen program mu donaša? O tem oni molčijo in nihče ne ve, za čim ta skupina prav za prav stremi in kam hoče narod zavesti. V nadaljnjem dokazuje «Hrvat>, da HSS tudi nima organizacij med narodom, ker se ne ve več, kdo so njeni pristaši. Zato je stvar dandanes takšna, da se o Btranki, ki se sama imenuje za predstavnico hrvatskega naroda, nikakor ne ve, kdo in kaj je ta stranka, kakšen je njen program, politika, pristaši. A kar je najneverjet-neje, ta skupina je tako drzna, da se ne samo pojavlja pred licem sveta, marveč se usoja tudi deliti nauke vsem, ki niso voljni, prenehati biti ljudje in postati sluge brezvestnega vodstva. s Sokolska prireditev v Št. Vida nad Ljubljano. Pišejo nam: Pred kratkim so šentviški Sokoli nalepili po vasi svoje lepake za svojo prireditev, ki se bo vršila v nedeljo 6. t tri. popoldne pri . Še isto noč so bili prav vsi lepaki odstranjeni. Da so ta vandalizem zagrešili nasprotniki Sokolstva, je jasno. Dejanje odgovarja popolnoma njihovi izobrazbi. Podoben čin so izvršili letos ob priliki sokolske prireditve dne 6. junija. Imena krivcev so znana in bo vložena proti njim ovadba na sodišče. Navzlic temu, da danes ni v Št. Vidu razobešenega nobenega lepaka, je sokolsko društvo trdno prepričano, da bo prireditev (telovadni nastop in veselica) dne 6. t. m. vsestransko dobro uspela. s Prireditev trboveljskega Sokola v nedeljo je kljub neugodnim denarnim razmeram povoljno uspela. Vreme je sicer nagajalo, vendar so se izvršile vse točke, kakor je bilo napovedano v programu. Po javni telovadbi se je vršila veselica v vseh prostorih Sokolskega doma, ki je bila zelo dobro obiskana. Pri prireditvi je sodelovala rudniška godba. Izmed zunanjih udeležencev je predvsem omeniti sokolsko društvo iz Št Pavla, ki je prišlo v Trbovlje v zelo častnem številu, potem Litijčane, Zagorjane in nekaj Hrastni- canov. s Ustanovitev sokolskega društva v Škoeijanu pri Mokronogu. Pišejo nam: Tukajšnji duhovniki so silno vznemirjeni zaradi tega, ker se je tu ustanovilo sokolsko društvo. Zlasti pa domoljubu* ni všeč, da tudi mi vstajamo iz spanja. Niti telovadni prostor našim nasprotnikom ni po volji. No, pa za naše članstvo je prostor dober, čeprav je mnogo premajhen. Mi vstajamo in vas je strah. HIGIJENSKA RAZSTAVA NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU. Po otvoritvi Ljubljanskega velesejma v soboto se je vršila otvoritev higijenske razstave, ki jo je otvoril inšpektor ministrstva narodnega zdravja dr. Katičič. Ob tej priliki je imel nagovor minister za trgovino in industrijo dr. Krajač, ki je poudarjal potrebo higienske razstave posebno za pravilno zdravstveno vzgojo mladine. Izjavil je, da Slovenci prednačijo tudi v tem oziru, kajti Slovenci izvrše delo, nato pa se povzpejo na goro ter od zgoraj pogledajo, kaj so izvršili. Razstavo je priredil Državni higijenski zavod i Ljubljani. Sodeljujejo pa še naslednji zavodi: zavod za socialno-higiensko zaščito dece, histološki Institut medicinske fakultete in ženska bolnica, vsi v Ljubljani, dalje ambulatorij za spolne bolezni in kirurški oddelek splošne bolnice v Mariboru ter Pasteurjev zavod v Celju. Na razstavi se stalno nahaja zdravnik, ki pojasnjuje razstavljene predmete. Zasluga, da je razstava tako lepo prirejena, gre inšpektorju ministrstva narodnega zdravja dr. Katičiču, vodji higienske razstave dr. Ivu Pircu ter ostalim predstojnikom sodelujočih zavodov. Kako zelo se naše ljudstvo za to razstavo zanima, kaže dejstvo, da je bilo v poldrugem dnevu nad 4200 obiskovalcev. Vsakomur, ki poseli velesejem, priporočamo, d« ne pozabi na to razstavo, ki je nameščena v posebnem paviljonu. * Odhod kraljevske dvojice z Bleda. Kakor poročajo, nameravata kralj in kraljica v kratkem zapustiti Bled ter se vrniti v Beograd. V drugi polovici septembra nastopita svoje potovanje po Dalmaciji in v Črno goro. * Prestolonaslednik v hrvatskem Primorju. Prestolonaslednik s spremstvom je 30. avgusta prispel v hrvatsko Primorje. V Crikvenici in drugih krajih je ljudstvo navdušeno pozdravljalo prestolonaslednika, ki se je vozil v prvem avtomobilu. Prestolonaslednik je odzdravljal z «Zdra-vo!