Leto XIX. TRGOVSKI UST Številka Narofinina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /i leta 00 Din, za '/< leta 4S Din, meseCno 15 Din; za Inozemstvo : 210 Din. — Pia- * _ m m m m m m ■ te in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrije, obrt in denarništvo Uredništvo in upravnlStvt] je v Ljubljani v GregorClJ Cevi ulici 23. — RokoplsoV ne vraCamo. — RaCun pri post. hranilnici i St. 11.953. illnlci v Ljubljani - TeL St. 25-52, Izhaia Sit* Liubliana. sobota Cena p®8*™«™* i*ci) VCflO Številki Din * Za cast ljubljanskega trgovstva Dogodilo se je, da je neki tudi ■ — trgovec zaradi prevelikega pohlepa po profitu nasedel sleparjem in izgubil okoli 40.000 din, ker je mesto kokaina kupil samo neki ničvreden prah. de to dogodek, ki je v današnjih časih po vseli večjih mestih prav malo izreden in ki ga večji listi komaj zabeležijo, ker je pač premalenkosten. Za kraje, ki so še vedno le dolga vas, pa je sveda tudi takšen dogodek senzacija, ki ga nekateri listi pridno izkoriščajo. Naj imajo svoje veselje s tem dogodkom in naj pišejo o njem, če že nimajo res nič bolj važnega. Toda odločno protestiramo proti temu, če si dovoli kakšen list ta edinstven primer generalizirati kar za vse trgovce in če si upa zaključiti svoje poročilo s stavkom: »A za kupčijsko moralo nekaterih trgovcev v Ljubljani je ta zadeva zelo značilna ...« Prav nič ni značilna, ker se ljubljanski . trgovci s kokainom sploh ne bavijo ter takšne kupčije odločno odklanjajo. Takšne kupčije delajo samo ljudje, ki niso nobeni pravi trgovci, ki so se v trgovske vrste vrinili, ker so upali, da bodo potem kar čez noč obogateli. Ker pa je takšno oboga-tenje čez noč v solidni trgovini nemogoče, so skušali ti ljudje priti do svojega cilja s tem, da so se lotili prav vsakega posla, samo da bi hitro in lahko zaslužili. Samo takšni ljudje morejo tudi začeti kupčevati s kokainom. Pravi in resnični trgovci se že leta in leta trudijo, da bi se te nesolidne elemente, ki so se vrinili v trgovino, izločili iz svojih vrst. In to svojo namero bi tudi že davno dosegli, če bi se njih zahteve bolj upoštevale, kakor pa se upoštevajo. Tako so trgovci zahtevali in še vedno zahtevajo, da smejo postati trgovci le oni, ki so strokovno usposobljeni za trgovi no. Jasno je, da bi izpolnitev te zahteve znatno pripomogla k očiščenju trgovskih vrst od vseh nesolidnih elementov. Kljub temu pa je ostala zahteva trgovcev neupoštevana. Ali so potem trgovci krivi, če nesolidni elementi ne izginejo iz njih vrst. Kar je bilo v njih moči, so slovenski trgovci storili, da ostane slovenska trgovina solidna in da so v njihovih vrstah samo ljudje, ki imajo svetle tradicije slovenskega trgovstva. Zato so tudi vedno nastopali proti vsakemu pojavu nelojalne konkurence, zato so se borili proti »šlajdranju«, zato so se prizadevali, da dobi njih naraščaj čim boljšo in čim večjo naobrazbo. Toda žal so bila vsa njih prizadevanja obrezuspešena zaradi nerazumevanja trgovskih zahtev po oblastih in odločujočih krogih. In tako so nastale neizogibne posledice tega nerazumevanja. Očitek, ki si ga je dovolil na sloviti na ljubljansko trgovstvo zaradi prestopka nekega tudi — trgovca dotični ljubljanski list, pa je tem bolj nezaslišan, ker mora biti temu listu znano, da celo tujina priznava solidnost ljubljan slce trgovine in da je glede so lidnosli ljubljanski trg pač na prvem mestu v državi. Zato tudi v očitku ne vidimo nič drugega ko izliv one znane animoznosti, ki vlada v nekih krogih proti trgovstvu. Ta animoz-nost izvira v glavnem iz nepozna-nja trgovskega dela, v še večji meri pa iz nelepe zavisti, ki pa udarjati, da se iz takšnih nagibov porojeni napadi obsojajo sami. Težke čase preživlja danes slo- tako izredno težaven, ta vendar ni nikdar pozabil na to, kar zahteva od njega njegova stanovska venska trgovina in samo trgovec, čast. To svojo čast bo slovenski ki do skrajnosti posveti vse svoje sile svojemu podjetju, more to vzdr je v današnjih časih še zlasti po-|žati na primerni višini. Čeprav'rani napad slovenskega lista s gosta. Ni treba zato še posebej po-|pa je položaj slovenskega trgovca \ tem večjo odločnostjo. trgovec tudi proti vsakemu varoval in zato odklanja nekvalifici- le o državnem Nepotrebna dololila o fondov Nemogoči zakonski predlog o državnem cestnem fondu, ki bi naložil Sloveniji nova davčna bremena, ne da bi ji jamčil tudi za primerne dajatve iz teh dohodkov, vsebuje tudi cel seznam davščin, ki jih smejo nalagati banovinski cestni odbori. Nič manj ko 19 takšnih davščin in dohodkov novinskih cestnih svetih najugodnejša prilika, da se začenja izvajati decentralizacija. Kajti tu pri cestah ne gre za nobeno strankarsko politiko, tu gre le za gospodarska in prometna vprašanja, ki so enako važna za vse državljane ene banovine. Zato tudi ni prav nobenega zadržka, da se tem cest- navaja zakonski predlog o držav- nim svetom da dejanska popolna nem cestnem fondu. Med tetni so tudi dohodki, ki bodo le silno ma- avtonomija. Enkrat je vendar treba začeti z lo donašali, zato pa bodo zahteva- decentralizacijo in najlepša prilili tem več dela, če bi se v resnici vestno pobirali. Tako n. pr. dohodek od prodanega sadja ob banovinskih cestah ne bi banovini prav nič koristil, povzročil pa bi ji tem več dela. Ker pa je podoben dohodek že naveden med dohodki državnega cestnega fonda, namreč od sadja ob državnih cestah, se je moral zaradi doslednosti navesti tudi ta dohodek. Toda mi sploh ne razumemo, kako pridejo predpisi o dohodkih banovinskega cestnega sveta v zakonski načrt o cestnih Fondih. Banovinski cestni sveti so vendar avtonomni in ti sami predpisujejo, katere davščine bodo nalagali za vzdrževanje cest. Ce banovinski cestni sveti te pravice nimajo, potem tudi ni potrebno, da obstojajo. Kaj bi klicali v življenje korporacije, ki nimajo nobenih pravic in ki smejo odločati le o tem, kar jim je bilo od višjih instanc naročeno. Razmere so v vsaki pokrajini drugačne in tudi zato ne gre, da se kar od zgoraj doli predpišejo za vse banovine enaki davki za ceste. Davek, ki je v eni banovini morda prikladen, je v drugi čisto neprimeren.- Pa tudi donos davkov ni v vseh banovinah enak. Ponekod daje davek v določeni gospodarski panogi velik dohodek, dočim drugod ne daje nobenega. Zato je napačno vedno odločati vse po enem kopitu. A tudi krivično je, da bi se banovinskim cestnim odborom kar predpisovalo, kakšne davščine smejo pobirati. Saj si morajo banovine svoje ceste vzdrževati same. — £ 12. zakonskega predloga pravi celo izrečno, da se more le v izrednih in posebno upravičenih primerih na predlog gradbenega ministra ter v soglasnosti finančnega ministra in celega ministrskega sveta uvesti v državni proračun določena vsota za odplačilo dolžnih obveznosti posameznih cestnih fondov. Na podlagi vseh dosedanjih izkušenj moremo kar mirno reči, da za Dravsko banovino ti izredni primeri ne bi bili nikdar pripoznani. Če pa morajo banovinski sveti vse sami vzdržavati, potem naj tudi sami odločajo o svojih dohodkih. Ta določila zakonskega predlo ga so zato čisto odveč in pomenijo dejansko samo novo okrnitev samoupravnih pravic, ki bi jih morali imeti banovinski cestni sveti Če kje, potem pa je baš pri ba- ka za to so banovinski cestni odbori. Če se kljub temu tem odborom ne bo dala popolna samoupravna pravica, potem je to dokaz, da se s decentralizacijo sploh noče začeti. Vzrok več, da se iz takšne namere porojeni zakonski predlog v celoti odkloni. Zato ponavljamo: popolnoma na centralistični podlagi zgrajeni zakonski predlog o cestnih fondih je nemogoč in se mora zato v celoti odkloniti! Napravite Nepotrebne težave, ki iih morajo prenašati traovd Devalvacija valut Trgovec nam piše: Kakor sem pričakoval, tako so je zgodilo. Pri nas funkcionira vse prepočasno. Po principu: Ima vremena! Ali kakor pravijo Nemci, kadar se norčujejo iz nas, da je pri nas »Morgenland!