JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
Upoštevati dobro, odstraniti slabo
V naši občini se bllža h kraju Javna razprava o osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Ob tem se je pokazalo, da Je nekaj vprašanj v osnutku zakona ostalo odprtlh, zlasti tlsta, ki stanovanjsko gospodarstvo obravnavajo kot dejavnost posebnega družbenega pomena.
Če se ozremo na temeljne in splošne določbe osnutka, bi veljalo omeniti določilo, ki govori o investiranju. Po eni strani se s tem lahko ukvarja-jo poslovne skupnosti za te-meljne orgahizacije združene-ga dela, po drugi pa lahko v vlogi investitorja nastopa tudi samoupravna stanovanjska skupnost, vendar s pogojem, da to zaupa usposobljeni stro-kovni brganizaciji. Republi-ški zakon naj bi v zvezi s tem določeval le nekatera osnov-na in temeljna izhodišča, vse ostalo pa bi bilo prepuščeno samoupravnemu dogovarja-nju tako v občinah, stanovanj-skih skupnostih kakor v tozd.
Družbenoekonomski           ,
odnosi
Sklop teh odnosov je bolj zapleten, kot pri kakšni drugi dejavnosti. Že samo planira-nje na področju stanovanjske-ga gospodarstva se razlikuje od tistega, s katerim se ukvar-jajo druge samoupravne inte-resne skupnosti. Več kot na dlani je, da običajno petletno načrtovanje, torej dolgoroč-no planiranje, v stanovanj-skem gospodarstvu pomeni sorazmerno kratka obdobja, v katerih se v najboljšem pri-meru lahko le orientiramo o potrebah družbeno usmerje-ne stanovanjske gradnje. Za dolgoročnejše planiranje je potreben daljši čas kot dragje.
Drugo pomembnejše vpra-šanje, ki se vpleta v sklop družbenoekonomskih od-nosov je nedvomno financira-nje stanovanjskega gospodar-stva. Pri tem naj bi še bolj kot doslej prišli do izraza vzaje-mnost in solidarnost, da se stanovanjska vprašanja rešu-jejo predvsem v okviru te-meljnih organizacij združene-ga dela, se pravi, da delavec in občan prvenstveno sam, v ok-viru in s pomočjo svoje delov-ne organizacije, rešuje to vprašanje. S tem pa ni rečeno, in osnutek to tudi nakazuje, da ne bi bila možna širša druž-bena pomoč. Ob finančnih vprašanjih se je v javni raz-pravi pokazalo, da naj bodo določila, ki obravnavajo sta-novanjsko solidamost, v skla-du s stališči predsedstva CK ZKS, kar zadeva delavce z
nizkimi osebnimi dohodki. Osnutek tudi govori, da so do solidarnostnih stanovanj upravičeni tisti, ki združujejo delo v tozd in pa socialno ogrožene kategorije občanov, invalidi, borci in ne nazadnje študentje in dijaki.
Tudi kar zadeva solastniš-tvo pri stanovanjskih objek-tih in ki naj bi bilo po osnut-ku najmanj 25-odstotno, se je v javni razpravi pokazalo, da se temu v naši občini že vse-skozi približujemo. Oprede-lili smo se, da nihče ne more dobiti družbenega stanova-nja, ne da bi pri tem prispe-val lastna sredstva.
Prav posebno poglavje družbenoekonomskih od-nosov predstavlja gospodarje-nje z obstoječim stanovanj-skim skladom hiš. S poseb-nim aktom prenašamo vse hi-še v upravljanje in gospodar-jenje skupnosti stanovalcev, zboru stanovalcev in hišnim svetom. To je bistvena no-vost, ker je s tem dana skup-nosti stanovalcev, kot pravni osebi, vsa pravica in dolžnost gospodarjenja s stanovanjsko hišo. Izjema naj bi bila le tam, kjer si dolžnosti in pravice pridrži investitor kot lastnik stanovanja. Javna razprava je tudi pokazala, naj bi natanč-neje opredelili odnose med etažnimi lastniki in drugimi stanovalci, zlasti kar zadeva stroške.
Samoupravna organiziranost
Razen že omenjenih skup-nosti stanovalcev, pri samo-upravni organiziranosti ne gre za kakšne bistvene spre-membe. Zbori stanovalcev v krajevnih skupnostih, naj bi bili v prihodnje fakultativna oblika organiziranosti, katere bi se stanovalci posluževali tam, kjerv bi jo potrebovali. Bolj natančno pa bi kazalo opredeliti pravice in odgovor-nosti stanovalcev ter organov hišne samouprave in razmisli-ti o uvedbi sankcij za tiste, ki se ne bi držali sklepov orga-nov stanovanjske hiše.
Za razpravljalce so ostala določila, ki govorijo o prisil-ni upravi, nesprejemljiva, pač zato, ker stanovanjska skupnost v nobenem prime-ra i5 nadrejena hišnim skup-nostlm. Veodar bi se dalo
smiselno uporabiti potrebne ukrepe začasnega varstva v ozd ali na ravni krajevne skupnosti.
Ob tem bomo tudi stano-vanjske zadruge obravnavali kot sestavni del družbeno usmerjene stanovanjske gra-ditve. Osnutek govori o vse-stranski samoupravni poveza-nosti zadrug s stanovanjskimi skupnostmi, kakor tudi pri izvajanju planov in progra-mov.
Prehodne in končne določbe
V tem poglavju se osnutek posveča med drugim tudi vprašanjem upokojencev, ko predlaga, naj bi za reševanje stanovanjskega vprašanja in-validov-upokojencev zagotav-ljali sredstva tako kot doslej, še do leta 1985. Po tem obdob-ju pa naj bi vprašanje omenje-nih reševali tako kot za vse druge občane. Pri tem je miš-ljeno, naj bi vsak delavec, ki gre v pokoj, imel primerno re-šeno stanovanjsko vprašanje. . Kar zadeva raziskovalno dejavnost, je v tem poglavju osnutka rečeno, naj bi v ob-dobju do leta 1985 zagotovili sredstva iz ostalih stano-vanjskih skladov, pozneje pa še tako, kot na vseh drugih področjih, se pravi, preko programov raziskovalnih skupnosti. Ob tem času naj bi nekatere naloge iz progra-ma raadskav tako rekoč sofi-nancirali.
Ob razpravi je bilo rečeno, da bi postopek za sprejetje osnutka v predlog in kasneje v zakon uredili tako, da mese-ca julij in avgust, kot dopust-niška, ne bi bila vračunana v čas za sprejetje predloga za-kona. Tako naj bi čas javne razprave potekal šele od 10. septembra dalje. Škupaj s predlogom zakona o stano-vanjskem gospodarstvu naj bi vsaj v osnutkih izdelali vse vzporedne predzakonske predpise: od normativov, standardov tja do osnutkov republiških dogovorov in sa-moupravnih sporazumov, ki urejajo določena posamezna področja.
Staš Olup