> * Velike manifestacije Svetozarju Pribičeviču. V gledališki restavraciji v Splitu je občinstvo priredilo tam se nahajajočemu voditelju samostojnih demokratov Svetozarju Pribičeviču velike manifestacije. Svetozar Pribičevič se je v toplih besedah zahvalil manifestantom. * Minister Pavle Radič se preseli v Beograd. Minister za agrarno reformo Pavle Radič se s svojo družino stalno preseli v Beograd, kjer si je kupil lepo hišo. * Odhod italijanskega generalnega konzula ia Ljubljane. V ponedeljek je zapustil Ljubljano italijanski generalni konzul Paterno di Sessa, ki je premeščen v enaki lastnosti v Mannheim. * Nova krajevna organizacija SDS se je ustanovila v nedeljo dne 30. avgusta t 1. končno tudi v Z a v r č u pri Ptuju. Pristopilo je takoj povodom ustanovitve veliko število članov, ki so si izvolili za predsednika posestnika Ivana Kor-parja iz Gaberja 1 in za tajnika posestnika Alojza Zobca iz Hrastovca. Poleg njih je v odboru še cela vrsta kmetov in delavcev ter predstavlja ta organizacija v resnici pravo kmečko-delavsko zvezo. Organizacija bo v najkrajšem času razširila svoj delokrog tudi na občini Turški vrh in Gorenski vrh ter bo takrat še razširila odbor. Do zime se ustanovi in otvori tudi Bralno društvo, ker hoče organizacija posvečati vse svoje moči tudi čim večji izobrazbi svojega članstva. * Planinski dom na Krvavcu je dovršen in se bo bo svečano otvoril v nedeljo dne 6. t m. Solidna, z največjo preciznostjo izvršena stavba je opremljena kakor planinski hotel. Svet okoli zgradbe je izravnan in ograjen. Novi planinski dom leži dober četrt ure pod vrhom Krvavca v višini 1700 metrov z lepim razgledom. * Do novega leta se vzame iz prometa ves papirnati drobiž. V soboto je prispela v Gruž druga partija našega kovanega drobiža po 1 Din in po 60 par. Za drobižem po 2 Din, ki pride dne 5. t. m. v promet, bo v kratkem sledil tudi drobiž po 1 Din in po 50 par. Do novega leta se vzame iz prome'a ve« naš papirnati drobiž. * Srčne pozdrave pošiljamo spodaj podpisani slovenski belokranjski fantje, vojaki 31. p. p., vsem slovenskim fantom in dekletom, prijateljem in prijateljicam «Domovine». Nahajamo se v Prištini na Kosovem polju na onem mestu, kjer sta poginila srbski car Lazar in turški sultan Mnrat, katerega je umoril junak Miloš Obilic. Matija Šneljer (Sinji vrh), Ivan Simonič (Sinji vrh), Jure Fortun (Damelj), Peter Žagar (Da-melj), Rudolf Meteš (Stari trg), Peter Perše (Stari trg), Peter Rade (Predgrad), Peter Šterk (Pred- grad), Ivan Budkovič (Semič), Jure Muhvič (Drežnik), Ivan Gorše (Obrh), Matija Kunič (Kvasica), Štajdohar (Stari trg). * Srčne pozdrave pošiljamo vsem fantom in dekletom slovenski fantje od mitraljeske čete iz daljne Prištine. Nikolaj Husič (Adlešiči), Miho Jankovič (Fuckovci), Franc Muc (Griblje), Jože Veselič (Vrhovci), Stevo Vrlinič (Bojanci), Jure Muhič (Drežnik). * Tečaj za čevljarje v Ljubljani Urad za pospeševanje obrti namerava prirediti v Ljubljani čevljarski prikrojevalni tečaj. Interesenti mojstri in pomočniki naj prijavijo svojo udeležbo v p' arni urada, Dunajska eesta št. 22, do 10. septembra. * Tečaj za kurjače in strojnike. Inšpekcija dela za nadzorništvo parnih kotlov v Ljubljani priredi ob sodelovanju Urada za pospeševanje obrti \ Ljubljani tečaj za kurjače in strojnike začetkom meseca