leto xxix. št. 4 ptuj, 29. januarja 1976 cena 2 din V okviru svojega petdnevne- ga obiska v Sloveniji je pred- sednik Zveze sindikatov Jugo- slavije, Mika Spiljak, v soboto, 24. januarja 1976, obiskal ptujsko in ormoško občino. Najprej se je ustavil v Kidri- čevem, kjer si je ogledal to- varno, nato pa se je pogovarjal z vodstveno strukturo TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, skupno s predstavniki samo- upravnih organov, družbe- nopolitičnih organizacij in z delavci. V razgovoru je Mika Spiljak povedal, da delavci v TGA Kidričevo delajo v slabih pogojih, kar dokazuje podatek, da je 20 odstotkov vseh zaposlenih v rednem staležu, tovarna pa ima tudi nad 300 invalidov. Delo sindikata je Mika Spiljak dobro ocenil, dejal pa je, da je sindikat premalo akti- ven v prizadevanjih za iz- boljšanje delovnih pogojev in za doslednejše nagrajevanje po delu. Poudaril je, da smo v pre- tekli praksi mnogokrat imeli sredstva za realizacijo novih, vendar nerentabilnih progra- mov, ko pa je šlo za zaščito de- lavca, za izboljšanje pogojev dela, za nagrajevanje — pa je navadno zmanjkalo sredstev. S tako dediščino preteklosti moramo za vedno obračunati. Delavec mora biti v središču naše skrbi. Za tem se je seznanil s problematiko aluminijeve in- dustrije, še posebej z neize- načenimi proizvodnimi pogoji posameznih proizvajalcev alu- minija v Jugoslaviji (npr. cena električne energije ipd.) K reše- vanju teh problemov bi veliko prispeval izdelan sistem družbenega dogovora za področje aluminijeve industri- je. Seznanil se je tudi s samo- upravnim povezovanjem v alu- minijevi industriji, ki zaenkrat še ne prinaša pričakovanih re- zultatov. Ob koncu razgovora je poudaril, da čaka delavce še veliko odgovornega dela na področju družbenega dogovar- janja in sporazumevanja. Po razgovoru v Kidričevem se je Mika Spiljak ustavil še na ptujskem gradu, si ogledal sli- kovitost Ptuja in okolice in se na kratko seznanil z razvojem občine. Za tem je Mika Spiljak obiskal še občino Ormož. Predstavniki družbeno-poli- tičnih organizacij, občinske skupščine in ormoškega gospo- darstva so visokega gosta pri- čakali pred tovarno ,,Jože Ke- renčič". Po pozdravu si je Mi- ka Spiljak najprej ogledal pro- izvodne prostore nove tovarne OPTYL, nato pa ga je vodila pot v vinsko klet skupnosti TOZD Jeruzalem Ormož. Gostitelji so visokega gosta sproti seznanjali z dosežki gospodarstva na ormoškem ob- močju. Povedali so mu tudi probleme in težave, s katerimi se srečujejo v tej manj razviti občini. Po skupnem kosilu v or- moškem hotelu je Mika Spiljak končal svoj petdnevni obisk v Sloveniji in se odpeljal v Za- greb, kjer so ga že čakale nove naloge. ^ (jajzer J. Rakuša Mika Spiljak: „Delavec mora biti v središču naše pozornosti" Foto: S. Kerbler Mika Spiljak si je z zanimanjem ogledal proizvodnjo v ormoškem OPTVLU. Foto; J. Rakuša Na obidcu v TGA Kidričevo Foto: S. Kerbler Gostoljubnost in pomoč Minilo je 35 let od tistih dni, ko so fašisti s tega koščka naše ožje domovine začeli preganjati in izseljevati napredni del slovenstva v druge kraje Jugoslavije, predvsem v Srbijo in na Hrvaško. Na tisoč zavednih Slovencev je moralo prisilno zapustiti svoje domove in oditi z družinami v izgnanstvo. V tistih hudih, usodnih časih so bili pregnanci med brati na Hrvaškem, v severni Bosni, še posebej pa v krajih Šumadije in zapadne Srbije gostoljubno sprejeti. Gostoljubnost in pomoč, ki so jo med vojno nudili številni rodobljubi pregnancem iz Slovenije, je temelj bratskim in prijateljskemu medsebojnemu sodelovanju. V teh letih smo poglabljali stara prijateljstva med bivšimi pregnanci in njihovimi nekdanjimi gostitelji ter ustvarjali nova poznanstva in prijateljstva tudi med rnilajšimi ljudmi. Tradicionalna medsebojna srečanja tudi letos organizirajo občinske konference SZDL severovzhodne Slovenije in Gorenjske skupaj z občinami Šumadije in zahodne Srbije. Tudi letošnje srečanje bo organizirano v „Vlaku bratstva in prijateljstva 76". Zaradi lažje organizacije letošnjega „Vlaka bratstva in prijateljstva 76" so predstavniki občinskih konferenc SZDL severovzhodne Slovenije in Gorenjske ustanovili skupni koordina- cijski odbor za organizacije „VIaka bratstva in prijateljstva 76". Koordinacijski odbor je priporočil vsem občinskim konferencam SZDL, da v občinah ustanovijo občinske odbore za organizacijo „Vlaka bratstva in prijateljstva 76". S predstavniki občinskih konferenc SZDL in SR Srbije smo sprejeli okvirni program bivanja gostov iz ^Srbije, kije naslednji: Letošni „Vlak bratstva in prijateljstva 76" pride v Slovenijo 5. junija. Naši gostje bodo ostali pri nas do 8. junija, ko se bo „Vlak bratstva in prijateljstva 76" vrnil v Srbijo. Podrobnejše informacije o pripravah letošnjega ,,Vlaka bratstva in prijateljstva 76" dobite na sedežu občinske konference SZDL v vaši občini. S tem pismom vas prosimo, da tudi v sodelujete v pripravah organizacije „Vlaka 76", tako da povabite nekdanje gostitelje in ožje družinske člane iz časov vašega pregnanstva v Srbiji, da se udeležijo „Vlaka 76" m vas obiščejo kot stari znanci in prijatelji. Zato vas prosimo, da jim pišete. V pismu predlagajte vašim medvojim gostiteljem, da vam prav tako pismeno odgovorijo ali se nameravajo udeležiti potovanja v Slovenijo z „Vlakom bratstva in prijateljstva 76" ali ne, in če nameravajo potovati, naj se priglasijo pri svoji občinski konferenci SZDL v SR Srbiji. Srbske goste lahko sprejmejo na svoje domove kot goste tudi občani, ki med vojno niso bili izgnani v Srbijo ali pa še niso navezah prijateljskih vezi z ljudmi iz SR Srbije. Kdor jih želi, naj se prijavi občinski konferenci SZDL in tudi sporoči število gostov, ki jih je pripravljen sprejeti. Prosimo, da z dogovorom, ki ga boste sprejeli, takoj seznanite občinsko konferenco SZDL, da bomo lahko čimboljše organizirali sprejem dragih gostov. Sporočite nam najkasneje do 1. aprila 1976. Ce se boste na ta način vključili v organizacijo ,,Vlaka bratstva in prijateljstva 76", boste organizatorjem v naših treh občinah veliko pomagah pri uresničevanju te velike manifestacije bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Za sodelovanje se vam vnaprej zahvaljujemo in vas tovariško pozdravljamo! Občinske konference SZDL občin Ormož, Ptuj, Slov. Bistrica Pooblaščeni zastopniki Lahko bi v naslovu zapisal tudi krajše — delegati, vendar se mi zdi v konkretnem primeru ustreznejše imenovati delegate z domačo besedo. V našem sistemu delegatskih razmerij pomeni delegacija skupino izbranih, od volilcev v krajevnih skupnostih in delovnih ljudi v TOZD neposredno izvoljenih občanov, katere so z izvolitvijo pooblastili, da zastopajo njihove interese, kar pomeni — interese delegatske baze. Delegacije, temeljne, posebne, splošne in še kakšne se pred zasedanjem te ali one skupščine, zbora skupščine ipd. sestanejo, oblikujejo stališča in pooblastijo enega ali več delegatov — zastopnikov, ki s temi stališči gredo na zasedanja zborov posameznih skupščin. Kakšna so ta stališča, je odvisno od več dejavnikov, predvsem od druibeno-ekonomske in politične razgledanosti zastopnikov, od njihovega poznavanja problemov in razpoloženja v delegatski bazi... M moj namen modrovati o tem, zato naj preidem k bistvu. Prav v naslednjih dneh in tednih bo odgovornost, razgledanost in politični posluh vsem pooblaščenim zastopni- kom — delegatom — še kako potreben, če bomo hoteli izpeljati vse tisto, kar smo si naloiili, če bomo to breme znali uskladiti z našimi dejanskimi zmotnostmi in potrebami. V kratkem času bo treba obravnavati, sprejeti in podpisati sporazume, na podlagi katerih bo zdruieno delo samoupravno združevalo sredstva iz dohodka za vrsto dejavnosti v republiškem merilu, kot so: interesne skupnosti za področje energetike, prometa in zvez, t. j. železniški in luški promet, cestno gospodarstvo, PTT promet itd. Enako velja za samo- upravne sporazume o združevanju sredstev v občinskem meri- lu, večina teh je priložena današnji številki Tednika. Drugo področje so družbene dejavnosti. Tudi tu imamo vrsto samoupravnih interesnih skupnosti s skupščinami, zbori uporabnikov in zbori izvajalcev, delegacij in delegatov. Sprijazniti se bo treba z dejstvom, da bomo letos lahko pokrivali le tiste potrebe, ki so obvezne in nepogrešljive, da se ohrani dosežena raven dejavnosti. Vse druge programe bo mogoče izvajati le na podlagi neposrednih odločitev združenega dela. V posebno kritičnem položaju je na našem območju področje vzgoje in izobraževanja, zlasti glede prostorskih problemov. Ne samo obnova in nadomestilo dotrajanih osnovnošolskih zgradb, tudi gradnja novih zmogljivosti srednjega šolstva je več kot nujna, saj so že maksimalno izkoriščene vse možnosti in v novem šolskem letu ne bomo mogli povečati števila vpisov niti za enega učenca več. V letošnjem letu bodo samoupravne interesne skupnosti prevzele nekatere naloge, ki so se prej, še lani, financirale iz občinskega ali republiškega proračuna, zlasti velja to za socialno varstvo, starostno zavarovanje kmetov ipd. Tu je tudi vprašanje solidarnostnega prelivanja sredstev na manj razvita območja. Občine morajo zagotoviti, da bodo delavci v TOZD in občani v krajevnih skupnostih vzporedno z obravnavanjem lastnih delovnih programov sočasno obravnavali tudi programe samoupravnih interesnih skupnosti, predloge za oblikovanje splošne porabe in sporazume za združevanje sredstev. V ptujski občini je v pripravi cel ,,paket" dokumentov, kijih bo treba obravnavati in o njih sklepati. Prav tu pa je izredno odgovorna in zahtevna naloga delegatov — pooblaščenih zastopnikov delovnih ljudi v TOZD, občanov na terenu, da se bodo enako obnašali, imeli enaka stališča na