DRAGOTIN HUMEK: Majka priroda pripoveduje. C '^"""¦¦¦¦^vj^ a'e^ *am g°r' na Danskem je živel pesnik,1 ki je ljubil \ A^. (rv\ majko prirodo in pridne otroke. Zvil je venec povestic, M ^P^ \ V\ ki bpisuje v njih zeleni gozd in pisano poljano, va- I m \ '0VanJe morJa m gibanje svetov. Vzljubil sem te po- "^Pl-co *1 i vest'ce- ^ato setn 'zbral izmed njih najboljše; nadel jS^P I sem jim domače slovensko krilo in podajam jih vam, w^ Ji I ^raL' Zvončkovi čitatelji. Nadejam se, da vam bodo l^ V. a^w^/ ugaiale, kakor so ugaiale meni. 1. Zvončki. Preko gozdnega močvirja leti razposajeni vivek in kriči na vse grlo svoj enakomerni »čivit, čivit." Novo, gorko življenje čuti v nogah in v krilih. Ali prihaja mladenka pomlad? Začuje ga nova travica v ruši. Veselo se .¦/'-^JlšK^/fe^ pretegne in zvedavo pokuka izmed porumenelih "^^^^^rjJM^^k bilk v božji dan. Ej, travi se vedno iako mudi! -¦ "-'fcZ. , ^BSBT*" Vivkov krik predrami zvončke na gozdnem SLl ^-- v ^1*- porobku. A prijetno toplo je v zemlji, in neče se J(y^^^*2^t&*š^C- jim iz varnega zavetja. SčV^n^ A. nNe verjemite kričaču," si šepečejo, «sama -A ^C-, _ JMpBSlM^»| razposajenost ga je in lahkomiselnost. Često pri- WT^r^^^^T ^^H haja na vsezgodaj in se dere kot kramar na sejrnu. Ifflfe^re;^ .------l^V«=-«J Ostanimo na toplem, da prideta škorec in lastavica. Vivek. Ta dva sta pametna in zanesljiva." 1 Karel Ewald, danski učitelj in pisatelj. —. 10 — Škorci prihajajo. Dva sedeta na bukev kraj gozda in si nevesela ogledujeta okolico. BPrerana sva kakor navadno," se kislo oglasi škorec. »Drevje je še golo, in tudi raušic še ni. Videl sera eno samo, tanko in sestradano, ki bi ne odprl kljuna zaradi nje." Škorka ni Bog ve kako navdušena in tnolči. »Pa bi bila še ostala v svojem zimskem stanu tam za gorami," nada-ljuje škorec. Jezi ga, da mu žena ne odgovarja, in zebe ga. Zahoče se mu prepirčka, ki ga morebiti ugreje. nIn temu si kriva ti," pravi, nti, ki vsa-kokrat komaj čakaš, da odideš na kmete v letovišče. Ženske ste pač vse enake!" BSram te bodi! Sam najbolje veš, zakaj tako željno čakam one dobe, ali pa si že pozabil, da morava oba skrbeti za jajčeca. Vam moškim je samo do udobnosti." »Prosim, prosim, milostljiva! Nisem pozabil in ne tajim svojega rodu. Toda kako naj sem dobre volje? Ali zahtevaš, da ti celo zapojem v takem mrazu?" BDa, to zahtevam!" pridene mamica s takim poudarkom, da se ji ne upa ugovarjati jezni možiček. Pa zapoje pesemco po svoje. A že prvi glasovi predramijo škorko iz globokih misli. S krili strese in nemilo zamahne s kljunom po možu. «Daj, utihni! Saj ztnrznetn ob takem žalostnem čivkanju. Vi dedci niste pod milim Bogom za nikakršno rabo. Preskrbi, da vzcvetejo zvončki; čas je že, in vsakomur je topleje, če vidi, da zmrzujejo drugi poleg njega." Na škorčev klic pribodejo zvončki oprezno iz zemlje. Nerazviti so še in ogrnjeni v sive rutice, da jih ne umori mraz. Kakor nežne kali so, ki se kdaj razvijejo v neznane oblike. BPrerani smo," si pošepečejo. Hudobni škorec nas je izvabil. Današnji dan ni zaupati nikomur več." Tjj[ 'Jjk W%/i'"x)ci^-^' Nekega dne se oglasi lastavica med drevjetn. urJ! lkflb^Tv^ Z dolgimi, ozkimi krili reže zrak, in Bčvi, y« ^j^BL-J^ Y\\Jm čvi" se glasi tja do zvončkov. »Vstanite, vi za- < ^m^9^^Agl^W spanci, ve prismode, pozdravlja vas mladenka I-^^Tl ^#^?v Toda zvončke je izmodrilo. Samo nalahko »J^Jl^Gi/ fcf y^ odgrinjajo rutice in se ogledujejo boječe. Y i aflr-ijr rLfc-f^ BEna lastavica ne prikliče pomladi," pravijo, m \_1_jBa vi$i vrf^J-A Bin kje ti je mož? Gotovo si prišla samo na Lastavica. oglede. A nas ne izvabiš. Prehladili bi se in po- mrli bi prezgodaj. Poišči si drugih!" ,No, da! Lepi strički ste mi," se jim posmeje lastavica in odleti na dimnik vrh mlinarjeve hiše, da se razgleda. Zvončki pa čakajo in zebe jih. Ko posije solnce, si ta in oni odgrne rutico. A solnce zatone, ponoči se tiho prikrade mraz in pomori neprevid- _^l 11 — vidnike. Vseokrog se razve drugo jutro ta žalostna novica, in zvončkov je strah. Mladenka pomlad! V tihi noči je prišla, nihče je ni videl in nihče ne ve, kakšno ji je lice. A vsakdo jo pričakuje poln hrepenenja, in ko dojde, jo pozdravlja ves vesel. Pritajenih korakov stopa mladenka pomlad po gozdu. Dotika se drevja in cvetic, ki hipoma ozelene. Tiho se pnkrade v hlev, odveže živino in jo spusti na zelene pašnike. Naseli se v človeška srca, ki jih napolni s praz-ničnim veseljem. Šolarji imajo tedaj vsepolno pomot v nalogah in nestrpljivo jim je sedenje na šolskih klopeh. Zložno vrši mladenka potnlad svojo nalogo. Vse noči je na delu in prva pot ji je k onim, ki jim je veliko hrepenenje. Onega dne je korakala mimo zvončkov, ki so komaj dihali v tesnih ruticah. Zakliče jih._____________________ Ej, to vam je veselja! Namah odpadejo lrLt^\ii*d~< / rutice in zablestijo srajčke, snežnobele in sveže, *^7|\f~^/O\' da se začudijo škorci in zapojo veselo pesem. i&JtbsilM^ vdaftk nOj, lep je svet! Prijetno de solnčna toplota, ^Jjl^mJ^J^^^f in sladko je ptičje petje. Tako dobro nam ni bilo ^^j|^^^rjiw—rf To pa trdijo zvončki vsakokrat, ko jih vzkliče ^#|pk JrS*-f Cc^f/i Vsi zavidajo zvončke, ki so prvi vzcveteli. *™*r*im— - ^, M