oktobra. Vsak interesent naj prijavi svojo udeležbo najkesneje do 15. septembra pri Inšpekciji parnih kotlov v Ljubljani, Dunajska cesta 22. Tečaj se bo vršil en mesec in se bo predavalo v večernih urah v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Natančnejše informacije se dobe v pisarni inšpekcije, Dunajska cesta 22. Dan otvoritve se bo pravočasno pismeno naznanil prijav-Ijencem. * Zapozneli cvet na jablani. G, Albin Čebular iz Logatca nam je poslal cvet jablane z naslednjimi vrstami: Čeprav se bliža jesen in je drevje polno rdečih jabolk, sem dobil na jablani v Gorenjem Logatcu cvet, ki je pač pozabil na pozni letni čas. * Sestanek zaradi zgradbe ceste iz Kamnika v Luže bo v soboto 5. t. m. ob pol štirih v čital-niški dvorani v Kamniku. Sestanek sklicuje kamniški župan dr. Rihard Karba. * Ponesrečen celjski Slovenec v Zagrebn. Zasebni uradnik Janko Kolar iz Celja je bil te dni v Zagrebu po nesreči povožen od avtomobila. Dobil je težke poškodbe. * Nesreča z letalom. Na novosadskem letališču se je zopet pripetila težka nesreča. Podporočnik Mihajlo Lukšič je hotel v višini 800 m napraviti drzen obrat. V tem trenutku pa je odpovedal motor, aparat je pričel padati in padel v globočino. Lukšiča so potegnili težko ranjenega izpod razvalin aeroplana. * Avtomobil padel v morje. Šofer Naprta se je peljal v nedeljo s Sušaka z avtomobilom v Zurkovo. Na nekem ovinku ob obali je avtomobil odletel v morje, šofer je težko ranjen. Avtomobil je uničen. * Požar v škocijanu pri Mokronogu. Pišejo nam: V torej zjutraj je prebudil tukajšnje prebivalce krik . Gorel je kozolec usnjarja An-žička. Požrtvovalnemu delu škocijanskega gasilnega društva se je zahvaliti, da ni pogorela še poleg stoječa, s slamo krita delavnica, ki se je že užigala, ko je načelnik še bos pripeljal brizgalno na lice mesta. Istotako so neumorno pomagali pri požaru tukajšnji orožniki in grinuljsko gasilno društvo. Obstojala je onasnost, da pogori pol vasi. * Ubegei umobolnik. Na planino pri Kranjski gori je prišel te dni ponoči mož srednj.b let in pričel razbijati na vrata pastirske koče. Mlada pastirja, ki sta se nahajala v koči, sta mislila, da je prišel kak domačin ali pa turist in sta odprla, nakar je neznanec skočil vanju ih ju pričel pretepati. Dečkoma se je posreulo, da sta ušla in hitela na sosedno planino klicat na pomoč. Ker so tudi na tej planini le mlajši pastirji, si niso upali nazaj. Drugega dne popoldne so prišli domačini na planino in našli vse razmetano po koči, a živino razkropljeno po gozdu. Medtem je dospelo na planino tudi nekaj Korošcev iz vasi Mline, ki so pripovedovali, da jim je pobegnil umobolen človek in da se je napotil ' gore v smeri proti jugoslovenski meji. Po popisu, ki sta ga dala dečka, je bil razgrajač nedvomno ubegli umobolnik. * Smrtna avtomobilska nesreča. V nedeljo ob dveh zjutraj je prišel na policijsko stražnico v šiški pri Ljubljani šofer Emerik Blacha in javil, da leži na cesti med Št. Vidom in Šiško neznan, očividno od avtomobila pregažen mrtvec. Blacha se je nato s stražniki odpeljal na lice mesta. Ugotovilo se je, da je neznani mrtvec leta 1868. rojeni bivši gostilničar in posestnik Jurij Zoreč s Toškega čela. V soboto 29. avgusta je bil izpuščen iz zaporov. Popoldne je popival v šiški po raznih gostilnah in se nato zvečer vračal domov. Moral je biti zelo vinjen in je tako prišel pod kolesa avtomobila. Kdo ga je povozil, do sedaj še ni ugotovljeno. Šofer Blacha, ki je bil zaslišan, trdi, da ga je našel mrtvega na cesti. Baje je gostilničarja povozil velik črno pleskan avto z močnimi električnimi svetiljkaini. Policija je ukrenila potrebne korake, da izve za avtomobil, čigar žrtev je postal Zoreč. Zoreč je bil zelo razmesarjen. Pri