zboru delovnih ljudi v svoji TOZD, v njenih samoupravnih organih, na zborih občanov v krajevnih skupnostih, na zboru uporabnikov ali izvajalcev te ali one skupščine SIS pa tudi na zboru občinske skupščine. Morali bodo ne le prenašati stališča iz baze navzgor, temveč enako odgovorno tudi nazaj v bazo. Pojasnjevati in tolmačiti bo treba v bazi, zakaj moramo združevati sredstva, prispevati za to in ono, zakaj se temu ali onemu zaenkrat moramo še odreči, ker presega naše dejanske zmogljivosti... S tem bodo delegati opravičili svoje zastopstvo, prispevali k temu, da bodo delovni ljudje dobili vpogled v vse oblike porabe, obenem pa možnost neposrednega vpliva na sprejemanje odločitev. Franc Fideršek Seja SO Ormož Prejšnji teden so se po organi- zacijah združenega dela in krajev- nih skupnostih občine Ormož se- stale delegacije zborov za družbe- nopolitično skupnost in obrav- navale gradivo za XIV. sejo skup- ščine občine Ormož, ki je bila vče- raj. Dnevni red je obsegal infor- macijo o dosedanjih pripravah za graditev tovarne sladkorja v Ormo- žu, analizo odmere davkov ob- čanov v ormoški občini za lansko leto in program dela skupščine ob- čine Ormož za letos. V nadalje- vanju so delegati na skupni seji obravnavali še sprejetje odloka o obrambnih pripravah in družbeni dogovor o skupnih obrambnih na- logah ter načinu financiranja le-teh na našem območju. Zadnja točka dnevnega reda skupne seje pa je obsegala Se de- legatska vprašanja in odgovore, na- to pa so se posamezni zbori sešli na ločenih sejah. Obširni dnevni redi so med drugim obsegali obravnavo samoupravnega sporazuma o fi- nanciranju skupnosti in sveta po- dravskih občin in odlok o prispev- ku za uporabo mestnega zemljišča v občini Ormož. jr Današnji številki je priložen uradni vestnik in osnutki samoupravnih sporazumov o združevanju in sofinanciranju z obrazložitvami. Posebej opozarjamo bralce na sklepe in stališča skupne seje izvršnega odbora OK SZDL In predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj, ki so prav tako objavljeni v prilogi. 2. stran TEDNIK — četrtek, 29. januarja 1976 v temeljnih organizacijah zdru- ženega dela in v drugih samouprav- nih delovnih skupnostih na obmo- čju ptujske občine deluje 136 os- novnih organizacij sindikata, kjer so te dni letni občni zbori. Velja skupna ugotovitev, da so ti zbori dobro pripravljeni, razprava na njih je živahna, sočasno pa spreje- majo konkretne smernice za nada- ljnje delo. Na zborih osnovnih organizacij sindikata največ razpravljajo o pri- zadevanjih za stabilizacijo našega gospodarstva. Pri tem ugotavljajo, da so uspehi že vidni, zlasti tam, kjer so stabilizacijske programe tudi finančno ovrednotili. Doslej najugodnejše rezultate beležijo v TGA ,,Boris Kidrič" v Kidričevem, v ptujski ,,Sigmi", ,,Tehnoservi- su" in še v večih drugih delovnih organizacijah. Pri obravnavi standarda zaposle- nih je povsod v ospredju nagrajeva- nje, zlasti še v tistih delovnih kolek- tivih, kjer zaposleni delavci preje- majo še sorazmerno nizke osebne dohodke. Povezano s tem teče tudi razprava o uresničevanju sindikal- ne liste za leto 1976. V večini TOZD tudi beležijo izredno zani- manje za organizirano družbeno prehrano za zaposlene delavce. Prav to sedaj pesti mnoge TOZD in delovne organizacije ptujske obči- ne, zlasti še manjše delovne skup- nosti. F. GOLOB Za Brkine Akcija zbiranja finančnih sred- stev za pomoč nerazvitim Brki- nom, ki jo vodi občinski sindikal- ni svet v delovnih organizacijah in ustanovah dobro teče, saj se je doslej vključilo v to solidarnostno akcijo nad 30 od skupno 60 delovnih organizacij in ustanov v bistriški občini. Akcija zbiranja sredstev je še v teku, zato so pri OSS Slov. Bistrica prepričani, da ne bo organizacije, ki ne bi prispevala za Brkine. Osnovne organizacije sindikata so doslej zbrale že nekaj nad 10.000 dinar- jev. V. H. BOMO ŽELEZNICE PUSTILI V STRANSKEM TIRU Modernizacija slovenskih želez- nic je neodložljiva v sedanjem go- spodarskem trenutku, pogojenem z ustreznejšo delitvijo dela med vse- mi dejavniki v našem prometu in stimulativnejšim sistemskimi rešit- vami v našem železniškem prometu — do leta 1980 naj bi tudi slo- venske železnice ujele korak z ev- ropskimi, ki pa so že danes na vi- soki stopnji modernizacije in poso- dabljanja gospodarjenja. Danes prevažamo po slovenskih železni- cah od 70 do 80 % blaga z že vna- prej predvidevanimi izgubami. Neugodna gospodarska gibanja z že vnaprej predvidevanimi izgu- bami so postavila na stranski tir zlasti samoupravno naravnanost SIS za železniški in luški promet Slovenije, saj mora svojo aktivnost predvsem usmerjati k temu, kako bi na Slovenskem s samoupravnim dogovarjanjem čimbolj uspešno prebrodili posledice nastajajočih izgub v železniškem prometu. Drugod v Jugoslaviji namreč re- publike neposredno pokrivajo iz- gube železniških podjetij. V javni razpravi so trije samo- upravni sporazumi SIS za želez- niški in luški promet SR Slovenije. Temeljne in druge organizacije združenega dela naj bi bi jih pod- pisale do 31. januarja. Skup- ne obveznosti iz teh sporazumov znašajo 7,4 vreme do nedelje, 8. februarja 1976 Mlaj bo 31. januarja ob 7.20. NAPOVFD: Spremenljivo vre- me bo. Sneženje je verjetno, 31. januarja in še 1. februarja. Od 2. do 6. februarja bo mrzlo in okrog 8. februarja ponovno sneženje. Stari vremenski pregovor pravi: „Ce na svečnico sneži, se |K)mlad kmalu oglasi.' Cc to še danes drži, bo na svečnico (2. februarja) lepo vreme, kajti predvideva se, da se bo letos pomlad zakasnila, kar za ccli mesec. Dobro se bo stoplilo šele okrog 20. aprila. Sneg pa, kije januarja izostal, nam pa bo Jožef (19. marca> dal. To se nam čudno zdi, vendar na resnici slom. Alojz Cestnik NA ZAVRČU BODO ZEMLJIŠČA SKRBNO OBDELANA Delavci delovne enote ptujskega kmetijskega kombinata na Zavrču si bodo letos posebej prizadevali, da bodc^ vsa zemljišča skrbno obde- lana. K K Ptuj ima na območju Za- vrča 412 ha zemljišč, od tega je kar 115 ha rodovitnih vinogradov. Za letos načrtujejo, da bodo zasadili z mlado vinsko trto nad 10 ha teras. Ker tudi na Zavrču primanjkuje delovne sile, se bodo letos usmerili predvsem na nakup kmetijskih strojev, zlasti dvoosnih traktorjev, ki se pri obdelovanju haloških bre- govitih zemljišč dobro obnesejo. GF Tečaji prve pomoči Občinski odbor Rdečega križa v Ptuju usposablja kandidate za voznike motor- nih vozil kar v treh tečajih, ki so v Majšperku, Markovcih in v Ptuju. Te tečaje je doslej obiskovalo nad 120 slušate- ljev, precej je pa tudi takih, ki tečaja ne obiskujejo, temveč opravijo samo preizkus zna- nja. Pri občinskem odboru RK imajo že nad 200 novih prijav kandidatov za tečaj, zato jih v naslednjih nekaj mesecih čaka še precej dela. šm Delo odbora za pripravo že tradicionalnega ptujskega kurento- vanja teče pospešeno naprej. Člani odbora so na enega od sestankov povabili tudi člane kulturne skup- nosti Ptuj in se skupno pogovorili o financiranju kurentovanja. Za letošnje kurentovanje bo potrebno zbrati okrog 20 milijonov starih dinarjev. Običajno je 25-tni delež zanj prispevala kulturna skupnost in skupščina občine Ptuj, ostalih 75 odstotkov pa so zapolnili z deležem delovnih organizacij za reklamne oglase in z izkupičkom od prodanih vstopnic. Da bi se ognili vsakolet- nim težavam okrog financiranja te pomembne prireditve, ki vsako leto privablja v Ptuj na tisoče obisko- valcev, bo potrebno sistemsko reše- vanje financiranja kurentovanja. Dosedanji nosilci kurentovanja sta turistično društvo in folklorno društvo, seveda ob pomoči ostalih dejavnikov. V prihodnje pa načrtu- jejo, da bo prireditve te vrste sprejela v svoje okrilje poslovna skupnost za turizem, ki bi naj bila ustanovljena že letos in združila vse razdrobljene dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane v turistični ponudbi našega ob- močja in občinska turistična zveza, ki bo prav tako zaživela v tekočem letu. Vse zaplete okrog financiranja bo torej potrebno v kratkem rešiti. Ob tem pa je treba Še dodati, da moramo vsakršno misel o tem, da bi kurentovanje omejili ali celo opustili, odmisliti. Zavedati se moramo, da je naša naloga varo- vati narodno bogastvo in ga še odkrivati, ne pa da ga umikamo iz naše stvarnosti. Vsi, ki želite sodelovati na letošnjem kurentovanju, oglasite se v turističnem uradu, kjer boste dobili potrebno informacijo. Ob priložnosti letošnjega kurentovanja poziva odbor vse, ki bodo sodelo- vali, da posebno skrb posvetijo kvaliteti. Odbor se bo prav tako zavzel, da bo v izdelavo napis in okrasitve sodelujočih kamionov, vključil aranžiranje ptujskih trgov- skih podjetij. MG Dve novi 00 ZKS Prejšnjo sredo sta bili na območju ptujske občine ustanovljeni kar dve novi osnovni organizaciji ZKS. Najprej so se sestali komunisti iz podjetja „Gradis", TOZD „Gradnje" Ptuj, za tem pa še komimisti v krajevni skupnosti Leskovec v Halozah in sprejeli ^lep o ustanovitvi samostojne organizacije ZKS. V skladu s statutom ZKS je o tem predhodno sklepala občinska konferenca ZKS Ptuj. S tem deluje na območju občinske organizacije ZKS Ptuj že 80 osnovnih organizacij ZKS, ki povezujejo skupno nad 1.660 članov. Samo v zadnjih dveh letih je število članov ZK v občini poraslo za več kot eno četrtino. FF SLOVENSKA BISTRICA »Bilten" ZK Prejšnji teden je izšla letošnja prva številka ,,Bihen", glasila OK ZKS Slov. Bistrica. Glasilo izhaja v okoli 200 izvodih, sprejemajo pa ga vse osnovne organizacije ZKS, družbeno politične in druge orga- nizacije v občini in izven nje. Letošnja prva Številka, obenem druga, ki so doslej izšle, posveča največ pozornosti ugotovitvam, stališčem in sklepom aktiva ZK delavcev-neposrednih proizvajalcev občine Slov. Bistrica. S