« Narodna banka je med drugim določila tudi že kurz za češkoslovaško krono, in sicer se naj plačuje za stare račune polovico po prejšnjem kurzu 140-188 plus 28 'A odstotka premije, polpvico pa po novem kurzu 117-773 plus 28% odstotka, torej približno 151 din. Za nove račune velja pa seveda novi kurz. Ne velja pa to menda za našo carinarnico, oziroma finančno oblast, ki do včeraj še ni priznala novega, po Narodni banki določenega tečaja. Trgovci morajo v svrho zaračunanja prometnega davka predložiti carinarnici originalne račune ter izjavo, na kateri je treba fakturni iznos za ra čunati po veljavnem kurzu. Ko sem to včeraj storil, mi je carinarnica zavrnila izjavo ter sem moral zaračunati Kč po starem kurzu, to je po din 1-81. Zakaj? Ali carinarnica nima še navodil? Zakaj funkcionira to tako počasi? Zakaj se nihče ne zanima tudi za takšne malenkosti?! Zakaj moramo torej pri vsakem tisočaku plačevati še neopravičeno povišan davek? Prometni davek je itak dovolj visok. Pri nekaterih predmetih 10 in še več odstotkov. Kontrolnik za uvoznike Po raznih ovirah, brzojavljenju sem in tja, smo končno le dobili te uvozne knjige. Veličina 34X49!!! Knjiga obstoji iz 26 listov in če računamo, da so jih natiskali morda 100.000 in da računajo te knjige po din 30—, si veščak lahko izračuna, koliko je tu ostalo za morali voditi že pred leti. Nobena živa duša pa je ni ne revidirala niti pogledala. Ko so bile knjige popisane, se v vsej Ljubljani sploh ni več dobila takšna knjiga in tako je cela stvar lepo v gospodu zaspala, kakor že marsikatera na-redba. Ce bi gospodje pregledali stare zakone, bi morda le spoznali, da teh novih predpisov sploh ne bi bilo treba, ker so stari še v veljavi. Stvar je le v tem, da se niso mogli že iz fizičnih razlogov izvrševati, ker predpisanih knjig ni bilo nikjer dobiti. Najbolj prav so imeli še tisti trgovci, katerim se še sanjalo ni, da še morajo take knjige voditi. Saj je bilo tudi tako dobrol Zato prosimo, da se nam pojasni, v čem bo obstojala kontrola. Ako naj bo učinkovita, bi morali finančni organi iti od trgovca do trgovca, zahtevati vse knjige, vse fakture, vse carinske pobotnice itd. Kdo bo to izvedel? Ali imamo toliko potrebnega in izvežbanega osebja? Mislim, da nel In tako bo vse skupaj udarec v vodo. Sicer pa je bil glavni namen vsega itak dosežen. To je zaradall Carinske tarife V časopisih pač čitamo, da se nekaj pripravlja, da se bo revidiral carinski zakon; kdaj pa se bodo revidirale carinske tarife, kar bi bilo zelo nujno ter tudi za državo zelo dobičkanosno, nam pa seveda ni znano. Kako je reforma nujna, naj pokažem s primeri iz tekstilne stroke. Cene so šle že nekaj let stalno navzdol. Carine so pa ostale na isti višini in se niso prilagodile razmeram, temveč so se še neprimerno zvišale z uvedbo prometnega davka, ki se računa od vrednosti blaga plus carina. V nekaterih primerih znaša prometni davek toliko kakor zastopnik je še pred leti omenil,1 da uvažamo še vedno za 3 milijarde din. Revež se je pač zmotil za eno ničlo. Radi tega povišanja carin so tudi padli dohodki cari-| narnic na obžalovanja vedno nižino ter bi drž. finance danes bile vse drugačne, če bi se to zvišanje zgodilo smotreno in po nasvetih trgovskih krogov. Pred leti smo imeli tudi davek na luksus ali razkoš. Potem so ga za nekaj časa »ukinili« in kasneje zopet uvedli' in povišali. Tako iz enega eksperimentiranja pridemo le v drugo. Na meter sukna ali kamgarna pride davka od din 25-— do din 60-—. Za bombažasto blago, ki je veljalo n. pr. pred leti Ko 5-— ali takrat prilično din 10-—, se je plačalo takrat za meter din 3-—; sedaj se to blago kupi za Kč 3-50, torej nekaj čez din 5-—, carina pa znaša din 3-50 za meter ali približno 70%, dočim je pred leti znašala 30%. Mnogo predmetov sedaj sploh ne moremo več uvažati. Seveda vse v korist domače ali tako zvane domače industrije, ki takšne carine seveda z veseljem pozdravlja. Ko bo avtarkija izvedena do kraja, bomo seveda spraševali po vsem svetu, kdo bo kupil naš les in druge naše pridelke, če mi sami ne bomo drugod nič kupovali. nekoga čistega dobička! Prosil bi!carina, torej 100%. Poudariti mo pa za pojasnilo, kakšno korist bo donašala ta knjiga? Ali so jo napravili samo radi tega, da nekateri pri tem zaslužijo? Ali so jo uvedli le zato, da ima trgovec še nekaj novega brezpotrebnega dela? Torej iz katerega vzroka? Pripominjam, da smo tako knjigo ram, da tako visoko obdačenje ni zaščita domače industrije, temveč le koncesije privandranim tujim elementom. Strokovnjak v tej stro ki je že pred leti omenil, da ca rinska zaščita, ki znaša več ko 20%, ni več nikaka zaščita. Tega mnenja smo tudi mi. Neki narodni Popravek Z ozirom na poročilo Trgovskega lista z dne 13. oktobra 1936 št. 115, leto 19, prosimo, da se v smislu člena 26. in nasl. Zakona o tisku z dne 6. avgusta 19Ž9, s spremembami in dopolnitvami do 1. marca 1930 na članek na prvi strani cit. številke: Sanacija Feniksa je mogoča, naslednji popravek: Ni res, da je tukajšnja podružnica zavarovalne družbe na življenje »Feniks« odpovedala službo štirim uradnikom, kateri imajo skupno mesečne plače Din 3.500; temu nasproti pa se je povišala plača dvema višjima uradnikoma mesečno za Din 6.000'—, katera dva uradnika pa imata že dosedaij mnogo višjo plačo in sicer eden 4-kratno, drugi pa dvakratno mesečno plačo vseh onih štirih uradnikov, katerim je bilo odpovedano. Iz tega računa natančno sledi, da se izdatki niso skrčili, pač pa povišali. Res pa je, da je podružnica »Feniksa« v Ljubljani odpovedala trem uradnikom in enemu praktikantu na izrecno imperativno zahtevo gospoda komisarja Ministrstva za trgovino in industrijo. Na prošnjo in zahtevo naše podružnice v Ljubljani in na intervencijo tukajšnje podružnice Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov pa je gospod komisar odpoved dveh uradnikov preklical, medtem ko ije za ostala dva, ki sta itak vpokojena drž. uradnika, vkljub naši intervenciji in potrebi službe ni dovolil reaktivacije. Ni res, da je podružnica »Feniksa« v Ljubljani zvišala že itak znatne plače dvema svojima višjima uradnikoma, res pa je, da ni bila nikomur zvišana plača, pač pa so po nalogu komisarja Ministrstva trgovine in industrije bili vsem uradnikom znižani prejšnji regularni prejemki. Ravnateljstvo za Slovenijo in Dalmacijo, zavarovalne družbe na življenje* »Feniks«, Ljubljana, Aleksandrova e. Kazni zaradi prestopkov Nuino potrebno poiasnilo ravnosti Dostikrat se čitajo v naših listih 'imena tvrdk, ki so bile kaznovane zaradi deviznih prestopkov. Ker so večinoma kazni za te prestopke zelo visoke, mestoma naravnost drakonične, je velik del javnosti (prepričan, da gre tu za velikanske spekulacije z valutami, ki jih ni mogoče dovolj ostro obsoditi. Toda •to mnenje je silno napačno in kazni za devizne prestopke zadevajo tudi firme, ki so znane po svojem solidnem poslovanju, ki jih pa kljub temu te kazni zadenejo,- Zlasti velja to za naše lesne tvrdke. Da te tvrdke poleg občutne materialne škode, ki jo imajo zaradi teh kazni, ne bodo trpele še moralne škode, naj na kratko pojasnimo, kako pride do teh deviznih kazni. V naslednjem bomo pojasnili vso zadevo predvsem glede lesnega izvoza, enaka usoda pa more doleteti tudi slehernega drugega izvoznika. Kdor izvaža les iz naše države, mora imeti dovoljenje za izvoz, tako imenovano »uvercnje«. Ta dovoljenja izdajajo pooblaščeni denarni zavodi v smislu veljavnih predpisov, in sicer v protivrednosti blaga, ki se izvozi. Navadno pa se pri izstavitvi teh listin ne računa protivrednost lesa po dejan eki ceni, po kateri je bil les pro propadla, kar je imelo za posledico, da so tudi naši izvozniki silno izgubili. Z vsemi temi težavami naših lesnih izvoznikov se pa pri nas doma ni hotelo računali in od njih so se zahtevali isti ali celo višji davki, ko v času pred ruskim dumpingom. Začele so se tožbe, dražbe in eksekucije in propadala so premoženja absolutno nezaščitenih lesnih trgovcev. Med tem pa se je tudi pri nas doma gospodarska stiska povečala in prišel je še polom denarnih zavodov. V takšnih razmerah je bil pač naš izvoznik prisiljen, da z veseljem zagrabi sploh vsak denar, ki se mu ponudi. V takšni stiski se mu je zdel kot rešitelj celo itali denar na dom v Jugoslavijo, pa čeprav je bil od njega ponudeni znesek tudi večkrat nižji, kakor pa protivrednost fakturiranega lesa. Toda naš izvoznik je dobil vsaj nekaj denarja, da je vsaj začasno rešil sebe, svoje podjetje in svojo rodbino.' Ta naš lesni izvoznik ni prav nič špekuliral, temveč vestno in pošteno delal, se trudil na vse načine, da je spravil gozdni