njem so se našle razne listine, poleg tega 1000 Din gotovine in je izključeno, da gre za roparski umor. * Požar v Kapelah. Nedavno je nastal v gospodarskih poslopjih g. Ivana Pšeničnika požar. Vrlim gsilcem iz Velikega Obreza se je posrečilo požar omejiti, da ni bilo še večje nesreče. * Ustreljena medvedka. Prošlo nedeljo je ustrelil v gozdu medvedko posestnik Janez Zupančič iz Tisovca pri Strugah (Dobrepolje). * Obesil se je v Gaberju pri Celju 201etni hlapec Franc Kozobran iz Šmarja pri Jelšah. Naj-brže je izvršil čin zaradi omračenja uma. * Avtomobilna nezgoda pri St. Petru v Savinjski dolini. Prošlo nedeljo je zadel šofer ta-mošnje kemične in lesne industrije v Doberteši vasi s tovarniškim avtomobilom v drevo ob državni cesti. Avtomobil je precej poškodovan. Z avtomobilom se je vozilo več gospodičen, ki pa niso dobile znatnejših poškodb. * Samomor Slovenke v Zagrebu. V Zagrebu se je s strahninom zastrupila v hotelu neznana deklica, v kateri so pozneje spoznali Mihaelo Kernovo iz Škofje Loke. Kernova se je že pred dvema letoma hotela zastrupiti. * Strupene kače v Hereegovini. Pred nekaj dnevi je v selu Djubranima nedaleč od Mostarja iskal Nikola Dabič v svoji kleti neko orodje. Nenadoma se je iz kota priplazila velika kača, sikajoča proti njemu. Dabič je pograbil velik kamen in ga vrgel vanjo, pa je ni zadel. Medtem se mu je kača ovila okoli noge, da je padel. Istočasno ga je pičila v nogo in nesrečni dninar je bil že čez par minut mrtev. — V selu Slipičice pri Mostarju je na paši zaspala 121etna Milka Miličevičeva. Nenadoma pa je v spanju začutila hudo bolečino. Skočila je pokoncu ter prestrašena opazila veliko kačo, ki se je oddaljevala od nje. Deklici je leva noga silno otekla in le s težavo se je privlekla domov. Sirota je v groznih mukah umrla. * Gospodinje! Ne samo za navadno perilo, ampak tudi za najfinejše tkanine uporabljajte le milo «Gazelam. Po vsej Sloveniji gre glas: JLe ^Domovina" ie za nas! Srd na avtomobil (Šaljiva dogodbica.) Tihelj je bil možakar stare korenine. Posebno slast je imel do občudovanja novejših iznajdb, predvsem se je zanimal za avtomobile. «To je voziček!* ga je pohvalil, kadar ga je zagledal. «Kakor blisk ti švigne — pokaže se, zapiska in odhiti...» Tihljeva hiša je stala ob večji cesti, koder so dan na dan vozili avtomobili. Mož ni zamudil nobene prilike, vselej je prihitel na dvorišče, da se načudi bliskoviti vožnji in nagleda čudovitega voza. Marsikaj je bil pripravljen dati, če bi se mogel enkrat peljati za poskušnjo v takem vozu. Zaželjena priložnost se mu je nudila pomladnega dne. Lep avtomobil se je ustavil ob njegovi hiši; izstopil je šofer, da opravi važno naročilo. Plaho se je bližal Tihelj avtomobilu ter ga začel občudovati. «Zares, čuden stroj; menda ga žene sama peklenska sila...» «Bencin, hočete reči?» je popravil šofer. «Stavim, da se je na takem vozu peljal Elija v nebesa!*... «Elija se je vozil v zrakoplovu*, se je pošalil šofer. aAha, avtomobil drči le po zemlji, zrakoplov pa frči po zraku. A zato...» »Tako je, očka. — Vi se gotovo še niste peljali brez konja, kajneda?* «Nisem, in dobro bi plačal, če bi mogel poskusiti...» «Kako dolgo bi se pa radi vozili, očka?* «Vsaj pol ure, gospod. In dobro bi plačal.* «Nič ne stane. Kar sedite, pa bomo zleteli...» Ponosno je sedel Tihelj na mehko sedalo, avtomobil je začel ropotati, nakar se je spustil v divji dir. Z nedopovedljivo "iglico jo je rezal po ravnini, izginjal za o -»ki ter puščal za sabo sela in vasi. Ves srečen je bil preprosti starec in do smrti se bo spominjal tega znamenitega dogodka. Slično brzi vožnji je potekel možaku določeni čas. Šofef je pogledal na uro in ustavil avtomobil. «Zdaj morate izstopiti,* je rekel starcu, ki ga je brez odloga ubogal. Nato je zamahnil z roko in avto je izginil v daljavi. Kmalu so se izkadili Tihelju prijetni občutki in tedaj se je zavedel polomije. «Kako pa se imenuje ta vas?