posebno pozornostjo obravnava še sklepe IX. seje OK ZKS Slov. Bistrica in naloge po 5. sejiCK ZKS. Med nalogami, je tudi stalna skrb za obnavljanje članstva v ZK, nji- hova kadrovska in organizacijska krepitev ter zavzemanje za orga- nizirane oblike dela ZK v tistih delovnih organizacijah, kjer tega še nimajo. V. H. Skrb za družbeno samozaščito Družbena samozaščita bo tudi na območju občine Slov. Bistri- ca imela pomembno vlogo. O tem je bila pred nedavnim v Slov. Bistrici problemska konfe- renca, ki jo je pripravila OK SZDL. Po 13. seji predsedstva CK ZKJ so v bistriški občini imeli vrsto aktivnosti na področju družbene samozaščite. Njihova dejavnost je posegala v vsa področja delovanja SZDL, or- ganizacij in članstva. Med naj- vidnejšimi dokazi, kako so obča- ni pripravljeni na področju druž- bene samozaščite je bila lanska jesenska komandno štabna vaja, ki je bila ocenjena kot zelo uspešna. Aktivnost so pokazali tudi pri razpravah o osnutku družbenega dogovora o družbeni zaščiti. Predvidevajo, da bodo v bistriški občini sprejeli ta do- kument letos maja. Z enako mero uspešnosti - na področju sprejemanja in vključevanja družbene samozaščite delujejo tudi v krajevnih skupnostih in TOZD, kjer pospešeno dopol- njujejo svoje statute. Do letoš- njega marca bodo v vseh družbe- nopolitičnih in samoupravnih organizacijah proučili in ocenili stopnjo družbene samozaščite in na podlagi tega sprejeli konkret- ne ^cijske programe. Na konferenci so med drugim tudi sklenili, da mora občinska konferenca SZDL pripraviti akcijski program za uresniče- varqe nalog s področja samo- zaščite, občinska skupščina pa bo morala čim prej sprejeti družbeni dogovor o samozaščiti v občini. Občinske izobraže- valne skupnosti morajo poskrbe- ti, da se bodo vprašanja s področja samozaščite vnesla v osnovne šole. Temu področju so na konferenci posvetili še po- sebno skrb, saj se dobro zave- dajo vloge vzgoje mladih v tej smeri, zato bo potrebno ta predmet vgraditi v učne progra- me šoL Da bi ta prizadevanja rodila sadove, bodo organizirali za prosvetne delavce, ki pouču- jejo družbeno moralno vzgojo na šolah, posebni seminar. V tej smeri pa bo potrebno usposobiti tudi vse pedagoške delavce. Za vsakega od sprejetih sklepov, so na konferenci postavili tudi konkretne roke in nosilce, zato ni bojazni da programi ne bi bili uresničeni. V. H. Javna tribuna o štipendiranju Klub ptujskih študentov pripravlja javno tribuno o šti- pendijski in kadrovski politiki v ptujski občini. V ta namen bodo že v kratkem sklicali študente in se z njimi pogovorili o problemih, ki jih tarejo na tem področju. Zelja štu- dentov, ki pripravljajo tribuno je, da bi se je udeležili štipendisti dija- ki poklicnih in srednjih Sol ter štu- dentje višjih in visokih Sol. Na tri- buno, ki bi predvidoma 6. febru- arja bodo povabili predstavnike družbeno-političnih organizacij ptujske občine, predstavnike kluba gospodarstvenikov, člane izvirnega odbora podpisnikov samoupravne- ga sporazuma o štipendiranju in zavoda za zaposlovanje Maribor, izpostava Ptuj. N.P. berite TEDNIK Na magistratu v Ptuju so v soboto svečano potrdili 50-letnico skupnega življenja in jih razglasili za zlatoporočence. Martin in Marija Munda iz Spuhlje 131. Martin je rojen leta 1900, upokojen zidar, Marija, roj. 1901, gospodinja. Franc in Treza Šuen, kmetovalca v Brezovcih 6, KS Polenšak. Franc je dopolnil 71, Treza 69 let. Foto: Langerholc osebna kronika RODILE SO: Stanislava Osebek, Ptujska 2, Ormož - Natašo; Neža Ratak, Kicar 115/a - Alenko; Klara Sedlašek, Novinci 11 - Bernard- ko; Marijana Kramar, 1 rasova 13 Boštjana; Majda Veršič, Potrče- va 25 - dečka; Gera Vindiš, Zidanškova 24 - deklico; Marija Medved, Dragonja vas 37 — dečka; Ivica Sitar, Barislavci 18 - deklico; Silva Najžar, Loperšice 25 - Urško; Terezija Kristovič, Goričak 5 - dečka; Cvetka Krajnc, Kajuhova 1 - Boštjana; Marija Krajnc, VeL Varnica 62 - dečka; Frančiška Kokol, Ivanjski vrh 19 - deklico; Marija Erjavec, Trajanova 13 - Nika; Elizabeta Cizerl, Gabernik 25 - dečka; Marija Žumer, Hajdoše n. h. - dečka; Elizabeta Toš, Vitomarci 8 - deklico; Terezija Kos, Ločki vrh 60 - dečka; Antonija Ivančič, Belski vrh 4 - deklico; Marjeta Kukovec, Krčevina 44 - dečka; Marjeta Legak, Sp. Ključarovci 26 - deklico; Majda Pintarič, Ambra- mičeva 3 — dečka; Ljudmila Miloški, Ljubstava 10 - dcklico; Slavica Kmetec, Gerečja vas l/a - dečka; Stanislava Mlakar. Apače 274 - Marjetko; Katarina Purg, Jiirovci 8 - deklico, Milica Žnidarič, VeL Nedelja 9 - Vanjo; Štefanija Simi Šturmovd 15 - Andreja. POROKI Mehmed Šoše, Mcstai, Ahmeta Šefiča 12 in Ljiljanka Krešič, Mostar, Raštanska 96; Albin Voglar, Soviče 11/b in Vida Topolovec, Breg 34/b; Matin Krajnc, Brezovci 9 in Marija Trunk, Strmec 19; Franc Pignar, Lancova vas 89 in Marija Jerenko, Lancova vas 41; Edvard Kaučič, Grajska 1 in Ivanka Galun, Prvenci 2; Stanko Zamuda, Mihovci 11 in Stanislava Petek, Gorišnica 88; Zemlje slav Žula Maribor, Goriška 22 in Vera Videčnik, M^ibor, GOriška 22; Dragotin Ž uran, Stojnci 26/a in Kristina Tomažič, Muretinci 22; Janez Matajašič, Sakušak 66 in Jožefa Kukovec, Rotman 19; Jožef Horvat, Kranj, Medetova 1 in Marija Logar, Šenčur, Velesovka 25; Jožef PlohL Bratislavci 26/a in Matilda Šuen, Brezovci 6; Viljem Gereč- njk, Zg. Hajdina 132 in Silva ŠamperL Draženci 55/a; Janez Mqar, Bukovci 116 in Elizabeta Zelenik, Bukovci 151; Janez Lebar, Gorišnica 51 in Mira Marin, Gorišnica 69. UMRLI SO: 1 rane Trunk, Cvetkovci 58, Podgorci, roj. 1898, umrl 19. jan. 76; Ana Ogrizek, Volkmerjeva 10, roj. 1902, umrla 17. jan. 1976; Jožef I ekonja, Ločki vrh 30, roj. 1914, umri 21. jan. 1976; Alojz Simonič, Zg. Ščavnica 88, roj. 1908, umri 24. jan. 1976. TEDNIK zdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in upra va telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za lu;ir(; 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v pronnetu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuj.e lemeljni davek od pronneta proizvodov. OSNUTKI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV v prejšnji številki Tednika smo objavili razgovor s predsednikom izvršnega sveta skupščine občine Ptuj Franjom GNILŠKOM o samoupravnih sporazumih, ki jih je obravnaval izvršni svet. Danes objavljamo te samoupravne sporazume s pripadajo- čimi obrazložitvami z namenom, da se čim širši krog občanov neposredno seznani z vsebino teh sporazumov in z družbenimi nalogami, ki jih bomo s sprejetjem sporazumov rešili v naši občini. Oe tu za pomembne in nujne naloge, kakor je financiranje razvoja cestnega gospodarstva v občini in modernizacijo cest, za širitev vodovodne mreže na območju Slovenskih goric in Ptujskega polja, za izvedbo načrta o čiščenju in odvajanju odpadnih voda v podjezje elektrarne SD 2, nujno potrebne investicije za gradnjo gasilskega doma v Ptuju, nadalje za izvedbo oziroma gradnjo druge faze turistično-gostinskega centra in krajevnih skupnosti občine Ptuj ' za leto 1976. Gre torej za nujne pomembne naloge, ki bodo odločilno vplivale na nadaljnji razvoj občine Ptuj in to posebno na manj razvita območja Slovenskih goric in Haloz. Ti osnutki sporazumov bodo šli v javno razpravo kot „paket", ko jim bodo priloženi še drugi dogovori o skupni in splošni porabi in bodo o njih odločali delovni ljudje v delovnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. I S tem pristopom se letos prvič v popolnosti uresničujejo načela, po katerih o celotni družbeni reprodukciji in delitvi dohodka, odločajo delavci združenega dela. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje razvoja cestnega gospodarstva v občini Ptuj za leto 1976 I. UVODNE DOLOČBE L člen Z namenom, da se zagotovi nemoten razvoj cestnega gospodarstva, se podpisniki tega samoupravnega sporazuma dogovorijo, da sprejmejo priložen letni program razvoja cestnega gospodarstva za leto 1976 in da istočasno določijo medsebojne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz predloženega programa razvoja cestnega gospodarstva tako, da bi se za- gotovila nemotena izvedba letnega programa po vsebini in obsegu na območju Lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj. 2. člen Podpisniki tega sporazuma so vsi ustanovitelji Lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj. II. OSNOVNE LETNEGA PROGRAMA 3. člen Letni program razvoja cestnega gospodarstva za območje Lokalne skupnosti za ceste je zgrajen na naslednjih finančnih osnovah: 1. Celokupna potrebna sredstva za izvedbo letnega programa so predvidena v višini 16.700.000 din. 2. Predvidena sredstva se porabijo za naslednje nalo- ge:a) Funkcionalni izdatki LSC 500.000 b) Vračilo kreditov in obresti 2.200.000 c) Sofinanciranje vzdrževanja križišč lokalnih cest z železnico (obveznosti po zakonu) 400.000 č) Redno vzdrževanje 300 km makadam. lokalnih cest 3.000.000 d) Nabava signalizacije 200.000 e) Vzdrževanje — ojačanje asfaltiranih lokalnih cest---km 2.000.000 O Asfaltiranje makadamskih lokalnih cest na relaciji Trnovska vas—Vitomarci 6 km 3.600.000 Pacinje—Velovlak 2 km 1.200.000 Zakl—Podlehnik 2 km 1.200.000 Podlože—Sestrže 2 km 1.200.000 g) Sofinanciranje regionalnih cest na območju občine Videm—Leskovec 2 km 1.200.000 Skupaj: 16.700.000 III. ZAGOTOVITEV FINANCIRANJA 4. člen Za izvedbo programa del po 3. členu tega sporazuma se zagotovijo sredstva po naslednji finančni konstrukciji: 1. Redni dohodki LSC 9.000.000 2. Sofinanciranje krajevnih skupnosti na območju katerih se izvajajo dela modernizacije cest — 20 % predračunske vrednosti del (50 Vo) 1.980.000 3. Združena sredstva temeljnih organizacij združenega dela v višini 1,8 % ostanka dohodka za leto 1975 4.200.000 5. člen Temeljne organizacije združenega dela soglašajo, da se potrebna manjkajoča sredstva v višini 4.200.000 din za fmanciranje letnega progra- ma cestnega gospodarstva za leto 1976 po 3. členu tega sporazuma združujejo s tem sporazumom, brez obveznosti vračanja, v višini 1,8 "lo ostanka dohodka in pospešene amortizacije po zaključnem računu za leto 1975. 