pridelek našega kmeta na tuji trg, da je dal zaslužka gozdnemu delavcu, da je dal dela vozniku itd. Ta naš izvoznik je dal milijone davčnim uradom za davke, plačeval v redu svoje socialne dajatve, plačeval ogromne obresti ter bil oni naš Ulil ji/ ostopanja si res ni mogoče misliti! Kjer ni dobička, tam se prepušča kupčija članom zadrug, kjer pa je dobiček, tam se prepušča ta proti proviziji tujim tvrdkam! In tudi takšno vseskozi nezadružno postopanje se nagraja še z raznimi davčnimi in drugimi privilegiji! Pa še na nekaj je treba opozoriti! Hrvatske zadruge in zagrebški trgovci so Hrvatski dodeljeni kontingent že izkoristili. Po vsej verjetnosti ne bodo na podlagi v Ljubljani kupljenih kontingentov nakupik’ živine v Sloveniji, Zveza lesnih industrialcev in trgovcev na Sušaku je prejela od Narodne banke glede končne ureditve plačilnega prometa z Italijo naslednje obvestilo: »Med Jugoslavijo in Italijo je sklenjen sporazum o ureditvi plačilnega prometa, in sicer tako za nove trgovske transakcije kakor tudi za stare in ne še likvidirane blagovne terjatve. Ob tej priliki vam sporočamo, naslednja navodila in pojasnila: 1. Za ves trgovinski promet med Jugoslaiijo in Italijo od 1. oktobra 1936 dalje se izvršujejo vsa plačila samo s polaganjem protivrednosti blaga na zbiralni račun. 2. Plačila italijanskih in jugoslovanskih dolžnikov za blago, ki izvira in je uvoženo iz Jugoslavije, oziroma iz Italije, se izvršujejo v italijanskih lirah pri Italijanski banki kot blagajniku Nacionalnega zavoda za zamenjavo blaga s tuji no, v Jugoslaviji pa v dinarjih pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije. 3. Pri Nacionalnem zavodu \ Rimu je otvorjen nov račun v italijanskih lirah, v čigar korist vpla čujejo italijanski uvozniki jugoslovanskega blaga. V breme tega računa se izplačuje v italijanskih lirah italijanskim izvoznikom na podlagi vplačanih dinarskih vplačil pri Narodni banki kr. Jugoslavije, 4. Vplačila uvoznikov za obveznosti, ki se glase na italijanske lire, se izvršujejo po tečaju lire din 178-08 plus 28-5% priina, t. j 50-75, skupno torej po tečaju di narjev 228-83 za 100 lir. Dolgovi na dinarje in lire, konvertirajo se v Jugoslaviji v dinarje, v Italiji pa v lire po uradnem tečaju beograjske borze, oziroma rimske borze na dan pred vplačilom. 5. Dolžnik se oprošča svoje obveznosti šele potem, ko prejme upnik ves integralni del svoje terjatve. Naknadna izplačila, ki bi jih moral dolžnik ev. še izvršiti, se ravno tako izvedejo po kliringu. 6. Izplačila upnikom obeh držav se izplačujejo v Italiji v italijanskih lirah, v Jugoslaviji pa v di narjih po kronološkem redu vplačil, izvršenih od dotičnih dolžnikov, a v mejah razpoložljivih sredstev. 7. Predvidena je možnost zasebnih kompenzacij na podlagi dovoljenja Narodne banke kr. Jugoslavije in Nacionalnega zavoda za zamenjavo blaga s tujino ^ Rimu. 8. Tranzitno blago se ne plačuje po določilih tega sporazuma. 9. Ta sporazum je stopil v veljavo dne 1. okt. 1936 in velja do 31. marca 1937. Ce se ne odpove mesec dni pred potekom vsakega tromesečja, potem se molče podaljšuje še za nadaljnje tromesečje. 10. Plačila dolžnih zneskov za blago, ki je bilo uvoženo iz Italije pred 1. oktobrom 1936, se izvršujejo na dosedanji način, t. j. po določilih odst. 3., toč. 2. skl. odloka finančnega ministrstva št. 33291 z dne 14. junija 1936. Potem takem se plačuje za uvoženo blago iz Italije pred 1. oktobrom 1936 s 50% vplačilom v kliring po tečaju 355,40 dinarja za 100 lir, drugih 50% pa z nakupom klirinških nakaznic na ftlitične vesli Nova ustava bo proglašena v Italiji za obletnico fašistovskega pohoda v Rim. Kralj Viktor Emanuel bo dobil naslov cesarja fašističnega imperija, Mussolini pa bo postal veliki kancelar, ki ne bo odgovoren niti parlamentu niti vrhovnemu fašističnemu svetu, ki bo v bodoče vrhovni državni forum. Z novo ustavo bo tudi reformiran senat ter končno izoblikovan fašistični korporativni parlament. Prefekti bodo obenem pokrajinski tajniki fašistične stranke ter bosta s tem obe funkciji združeni v eni osebi. Eden je imel v Sheffieldu velik zunanje - politični govor, v katerem je razložil smernice angleške zunanje politike. Anglija je odkritosrčno za politiko nevmešava-nja. če povečuje svojo vojsko, potem dela to samo zato, da more bolj uspešno braniti mir. Evropa se mora predvsem varovati pred ideološkimi borbami, ki so vedno bolj krvave. Od posameznih narodov je odvisno, če bodo krenili na to pot-in poskrbeli, da se mednarodne polemike nehajo. Belgijski kralj je imel na seji ministrskega sveta senzacionalen govor, kateremu posveča vse svetovno časopisje največjo pozornost. Kralj je v svojem govoru napovedoval, da se bo Belgija zopet vrnila k režimu nevtralnosti, ki je bil v veljavi do svetovne vojne. Slej ko prej pa hoče ostati kralj zvest svoji prisegi, da bo varoval nedotakljivost Belgije, zato pa je potrebno, da Belgija svojo vojaško silo okrepi. To pa mora storiti Belgija tudi iz naslednjih razlogov: Ponovna oborožitev Nemčije po militarizaciji Italije in Sovjetske Rusije je prisilila tudi druge države, da izpopolnijo svoje oboroževanje, tako tudi Izrazito miroljubni državi, kakor sta Nizozemska in Švica. Tehnični napredek v letalstvu, motorizacija vojske, sili Belgijo, da poveča svoje oboroževanje. Nagla zasedba Porenja je povečala nevarnost zopetne nemške invazije v Belgijo. Kršile so se mednarodne konvencije, sankcij po določilih pakta o Zvezi narodov pa ni mogoče izvajati. Notranji spori v nekih državah bi mogli vsak hip privesti tudi do nove spošne vojne. Kršitev locarnske pogodbe je postavila Belgijo v podoben položaj kakor pred svetovno vojno. Za nas nastaja dolžnost, da si ustvarimo vojsko, ki bo mogla braniti meje države. Vsaka defenzivna zveza bi nam dala pomoč zaveznikov šele po udarcu napadalca. Zato moramo biti predvsem sami pripravljeni. Zato pa moramo voditi tudi čisto ekskluzivno belgijsko politiko ter se izločiti iz vseh sporov sosedov. Male države morajo predvsem gledati na to, da si morejo tudi same pomagati. Glavno pa je, da storimo vse potrebno za okrepitev naše oborožene sile. Vse svetovno časopisje obširno komentira govor belgijskega kralja. Mnenje francoskega časopisja ni čisto enotno. Nekateri listi pravijo, da je Belgija enostransko odpovedala locamsko pogodbo in vojaško pogodbo s Francijo. Drugi listi pa so mnenja, da nova belgijska politika še ne pomeni povratka k predvojni politiki nevtralnosti. Belgija samo ne bo sklepala nobenih defenzivnih zvez, ki bi moirle opravičiti napad na Belgijo Tako komentirajo govor belgijskega kralla tudi v francoskem zunanjem ministrstvu. Francoska vlada je v posebni prijateljski noti vprašala belgijsko vlado za pojasnilo, kakšno stališče zavzema pc govoru kralja Leopolda o naslednjih vprašanjih: Kako se smatra Belgija odslej zavezano po locornski pogodbi, paktu o Zvezi narodov, čl. 16. tega pakta ter trancosko-belgijski voja-Zvezi. Belgijski ministrski predsednik je sporočil angleški vladi, da bo Belgija zaščitila svoje meje proti vsaki kršitvi nevtralnosti ter da žele skleniti posebno pogodbo z Veliko Britanijo, da bj bila ta glavni in prvi garant belgijske neodvisnosti. Vel. Britanija bo to obveznost sprejela. V Nemčiji so seveda zaradi govora belgijskega kralja navdušeni in so prepričani, da bo sedaj sistem kolektivne varnosti, kakor ga je predlagala Francija, pokopan. Staljin je odgovoril na pozdravno brzojavko madridske vlade, da sovjeti ki se glase na druge valute, razeti borzi.« izpolnjujejo le svojo_ dolžnost, če podpirajo socialistično Španijo. V Barcelono je prišlo 150 sovjetskih letal s piloti in mehaniki. Nadaljnjih 100 letal je na potu. Na Bavarskem bodo postopoma odpuščene vse učiteljice, ki so redovnice ter na njih mesto imenovane posvetne. Koncentracijska taborišča za komuniste bo postavila latiška vlada. Odv. dr. Prctner Matej; Kmetski dolgovi zasebnikom Kako bodo morali plačevati kmetie dolgove. nastale pred 20. apr. 1932, zasebnim upnikom? Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, nastalih pred 20. aprilom 1932, ki je stopila v veljavo dne 26. septembra 1936, ima posebne določbe za plačevanje terjatev, katere dolgujejo kmetje zavarovalnim in socialnim zavodom, javnim ustanovam, denarnim zavodom ter Priv. agrarni banki in Drž. hipotekarni banki. Tu se hočemo pečati le s terjatvami, katere dolgujejo kmetje zasebnikom, ker je važno, da so ti o svojih pravicah in dolžnostih natančno poučeni. I. Za kmetske dolgove se ne smatrajo poleg dolgov, nastalih po 19. aprilu 1932, naslednji dolgovi, katere morajo dolžniki plačati v smislu dotičnih pogodb in zakonov: 1. Dolgovi kmetov, ki s postranskimi obveznostmi ne presegajo 250 din, ali presegajo 500.000 din; 2. blagovni dolgovi do 500 din, nastali izza 20. oktobra 1931, če niso spremenjeni v menične terjatve; 3. dolgovi proti obrtnikom do 500 din za njih opravljena obrtna dela izza 20. oktobra 1931; vembra 1933 do 15. novembra 1936 pa 3*5% obresti. H glavnici dolga je dalje prišteti tudi pravomočno prisojene pravdne in izvršilne stroške, narasle do 20. aprila 1932, nadalje izdatke za zavarovalne premije, javne davščine, takse za vknjižbo ali za zaznambo zastavne pravice in ostala plačila, ki jih je upnik napravil namesto dolžnika. Razume se, da morajo ti izdatki biti v zvezi z dolgom, ki je predmet zaščite. Tako določene dolgove, kateri izvirajo iz nakupa blaga ali iz obrtnega dela, morajo plačati kmetje-dolžniki, toda brez obresti v 12 enakih letnih obrokih, pri-čenši s 1. novembrom 1936. To močno zadene trgovce in obrtnike, kateri izgubijo obresti svojih terjatev, medtem ko morajo plačevati od svojih dolgov precejšnje obresti. Vsi drugi dolgovi kmetov proti zasebnikom so znižani, in sicer so ti dolgovi na glavnici, v kateri so vračunane, kakor zgoraj navedene Električne instalacije za luč, moč, signale in vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši solidno povsod Ivan Mihelčič. Ljubljana eleiilrotehalčno oodtelfe Borštnikov trg št. 1 letet. 27-04 Notna služba 4. dolgovi, če so kriti z ročno obresti, narasle do 15. novembra zastavo; 11936, znižani za 50%. K tako zni- 5. terjatve za vzdrževanje, ki ■ Žani glavnici z obrestmi pa je'pri- pristoja komu zoper dolžnika-1---------------------------------------------— krnela po dolžnikovi vzdrževalni dolžnosti; 6. terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja; za to pa ni potrebno, da bi bil tožnik kaznovan, ker kaznivost dejanja more tudi sodnik v navadni pravdi ugotoviti; 7. terjatve za plače (mezde) oseb, ki so bile zaposlene v dolžnikovem gospodarstvu ali gospodinjstvu; 8. obveznosti kmetov, ki izvirajo iz dedovanja ali nasledstvenih pogodb kakršnekoli vrste, kakor izročilnih pogodb, darilnih pogodb in sličnih. Za te kmetske obveznosti določuje uredba olajšave le za primer, da je nepremična imo-vina, katero je dobil, oziroma prevzel kmet-dolžnik z dediščino ali pogodbo, iz katere mora plačati sodedičem ali pogodnikoin dediščine ali deleže v denarjih, izgubila več nego 25% svoje vrednosti, katero je imela v času, ko je nastal dolg. V tem primeru sme dolžnik zahtevati v enem letu, od 26. septembra 1936 naprej računano, na okrajnem sodišču, da se ta njegov dolg zmanjša sorazmerno z zmanjšano vrednostjo te nepremične imovine, vendar pa ne sme to znižanje presegati 50% prvotnega dolga. 0 tem odloča okrožno sodišče v nepravdnem postopanju. Ta določba je gotovo umestna, ker so v zadnjih časih nepremičnine, posebno gozdi, izgubili veliko na vrednosti. V primeru, da je dolžnik- podedoval ali prevzel razen nepremičnin tudi premičnine, je dopustno znižanje le za dela tozadevnih njegovih terjatev, ki odpade razmeroma na nepremičnine. Za katere dolgove so olajšave Vse druge terjatve zasebnikov proti kmetom so olajšane in so kmetje-dolžniki pod zaščito. Zato je ugotoviti visokost kmetovega dolga na naslednji način: H glavnici jo priračunati neplačane in nezastarane obresti, in sicer 1. pogodbene oziroma zakonite obresti, narasle do dne 20. aprila 1932, katere pa pri terjatvah, ki ne izvirajo iz nakupa blaga ali iz obrtnega dela, ne smejo presegati 12% na leto; 2. obresti, ki so se natekle od 21. aprila 1932 do 15. novembra 1936 po prejšnjih uredbah o zaščiti kmetov, to je a) pogodbene obresti do največ 6% od iztoženih terjatev in največ do 10% drugih terjatev za dobo od 20. aprila 1932 do 23. novembra 1933 in b) za dobo od 23. no- šteti še zgoraj navedene stroške in izdatke upnikov in tako določene terjatve morajo dolžniki obrestovati s 3% obrestmi in jih plačati v 12 enakih letnih obrokih, vsako leto najkasneje do 15. novembra, pričenši s 15. novembrom 1936; ta dan zapade prvi letni obrok (anuiteta). Uredba pa še nadalje zmanjša dolg kmetu, ki dokaže, da ne more plačati niti 50% svojih dolgov ali ki dokaže, da je od 20. aprila 1932 plačeval na dolg oderuške obresti. Tak kmet sme zahtevati v letu od dne 26. septembra 1936 na pristojnem okrajnem sodišču, da se mu zniža dolg na kapitalu in na ka-pitaliziranih obrestih za več nego 50%. Zasebni upniki kmetov so s temi določbami hudo prizadeti in marsikateri zapravljivec se bo smejal varčnemu kmetu, ki mu je posodil denar. Uredba hoče to nekoliko olajšati v naslednjih primerih; So primeri, v katerih se nahaja kmet-dolžnik v boljšem gmotnem položaju nego njegov upnik. V takem primeru je gotovo upnik bolj potreben pomoči nego dolžnik in zato določa uredba, da v takem primeru kmet-dolžnik ne uživa zaščite po uredbi in mora plačati ves svoj dolg svojemu upniku. O tem sporu odloča okrajno sodišče, pristojno za dolžnika, v nepravdnem postopanju. Imamo pa mnogo kmetov, ki niso preveč zadolženi, in mnogo jih je, ki niso doslej plačevali svojih dolgov le zaradi tega, ker so bili po prejšnjih uredbah pod zaščito, četudi bi bili mogli to storiti. Temu hoče odpomoči uredba s tem, da določuje, da sme upnik, ki misli, da je dolžnik zmožen plačati več kot 50% svojega dolga, v 1 letu od 26. septembra 1936 zahtevati pri pristojnem sodišču s predložitvijo potrebnih dokazov, da naj se zmanjša ali popolnoma razveljavi znižanje njegove terjatve. Tudi o tem odloča okrajno sodišče v nepravdnem postopku. Kmečki dolžnik je dolžan plačevati znižano oziroma sodno določeno terjatev s 3% obrestmi od 15. novembra 1936 v 12 letnih obrokih, pričenši s l. novembrom 1936. To velja tudi za terjatve, katerih znižanje je sodišče razveljavilo ali zmanjšalo. Le kmetske dolgove, kateri z obrestmi in stroški po znižanju ali prej ne presegajo 500 din, morajo dolžniki plačati v 2 enakih letnih obrokih. Znižanje kmetskih dolgov zadene tudi vknjižene dolgove brez ozira na stopnjo vknjižbe, kar bodo hudo občutili upniki, katerih terjatve so vknjižene na popolnoma varnem mestu, kajti izgubili bodo svojih terjatev razmeroma toliko, kolikor upniki terjatev, katere so vknjižene na tako slabi stopnji, da njim vknjižbe ne dajo nobene varnosti, nobenega kritja. Z navedenimi določbami uredbe je položaj kmečkih dolžnikov zelo olajšan, če pa so dogovorjeni med dolžnikom in upnikom glede rokov, obresti in ostalega za dolžnika ugodnejši pogoji, ostanejo ti v veljavi. Dolžnosti dolžnikov Dolžnik mora točilo plačevati dospele obroke svojega dolga; če ne plača svojega dospelega obroka, ima upnik — izvzemši primere elementarne nezgode, zaradi katerih je dolžnik oproščen plačila davkov —, pravico zahtevati in iztožiti plačilo vsega ostanka dolga, znižanega oziroma določenega po predpisih uredbe. Uredba določuje, da sme dolžnik tudi pred rokom, določenim, kakor zgoraj navedeno, plačati ves dolg ali več obrokov, ne določuje pa nič glede vprašanja, če zamore če znaša dolg od 500 do 3060 din na ha in to v enakih letnih obrokih, pričenši s 15. novembrom 1936 in s 4%% od 26. septembra 1936 naprej tekočimi obrestmi. • Ostali dolg, to je tisti del, ki od- [ pade na posestvo čez 50, oziroma 100 ha, kakor tudi dolg, ki je1 manjši od 500 din na 1 ha vsega | posestva, pa ni podvržen predpi-; som uredbe, ampak ga je plačati v smislu dotične obveznosti. Končno določuje uredba, da so vsi posli, tudi sodni in listine za ' določitev dolgov po uredbi, oproščeni taks, izvzemši pritožbe na okrožno sodišče, proti odločbam okrajnih sodišč. — Uredba zboljša nekoliko s svojimi predpisi sedanji neugodni položaj zasebnih upnikov kmečkih dolgov, vendar pa ne more popraviti velike škode, katero so prizadejale kmečkim upnikom in kmečkemu kreditu sploh razne uredbe oziroma zakoni, ki so začasno urejevali že od 19. aprila 1932 naprej kmečko zaščito. Takega urejevanja dolgov, kakor je bilo pričeto v naši državi, nikakor ni mogoče odobravati, kajti s tem, da se upnikom jemljejo in krajšajo neoporečno veljavno pridobljene pravice, se žali CIKOPI1A Naš pravi domači izdelek! državni red, in se obtežuje in spodkopuje varčevanje ter nabiranje kapitala, potrebnega za gospodarski prospeh. Zato je želeti, da bi se taki in slični zakoni, kakršni so bili do sedaj izdani v zaščito kmetov, ne delali več v naši državi. Saj je, kakor je glavni komunist Lenin javno izjavil, uničevanje zasebnih terjatev najboljši j pripomoček za razširjanje komu-čpt pravičnosti, na katerem sloni nizma. zakoni so: zakon o industriji, zakon o privilegijih države, o trošarini in taksah za koncesije, zakon o povišanju državnih dohodkov, zakon o carinarnicah in zakon o carini. Za tujino je zlasti važen zadnji zakon. Zakon o carini je prilagoden no-veljavno plačati dolžnik upniku nalvim gospodarskim razmeram. Za- Novi gospod zakoni na B Rolgarska vlada je objavila i Poleg tega predvideva zakon vrsto novih gospodarskih zakonov, uvedbo standardizirane mešanice ki so tudi že stopili v veljavo. Ti! bencina s špiritom. Posebno viso- obrestih ali na kapitalu svojega dolga več nego je dolžan po uredbi. Tu pride v poštev določba našega občega državljanskega zak. (§ 1432), katera pravi, da ne more zahtevati nazaj plačila, kdor je dal plačilo, četudi je vedel, da ga ni dolžan. Ce bo torej kak dolžnik tako pošten, da bo plačal vso svojo terjatev brez znižanja, četudi bo vedel, da je dolžan plačati le 50%, bo to plačilo popolnoma veljavno in ga ne bo mogel zahtevati nazaj. Predpisi uredbe o likvidaciji dolgov pa se ne morejo s pogodbo izpreminjati v dolžnikovo škodo. Ta določba uredbe je skrajno nepraktična; tudi kadar bo dolžnik-kmet priznal upniku, da more plačati več kakor 50% svojega dolga, se bo moral upnik obrniti na okrajno sodišče v teku 1 leta od 26. septembra 1936 za to, da se dolžnikova dolžnost poviša nad 50%. Koliko nepotrebnega dela se nalaga okrajnim sodiščem v takih primerih, katere bi lahko mogle stranke doma urediti? Precej poslov nalaga uredba občinskim uradom, ker določuje, da se morajo nadomestiti pred občinsko upravo vse obstoječe listine za dolgove, ki se znižajo za 50% z novimi obveznicami; to je nad vse nepraktično, kajti če upnik in dolžnik soglašata, moreta to urediti, ne da bi hodila v občinski urad, če pa ne soglašata, pa občinski urad ne bo mogel napraviti novih zadolžnic. Dolgovi velikih posestnikov Za dolgove kmeta, nastale pred 20. aprilom 1932, čigar posestvo presega 50 ha in pri rodbinskih zadrugah 100 ha za obdelovanje sposobne zemlje, tudi če njegovi dolgovi presegajo 500.000 din, določuje uredba, da jih je plačati na naslednji način: Dolg z obrestmi in stroški je razdeliti na skupino števila ha za obdelovanje sposobne zemlje in dolžnik mora plačati v 15 letih del dolga, ki odpade na 50 oziroma 100 ha, če znaša dolg več kot 3000 din na hektar, in v 10 letih, kon pooblašča ministrski svet, da more na predlog finančnega ministra povišati carino na ono blago, ki se uvaža v Bolgarsko po znatno nižjih cenah, kakor pa znašajo produkcijski stroški v državi. Zakon naj torej prepreči dumping tuje industrije na škodo domače. Nadalje more ministrski svet po-, višati carino na tuje blago, za katero dovoljuje izvozniška država posebne premije. Ministrski svet ima končno pravico, da zniža carino za 20%, če cene blaga ne bi ustrezale kupni moči prebivalstva. • Za surovine, ki so potrebne bolgarski industriji, se uvaja poseb na carina. Dosedaj se za te surovine ni pobirala carina, temveč le posebna taksa. Posebna carina znaša v bodoče 30% vrednosti blaga. Za surovine, katerih uvoz z gospodarskega stališča ni upravičen, se morejo pobirati tudi višje carine. Carinske postavke za uvoz živine in živalskih proizvodov, rib, sadja, sladkornih produktov, pijač, zdravil, pohištva, papirja in usnjenih proizvodov so znižane za okoli 50%. Pri drugem blagu je znižanje manjše. Na parfeme in svilo je bila znižana carina predvsem iz razloga, da se prepreči tihotapstvo s tem blagom. Carinske postavke za kredo, svinčnike, peresa, tinto (Bolgari imajo za te predmete lastne tvornice), kemične fabrika-te, ure, fotografski papir, igle in bakreno žico so povišane. Uvoz fotografskih aparatov, koles in glasbenih instrumentov, ki jih nosijo potniki s seboj, je svoboden. Zakon o privilegijih države ter o trošarini vsebuje v glavnem to, kar je bilo dosedaj predpisano v osmih zakonih. Privilegiji države se nanašajo na fabrikacijo vžigalic, igralnih kart, cigaretnega papirja in patron. Trošarina se pobira od vseh predmetov brez ozira na to, če se izdelujejo v državi ali izven nje. Ti predmeti so: ocetna kislina, ogljikova kislina, sladkor, glikoze, riž, mineralna olja, kvas, eksplozivi, laki in politure, cement, sol, žganje in podobno. ka trošarina se plačuje od naslednjih predmetov; kava, čaj, oljčno olje, toaletno milo, sveče in parfeme. Z novim zakonom o povišanju državnih dohodkov se predvideva plačilo 3 do 5 odstotnega davka od vrednosti faktur od volnenih, bombažnih in svilenih blagov, od prediva in nogavic. Državne nabave so proste tega davka. Z dohodki tega davka naj bi se pokrili primanjkljaji, ki so nastali zaradi znižanja posameznih carinskih postavk. Carinska unija Male antante »Morning Post« je objavila naslednjo brzojavko svojega bukare-štanskega dopisnika: Na konferenci gospodarskega sveta Male antante so se proučevali tudi načrti o gospodarski uniji med Romunijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Šefi teh držav so prišli do zaključka, da je najboljša pot, da se zagotovi učinkovitost vojaške zveze, da se ta zveza podkrepi z gospodarskimi dejstvi. Predlagana gospodarska unija se bo ustvarila postopoma. Začela se bo z ustanovitvijo češkoslovaških in jugoslovanskih rudarskih podjetij v Romuniji, z unifikacijo prevozne tarife, z uvedbo enotne poštne znamke Male antante, ki se bo uporabljala v vseh treh državah in končno z medsebojno finančuo podporo. Tako je Romunija pred kratkim najela v Pragi posojilo, ki se bo uporabilo za finansiranje velikega romunskega naročila orožja pri Škodinih zavodih v Plznju. Končni cilj pa je ustvaritev carinske unije, ki bo silno pospešila izmenjavo blaga med vsemi tremi državami Male antante in ki bo zagotovila njih materialno blagostanje. Blasnikova Velika Pratika za 1. 1937. je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta.; Cena enemu izvodu jo 5 din Dobi se v tiskarni J. Blasni-ka nasl. v Ljubljani, Breg 10—12 in v trgovinah. Poleg Velike Pratike je izšla tudi Mala pratika za 1. 1937., ki velja samo 2 din 50 par. Ta je razširjena zlasti na štajerskem, kjer se je doslej neupravičeno šopiril nemški »Bauernkalen-der« iz Gradca. Deaarstvo Podpisani že dve tretjini ljubljanskega obligacijskega posojila Odziv razpisa ljubljanskega 20 tnilijonskega obligacijskega posojila ije nad vse dober, da je uspeh posojila že popolnoma zagotovljen. Čeprav teče rok podpisa posojila 'do 10. novembra, je bila že sedaj več ko polovica posojila podpisana. V začetku so podpisali večje zneske predvsem veliki zavodi, v zadnjem času pa podpisujejo posojilo zlasti mali ljudje, kar je jasen dokaz zaupanja malih vlagateljev v mestno občino. Je pa v tem tudi prvi jasen znak, da začenja kriza zaupanja polagoma popuščati. Moremo zato reči, da je bilo obligacijsko posojilo ljubljanske mestne občine razpisano v pravem času in da bo zato doseglo itudi svoj namen. V prvih petih dneh je bilo dosedaj samo pri Mestni hranilnici v Ljubljani podpisano posojila za 30*688.00!) din. Od drugih denarnih zavodov so prišla obvestila o podpisu posojila za nadaljnjih 700.000 din, da je že dosedaj podpisano-posojila za 11,400.000 din. Mnogi denarni zavodi pa prijav še niso niti sporočili. Ker teče rok za podpis posojila do 10. novem-jbra, ije verjetno, da bo posojilo prepisano. V tem primeru bi se moglo tudi zgoditi, da bi se podpisnikom dodelile obligacije po liključu. j V petek pa je znova veliko število vlagateljev podpisalo ljubil jansko obligacijsko posojilo, da 'je bilo skupno podpisanih že 13.300.000 dinarjev. Za 6 dni pač presenetljiv uspeh! Obligacijsko posojilo mestne občine nudi izredne ugodnosti, poleg tega pa bo znatno pripomoglo k oživi jen ju našega denarnega trga. Vzrok več za podpis posojila. Banovinske hranilnice Banovinske hranilnice so v Dravski, Savski in Donavski banovini. Po podatkih za 1. 1935. je bilo stanje teh hranilnic naslednje (vse številke v milijonih din): bilančna druge re-vsota postavke zerve Ljubljana 368'0 25'1 ■- 9'1 Maribor 83'6 1'0 1'9 Zagreb 1G0'7 54'5 3'7 Novi Sad 97-0 78-0 5'8 skupno 649'3 159'2 20'5 Novosadska hranilnica ima poleg tega 10 milijpnov banovinske dotacije. Tuja sredstva hranilnic znašaja 6% dalmatinski agrar (nom. 100 din) din 70'—, 7% stabilizacijsko posojilo v zlatu (nom. 100 fr. frankov) fr. frankov 85. Fr. franki se morajo pri tem preračunati po tečaju 100 fr. fr. — 222'45 din. ♦ Angleški funt je padel na beograjski borzi že na 236, a ni Narodna banka intervenirala, da bi se njegov tečaj dvignil. Prišli smo zopet tja, kjer smo bili pred dnevi, ko je Narodna banka sama pognala tečaj funta na 250. Zakaj je bilo to potrebno, da je Narodna banka tečaj funta pred dnevi tako dvignila, še ni pojasnjeno. Obračunski tečaj italijanske lire je določen v kliringu na 228-83 din, v zasebnem prometu pa prodajajo izvozniki liro po tečaju 271-65 din za 100 lir. Pariški listi »LTnformation« piše, da so francoski lastniki naših papirjev na vsak način mnenja, da se morajo plačati kuponi naših posojil v Poincarejevih frankih, to je v nedevalviranih. Zlasti pa mora to veljati za funding obligacije iz 1. 1933. Bati pa se je, da bo Jugoslavija hotela imeti korist od devalvacije franka, zaključuje svoja izvajanja pariški list. Češkoslovaški listi se pritožujejo, da se je Francija pogajala z Anglijo in Združenimi državami Sev. Amerike že tri mesece zaradi de- potrebno, da o tem obvesti češkoslovaško, ki je zaveznik Francije. »Ostali smo pred vratmi.c pravijo .Lidove Noviny‘, kakor Nemci, Italijani in Madjari, ki niso Franciji nikdar tako blizu ko mi.« Isto bi mogli reči tudi mi. Anglija zahteva, da se določi tečaj funta na podlagi, da je en funt 4-80 dolarja, dočim zahteva Amerika, da je ta baza 4-95 dolarja za funt. O tem vprašanju se vodi ostra zakulisna borba, ki je tudi vzrok, da si hoče Anglija ohraniti v valutnem vprašanju še svobodne roke. Francoska banka je ponovno znižala diskontno obrestno mero, ki znaša odslej samo 2n/o. To je že tretje znižanje po devalvaciji valvacije franka, ni pa smatrala zal fracoskega franka. Kako rešiti vprašanje dolgov Zahteve in predlogi hrva liudi (v milijonih din) vloge upniki Ljubljana 851 73'1 Maribor 37'5 42'1 Zagreb 40'2 53'9 Novi Sad 72-8 2-0 skupno 235'6 1711 Krediti, ki so jih dale hranilnice drugim, so razdeljeni takole (prvi stolpec: vsa posojila; drugi stolpec: banovinam; tretji stolpec: drugim samoupravnim telesom): Ljubljana 74'4 27'5 25'6 Maribor 77'8 — 48'4 Zagreb 66-4 24-8 14'6 Novi Sad 80'0 320 — skupno 294‘6 80’3 88'6 Novi uradni tečaji za državne papirje Finančni minister ije odredil, da veljajo od 15. oktobra dalje naslednji tečaji za državne in od države zajamčene papirje, kadar se sprejemajo ti v jamstvo po borznem tečaju: 2'A% drž. renta za vojno škodo (nom. 1000 din) din 400'—, 7% investicijsko posojilo (nom. 100 din) din 85'—, 4% agrarne obveznice (nom. 100 din) din 50'—, 6% beglučke obveznice (nom. 100 din) din 70'—, delnice Priv. agrarne banke! (nom. 500 din) din 250’—; Akcijski odbor trgovcev, gostilničarjev, hišnih posestnikov in drugih gospodarskih stanov je priredil v nedeljo dne 11. oktobra v Zagrebu veliko in dobro uspelo zborovanje, na katerem se je razpravljalo o vzrokih sedanje gospodarske stiske ter o predlogih za rešitev te stiske. Posebno pa/njo pa je posvetilo zborovanje tudi vprašanju sanacije dolgov, in sicer vseh dolgov, ne pa sanio kmetskih. Zborovanje je otvoril in vodil g. Kratina, ki je pojasnil namen zborovanja, nato pa toplo pozdravil vse zborovalce, zastopnike oblasti iu raznih organizacij, posebno toplo pa zastopnika Slovenije, predsednika lesnih trgovcev v Ljubljani g. Škrbca. V svojem nadaljnjem govoru je g. Kratina poudarjal, da se morajo gospodarski stanovi boriti za enakopravnost in zato zahtevati, da se gospodarska vprašanja ne rešujejo enostransko, kakor se je to zgodilo s kmetsko zaščito. Z enostranskimi rešitvami se ne more pomagati gospodarstvu. Za njim je govoril g. Škrbce, navdušeno pozdravljen od vseh zborovalcev. Zahvaljuje se za pozdrave ter za povabilo slovenskim gospodarskim stanovom, da sodelujejo pri današnjem zborovanju. To sodelovanje je nujno potrebno in če je do sedaj le redko prišlo do tega sodelovanja, je glavni vzrok v nezadostni medsebojni informiranosti Slovencev in Hrvatov. Zaradi te neinformiranosti tudi ni bilo onega zaupanja, ki je potrebno, da se dosežejo resnični uspehi. Upati pa je, da bo boj za obstoj ne le posameznikov, temveč celih stanov, privedel do zbližanja ter dvignil medsebojno zaupanje, kar bo le v interesu vsega našega ljudstva, pa tudi v interesu države. Ce govorimo Slovenci o gospodarski krizi, potem mislimo predvsem na naše uničene denarne zavode ter na naše propadlo lesno gospodarstvo. Ko pa to konstati-ramo, pa smo tudi toliko objektivni, da za vse sedanje zlo ne delamo odgovorne sedanje vlade, ker je sedanje stanje posledica dolgoletnih napak, ki so se delale, ker je bila naša oficialna gospodarska politika brez smeri in brez načrta. Ta brc/načrtnost se je pokazala tudi pri reševanju vprašanja kmet skifi dolgov. Pozabilo se je, da so interesi kmetovalca organično po vezani z interesi drugih stanov iu da zato tudi ne gre, da se tako važno vprašanje, kakor je zaščita kmetovalcev in denarnih zavodov, no pravico zahtevamo podobno zaščito od države. Zato zahtevamo konkretno: 1. Z zakonom naj se odredi valorizacija starih dolgov. Višina dolgov se mora znižati sorazmerno padcu vrednosti dobrin ter njih donosnosti, ker ne gre, da bi dobil upnik dvakrat večjo vrednost, kakor pa jo je dal, dočim bi dolžnik radi tega propadel. reši le enostransko. Takšna rešitev je tudi krivična in nasprotna srčni kulturi našega človeka. Naš narod zahteva svoje pravice, a spoštuje tudi pravice drugih. Enostranska zaščita pa je s tem načelom v nasprotju. Naši trgovci, obrtniki in gospodarski ljudje pa tudi niso zaslužili, da se proti njim tako enostransko postopa. Kajti niso bili oni tisti, ki bi izvažali kapital v tujino in ki bi špekulirali na škodo našega narodnega gospodarstva, temveč so nasprotno vedno zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti do naroda in do države. Zato danes, ko je stiska slovenskega naroda prikipela do viška, ponovno opozarjamo vodilne kroge, da upoštevajo nasvete in predloge gospodarskih stanov ter da vprašanje dolgov rešijo tako, da bo pomagano vsem stanovom in s tem vsemu narodu. Na vsak način pa se mora nehati, da se zaradi previsokih obresti in zaradi raznih krivičnih obremenitev prodajajo na dražbah premoženja v brezcenje. Te eksekucije, ki so v korist samo onim, ki kujejo kapital iz nesreče ljudi, se morajo nehati. Pred dnevi je izjavil minister g. Jankovič, da bo vprašanje kreditnih odnosov v kratkem rešeno tudi za druge stanove, in zlasti za trgovce in obrtnike. Upamo, da so bile te besede tako resno mišljene, kakor je resen gospodarski položaj davkoplačevalca. Na koncu svojega dostikrat z odobravanjem prekinjenega govora, je g. Škrbec pozval bratski hr-vatski narod k sodelovanju, da se vse pozitivne sile našega naroda združijo ter z upoštevanjem posebnih interesov vseh pokrajin doseže složno delo za naš skupni dom. Z glasnim aplavzom so pritrdili zborovalci izvajanjem gospoda Škrbca. vendar moramo te napade kar Ko so govorili še zastopniki dru- najodločneje odbiti. Kajti niti - i «a>nln»n«r Irt OO DQUQ IQ IA tt t'G_ gib stanov, je bila na koncu zbo- 2. Določi naj se dolgoročno otfc plačevanje valoriziranih dolgov. 3. Obrestna mera za vse stare dolgove naj se zniža na 4% od dneva, ko so denarni zavodi v letu 1931. ustavili plačila. v barva, plesira in 7p u 21 urah kemi?n°Bnai| lg i m milil ob)eke kiobuke Itd. Skrobj in avetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domafe perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-V zadnjem času so se zopet pojavili neki zakrknjeni, a dobro preskrbljeni patrioti, ki so po raznih srbijanskih listih napadli slovensko industrijo. Ti preskrbljeni patrioti prekrivajo naravno svoje napade z najbolj živimi patriotič-nimi barvami, v resnici pa ne gre za nič drugo, kakor da se kot konkurenca slovenski industriji v južnih pokrajinah ustvari nova od naše države posebno favorizirana industrija. Kot najbolj važen argument proti slovenski industriji se navaja, da se nahaja preblizu treh naših državnih mej in da bi bila v primeru konflikta ta slovenska industrija prva izpostavljena napadom sovražnika ter bi s tem država izgubila nekatera sredstva za svojo obrambo. Zato je treba, tako govore ti ljudje, slovensko industrijo polagoma demontirati in jo premestiti v druge bolj osrednje kraje naše države! Ti osrednji kraji pa se seveda nahajajo na dr ligi strani Drine in Save. Ce smo še tako za to, da je treba paziti na položaj naše industrije in da ji je treba dati za primer obrambe popolno veljavo, rovanja soglasno sprejeta nasled' n ja resolucija: Zaradi gospodarske stiske, premajhnega denarnega obtoka, pomanjkanje kredita ter pogrešene deflacijske politike so prišli hišni posestniki, gospodarski ljudje in vsi dolžniki v težko in obupno stanje, ki ga pa niso sami zakrivili. Od te krize prizadetim denarnim zavodom in kmetovalcem je že bila dana državna zaščita, zato pa tudi vsi drugi državljani s pol- Nakup naših izdelkov z znamko HF-KO Vam jamči za stalen porast Vašega prometa MODNE PLETENINE INTERLOK-m« PERILO F. KOS UUBUANA, Zidovska ul. 5 I eden razlogov, ki se navajajo proti slovenski industriji, ne drži. Ne bomo se mnogo trudili, da ovržemo te argumente o neposredni nevarnosti slovenske industrije, v katero bi ona zašla v primeru vojne. Poglejmo samo okoli sebe, pa bomo videli, da takšne strašne skrbi za svojo industrijo ob meji ne pozna niti ena država. Tako vidimo da ima Italija baš v severnih krajih svojo najmočnejšo industrijo in da se ta nahaja neposredno takoj izza meje. Prav tako je tudi z nemško industrijo ter se ravno njene najbolj važne obrambne industrije nahajajo na zapadni in vzhodnji meji. Ne bomo naštevali še drugih primerov. Zadosti je, če opozori-I mo samo na to, kako v današnjem času hitrih vojaških letal daljava ! sploh ne igra več nobene vloge. Po par urah poleta in še v krajšem času morejo sovražni avioni, uničiti vsako in tudi najbolj oddaljeno industrijo, pa čeprav bi se nahajala čisto v osrčju države. Po 'gin ne grozi industriji zaradi tega. ker se nahaja blizu meje, temveč katastrofa bi prišla, če bi bila \ primeru vojne njena obramba ne zadostna. Tega pa se danes hvala Bogu nam ni treba bati. Naša industrija v Sloveniji nima največjega sovražnika na meji, temveč njen največji sovražnik so oni ljudje, ki operirajo s tem argumentom zaradi mej, to pa iz razloga, da bi zadostili svojim egoističnim osebnim interesom na škodo naših nacionalnih. Pravilno razumljeni narodni interesi namreč zahtevajo, da ima naša hrabra vojska baš v bližini meje močno industrijo kot najmočnejšo in najhitrejšo podporo v primeru potrebe. In zato pravimo, da bi bil greh proti državi in proti vsej naši narodni obrambi, če bi se poslušali ti sirenski glasovi nekih egoističnih hiperpatriotov, ki nimajo na srcu domovine, tamveč samo lastni interes, pa čeprav bi bil ta v škodo same domovine. Toliko za danes!« Odkrito besedo zagrebškega lista za našo slovensko industrijo sprejemamo z največjim zadoščenjem in tudi hvaležnostjo. Zunanja trgovina Francoski trgovinski minister Ba-stid bi se moral udeležiti otvoritve zagrebškega velesejma, ki bo danes v soboto. Iz Zagreba bi moral oditi v Beograd, kjer bi pripravil tla za trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Francijo. Kakor pa se sedaj poroča, je trgovinski minister Ba-stid svoj prihod v Jugoslavijo odložil, ker so tudi trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Francijo odložena. Nizozemska se pripravlja, da z devalvacijo goldinarja polagoma odpravi vse uvozne kontingente. Najprej se odpravijo kontignenti za pohištvo, les, odeje, in sicer volnene in polvolnene. Sejem pohištva je bil otvorjen v Lissone, središču italijanske pohištvene industrije. Sovjetska vlada je sklenila gospodarski bojkot proti Norveški, ker ni ta izgnala Trockega. Nemške državne železnice so Izdale letos (do konca avgusta) za nove avtomobilske ceste 1378 milijonov mark. Štev. 10.857. Nabava. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 28. oktobra 1936 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 500 metrov kabla RGCT 4 krat 6 kv. milimetrov. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 13. oktobra 1936. Sirite »Trgovski list«/ Kako postanem dober prodajalec Združenje trgovcev v Mariboru Je poslalo vsem združenjem Dravske banovine na vpogled po 1 izvod brošure R. Rakuša: »Kako postanem dober prodajalec« s prošnjo, da zberejo uprave posameznih združenj naročila na to koristno brošuro. Zato se vabijo vsi trgovci, da si jo pri svojih združenjih ogledajo in na roče potrebno število. Trgovcem, ki so ''d sedeža uprave pristojnih združenj preveč oddaljeni, bo pa na željo poslalo brošuro Združenje trgovcev v Mariboru, kamor naj se obrnejo z dopisnico in javijo zaželjeno število. Brošura stane izvod din 5-—, pri naročilu 20 ali več izvodov pa din 4-—. Doma in po svetu Sedaj poročajo tudi tržaški listi, da jc škof Fogar premeščen v Rim, kjer bo prevzel važno funkcijo pri Vatikanu. Vladimir Radič je izjavil, da zaenkrat ne bo posegal v politično življenje, temveč hoče v Zagrebu samo zbrati potrebni material za 6vojo doktorsko disertacijo. Kmalu po svoiem prihodu v Zagreb je Radič obiskal dr. Mačka. Nikola U*unovi< je odstopil kot častni predsednik JNS. Ministrski svet je sprejel uredbo, t katero se podaljšuje rok, do katerega lahko denarni zavodi zaprosijo za zaščito, do 23. novembra 1937. Izšla je uredba, oo kateri eo denarni zavodi, ki so pod zaščito oproščeni prenosne takse, če morajo na dražbi prevzeti nepremičnine svojih dolžnikov. — Svoje mnenje o tej oprostitvi smo že povedali. Ministrstvo za gozde in rudnike pripravlja konferenco, kako bi se mogla razviti najbolj uspešna propaganda za večjo uporabo lesnega plina kot pogonsko sredstvo. Interesenti, ki bi se radi udeležili te konference, naj se prijavijo ministrstvu, in sicer oddelku za vrhovno gozdno nadzorstvo. V proračunskem oddelku finančnega ministrstva je končano delo o sestavi novega državnega proračuna. Monopolski dohodki so znašali v avgustu 180,7 milijona din, za 6,9 milijona din več ko Tani. Od 1. aprila t. 1. pa do konca avgusta so znašali vsi dohodki monopolske uprave 795-4 milijona din, to je za 19,5 milijona manj ko v istem času lanskega proračunskega leta Najbolj so padli dohodki od prodaje tobaka, in sicer za 31,7 milijona din. V ministrstvu za gozdove in rud nike Je pripravljena nova uredba o nacionalnih parkih. Z uredbo naj se zaščitijo kraji, ki so posebne naravne lepote ali ki imajo znanstveno in zgodovinsko vred nost. Prav tako pa tudi za tujski promet važni kraji. Obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlin je bil odgoden, ker še niso odprav Ijena vsa nesoglasja med Italijo in Nemčijo. Portugalska vlada je sporočila odboru za nevmešavanje v Špan ske zadeve, da pristaja na pre iskavo o dobavljanju orožja upornikom skozi portugalsko ozemlje, toda samo pod pogojem, da se istočasno odpošljejo preiskovalne kombije tudi v vse španske luke zaradi tihotapstva orožja madridski vladi. Ruski delegat je nato zahteval, da se proglasi proti Portugalski blokada, a je bil njegov predlog odMonien. Uporniške radijske postaje javljajo, da so uporniške čete začele generalni naskok na Madrid. Napad se je začel tako s severne ko z južne strani, španska vlada ima za obrambo na razpolago 100 000 mož, pripravljenih pa ima še na-dalinjih 100.000 mož rezerve. Okoli Madrida se z vso naglico grade utrdbe. Uporaba vode in živil je omejena. Iz Madrida pošiljajo oblasti civilno prebivalstvo, zlasti otroke v Valenci j o. General de Lano je sprejel višje uradnike v Šoanskem Maroku ter zastopnike sultana v Tetuanu ter jim izjavil, da bo vlada v Burgo-su priznala španskemu Maroku popolno avtonomijo. Španija si bo pridržala v deželi samo voiaške pravice v svrho obrambe dežele. Dve španski vladni podmornici sta torpedirali dve uporni.šk* transportni ladji ter ju potopili. Utonilo Wirtschafts-dienst« je objavil članek o nem-ško-jugoslovanskih pogajanjih v Dresdenu ter pravi med drugim: »V jugoslovansko-nemških trgovinskih odnošajih igra važno vlogo vprašanje, ki ga je treba že enkrat rešiti, kako dolgo namreč mislijo z jugoslovanske strani še izdajati odredbe, s katerimi se plačila za določene surovine izvzemajo iz kliringa. S tem se stalno ograža klirinški sistem. Takšne odredbe so popolnoma neupravičene, ker prodaja Nemčija vse svoje blago po kliringu. V vsakem finalnem produktu pa se nahajajo tudi surovine, ki jih mora kupovati Nemčija v drugih državah za devize. Z nadaljevanjem te prakse nastaja nevarnost, da bo iniela Nemčija od zamenjave blaga z Jugoslavijo devizni deficit, cilj klirinškega dogovora pa je baš ta, da se takšen deficit prepreči. Nemčija je dokazala, da je dober kupec jugoslovanskega blaga. S 23-9% vsega jugoslovanskega izvoza je na prvem mestu med vsemi državami, ki kupujejo v Jugoslaviji. More se zato reči, da je Nemčija steber jugoslovanskega izvoza. Zato je v interesu samega jugoslovanskega izvoza, da se trgovina med obema državama, ki se je v zadnjih letih tako lepo razvijala, ne ovira z odredbami, ki napravljajo škodo na obe strani.« K temu nemškemu mnenju pa je seveda treba dodati, da uvaža Nemčija iz Jugoslavije predvsem surovine, ki jih večinoma plačuje potom kliringa. Samo za one surovine, ki jih prodaja Nemčija naprej v druge države in za katere sama prejema devize, zahteva Jugoslavija, da se plačajo tudi njej v devizah. To pa je edino pravilno in pravično stališče. Končno pa je treba upoštevati tudi to, da je zaradi velike pasivnosti nemškega salda treba na nemška plačila dol-|go čakati in da se naravno ne ! more zahtevati, da bi mi čakali j tudi za blago, ki se na svetovnih i trgih lahko in hitro proda in proti takojšnjemu plačilu. Radio Ljubljana Nedelja, dne 18. okt. 8.00: Vesel nedeljski pozdrav! (plošče) — 8.30: Telovadba (vodi prof. Dobovšek) — 9.00: Čas, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45: Verski govor (ravnatelj Jagodic) — 10.00: Pesmice za kratek čas — 11.30: O roška ura: Gašperček — lutkovna igra — 12.00: Koncert radijskega orkestra — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče po željah — 17.00: 501etnica kmetijske šole na Grmu (ing. Ivo Zupanič) — 17.20: Ura lahke glasbe. Sodelujeta: Trboveljski pevski jazz in radijski orkester — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Radio v službi nacionalne propagande — 19.50: Slovenska ura: a) Akademski pevski kvintet: b) Po Goriškem v 18 stoletju (dr. Joža Lovrenčič) — 20.30: Orglice in harmonika (gg. Petan in Stanko) — 21.15: Zdravice (poje Akademski pevski kvintet) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski jazz. Ponedeljek, dne 19. okt. 12.00: Valčkova ura (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Ruske zborovske pesmi (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zdravniška ura: O zraku (dr. Brecelj) — 18.20: Lahka glasba na dveh klavirjih (plošče) — 18.40: Kulturna kronika: Slovenska narodna pesem (Franc Marolt) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Karlovaško narodno vseučilišče — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Magistrov Šramel kvartet — 21.00: Koncert radijskega orkestra — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Plesna glasba. Sodelujeta Mirko Premelč in radijski jazz. Torek, dne 20. okt.: 11.00: Šolska ura: Zakaj moram biti zdrav (dr. F. Miss) — 12.00: Sprehod poj Balkanu (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Baletna glasba (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Pe-j ster spored (radijski orkester) — 18.40: Kazen v sodobni šoli (dr. Stanko Gogala) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Ante Starčevič in okupacija Bosne L.M.E(keirtinova — 19.50: 10 minut zabave: Foxl mukiton novosti — 20.00: Mali oglasi. — Izvirna zabavna igra v 3. dejanjih. Spisal Josip Daneš — 21.00: Jesenski motivi v glasbi (radijski orkester) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Zvoki za oddih (radijski orkester). Trgovci! Naročajte ..Trgovski list"! fvMPIlj D. H. C. & L M. S. prejico, krpanec, Primor, Kronsko in umetno svilo, čipke, šolske in kroiaške potrebščine, zimsko trikotažo in drugo galanterijsko ter kratko blago nudi po najnižjih cenah OSVALD D0BEIC UliBUAHfl, Pred Šmlijo dl 15 Velika izbera raznih gumbov! Na debelo! Na drobnoI V > 4 . "** Pergamentni $ Splošno kleparstvo D leso-cementne strehe strelovodne naprave vodovodne inštalacije Slomškova ulica 4 • , - ■> *%'+ j ... in celon senčniki po najnovejših osnutkih pri MmsSRUHBin ■ v x x v.v. v. H. Tičar, Ljubljana D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyrieva cesta St. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA I A. ZESCHKO ZALOGA PAPIRJA NA DEBELO | TOVARNA PAPIRNATIH VREČIC jj USTAKOVUEHO 1367 / TELEFON 2519 / POŠT.' HAAN. LJUBLJANA 10.951 | TISKARNE reg. zadr. z o. zav. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, čtrace, j ou male, šol .s k o zvezke, mape, od jemal ne k n i i-žice, risalno bloke itd BOSCH-SERVICE Izvršujem vsa popravila magnetov za avtodyname, zaganjače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-proizvodi. J. LJUBLJANA, Gosp Tel. 2535 Gospodje trgovci! s prodajo novega »RUTHAX« emajl-laka najpopolnejšega sredstva za pleskanje, imate brez vsakega rizika velik in stalen zaslužek. Pišite glavnemu zastopniku: Commerce d. d., Ljubljana, Krekov trg 10. GV0 m V svrfio vzpostavitve likvidnosti Mestne hranilnice ljubljanske, za potivitev vsega našega gospodarstva razpisuje ljubljanska mestna obiina po sklepu mestnega sveta z dne 19. avgusta 1936, potrjenega od vseh nadzornih oblastev % MUGUUSK0 do zne POSOJILO pod sledečimi pogoji: 20,000.000 1. Obveznice se glasijo na prinašalca. Protivrednost se lahko poravna ali v gotovini po Din 97*— za Din 100’—, ali v starih hranilnih vlogah oziroma vlogah na tekočih računih Mestne hranilnice ljubljanske po Din 100*— za Din 100*—. Obveznice se izdajajo v izvodih po nominali Din 1000*—, Din 5000*— in Din 10.000*—. 2. Obveznice se obrestujejo po 6'/t letno, plačljivo polletno za nazaj. Obrestovanje se prične 15. februarja 1937, prve obresti pa zapadejo v plačilo 15. avgusta 1937. 3. Od dneva podpisa do 15. februarja 1937 se podpisnikom priznajo 4 '/• obresti, ki se obračunajo takoj ob podpisu. Obveznice se izplačujejo po žrebanju v njihovi nominalni vrednosti, in sicer tako, da bodo najkasneje v 15 letih izžrebane vse obveznice. Žrebanje bo vršilo mestno poglavarstvo v Ljubljani v prostorih mestnega knjigovodstva v navzočnosti javnega notarja. Prvo žrebanje bo dne 15. februarja 1937 in nato na vsakih 6 mesecev. Prvo izplačilo izžrebanih obveznic pa bo dne 15. avgusta 1937 in nato na vsakih 6 mesecev. .V Ljubljani, dne 9. oktobra 1936. 4. 5. Vsota, potrebna za izplačilo obresti in izžrebanih obligacij bo predvidena v vsakoletnem proračunu mestne občine ljubljanske, ki jamči za redno izpolnjevanje teh obveznosti z vso svojo premično in nepremično imovino in z vso svojo davčno močjo. 6. Javno podpisovanje posojila se prične dne 10. oktobra 1936 in traja do 10. novembra 1936. Podpisovanje sprejemajo poleg mestnega knjigovodstva in Mestne hranilnice v Ljubljani vsi denarni zavodi v Ljubljani z vsemi podružnicami, ki jih imajo po deželi; posredujejo pa podpisovanje vsi ostali denarni zavodi v Dravski banovini. Ob podpisu prijave mora podpiso-vatelj položiti vpisani znesek. Kdaj se bodo obveznice izročale podpisovateljem, bo objavljeno v dnevnem časopisju. 7. Obveznice se bodo sprejemale kot kavcija pri vseh licitacijah mestne občine ljubljanske in njenih podjetjih po nominalni vrednosti. 8. V treh letih nedvignjene obresti in v 10 letih nevnovčene obveznice, računano od dneva dospetka, zastarajo v korist mestne občine ljubljanske. Za mestno poglavarstvo v Ljubljani predsednik: DR. JURO ADLEŠIČ s. r. 3X513X5 GM9l(2^0|0J© Q)S9 GM9 0.(9 GM9 Q)}9 Q)& Q)SD Q)S9 Q)SD čftS' čks- sfe sfe sks. m ?m. m- 'm -m rm •m m 'M im-, im m zm sta Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.