* je vprašal ženico, idočo po cesti mimo njega. «Mošenik,» mu je odgovorila. «Včasih so jo imenovali tudi Žabnica, kar je žaljivo ter se radi tega opušča.* «Žena, ali je daleč od tukaj do Podlesja, moje rojstne vasi?* «0, daleč je, daleč,* mu je pritrdila. ((Najmanj šest ur dobre hoje.* «Šest ur!* se je prestrašil. «Tako daleč pride torej v pol ure ta nesrečni avtomobil!* Jezno se je obrnil ter jo ubral po cesti proti gozdu. Tu je urezal palico, ob kateri jo je mahal domov s trdnim sklepom, da se nikdar več ne pelje z avtomobilom. Odslej ga ni več počakal na dvorišču in če ga je kdaj iznenadil ob cesti, mu je obrnil hrbet. Soteščan. Logaški polharji «Nocoj gremo prvič. Ali greš?* •cKatn?* cGotovo ne po Matevževe hruške, ki so sicer res medene, ali hlače so nove; ne tvegam jih na italijanski žici.. .* «Da bi videl zadnjič Kalabreža, bi se gotovo nasmejal do solz. Veš, on se ni bal žice.» sKaj pa je bilo zopet?* cSinoči je prižvižgal prav na Kalce, da bi si pogasil žejo pri vodnjaku — mislil je pa vse nekaj drugega. ,Taki pa ne bodo cokljali pri nas trave...!' je dejal Sokolov Janez, se stisnil za frčado in čakal. Ni bilo dolgo — zaškripala je lestva. Tedaj se je stegnil Janez, sprožil desnico, prijel širokohlačneža za vrat, ga stresel kakor mačka v žaklju, potem je pa vzel toporišče vil in ga vtaknil Kalabrežu skozi rokava. Da bi ga videl slamnati mož, bi mu rekel gotovo brat. Roke so mu štrlele vodoravno v stran, izza suknjiča je molela palica od metle, na kateri je bil privezan bel robec — vdamo se! — in tako jo je moral mahati v svojo stražarsko kolibo. Ko so ga opazili njegovi sotrpini ob medli mesečini, kako se jim je približeval v obliki pošasti, so izginili v hišico, zaklenili vrata, nabili puške in obrnili cevi skozi line in špranje proti njemu. Eden je vlekel cel6 strojnico iz kota. Sedaj je bil pa kakor Marko v škripcih. Na vse pretege je začel kričati na svoje podložne vojake. Kmalu so se odprla vrata; po glasu so spoznali svojega poveljnika. Urno so priskočili in ga hoteli zanesti skozi vrata v stražarnico. Toda nesreča: olesenele roke niso mogli spraviti skozi vrata. Šele, ko so prinesli svetiljko, so opazili kol, ki mu je ravnal roki.» cSedaj pač ne bo več prenašal lestve.* «Tudi jaz menim isto!» «Tak svet mir bo pred njim, da še nikoli takega,> se je nasmejal Mavharjev France, si ponovno prižgal tobak v pipi, potem pa potrepljal Poprovega Janeza po rami in pristavil: c P oglej proti grajskemu parku, mislim, da popravlja Tone samostrine.» Kobilca je bil že na nogah. Skoro prvi je začel metati polhe v vrečo. Ko je bilo vse pobrano, je imel vsak preko pol vreče samih polhov. Lov je bil izredno bogat Mahnili so jo proti domu. Ko so prišli izven gozda, se je vzdignil tak silen piš, da drug drugega niso slišali, dasi so si vpili kar na ušesa. Ko so prišli do Štrukljevca, so pospešili korake. Kar plane iz smrekovega gozdiča nasproti njim orožnik in zakriči z odločnim glasom: «Sto-o-oj!> Polharji so obstali. (Roke kvišku!* Nekateri so dvignili obe roki, drugi pa le eno, kakor je že kdo nosil. Zopet nov ukaz: (Obe roki!* Polharji so dvignili obe roki; palice niso hoteli metati ravno proč. — (Palice iz rok!* je sledilo zopet. Izpustili so jih. Orožnik je začel piskati na piščalko in s tem klicati svojega tovariša, ki se je še nekje potikal, da bi mu prišel na pomoč, a ni ga bilo. Oddal je strel. (Pravi sodni dan je!* je zastokal Tone. Ves razpraskan se je privlekel iz smrekovega gozdiča drug orožnik. Skupno sta stopala naprej s puškami pred seboj in z noži na njih. Ko sta stala že tik polharjev, sta začela otipavati njihove vreče: (Kaj je tu?* »Pasti za polhe!* se je odrezal Matevž! «In tu?* (Polhi!* se je nasmejal Janez! (Pa v nahrbtniku?*: (Tobak gotovo ne — za enkrat še nismo tihotapci, da bi hodili preko meje... Nekaj prismojenega krompirja nam je ostalo in tega nesem!» je dejal Peter. Tedaj se je odprlo v glavi orožnikoma, da sta zadela na neprave tihotapce. Prej resna obraza = Stran 7 1------ sta se jima sedaj razlezla v smeh in dejala sta: (Še nikdar se nisva tako speljala na led!» Polharji so jima pa odvrnili: (Tudi mi še nismo doživeli kaj podobnega.* Poslovili so se in vsak je odšel smeje po svoji poti. Albin Čebula r. ZANIMIVOSTI Zanimivo razlaganje sanj V spanju često sanjamo stvari, ki so se nam dogodile čez dan ali prej kdaj v življenju, često pa se nam prikažejo tudi takšne zmešnjave, ki jih nismo v resnici nikoli doživeli, pa tudi Bog obvari, da bi jih. Komu izmed nas se še ni sanjalo, da je naenkrat padel iz višine, da leti po zraku ali pa zaide v takšno opasnost, da od groze ne more niti zakričati. Vse take in slične sanje pa k sreči končajo na ta način, da se nenadoma prebudimo in nam le še srce močneje bije od prestanega strahu. Odkod izvor in povod takim sanjskim doživljajem? Zelo zanimiva so tozadevna izvajanja nekega nemškega učenjaka, ki trdi, da so vse take sanje tako rekoč podedovane od davnih, davnih prednikov. Izvajanja nemškega učenjaka se pač prav zabavno čitajo, dasi niso verjetna ali vsaj ne verjetna v vsem obsegu. Marsikateri naš prednik v prazgodovinski dobi je s svojo družino stanoval na drevju, kjer se je skrival pred divjimi zvermi. Na drevju jo tudi spal in tako se je večkrat zgodilo, da je v spanju padel na tla. Njegova prestrašenost je v takem trenutku bila tako močna, da so jo podedovali tudi njegovi otroci in po njih mi. Odtod se d& razlagati, da tudi mi včasih v sanjah pademo — a si nikoli ne zlomimo vratu. Kdor si je v pra-dobi pri taki priliki zlomil vrat, je bil mrtev in ni imel več otrok, katerim bi mogel dati v duševno dediščino te sanjske občutke padanja z nesrečnim izidom. Zato po mišljenju učenjaka ne sanjamo nikdar o padanju z nesrečnim koncem. Toda naši sanjski doživljaji imajo po prepričanju nemškega učenjaka svoj izvor še v daleko prejšnji dobi, ko so se človeška bitja še razvijala iz mnogo nižje stoječih živih stvorov. Zamisliti se je torej treba, da so naši predniki v prvotni dobi bili dvoživke, ki so plavali po vodi kakor velike žabe. In zdaj se spomni, čitatelj, da se ti je gotovo že sanjalo, kako si letel po zraku kakor ptič ali plaval liki žaba. Letanje po zraku pa ni nič drugega kakor plavanje. Tudi riba ali žaba pod vodo leti prav za prav enako kakor ptič v zraku. Zato imajo po mišljenju učenjaka naši sanjski doživljaji z letanjem po zraku svoj izvor v tisti dobi, ko so se naši predniki v obliki velikih žab zaganjali po vodi in pod njo. Veselo se to čita, kajne, dragi čitatelj, a malo težko nam je verjeti, da bi bili naši predniki velike žabe. Nadalje večkrat sanjamo, da ne moremo zakričali. Tudi to ima svoj razlog v omenjeni razvojni dobi. Pod vodo se ne da kričati, pa bila opasnost še tako velika. In sanja se ti lahko, da se pretepaš z nasprotnikom, da z vso močjo udarjaš po njem, a vendar udarci nič ne zaležejo. To izvira enako iz tistih dob, ko so naši predniki pljuskali pod vodo in udarci po nasprotniku, ki se nahaja v vodi, navadno ne zaležejo mnogo. Naše letanje v sanjah je posebno zanimivo po tem, da ne krilimo kakor ptica, marveč gibljemo predvsem z nogami, kakor pri plavanju^ odnosno kakor plavajo žabe. In se čutimo v zraku popolnoma varne, brez bojazni, da bi zdrknili iz višine na tla. Daljina, ki jo v sanjah preletimo, ni nikoli tako dolga, kakor bi jo dosegel ptič, marveč jo preletimo počasi, s hitrostjo navadnega plavanja. Vsa ta izvajanja nemškega učenjaka o sanjah se sicer lepo skladajo z navedbami o razvoju človeškega bitja, glede verjetnosti pa smo že izrazili svoje dvome. Vsekakor so sanje ter njihova nastajanja še vedno ena največjih zagonetk, s katero si mnogi znanstveniki belijo glave. X Zločin slaboumneža. V Genovi se je pripetila te dni strašna žaloigra. Poštni sluga Ludo-vik Giacona, ki je bil že dvakrat v blazniei in nazadnje odpuščen kot neopasen, je zgrabil na ulici petletnega sinčka nekega zasebnega uradnika ter ga vrgel preko zida v globočino petnajst metrov. Prestrašeni oče, ki je z neke klopi gledal dogodek, je hitel po stopnicah navzdol, a je našel sinčka že mrtvega. Množica je hotela poštnega slugo linčati in le z velikim trudom se je posrečilo policiji iztrgati možaka ljudski razburjenosti. Na policiji je izjavil Giacona, da je hotel dečka samo prestrašiti in da njegov namen ni bil slab. Nenadoma pa da ga je prijelo poželjenje po inoritvi in je dečka izpustil v globočino. Pozneje je Giacona preklical to izjavo in menil, da je hotel napraviti samo šalo. Več iz njega niso mogli izvleči, ker je kmalu nato zapadel v stanje duševne zmedenosti, na kar so ga prepeljali v blaznico. X Kako umiramo. Vsako leto umrje na vsem svetu 33 milijonov ljudi; dnevno torej 91.554, na uro 3736 in na vsako minuto 62. Povprečno živi človek 38 let; četrtina vsega človeštva umrje pred sedmim letom, polovica pa pred 17. Od vsakih 10.000 ljudi doseže le eden starost sto let, od 500 ljudi eden 90 let in od vsakih 100 ljudi na svetu le po eden 60 let. X Obupna borba s strašno kačo. Mlad naseljenec v indijski provinciji Asam je napravil sprehod v okolico, ne verujoč onim, ki so ga svarili, naj nikar ne hodi sam okoli, ker je po vsem okolišu polno strupenih kač. Ko je šel brez skrbi po polju, sta se pojavili naenkrat pred njim dve veliki kači kobri. Pik te kače povzroči takojšnjo smrt. Naseljenec ni imel nobenega orožja s seboj, ko sta se obe kači postavili kvišku, da se vržeta nanj. Kdor se hoče rešiti iz takega položaja, mora imeti zdrave živce. Naseljenec je ostal k sreči hladnokrven. Vedel je, da treba bežati z vso silo. Tekel je, ali večja izmed obeh kober ga je zasledovala, piskala za njim in že mu je bila tako blizu, da ga zdajci pograbi. V zadnjem trenutku, ko se je kača baš z najhujšo močjo zagnala za njim, je skočil v stran. Ker pa ga ni zadela, je tekla še par metrov naprej in nato šele se je obrnila. V tem trenutku je pograbil naseljenec na tleh kos debla, ki je slučajno tam ležal, in ko se je kobra znova vrgla proti njemu, jo je udaril in jo močno zadel na glavo. Kobra je bila omamljena in je zlezla v neko luknjo. Manjša kača, ki je bila naj-brže samica in jo boj samo gledala, je nato bliskoma izginila. ZA SMEH IN KRATEK ČAS\ Nesporazumnost. Preprosti mamici je umrl sinček, katerega spomin je hotela ovekovečiti; zato se je podala v tiskarno, da naroči mrtvaška naznanila. Na vprašanje po ceni, ji je odgovoril vodja tiskarne, da stane vsak centimeter tiska 5 dinarjev. «To bo pa predrago!* je ostrmela. «Pomislite, fant je meril celih 120 centimetrov!* Pojasnilo. Gospa: cSprejmem vas v službo pod pogojem, da fantje ne bodo zahajali v hišo.. .) Mladenka: cOprostite, gospa, saj bodo prihajali k meni.. .