6. člen Krajevne skupnosti zagotavljajo svoj delež pri konkretni akciji cest na njihovem območju. 7. člen Temeljne organizacije združenega dela se zavezujejo, da odvedejo svoj delež po 4. členu tega sporazuma v 30 dneh po sprejetju zaključnega računa za leto 1975. 8. člen Temeljne organizacije združenega dela ugotove in obračunajo svoj prispevek na podlagi zaključnega računa za leto 1975. 9. člen Temeljne organizacije združenega dela se obvezujejo plačati zbrana sredstva na račun Lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj štev.---- --z navedbo namena nakazila: ,,združevanje sredstev gospodarstva za financiranje razvoja cestnega gospodarstva za leto 1976". 10. člen Sredstva, ki se bodo zbrala v znesku, večjem od predvidenega v tem sporazumujse vrnejo združevalcem. IV. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 11. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki temeljnih in drugih organizacij združenega dela, velja pa za leto 1976. 12. člen Spori, ki bi nastali vsled kršenja določil tega samoupravnega sporazuma se prvenstveno rešujejo potom notranje arbitraže, v katero vsaka stranka imenuje dva predstavnika. Ce se kršitev sporazuma ne da odpraviti po tej poti, se predloži sporna zadeva v rešitev pristojnemu gospodarskemu sodišču. OBRAZLOŽITEV 1. UVOD Pospešeni razvoj gospodarstva, predvsem gral nja proizvodnih objektov na novih lokacijah, je v vse večji meri odvisen od ugodnih prostorskih pogojev, med katere nedvomno spada tudi dobra prometna povezava. Urejeno cestno omrežje bo pozitivno vplivalo tudi na razvoj kmetijstva, predvsem pa bo dalo povsem nove možnosti za razvoj turizma in gostinstva. Občina Ptuj s 643 km kategoriziranih cest spada med občine z najgostejšim cestnim omrežjem v Sloveniji. To gostoto pogojuje konfiguracija terena ter raztresena poseljenost predvsem v Slovenskih goricah in Halozah. Osnovo programa predstavlja pospešena modernizacija lokalnih, regionalnih in krajevnih cest na manj razvitih področjih naše občine v Halozah in Slovenskih goricah. V planiranem obdobju se lokalna skupnost pojavlja tudi kot nosilec, modernizacije regionalnih cest (tistih, ki v srednjeročnem programu Republiške skupnosti za ceste niso zajeti. Republiška skupnost za ceste pa jih je pripravljena sofinancirati do 5 O %) ter krajevnih cest. Program, s sedanjimi viri financiranja dejavnosti Lokalne skupnosti za ceste ni pokrit, zato bomo morali s samoupravnim sporazumom zagotoviti dodatne vire. 2. ANALIZA PRETEKLEGA OBDOBJA Cestna dejavnost je v preteklem obdobju doživela tako velik razmak, da je povsem pravilno, dajo obravnavamo ločeno od ostalih komunalnih dejavnosti. Cestni sklad občine Ptuj je bil ustanovljen 26/4-1970. Vendar se na področju cestnega gospodarstva pojavijo nove oblike dela šele 9. maja 1972, ko se je konstituirala skupščina cestnega sklada občine Ptuj. To leto pomeni prelomnico obravnavanja cestne problematike predvsem s stališča angažiranja sredstev krajevnih skupnosti za pospešeno modernizacijo cestnega omrežja, ki spada med eno najgostejsih v Sloveniji, saj znaša gostota cestnega omrežja v občini 1.04 km na 100 ha površine, medtem ko znaša republiško poprečje 0.642 km/100 ha. Razen velike gostote omrežja obremenjuje naše cestno gospodarstvo tudi tehnično stanje cest Večino cestnega onuega v občini predstavljajo gramozna vozišča, ki so velika ovira za hitrejši razvoj občine. Po prekategorizaciji je bilo stanje cestnega omrežja v občini leta 1972 nadednje: Pravilna politika cestnega sklada občine Ptuj, ki si je zastavil svoje naloge v programu dela za obdobje 1972 - 1976, je že v letu 1972 pokazala prve rezultate. Velika pripravljenost krajevnih skupnosti, predvsem pa občanov samih, je podvojila sredstva namenjena za modernizacijo cest. Delež sofinanciranja modernizacije cest je znašal v ekonomsko močnejših krajevnih skupnostih tudi 60 % in več. Ker je bil obseg modernizacij pogojen s soudeležbo krajevnih skupnosti, je povsem razumljivo, da so se dela izvajala predvsem na območju ekonomsko močnejših krajevnih skupnosti, t. j. na Dravskem in Ptujskem polju. V tem obdobju je bila dograjena tudi cesta Ptuj-Macelj, ob sofinanciranju Cestnega sklada občine Ptuj, krajevnih skupnosti in republiške skupnosti za ceste pa so bile modernizirane tudi nekatere regionalne ceste. novozgrajena magistralna cesta Ptuj-Macelj. Tako, da je stanje kategoriziranih cest v občini Ptuj leta 1974 naslednje: Velik obseg modernizacije lokalnih cest pa ima tudi svoje negativne strani. Modernizacija cestnega omrežja se je izvajala predvsem na Ptujskem in Dravskem polju, mar^ v Halozah in skoraj nič v Slovenskih goricah. Zaradi angažiranja sredstev v modernizacijo cest pa je bilo tudi močno prizadeto redno vzdrževanje makadamskih vozišč. Ce razdeUmo občino na DravskO' in Ptujsko polje, Haloze ter Slovenske gorice potem je pregled moderniziranih cest naslednji: Sedarga vrednost del pri modernizaciji lokalnih cest znaša 65,762.500 din. 3. Program lokalne skupnosti za obdobje 1976-1980 3,1 Lokalne ceste • Srednjeročni program modernizacije lokalnih cest je razdeljen oziroma sestavljen iz dveh delov: Prvi del vsebuje nerealizirani program modernizacije cest za obdobje 1973-1977, ki je bil realiziran v dolžini 43,7 km oziroma 64 %. Iz nerealiziranega dela že sprejetega programa izhaja, da moramo v letih 1976 in 1977 modernizirati naslednje odseke lokalnih cest: Drugi del programa modernizacije lokalnih cest predstavlja novo načrtovanje in zajema predvsem ceste, ki so prometno važnejše: Program modernizacije lokalnih cest v obdobju 1976- 1980 obsega skupaj 69,3 km cest. 3,2 REGIONALNE CESTE Modernizacija regionalnih cest, ki niso zajete v srednjeročnem programu Republiške skupnosti za ceste, predstavlja nadaljevanje uspešne prakse, ki smo jo začeli leta 1973 z modernizacijo ccste Ptuj-Grajena in nadaljevali v letu 1974 in 1975 z malomizacijo ceste Videm-Leskovec. V planskem obdobju bomo modernizirali naslednje regionalne ceste: 4. FINANCIRANJE LOKALNE SKUPNOSTI ZA CESTE V OBDOBJU 1976-80 Potrebna sredstva 1. Funkcionalni izdatki strokovnih služb in LSC 2.500.000 2. Vračilo kreditov in obresti 5.5 00.000 3.Sofinanciranje vzdrž. križišč cest z železnico 2.000.00 4. Redno vzdrževanje lokalnih cest 15.000.000 5. (položitev asfaltbetonov) (Vzdrž. mod. cest) 10.000.000 6. Modernizacija lokalnih cest (69 km) 41.400.000 7. Modernizacija regionalnih cest (7 km) 4.200.000 Skupaj: 78.600.000 Viri sredstev: 1. Dosedanji dohodki LSC 45.000.000 2. Sredstva KS (samoprispevek) (20 % do 5 O % modernizacij) (6+7) 11.400.000 3. Sredstva RSC (33 % modernizacij) (7) 1.400.000 4. Sredstva zagotovljena s samoupravnim sporazumom 20.800.000 Skupaj: 78.600.000 Za izvedbo srednjeročnega programa sklenejo organizacije združe- nega dela samoupravni sporazum, s katerim bodo združevale sredstva za razvoj prometne infrastrukture v občini. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za finansiranje izgradnje regionalnega vodovoda „Slovenske gorice" v letu 1976 kot sestavnemu delu programa izgradnje regionalnega vodovoda za obdobje 1976-1980 I. UVODNE DOLOCBE 1.člen Z namenom, da se zagotovi usklajen razvoj manj razvitih območij v občini Ptuj, se podpisniki tega samoupravnega sporazuma dogovorijo, da sprejmejo v tem sporazumu objavljen srednjeročni program izgradnje regionalnega vodovoda ,,Slovenske gorice" in o zagotovitvi sredstev za realizacijo programa v letu 1976. II. OSNOVE SREDNJEROČNEGA PROGRAMA ZA OBDOBJE 1976-1980 2. člen Srednjeročni program izgradnje regionalnega vodovoda ,,Slovenske gorice" predvideva izgradnjo primarnega omrežja s pripadajočimi objekti v investicijski vrednosti 46.000.000 din. V okviru te investicije bodo zgrajeni naslednji objekti: — paralelni cevovod Skorba — vodohram Nova vas kot vir vode za napajanje območja na levem bregu Drave 12.573,526 — primarni vod Nova vas—Podvinci—Pacinje— Juršinci s pripadajočimi objekti in odcepi 30.426.474 — vodohram v Novi vasi 3.000.000 3. člen Investicijo iz 2. člena tega sporazuma financirajo: — Zveza vodnih skupnosti SRS: 11.500.000 — Območna vodna skupnost,,Drava" 11.500.000 — po tem sporazumu združeni investitorji v občini Ptuj 23.000.0(X) Skupaj: 46.000.000 III. OSNOVE PROGRAMA ZA LETO 1976 IN ZAGOTOVITEV FINANCIRANJA 4. člen Podpisniki tega sporazuma se dogovorijo, da združujejo sredstva v letu 1976 za realizacijo naslednjega programa: — izgradnja paralelnega cevovoda Skorba — vodohram Nova vas 12.573.526 — primarni vod vodohram Nova vas—Pacinje (3000 m) 4.434.0(X) Skupaj: 17.007.526 V obliki naslednje finančne konstrukcije: 1. Komunalni sklad občine Ptuj 3.400.000 2. Zveza vodnih skupnosti in Območna vodna skupnost,,Drava" 2.800.000 3. Zavezanci po posebnih pogodbah (DEM.KSPtuj.KSHajdinainKSRogoznica) 5.. >J0 4. Po tem sporazumu združena sredstva temeljnih organizacij združenega dela v višini 2 % ostanka dohodka in pospešene amortizacije 4.807.526 Razliko do investicijske vredosti 2.000.000 din predstavlja vrednost dela mladinskih delovnih brigad, ki bodo izvajale zemeljska dela. 5. člen Temeljne organizacije združenega dela soglašajo, da se potrebna manjkajoča sredstva iz 4. točke 4. člena tega sporazuma v višini 4.807.526 din za financiranje programa izgradnje regionalnega vodovoda ,,Slovenske gorice" v letu 1976 združujejo, brez obveznosti vračanja v višini 2 •^'o od ostanka dohodka in pospešene amortizacije po zaključnem računu za leto 1975. 6. člen Temeljne organizacije združenega dela se zavezujejo, da odvedejo svoj delež po 5. členu tega sporazuma v 30 dneh po sprejetju zaključnega računa za leto 1975. 7. člen Temeljne organizacije združenega dela ugotove in obračunajo svoj prispevek na podlagi zaključnega računa za leto 1975. 8. člen Temeljne organizacije združenega dela se obvezujejo plačati svoj delež na račun Komunalnega sklada občine Ptuj štev. ... z navedbo namena nakazila: združevanje sredstev gospodarstva za financiranje izgradnje regionalnega vodovoda ,,Slovenske gorice" v letu 1976. 9. člen Sredstva, ki se bodo zbrala v znesku, večjem od predvidenega v tem sporazumu, se vrnejo združevalcem. IV. PREHODNE IN KONCNE DOLOČBE 10. člen Ta sporazum začne veljati ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki temeljnih in drugih organizacij združen, ga dela, velja, pa za leto 1976. 11. c Spore, ki bi nastali vsled kršenja določil tega samoupravnega sporazuma se prvenstveno rešujejo potom notranje arbitraže, v katero vsaka stranka imenuje dva predstavnika. Če se kršitev sporazuma ne da odpraviti po tej poti, se predloži sporna zadeva v rešitev pristojnemu gospodarskemu sodišču. OBRAZLOŽITEV samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje 1 regionalnega vodovoda Slovenske gorice" v letu T'"*' V letu 1971 je bila izdelana študija vodooskrbe Dravskega polja, zahodnega dela Haloz (Majšperk) in srednjega dela Haloz (Podlehnik). Obseg del, ki jih je predvidevala ta študija je bil realiziran v primarni iz- vedbi v letu 1975. Februarja 1975 je bila izdelana študija vodooskrbe Ptujskega polja. Slovenskih goric in vzhodnih Haloz, tako da imamo študijsko obdelavo vodooskrbo celotnega območja občine Ptuj. Izvedba primarnega omrežja na Ptujskem polju, v Slovenskih goricah in vzhodnih Halozah predstavlja investicijo preko 100.000.000 din. Srednjeročni program, oziroma njegov osnutek predvideva v obdobju 1976—1980 izgradnjo primarnih vodov s pripadajočimi objekti v višini 46.000.000 din. Polovico teh sredstev bosta zagotovili Zveza vodnih skupnosti SRS in Območna vodna skupnost Drava, polovico v višini 23.000.000 din pa združeni investitorji v občini Ptuj. Dela bodo izvajale mladinske delovnehrigade. V okviru investicije 46.000.000 din se bodo zgradili naslednji objekti: — paralelni cevovod Skorba—vodohram Nova vas 12.573.520 — vodohram Nova vas 3.000.000 — primarni vod Rogoznica—Podvinci—Pacinje Juršinci s pripadajočimi objekti 30.426.474 Neodvisno od tega programa se bo v letu 1977 zgradila južna veja regionalnega vodovoda Rogoznica—Markovci—Bukovci—Stojnci-For- min v vrednosti 18.700.000 din. To gradnjo bodo pretežno financirale Dravske elektrarne Maribor z namenom, da sanirajo posledice padca vode vsled izgradnje HE SD2. Vodovodno omrežje bo zgrajeno tudi v ob- dravskem predelu KS Zavrč, ki se bo priključilo na Varaždinski vodovod. V letu 1976 moramo zgraditi paralelni cevovod Skorba — vodohram Nova vas. Ta cevovod predstavlja vir vode za levi breg Drave, ki nima zadostnih količin talne vode. Izgradnja paralelnega cevovoda predstavlja investicijo 12.573.526,75 din. V letu 1976 se mora položiti tudi primarni vod Rogoznica—Pacinje v dolžini 30(X) m. Ta cevovod poteka po ali ob regionalni cesti 11/360 Ptuj—Zihlava, ki se bo v nasl^njem obdobju modernizirala. Gospodarnost pri izgradnji infrastruktur nam narekuje, da položimo cevovod pred modernizacijo ceste. Prva etapa primarnega omrežja v smeri Slovenskih goric predstavlja investicijo v višini 4.434.(XX) din. Podrobnosti finančne konstrukcije so razvidne iz samega osnutka samoupravnega sporazuma. Samoupravni sporazum o sofinanciranju projekta »čiščenje in odvajanje odpadnih vod mesta Ptuj v podjezje HE SD 2' I. UVODNE DOLOČBE 1.člen Z namenom, da se omogoči izgradnja projekta čiščenje in odvajanje odpadnih vod mesta Ptuja in zagotovi delež občine Ptuj pri investiciji, se podpisniki tega samoupravnega sporazuma dogovorijo in sprejmejo pro- gram izgradnje objektov čiščenja in odvajanja odpadnih voda mesta Ptuja po predloženem investicijskem programu. 2. člen Podpisniki tega sporazuma so vsi onesnaževalci voda v občini Ptuj, ki bodo po izgradnji in pričetku obratovanja čistilne naprave oproščeni plačevanja vodnega prispevka za onesnaževanje voda. II. OSNOVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA 3. člen Realizacija projekta ,,čiščenje in odvajanje odpadnih voda mesta Ptuja v podjezje HE SD2" predstavlja investicijo za naslednje objekte: 1. glavni zbiralniki 8.556.636 2. sifon pod Dravo ^ 5.447.200 3. čistilna naprava a) gradbena dela 15.783.805 b) gradbena oprema in obrt. dela 3.939.936 c) pogonska oprema 9.885.463 4. zunanji vodi in objeHi 1.910.000 5. povišan energetski prispevek 697.808 6. drugi stroški 5.097.512 SKUPAJ: 51.318.361 4. člen Projekt,.čiščenje in od ijanje odpadnih voda mesta Ptuja v podjezje HE SD2" mora biti realizii, ) 30, septembra 1977. III. ZAGOTOVHEV FINANSIRANJA 5. člen Za realizacijo investicije navedene v 3. členu tega sporazuma se za- gotovijo sredstva po naslednji finančni konstrukciji: 1. Dravske elektrarne Maribor 34.212.241 2. Območna vodna skupnost Drava 5.600.000 3. Krajevna skupnost Ptuj 2.000.000 4. TOZD, ki plačujejo vodni prispevek za osnes naževan j e voda 9.506.120 SKUPAJ: 51.318.361 6. člen Temeljne organizacije združenega dela v občini Ptuj zagotovijo svoj delež v obliki prevzema anuitet. Delež posamezne temeljne organizacije združenega dela se določi v razmerju enot onesnaženosti odplak HE, ki so bile tudi doslej osnova za odmero vodnega prispevka za onesnaževanje vo- da. Letna anuiteta načeloma ne presega višine letnega vodnega prispevka za onesnaževanje voda, ki ga temeljna organizacija združenega dela plačuje do pričetka obratovanja čistilne naprave. 7. člen Delež temeljnih organizacij združenega dela iz 4. točke 5. člena tega sporazuma predstavlja višino vodnega prispevka za onesnaževanje voda zbranega v osmih letih. 8. člen Nadzor nad porabo po tem samoupravnem sporazumu zbranih sred- stev opravlja poseben organ, v katerega imenuje vsak podpisnik po enega člana. 9. člen Sredstva, ki se bodo zbrala v znesku večjem od predvidenega v tem sporazumu se vrnejo združevalcem. 10. člen Prevzem obveznosti posamezne temeljne organizacije združenega dela se uredi s posebno pogodbo med temeljno organizacijo združenega dela in 'Komunalnim skladom občine Ptuj ter v skladu z določili predhodnih členov tega sporazuma. IV. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 11. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki temeljnih in drugih organizacij združenega dela. 12. člen Spore, ki bi nastali vsled kršitev določil tega samoupravnega sporazuma se prvenstveno rešuje potom notranje arbitraže, v katero vsaka stranka imenuje dva predstavnika. Če se kršitev sporazurna ne da odpraviti po tej poti, se predloži sporna zadeva v rešitev pristojnemu gospodarskemu sodišču. OBRAZLOŽITEV V zvezi z izgradnjo hidroelektrarne HE Srednja Drava II in z zajezitvijo Drave na območju Ptuja je potrebno izvesti kanalizacijo in čiščenje odpadnih vod mesta Ptuja, kot zahteva vodnogospodarsko dovoljenje za izgradnjo HE. V obstoječe kanalsko omrežje na levem in desnem bregu Drave se izlivajo poleg komunalnih odplak še industrijske odplake. Delež industrijskih odplak tako po količini kot stopnji obre- menjenosti z nesnago na desnem bregu Drave močno prevladuje nad celotnimi komunalnimi odplakami mesta Ptuja. Razvejano kanalsko omrežje Ptuja, perspektive urbanističnega razvo- ja mesta in reka Drava, ki deli področje mesta na 2 dela, so zahtevale podrobnejšo analizo kanalizacijskih rešitev z namenom, da se dobi op- timalni, ekonomski, urbanistični in ekološki koncept dispozicije odpadnih voda mesta Ptuja. V ta namen je bilo obdelanih 9 variant možnih kanalskih rešitev glede na možne lege čistilne naprave z ozirom na sedanji in bodoči urbanistični razvoj mesta in z ozirom na to, ali naj se gradi 1 čistilna naprava ali dve na levem in desnem bregu reke Drave. Ekonomska analiza izdelanih variant in urbanistična ter družbena presoja obdelanih variant je pokazala, da je najprimernejša varianta, ki predvideva skupno čiščenje odpadnih voda levega in desnega brega Drave na področju Pinčarjevega mlina na desnem bregu Drave. V okviru izgradnje kanalskega omrežja je predvidena izgradnja glavnih kanalskih kolektorjev na levem in desnem bregu Drave z na- menom, da se zberejo vse odpadne vode in se s tem prepreči onesnaževanje bodočega jezera, ki bo nastalo z zajezitvijo Drave in ob enem omogoči transport odplak na že imenovano skupno čistilno napravo. V priloženi situaciji je razvidna izgradnja planiranih glavnih kolektorjev na levi in desni strani Drave in planirane čistilne naprave pri Pinčarjevem mlinu. V nadaljevanju tega elaborata je podan prikaz preliminarne analize obremenitve odpadnih vod mesta Ptuja danes in v perspektivi, iz katerega sledi, da je potrebno očistiti danes cca 139.000 enot, v perspektivi 5 — 10 let pa je računati z obremenitvami odpadnih voda do 200.000 enot. Podrobnejše analize količine in kvalitete odpadnih voda, ki so v teku, bo- do podale točnejše podatke, ki so potrebni za definitivno projektiranje in izgradnjo čistilnih naprav. Zato imajo ocenjeni stroški izgradnje kot obratovalne čistilne naprave preliminarno vrednost, ki bo definitivno poznana z izvedbo vseh že omenjenih meritev in projektnih del. Z realiza- cijo izdelanega koncepta kanaliziranja mesta Ptuja bodo izpolnjeni vsi pogoji vodnogospodarskega soglasja, ki se nanašajo na zaščito reke Drave v zvezi z izgradnjo HE SD2. Realizacija projekta ,,čiščenje in odvajanje odpadnih voda mesta Ptuja" predstavlja investicijo v višini 51.318.361 din. V predhodnih dogovorih med Dravskimi elektrarnami Maribor, Območno vodno skupnostjo Drava in občino Ptuj je bilo dogovorjeno, da prevzamejo investitorske posle Dravske elektrarne Maribor, ki po do- graditvi predajo objekte in upravljanje Komunalnemu podjetju Ptuj. Delež občine Ptuj pri tej investiciji znaša 11.506.120 din in se bo za- gotovil v obliki kredita, ki ga bo najel nosilec investitorskih poslov Dravske elektrarne Maribor, obveze do plačila anuitet pa bodo prevzele TOZD, ki plačujejo vodni prispevek za onesnaževanje voda (9.506.120) in Krajevna skupnost Ptuj (2.000.000). Letno znaša vodni prispevek za onesnaženo vodo, ki ga plačajo TOZD na območju kanalizacije mesta Ptuja 1.429.711,35 din, kar pomeni da bi upoštevajoč določila sporazuma TOZD prevzele plačilo anuitet v višini vodnega prispevka za onesnaževanje voda za dobo 8 let. Po pričetku obratovanja čistilne naprave bodo namreč vse TOZD, ki bodo priključene nanjo oproščene plačevanja tega dela vodnega prispevka, ta sredstva pa bi v naslednjih osmih letih namenila za poravnavo anuitet. Za spremljanje investicije in za nadzor nad porabo sredstev bodo združeni sofmanserji v občini Ptuj ustanovili poseben podvodni odbor. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje izgradnje doma gasilcev v Ptuju za leto 1976 in leto 1977 L UVODNE DOLOČBE 1.člen Z namenom, da se zagotovi financiranje izgradnje doma gasilcev v Ptuju in s tem poveča požarna varnost na območju občine Ptuj ter da se za- gotovijo primerni prostori za delovanje Požarne skupnosti Ptuj, se podpi- sniki tega sporazuma dogovorijo, da sprejmejo investicijski program iz- gradnje doma gasilcev v Ptuju in da istočasno določijo medsebojne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma. 2. člen Podpisniki tega sporazuma so vsi ustanovitelji požarne skupnosti Ptuj. II. OSNOVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA 3. člen Investicijski program predvideva izgradnjo doma gasilcev v Ptuju v brutto površini 1.4(X) kv. m in izgradnjo stolpa. Namembnost in izraba doma gasilcev je razvidna iz linearne študije, ki jo je izdelal Projektivni biro Ptuj, dne 12/1-1976. Objekt bodo uporabljali naslednji koristniki: — Požarna skupnost Ptuj,, — Gasilska zveza Ptuj, — Gasilsko društvo Ptuj, — Občinski center za opazovanje, obveščanje, javljanje in alarmiranje ter — Civilna zaščita občine Ptuj. 4. člen Predračunska vrednost doma gasilcev v Ptuju znaša 8. milj. din. III. ZAGOTOVITEV FINANCIRANJA 5. člen Za izvedbo programa del iz čl. 3 tega sporazuma se zagotovijo sredstva po naslednji finančni konstrukciji: 1. Krajevna skupnost Ptuj v letu 1976 500.000 din in v letu 1977 300.000 din 2. Sklad za financiranje obrambnih potreb v letu 1976 500.000 din 3. Združena sredstva TOZD v letu 1976 3.330.000 din in v letu 1977 3.350.000 din 6. člen Temeljne.organizacije združenega dela naglašajo, da zagotovijo svoj delež v letu 1976 v višini 3.350.000 din za financiranje programa po čl. 3. tega sporazuma, brez obveznosti vračanja v viSini 1,4 % od ostanka do- hodka in pospeSene amortizacije, v letu 1977 pa enak znesek s proporcio- nalnim odstotkom z ozirom na predvideni ostanek dohodka in pospešeno amortizacijo. 7. člen Temeljne organizacije združenega dela se zavezujejo, da odvedejo svoj delež iz 5. in 6. člena tega sporazuma v 30 dneh po sprejetju zaključnega ra- čuna za leto 1975 in za leto 1976. 8. člen Temeljne organizacije združenega dela ugotove in obračunajo svoj prispevek na podlagi zaključnega računa za leto 1975 in za leto 1976. 9. člen Temeljne organizacije združenega dela se obvezujejo plačati zbrana sredstva na račun Požarne skupnosti Ptuj štev. računa z navedbo namena nakazila: ,,združevanje sredstev gospodarstva za izgradnjo doma gasilcev v Ptuju." 10. člen Sredstva, ki se bodo zbrala v znesku, večjem od predvidenega v tem sporazumu, se vrnejo združevalcem. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 11. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo predstavniki temeljnih in drugih organizacij združenega dela, velja pa za leto 1976 in za leto 1977. 12. člen Spore, ki bi nastali vsled krSenja določil tega samoupravnega sporazu- ma se prvenstveno reSuje potom notranje arbitraže, v katero imenuje vsaka stranka dva predstavnika. Če se kršitev samoupravnega sporazuma ne da odpraviti po tej poti, se predloži sporna zadeva v reSitev pristojnemu gospodarskemu sodiSču. OBRAZLOŽITEV V Ptuju že dolgo let teče razprava, predvsem pa v gasilskih sredinah o nujni potrebi gradnje novega doma gasilcev, ker je sedanji gasilski dom v F»tuju povsem dotrajan. Delovanje gasilcev v sedanjem domu je ne-le ote- žkočeno, pač pa celo življenjsko nevarno, saj so stropi podprti, medtem ko zidovi pokajo in razpadajo. Tudi gasilska vozila in gasilska oprema so v ne- varnosti. Zazidalni načrt, ki je bil v razgrnitvi koncem preteklega leta, zajema tudi lokacijo za nov dom gasilcev in je bila predvidena lokacija ugodno sprejeta. Občinska skupščina je že v letu 1973 imenovala odbor za pripravo in izgradnjo novega doma gasilcev v Ptuju. S to gradnjo bo nujno pričeti že v letu 1976 in jo pospešeno nadaljevati, tako da bi bil dom v glavnem dogra- jen že naslednje 1977 leto. V novem domu gasilcev bodo imeli prostore Ga- silsko društvo Ptuj, Požarna skupnost. Gasilska zveza in Civilna zaščita. Lokacija in način gradnje bosta dovoljevala, da se bo dom lahko v priho- dnje dograjeval, v kolikor bodo tako narekovale potrebe. Računati je, da bo v doglednem času morala delovati polpoklicna oziroma poklicna gasil- ska enota. Na podlagi linearne študije, ki jo je izdelal Projektivni biro v Ptuju, bo dograditev doma terjala 8 milj. dinarjev. V tem znesku je zajeta tudi na- bava najnujnejše opreme (brez gasilske opreme). Investicijska vrednost je izračunana na podlagi današnjih gradbenih cen. Preden se bo pristopilo k sami gradnji doma pa je nujno zagotoviti po- trebna finančna sredstva. Krajevna skupnost Ptuj v svojem programu predvideva prispevati 500.000.- din, k temu pa Se dodati nadaljnjih 300.000.- din. Sklad za financiranje obrambnih potreb bo prispeval 500.000.- din. Ostalih, to je pretežni del potrebnih finančnih sredstev pa naj bi zagotovilo gospodarstvo ptujske občine, ki mora biti zainteresirano na brezhibni in hitri intervenciji gasilske službe pri zavarovanju družbenega premoženja pred požarom. Predvideno je, da naj bi gospodarstvo združe- valo sredstva v dveh letih po enotnem kriteriju iz ostanka dohodka in pos- pešeno amortizacijo brez obveznosti vračanja. Samoupravni sporazum o oročanju sredstev za financiranje izgradnje II. faze turistično gostinskega centra v Ptuju in Program gradnje I. in II. faze Turistično gostinskega centra v Ptuju 1.člen Organizacije združenega dela sklenejo ta samoupravni sporazum z namenom, da zagotovijo del sredstev, potrebnih za financiranje izgradnje II. faze TGC v Ptuju. 2. člen V skladu s prvim členom tega sporazuma se OZD zavezujejo, da bodo zagotovile del potrebnih investicijskih sredstev v letu 1976 v viSini 6,000,000 din. Podpisniki bodo svoj delež denarnih sredstev namensko oročili kot depozit za izgradnjo TGC po posebni pogodbi, sklenjeni s KBM podružnico Ptuj, z 10-Ietno odplačilno dobo in 9 % obrestno mero. Rok vračila prične teči z letom 1979. 3. člen Podpisniki tega sporazuma izračunajo višino svojega deleža po naslednjih kriterijih: a) 2 "^'o od ostanka dohodka in pospeSene amortizacije po stanju 31/12-1975. b) 250 din na zaposlenega v organizaciji združenega dela na dan 31/12—1975, 4. člen Ce se bo po kriterijih iz 3. člena zbralo več sredstev, kot so po 2. členu sporazuma določena, se viSek zbranih sredstev vrne podpisnikom sporazuma. 5. člen Podpisniki tega sporazuma se obvezujejd, da bodo podpisali pogodbo o oročatyu sredstev s KBM podružnico Ptuj, najkasneje v roku 30 dni po podpisu tega sporazuma. 6. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga podpiSejo pooblaSSeni predstavniki temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter družbenopolitičnih organizacij in IzvrSnega sveta občine Ptuj. PROGRAM gradnje L in IL faze Turistično gostinskega centra v Pti^u V skladu z dogovorjeno politiko izgradnje Turistično gostinskega centra v Ptuju, ki določa izgradnjo v dveh fazah smo v okviru I. faze zgradili nasl^nje objekte: 1. Letne bazene (olimpijski, rekreacijski, otroSki) s celotnim sistemom razvodnih kinet in izravnalnimi bazeni ter 3 in 5 m visokim skakalnim stolpom; 2. Letne garderobe s slačilnimi kabinami; 3. Dezinfekcijske in filtrirne naprave s črpaliSčem termalne vode in vsemi razvodnimi priključki; 4. Kotlovnico za centralno kurjavo in umetno vzdrževanje tem- perature, ki jo ima termalna voda ob iztopu iz ventila; 5. Rezervoar za gorivo (1(X) kub. m), in 29 m visok dimnik; 6. Transformatorsko postajo z instaliranimi elektro napravami in VN kablovodov; 7. Črpališče goriva za centralno kurjavo; 8. Potrebne sanitarije in prhe; 9. Vse potrebne električne instalacije; 10. Kanalizacijo za fekalne odplake in meteorno vodo; 11. Vodovodni priključek na vodovodno omrežje; 12. Letno točilnico s priključki na kanalizacijo in vodovod; 13. Blagajno ob vhodu na kopaliSče. Poleg teh objektov (nekateri so v zaključni fazi gradnje), smo delno uredili okolico (asfaltiranje ceste, plato za sončenje ob bazenih s tuSi, parkirišče, alejo bratstva in enotnosti, ograjo in dohodne oziroma vhodne poti). Vsi ti objekti bodo dani v uporabo letos ob pričetku kopalne sezone. Program izgradnje v okviru IL faze po že izdelanih projektih in