> Pomot«. Gtspa (služkinji, ki je stregla pri gostiji): I*Sram vas bodi, da ste tako nedostojno oblečeni! Ali ne vidite, da imate raztrgane nogavice?) Služkinja: Stotnikov kanarček. Stotnik avstrijske armade, ki je preživel svetovno vojno v zaledju, je imel kanarčka, na katerega je bil silno ponosen. Nekega dne je dobil povelje, da mora nemudoma odpotovati. cPazite na kanarčka kakor na svoje lastno oko,» je naročil strežniku pred odhodom. Strežnik je imel v stotnikovi odsotnosti druge opravke in ptič je zaradi pomanjkanja živeža poginil v nekaj dnevih. Tega se je zanikrni strežnik silno prestrašil. Iz najtišje globine svojega razuma je izbiral misli, kako bi nadomestil neprijetno izgubo. Sprehajal se je ob vaškem ribniku, kjer je zapazil mlade, nedavno izvaljene goske. «Med temi živalcami in kanarčkom ni posebne razlike,) si je mislil; ujel je eno, jo nesel domov ter jo je zaprl v kletko. Pridno ji je do-našal hrane in vode in goska je rasla, da je bilo veselje. Ko se je vrnil stotnik, je bilo njegovo prvo vprašanje po kanarčku. «Gospod stotnik, javim pokorno, tako se je zredil, da ga je polna kletka,) se je pohvalil, csamo peti je pozabil). PREKLIC. Podpisani Jože Lovšin iz Sodražice št. 45 pre-klicujem in obžalujem besede, ki sem jih govoril proti Francetu Campi, pos. sinu iz Sodražice 122 kot neresnične. Jože Lovšin. mali oglasi Sreča Vas Išče! Preskrbite si srečke! Efektna loterija Narodno - kulturnega društva Mala Nedelja. — 300 dobitkov v vrednosti 15.550 Din — 2rebanje nepreklicno 15. novembra 1925. — Srečka stane samo 5 Din. — Kupujte ln naročite takoj srečke pri Narodno-kulturncm društvu v Mali Nedelji. 52 Po zelo znižanih dnevnih cenah si lahko nabavite raznovrstno manufakturno blago za ženske in moške obleke ter k temu spadajoče potrebščine, nadalje vseh vrst galanterijo kakor tudi špecerijsko blago in ieieznino pri R Rutnerja nasledniku, Vrhnika. V zalogi vse potrebščino za šivilje in krojače, katerim dajem poseben popust. — Postrežba točna in solidna. 42 Došli so vsakovrstni poljedelski stroji, katere dobite naiceneje pri tvrdki fRBtlC mm. Milil, M rtova testa šle«. 2. |-Jugoslovanski j | kreditni zavod | i v Ljubljani, Marijin trg št 8 ffij sprejema hranilne vloge in vloge na tekočI račun ter Jih obrestuje n aj ugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite. 68 Zagmojster z večletno prakso, specijalist za rezanje buko-vine, se sprejme. Istotam se odda mesto lesnemu manipulantu z dobro večletno prakso. Ponudbe na lesno izvozno družbo Dolenc - Hudo vernik-Javomik, Ljubljana, Beethovnova ul. šL 6. I 1 J. STJEPUŠIN SIS A K priporoča 9 boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi Kdor rad 6ita lepe povesti, naj naroči priljubljene roman® „JUTEA" Do sedaj so izšli sledeči: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih Patep Kajetan Cena broš. Din 30-—. voz. Din 40'—, po poŠti 2 Din več. —««»— Tigrovi zobje Cena broš. Din 30'—, vez. Din 40'—, po pošti Din 2 — več. JEAN DE LA HIRE: L u o i f e p Fantastičen roman v VI. delih. Oena broširano Din 45'—, vez. Din 55'—, po pošti Din 2"— več. FEREAL CUENDAS : Veliki inkvizitop Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije Cena broš. Din 30-—, ves. Din 40 —, po pošti Din 2 — več. I I I i 1 I I I I I I I I I I I I 1 I I I_____ .... 8 Prigode gospoda ColUna »Šaljiv detektivski roman iz velikega svet*. Cena Din 10-—, po pošti Din 2-— več. I J k HARRY SHEFF: Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost ia nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30'—, vezano Din 40-—, po pošti Din 2-— več. — CLAUDE FARRERE: Gr u s a r> j i Zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cona broš. Din 20-—, vez. Din 30—, po pošti Din 2-— toč. FR. HELLER: Blagajna velikega vojvode Roman. Broš. Din 16'—, vez. Din 25 —, po pošti Din 2-— več, FR. HELLER : I Knjige se naročajo pri opravnlltvu „Jntra" g v LJubljani, Prešernova uliea 84. Jzdaja za konzorcij »Domovine*. Adolf Ribnikar, Urejuje Filip Omladlt. Tiska Uvodna tiskarna, '