tdiniCni dokumentaciji pa zajema naslednje objekte: 1. Zimsko kopališče (plavalni in otroSki bazen, bazen za podvodno masažo) z vsemi razvodnimi in ogrevalnimi priključki; 2. Zimske garderobe (slačilne kabine in garderobne omarice); 3. Solarlj ob zimskih bazenih; 4. Savne (moike in ženske); 3. Potrebne sanitarije in ivhe; 6. Potrebe dektroinstaladje z ozvočenjem; 7. Naprave za ventilacijo in ogrevanje zraka; 8. Ooitinaki del (mai^la resuvracija s kuhinjo, snack barom in gostinsko teraso) z vsemi pripadajočimi stranskimi prostori — sanitarije, skladilCa. hladilnica itd.; 9. Upravne prostore; 10. Napeljava PTT kabla s telefonskimi aparaturami; 11. Dokončna ureditev okolja, ki zajema ozelenitev in zasaditev z drevjem, okrasnim grmičevjem in cvetlicami, asfaltiranje vseh poti in parkirišča, ureditev igrišč itd. 12. Nabavo vse potrebne opreme za obratovanje TGC. V primeru, da bomo zagotovili vsa potrebna investicijska sredstva do marca 1976, bomo Turistično gostinski center dokončno izgradili in za letošnji dan republike predali v uporabo. OBRAZLOŽITEV V letu 1974 so pristojni organi občine in delavci organizacij združenega dela sprejeli program izgradnje Turistično gostinskega centra v Ptuju. Sprejet program je določil izgradnjo v dveh fazah. Prva faza, ki obsega izgradnjo zunanjih bazenov (olimpijski, rekreacijski in otroški), letriih garderob, sanitarij, dezinfekcijske in filtrirne naprave, letno točilnico, delna ureditev okolice ter komunalnih objektov je v glavnem končana. Vrednost vseh izvršenih del 1. faze izgradnje Turistično gostinskega centra znaša dinarjev 30.247.858. Ker 'pa tehnologija obratovanja Turistično gostinskega centra zahteva sočasno izgradnjo določenega dela objektov za 11. fazo smo morali hkrati s I. fazo zgraditi tudi te objekte v skupni vrednosti dinarjev 8.065.679. Tako znaša skupna vrednost izvršenih del dinarjev 38.313.537. Sredstva potrebna za financiranje že opravljenih del smo zagotovili s krediti iz namensko oročenih sredstev gospodarstva, negospodarstva, obrti, s krediti iz bančnih sredstev ter sredstvi dotacij krajevne skupnosti Ptuj (samoprispevek), skupSčine občine Ptuj in SR Slovenije. S sprejetim programom izgradnje Turistično gostinskega centra smo se dogovorili za izgradnjo obeh faz. Ker gredo dela na I. fazi h kraju, zgradili pa smo zaradi tehnologije obratovanja tudi del objektov in naprav za II. fazo, ki jih pa ni možno ločiti od I. faze v znesku 8.063.679 din je nujno, da takoj pristopimo k izgradnji II. faze. Ce hočemo z deli na izgradnji 11. faze končati že letos, moramo imeti do 1. marca 1976 zagotovljena vsa potrebna sredstva, da bomo lahko investicijo prijavili in pričeli z deli. Dejstvo je, da pomeni vsako odlaganje podražitev investicije, kar prav gotovo ni v skladu z izvajanjem dogovorjene gospodarske politike. Predračunska vrednost izgradnje 11. faze znaša dinarjev 34.363.679, V tej vsoti pa je zajeta tudi vrednost že opravljenih del za II. fazo v znesku dinarjev 8.065.679. zaradi že navedenih razlogov. Ta znesek predstavlja že zagotovljena sredstva za izgradnjo, manjkajoči del sredstev do končne predračunske vrednosti v višini 26.300.(X)0 din pa bomo zagotovili s — oročenimi sredstvi gospodarstva po predloženem samoupravnem sporazumu — krediti izvajalcev del — kreditom projektanske organizacije — sredstev ukinjenega državnega kapitala — kreditom KB Maribor podružnice Ptuj — sredstvi krajevne skupnosti Ptuj Podpisniki samoupravnega sporazuma o namenski odločitvi sredstev za izgradnjo II. faze Turistično gostinskega centra bi s tem lahko zagotovili sredstva v znesku 6.000.000 din. V prepričanju, da bodo delavci v OZD tako kot prvič tudi tokrat ak- cijo usi>eSno izvedli in tako omogočili dokončno izgradnjo objekta, dajemo v razpravo in sprejem priloženi samoupravni sporazum. Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v občini Ptuj v letu 1976 in izvleček iz programov Krajevnih skupnosti 1.člen Z namenom organiziranega pristopa k financiranju razvojnih programov krajevnih skupnosti v občini Ptuj in zaradi uveljavitve načela solidarnosti med krajevnimi skupnostmi se delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter drugih delovnih skupnosti, obrtniki in drugi samostojni poklici (v nadaljnjem besedilu: podpisniki) obvezujejo, da bodo v letu 1976 združevali del dohodka za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti. 2. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma se obvezujejo, da na- menijo za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti sredstva od osnove bruto osebnih dohodkov 0,5 Sredstva, ki jih na osnovi tega samoupravnega sporazuma namenijo podpisniki sporazuma za financira- nje razvojnih programov krajevnih skupnosti, se plačajo iz ostanka dohodka. Sredstva za financiranje skupnih potreb delovnih ljudi v krajev- nih skupnostih po prvem odstavku tega člena se odvajajo sorazmerno številu zaposlenih na dan 31. december 1975. 3. člen Sredstva, ki jih podpisniki samoupravnega sporazuma namenijo za financiranje potreb krajevnih skupnosti po tem samoupravnem sporazumu se zbirajo na zbirnem računu SDK. Podpisniki bodo sredstva po tem samoupravnem sporazumu nakazali po sprejetem zaključnem računu za leto 1975 do 31. marca oziroma naj- kasneje mesec dni po sprejetju zaključnega računa. 4. člen Prispevke delavcev v združenem delu obračunava in odvaja TOZD, kjer delavec dela. Prispevek obrtnikov in drugih samostojnih poklicev in delavcev, ki delajo pri njih, obračunava in izterja davčna uprava skupSčine občine Ptuj, po predpisih, ki veljajo za obračunavanje davkov in prispevkov. 5. člen Sredstva, zbrana po tem samoupravnem sporazumu, se uporabijo za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v letu 1976, ki so sprejeti v skladu s srednjeročnimi programi in načrti razvoja krajevnih skupnosti in usklajeni na nivoju občine ter so sestavni del tega sporazuma. Skupna vrednost programov znaša 31.821.000 din. 6. člen Razvojni programi KS za leto 1976 se bodo financirali iz naslednjih virov: — krajevni samoprispevek 8,399.000 — dodatni samoprispevek po pogodbah 8,976.000 — prispevek za uporabo mestnega zemljišča 3.896.000 — sredstva zbrana na drugi način 2.705.000 — prostovoljno delo 2.845.000 — sredstva zbrana po tem sporazumu 3.000.0(X) 31.821.000 7. člen Zbrana sredstva se po tem samoupravnem sporazumu delijo: — 70 % krajevnim skupnostim, kjer njihovi delavci oziroma družine živijo na podlagi števila zaposlenih na dan 31. decembra 1975. — 30 '^'o se solidarnostno razdelijo na manj razvite krajevne skupnosti. 8. člen Za manj razvite krajevne skupnosti v občini Ptuj se Štejejo tiste krajevne skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 29/75). 9. člen Zbrana sredstva po tem samoupravnem sporazumu razdeli krajevnim skupnostim zbor krajevnih skupnosti občine Ptuj, po določbah 7. in 8. čle- na tega samoupravnega sporazuma na predlog IzvrSnega sveta skupSčine občine Ptuj. 10. člen V prispevkih krajevnim skupnostim po tem samoupravnem sporazu- mu niso vračunana sredstva, ki jih je TOZD vezana prispevati krajevni skupnosti po drugih samoupravnih sploSnih aktih ali posebej sklenjenih pogodbah. 11. člen Krajevne skupnosti se obvezujejo, da bodo preko komisije za koordinacijo dela s krajevnimi skupnostmi obveSčale podpisnike samoupravnega sporazuma o porabi združenih sredstev po tem sporazu- mu. 12. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma so soglasni, da izvajanje tega sporazuma spremlja komisija za koordinacijo dela s krajevnimi skupnost- mi Izvršnega sveta skupščine občine Ptuj. Komisija iz prejšnjega odstavka daje obvezno razlago posameznim členom samoupravnega sporazuma in opozarja na neskladja ter predlaga podpisnikom samoupravnega sporazuma ukrepe za njegovo uresničevanje. 13. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem podpisa sporazuma po pooblaščenem predstavniku TOZD in drugih podpisnikov, uporablja pa se za leto 1976. Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. Predlog za spremembo in dopolnitev samoupravnega sporazuma lahko po- da katerikoli podpisnik samoupravnega sporazuma. Predlog sprememb in dopolnitev je sprejet, če ga sprejmejo podpisniki samoupravnega sporazuma. IZVLEČEK IZ PROGRAMOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V letu 1976 načrtujejo krajevne skupnosti naslednje akcije, ki so tu prikazane vrednostno: 1. KS CIRKOVCE Asfaltiranje krajevnih cest — Pongerce 200 m 42.000 — Sd. Jablane 100 m 21.000 — Šikole400 m 84.000 — Sikole300m 63.000 2. Vzdrževanje krajevnih cest 108.000 3. Sofinanciranje modernizacije lokalne ceste Sp. Jablane-železniška postaja 1000 m 130.000 4. Ureditev pokopališča 80.000 5. Ureditev javne razsvetljave — Cirkovci 10.000 — Mih ovce-Drago nja vas 80.000 6. Ureditev zbiralnice mleka v Stražgonjci 4.000 7. 1. faza gradnje doma krajanov 210.000 832.000 2. KSCIRKULANE 1. Vzdrževanje krajevnih cest 50.000 2. Ureditev javne razsvetljave v Cirkulanah 220.000 3. Gradnja TP Gradišča 7.000 277.000 3. KSDESTERNIK 1. Vzdrževanje krajevnih cest 124.000 2. Ureditev pokopališča v Ločkem vrhu 30.000 3. Javna razsvetljava v Desterniku 20.000 4. Ureditev postajališč v Desterniku, Gomilcah in Janežovcih 45.000 5. Ureditev telefonske govorilnice v Desterniku 15.000 6. Ureditev garaže za mrliški voz in prostora za skladišče civilne zaščite 25.000 7. Adaptacija poslovnih prostorov KS 25.000 8. Adaptacija strehe na kulturnem domu 24.000 308.000 4. KS DOLENA 1. Novogradnja ceste Kočice-Vildon 100.000 2. Vzdrževanje krajevnih cest 100.000 3. Gradnja vodovoda v Selah 30.000 4. Ureditev javne razsvetljave v Selah in Trnovcuterv 140.000 Popovcih in Zg. Pristavi 140.000 5. Ureditev postajališča in garaže za avtobus v Doleni 50.000 6. Gradnja prostorov KS v Doleni 530.000 7. Popravilo mostov preko Dravinje in Polskave 50.000 1.140.000 5.KS DORNAVA 1. Vzdrževanje krajevnih cest 72.000 2. Ureditev postajališč v Dornavi 40.000 3. Ureditev prostorov KS ter dvorane 150.000 262.000 6. ksgoriSnica 1. Asfaltiranje krajevnih cest — cesta na pokopališče 100.000 — odcep v Zamušanih 105.000 — cesta v Moškanjcih 90.000 2. Vzdrževanje krajevnih cest 105.000 3. Dokončna ureditev mrtvašnice 40.000 4. Gradnja TP Tibolci 55.000 5. Ureditev javne razsvetljave 150.000 6. Ureditev postajališč v Moškanjcih Gorišnici in Zamušanih 40.000 7. Ureditev ceste iz Placarovc proti Dravi 60.000 745.000 7. KS grajena 1. Novogradnja krajevnih cest 520.000 2. Vzdrževanje krajevnih cest 140.000 3. Delna regulacija potoka Grajena 50.000 710.000 8. ks hajdina 1. Asfaltiranje ulic —- Jurčičeva ulica 180 m 39.000 — Kirbiš Mlakar 190 m 41.000 — Brenkovič - železniška postaja 200 m 40.000 2. Vzdrževanje krajevnih cest 128.000 3. Gradnja vodovoda 340.000 4. Urejanje pokopališča 120.000 5. Ureditev javne razsvetljave na Zg. Hajdini 90.000 6. Gradnja TP v Hajdošah in Hajdini 200.000 7. Ureditev postajališč v Hajdini, Skorbi, Hajdošah, Slovenja vasi in Gerečji vasi 210.000 8. Urejanje mostov in propustov 85.000 9. Urejanje prosvetnih dvoran in domov gasilcev 270.000 10. Gradnja L faze doma DPO v Dražencih 490.000 11. Ureditev telefonskih govorilnic v Slovenja vasi in Dražencih 97.000 12. prometna signalizacija 23.000 13. Osemenjevalne postaje 90.000 2.263.000 9. KS JURŠINCI 1. Vzdrževanje krajevnih cest 155.000 2. Ureditev pokopališča in mrtvašnice 30.000 3. Gradnja TP Dragovič 80.000 4. Ureditev razsvetljave 10.000 5. Ureditev avtobusnih postajališč 10.000 6. Urejanje okolja doma KS 20.000 305.000 10. KS KIDRIČEVO 1. Asfaltiranje krajevnih cest — Kungota-Gerečja vas 800 m 124.000 — peš pot tovarna-naselje 150 m 30.000 — cestavNjivercah550m 156.000 2. Vzdrževanje krajevnih cest 20.000 3. Asfaltiranje lokalnih cest 60.000 4. Gradnja vodovoda v Apačah 350.000 5. Izdelava načrta za pokopališče 20.000 6. Ureditev javne razsvetljave — Apače 20.000 — Kungota 50.000 — Njiverce 10.000 7. Ureditev hidrantne mreže v Stmišču 10.000 8. Ureditev tržnice 5.000 9. Vzdrževanje naselij 520.000 10. Vzdrževanje letnega kopališča 250.000 11. Plačilo kreditov za pokopališče 1.030.000 2.655.000 11. KS LESKOVEC 1. Asfaltiranje ceste na pokopališče 50.000 2. Vzdrževanje krajevnih cest 180.000 3. Asfaltiranje regionalne ceste (delež KS) 100,000 4. Popravilo vrat na pokopališče 9.000 5. Ureditev javne razsvetljave v Leskovcu 100.000 6. Ureditev postajališča v Vel. Varnici 8.000 447.000 12. KS LOVRENC 1. Gradnja vodovoda 1,900.000 2. Gradnja kanalizacije 10.000 3. Ureditev pokopališča 35.000 / 4. Ureditev javne razsvetljave 35.000 5. Ureditev zelenic 10.000 6. Asfaltiranje parkirišč 40.000 7. Asfaltiranje pločnikov 10.000 8. Ureditev okolja spomenikov NOV 10.000 9. Ureditev prostorov KS 300.000 2.350.000 13.KSMAJSPERK 1. Asfaltiranje krajevnih cest 180.000 2. Novogradnja krajevnih cest — Jelovica 45.000 — Sitež 45.000 3. Vzdrževanje krajevnih cest 110.000 4. Sofinanciranje modernizacije ceste v Sestržah 280.000 5. Gradnja kanalizacije v Majšperku 100.000 6. Urejanje pokopališč v Majšperku in na Jelovicah 270.000 7. Ureditev javne razsvetljave 10.000 8. Ureditev prostorov KS 150.000 1.190.000 14. KS MARKOVCl 1. Vzdrževanje krajevnih cest 132.000 2. Asfaltiranje lokalnih cest (delež KS) — Prvenci 450.000 — Strelci 300.000 — Markovci 600.000 3. Urejanje pokopališča 150.000 4. Gradnja TP Markovci 200.000 5. Ureditev javne razsvetljave Markovci-Zabovci 50.000 6. Urejanje postajališč 100.000 7. Vzdrževanje broda 50.000 2.032.000 15.KSPODLEHN1K 1. Novogradnja krajevnih cest — Stančina-Sedlašek 100.000 — tri vode V. Varnica 40.(XX) — Dežno 200.000 2. Vzdrževanje krajevnih cest 120.000 3. Asfaltiranje lokalnih cest Nova cerkev-Majski vrh 300.000 4. Gradnja vodovoda Dežno-Gorca 500.000 5. Ureditev pokopališča 5.000 1.265.000 16. KS POLENŠAK 1. Vzdrževanje krajevnih cest 50.000 2. Ureditev pokopališča 20.000 3. Ureditev postajališč 5.000 4. Telefonski priključek 10.000 5. Popravilo mostu v Hlaponcih 18.000 6. Gradnja TP Polenci-Strmec 180.000 7. Popravilo gasilskega doma 200.000 483.000 17. KS PTUJSKA GORA 1. Novogradnja krajevne ceste Vrhi-Stogoci 7.000 2. Vzdrževanje krajevnih cest 100.000 3. Sofinanciranje modernizacije ceste Ptujska gora-Podlože 300.000 4. Gradnja vodovoda 50.0(X) 5. Ureditev pokopališč 4.000 6. Ureditev javne razsvetljave v Podložah 70.000 7. Ureditev postajališč 10.0(X) 8. Gradnja mostov v — Doklecah 50.000 -Slapah 150.000 741.000 18. KS ROGOZNICA 1. Vzdrževanje krajevnih cest 140.000 2. Sofinanciranje modernizacije ceste Pacinje-Velovlak 600.000 3. Gradnja vodovoda 250.000 4. TP Kicar 140.000 5. Urejanje postajališč 60.000 1.190.000 19. KS STOPERCE 1. Novogradnja krajevne ceste Sitež-Grdina 5.000 2. Vzdrževanje krajevnih cest 5.000 3. Gradnja TP 250.000 4. Ureditev mostu v Grdini 10.000 270.000 20. KS TRNOVSKA VAS 1. Vzdrževanje krajevnih cest 20.000 2. Sofinanciranje modernizacij lokalne ceste Trnovska vas-Vitomarci 350.000 3. Ureditev pokopališča 10.000 4. Javna razsvetljava 15.0(X) 395.000 21. KS VIDEM PRI PTUJU 1. Asfaltiranje ceste v Sturmovcu 400.000 2. Novogradnja krajevnih cest — Ljubstava 30.000 — Dravinjski vrh —Ljubstava 20.000 3. Vzdrževanje krajevnih cest 60.(XX) 4. Sofinanciranje regionalne ceste Videm-Leskovec 300.0(X) 5. Gradnja vodovoda — Pobrežje 650.000 — Tržec-Jurovci 200.000 6. Ureditev pokopališča 50.000 7. Gradnja TP — Lancova vas 20.000 — Vareja-Soviče 30.000 8. Ureditev postajališč ^ 20.000 9. Sofinanciranje izgradnje prostorov za KS ' 350.0(X) 2.130.000 22. KS VITOMARCI 1. Vzdrževanje krajevnih cest 50.000 2. Sofinanciranje modernizacije ceste Trnovska vas-Vitomarci 400.000 3. Ureditev pokopališča 5.000 455.000 23. KS ZAVRČ 1. Vzdrževanje krajevnih cest 21.000 2. Ureditev pokopališča 100.000 3. Gradnja TP Hrastovec 140.000 261.000 24. KS ŽETALE 1. Vzdrževanje krajevnih cest 150.000 2. Ureditev pokopališča 3. Ureditev postajališč 10.000 185.000 25. KS PTUJ I. Modernizacija-asfaltiranje krajevnih cest: 1. Asfaltiranje Tomšičeve ulice 1.000 m 500.000 2. Asfaltiranje Natašine poti 400 m 130.000 3. Asfaltiranje Stuki-Mestni vrh 1.000 m 150.000 4. Razširitev Vegove ulice 500 m 200.000 5. Asfaltiranje pločnikov v mestu 2.000 m 200.000 1.180.000 II. Novogradnja makadamskih cest: 1. Ureditev pešpoti proti avtobusni postaji, Ljudski vrt, Vičavska pot, in razširitev zapornic ob Ormoški cesti 1,050.000 peš pot Mariborska cesta in Ormoška cesta 1.050.000 III. Tekoče vzdrževanje krajevnih cest: I. Gramoziranje krajevnih cest 1.000 kub. m 50.000 IV. Sofinanciranje asfaltiranja lokalnih cest V. Gradnja vodovoda 1. Sofinanciranje vodovoda Brstje in Rabelčja vas 200.000 VI. Gradnja kanalizacije: 1. Gradnja kanalizacije Budina 500.000 2. Gradnja kanalizacije v Prešernovi ulici 100.000 3. Sofinanciranje čistilne naprave 900.000 1.500.000 VII. Ureditev pokopališč in mrliških vežic: . 1. Gradnja novega pokopališča-Rogoznica 1.200.000 VIII. Javna razsvetljava in sofinanciranje trafopostaj 1. Sofinanciranje javne razsvetljave in trafopostaj 200.(X)0 2. Plačilo tokovine javne razsvetljave 9(X).(X)0 1.100.000 IX. Ureditev avtobusnih postajališč: X. Drugi komunalni objekti: 1. Sofinanciranje zdravstvenega doma 800.000 2. Sofinanciranje gradnje vrtca v Turnišču 400.000 3. Vzdrževanje ulic in cest, parkov, javna snaga 1.100.{XX) 4. Sanacija ribnika v Ljudskem vrtu 200.0(X) 5. Ureditev otroških igrišč 50.000 6. Javno sanitarno kopališče in WC 100.000 2,650.000 STALIŠČA SKUPNE SEJE IZVRŠNEGA ODBORA PREDSEDSTVA OBCINSICE KONFERENCE SZDL PTUJ IN PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV PTUJ DO PREDLOŽENIH OSNUTKOV SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV L Samoupravni sporazumi sovpadajo v prvo leto realizacge srednjeročnega plana razvoja občine Ptuj in so solidna osnova za aktiviranje delovnih ^udi in občanov, da začnemo poglobljeno razmišljati o vseh družbenih vprašanjih v skladu z novo ustavo. S takim načinom in pristopom ob vstopu v srednjeročno obdobje se bomo delavci in občani zavestno odločali za pospešeno realizacijo potreb in hitrejši razvoj družbenega standarda. Ocenjevali bomo realne posebnosti in n ožnosti združevanja sredstev združenega dela in tudi zavest vsakega posameznika. 2. Zavedamo se težav, naporov in uspehov našega gospodarstva, vendar so v občini potrebe na področju gradnje objektov splošnega in skupnega pomena tako pereče, da podpiramo predložene sporazume. To je edina zanesljh'a pot za hitrejše odpravljanje in premagovanje razlik v razvitosti. 3. Pozivamo delovne ljudi in občane, da v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah razpravljajo o predloženih osnutkih in jih s predlogi dopolnijo. Pripombe in predloge bomo posredovali na občinski svet ZSS Ptuj najkasneje DO 10. FEBRUARJA 1976. Pričakujemo, da bomo vsi podprli osnutke in s kvalitetnimi pripombami oblikovali konkretne predloge samoupravnih sporazumov. 4. Predloge samoupravnih sporazumov bo do 15. febmatja 1976 posredovala posebna komisija vsem podpisnikom, da bi na ta način lahko o njih razpravljali in sprejeli na zborih delovnih ljudi. POZIVAMO PODPISNIKE, DA SE NA ZBORIH ODLOČIMO ZA PODPIS SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV IN S TEM PRISPEVAMO H HITREJŠEMU RAZREŠEVANJU SKUPNIH PROBLEMOV V NAŠI OBČINI. ) Ptuj, 27. januarja 1976 Izvršni odbor predsedstva O K SZDL Ptuj Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj