OBZORJA STROKE - POROČILA
^fllMMBHHHMMMllHffl
Tatjana Dolžan
v ;_v	v
projekt studijski krožki v sloveniji
Andragoški « enter Slovenije je v letu 1993 začel usposabljati mentorji* in vodje študijskih krožkov. Pred tem je to obliko izobraževanja odraslih vpeljalo Andragoško društvo Slo veni je pri organizaciji Univerze za IIIv življenjsko obdobje.
Studijski krožki so demokratična oblika izobraževanja odraslih. Pojavili so se na prelomu iz 19. v 20. stoletje v /.DA, na Švedskem, v Angliji in daigod po Evropi. V stoletni tradiciji so se zakoreninili kot rešitev problema, kako izpeljati zamisli, kako se dokopati do znanja o nečem, kar nas zanima, ne individualno, pač pa v skupini. Cilj delovanja študijskih krožkov je zbiranje odraslih, da bi uresničevali skupne želje oz. cilje in se pri tem kaj novega naučili Večinoma so usmerjeni v izboljševanje razmer v svojem okolju ali v pridobivanje različnih znanj. Temelj dela v takem krožku je demokratično vzdušje in družabnost Mentor nima vloge učitelja, ampak le usmerjevalca in spodbujevalca, tla skupina napreduje proti cilju, ki si ga je zadala in ga doseže ( Mena Mijoč, Ana Kranj«.. Du šana Fin de i sen, Studijski krožki, izd. AndragoSki center Slovenije, Ljubljana 1993).
Kaj imamo s tem opraviti etnologi? V šolskem letu 1993/9'i k- v Sloveniji delovalo 36 krožkov. V letu 1995 je delovalo 74 krožkov po vsej Sloveniji. Med lemami. ki se jih krožki loterijo. je zelo veliko povezanih s tem, kar počnemo mi. Na primer: Drežnka, ali le poznam, mentor Andrej Krapež, organizacija Agencija Tolminska, Tolmin - Muzejski krožek, \ anda Volk, 1,11 Ilirska Bistrica - Turistični krožek. Običaji in navade na Krasu. Klavdija Mozetič, l.l Sežana - Spoznavajmo belo krajino, Ksenija Khalil, l.l Črnomelj - Spoznavanje neevropskih dežel in kultur, Andreja Mernik, Alfabet Štore -Spoznajmo .svo| domaČi kraj. Alijaua ResitloviČ, LU Koper Narodhi motivi na tekstilu. Mihaela Flisar. M Murska Sobota
Obranimo vrtalni stolp, Štefan Huzjan, ZKO Lendava -Praznični december v mežiški dolini, Veronika 1'esičer. Center za socialno delo Ravne, Mentorji s primernim strokovnim znanjem so zefo iskani. Za popularizacijo etnologije lahko lak krožek v nekem kraju veliko naredi, za delovanje pa dobi "snovna sredstva- Ministrstvo za šolstvo in šport vsa ko m Lir,
ki se prijavi na njegov razpis, finančno podpre osnovno dejavnost Za dosego zadanega cilja pa si morajo večinoma pri dobiti še dodatna sredstva bodisi prek razpisen- drugih ministrstev ali s sponzorji
Sama sem se v projekt vključila lani iz radovednosti in tudi zato, ker sem delovala v kranjski Tretji univerzi. Letos smo s krožkom izdali štiri zloženke o znamenitostih v Kranju in okolici. ena <>d teli - (>slanki starih Obrti - je prinesla javnosti podatke o zasebnih muzejih: Pirčevi mongi v Kranju, Omanovi Kitarski zbirki \ Straži.šču, Rukovnikovi kova čn i d v Tupaličah in še delujočem Brdskem mlinu Pripravili smo razstavo v galeriji Prešernove hi.Še v Kranju. Skupina je pripravljena, da se v jeseni spopade z novo temo.
Kov ličnica Antona Bttkpvniku, Tupaliče 24 (Preddvor), je odprta kot prikaz stare kovačnice od letošnje pomladi. Lastnik, 82-letni upokojeni vo zorni in podkovski kovač (na fotografiji kaže z mezincemje 17. junija l 'J95 zbral vse svoje še živeče pomočnike in vajence, da so spet zavihteli kladiva, tokrat za spomin na vsa skupna leta.
Foto: D. Hofynski. Izfototeke Gorenjskega muzeja v Kranju.
Andreja Brancelj Bednaršek
Načrt dela belokranjskega muzeja za
leto 1996
preureditev etnološke zbirke
se bomo v Belokranjskem muzeju držali koncepta preu Uve stalne razstave, bo etnološka zbirka pridobila več pros (y 'ya '111:1 2da! v resnici premalo, euna etnoloških predmetov, tudi pomembnih in zanimi-namreč v depoju.
Kje naredili ločnico med etnološkim in kultu mozgodovin sktm predmetom, je težko definirati Zato naj bi ti dve zbirki prehajali ena v drugo. Pomembno je tudi to, da bi se zdajšnja zbirka, posvečena skoraj izključno kmečkemu načinu življenja, razširila. Ta ko hi dobili Širši vpogled v življenje Belokranj cev v prejšnjem in tem stoletju.
Vsebina po posameznih prostorih bi bila približno naslednja:
glasnik SED 36/i 996, št. i
47
OBZORJA STROKE - POROČILA
KS
Ki in 12. soba; Obrtniki
V	drugi polovici 19. in na začetka 20. .stoletja sta bjla Črnomelj in Metlika izrazito obrtniški in trgovski mesti z močnim agrarnim poudarkom. Belokranjski muzej hrani kar številne presnete, fotografije in druge dokumente, ki nam pričajo o načinu življenja teh ljudi. Postavili bomo poskušali dele posameznih delavnic, čevljarsko, ki jo imamo dobro ohranjeno, pa v celoti. Ta "obrtniška" soba naj bi bila vez med meščani in vaščam (glej tloris).
/1. soba: Meščani
Prikaz načina življenja belokranjskih meščanov bo mogoče spremljati od 9. sobe; kjer naj bi se .seznanili z narodnim prebujanjem v drugi polovici 19. stoletja. Takrat so meščani ustanovili vrsto kulturnih in gospodarskih društev ter združenj, ki so se mnoga ohranila še do da nas. V 10. sobi bomo, ko! rečeno, spoznali obrtnike, I iedina soba z okroglim tlorisom pa bo namenjena prikazu meščanskega stanovanja Prav tako naj bi bil tu razstavljen del stare metliške lekarne.
13.	soba: Kmetje
V	prvi od dveh sob. v kateri bomo spoznali način življenja belokranjskega kmečkega ptSpivaLstva, bodo na Ogled predmeti in fotografije v zvezi s posameznimi gospodarskimi dejavnostmi (poljedelstvo, živinoreja...) in prometom, Koncepi bi bil torej podoben, kot ga imamo zdaj, le da bi predmete iz vitrin postavili v tnanjše ambientalne sklope in jih dopolnili še s predmeti i z depoja.
14.	soba. Kmetje
Tu se bo razstava nadaljevala s prikazom belokranjske kmečke hiše m njene notranje opreme, zopet delno ainbien-taino. Spoznali bomo nošo in ljudsko umetnost pa Šege, glasbo in ples. Skratka, zajetega naj bi bilo čimveč raznovrstnega gradiva belokranjskega ljudskega izročila. Nova posta vitev etnološke zbirke mora biti zasnovana tako, tla bo v prepletu z drugim še posebej poudarjala tisto, kar je tipično
naše, belokranjsko (na primer pisanice, vezenine, noša...). S tem bo zbirka bolj zanimiva tudi za obiskovalce, ki jih veli kokrat zanimajo prav "posebnosti" muzeja.
Podrobnejši scenarij postavitve bo mogoče izdelati po pos vetu z arhitektom.
Če bodo sredstva odobrena, bi se radi dela lotili čimprej, ker do meseca maja muzeja ponavadi ne obišče mnogo obiskovalcev. Dobro bi bilo, ko bi nam v tem času uspelo narediti večja elektrikarska, mizarska in pleskarska dela Sicer pa naj bi preureditev potekala nekako takole:
-	p od rt je zdajšnje etnološke zbirke in dela likovne zbirke:
-	izdelava načrta postav it ve skupaj z arhitektom;
-	elektrikarska. mizarska! pleskarska dela;
-	izbor predmetov (v poletnem času jih lx> potrebni* kon-serviraii in po potrebi restavrirati);
-	izbor iotogralij in dmgega arhivskega gradiva (izdelava povečav):
priprava besedila;
-	postavitev zbirke.
ADAPTACIJA DELA PODSTREŠJA
Po razširitvi etnološke zbirke v prostore kjer je danes postavljena na ogled likovna zbirka, se bo le-la morala izseliti. Verjetno bo še bolje, da I >0 na Ogled sama zase. ker pri zdajšnji postavitvi nekako prekinja zgodov inski tok, ki mu sledimo. Kot smo že ugotavljali, je edini prostor, kamor se muzej lahko širi, podstrešje. To je veliko in bi ga primerno adaptacijo lahko dobro izkoristili tudi v razstavne namene. Za potrebe likovne zbirke bi zadoščal del. ki ga moramo v najkrajšem času obnoviti tudi zaradi zelo slabe strehe. Tako imamo priložnost obenem rešiti dva problema Tudi tu brez načrta arhitekta ne bo šlo, zalo bo najprej treba zagotoviti sredstva za izdelavo pačita. Natančnejši opis tlel bo možno podati šele takrat.
IDEJNA ZASNOVA RAZVOJA IN PRENOVE BELOKRANJSKEGA MUZEJA DO LETA 2001
Belokranjski muzej v Metliki je edina kulturna institucija le vrste v Beli krajini. Za pokrajino, ki je tako v geografskem kol etničnem in kulturološkem pogledu specifična, je značilna pestra zgodovina, v marsičem drugačna kot drugje; na Slovenskem Ko so konec šestega stoletja in kasneje to zemljo poselili Slovani, so iti zasadili najjužnejše mejnike slovenske besede in kulture. Tudi današnji status obmejnega območja Beli krajini zagotavlja, da se bo spedfika njenega razvoja še nadaljevala. In kako pomembna je lahko v obmejni pokrajini vloga muzeja, se velikokrat kar premalo zavedamo. Bela krajina .se v zadnjih letih kaže kol "obljubljena" dežela Turisti, domači in tuji, jo odkrivajo spomladi, poleti in jeseni. Veseli smo lega, vendar smo jili Belokranjci marsikje pričakali nepripravljeni. To delno velja tudi za naš muzej, ki ga vsako leto obišče okoli dvajset tisoč ljudi. Čeprav obiskovalci izražajo v glavnem pohvalne besede, in so tisii, ki pridejo k nam prvič, prav presenečeni nad bogastvom muzeja, se zavedamo, da jim nudimo premalo. Vemo, da muzej ne sme biti namenjen samemu sebi in se mora odpirati čim širše.
V želji, da bi tudi v Belokranjskem muzeju pripravili za naše obiskovalce bolj pestro ponudbo in jih privabili še več. smo si zastavili nekaj ciljev. Eni so kratkoročni, drugi pa so povezani z letom 200 I ko bo muzej praznoval 50-letnieo delovanja. Naj nam bodo muze naklonjene, da Im nam začrtana uspelo realizirati Verujemo v ljudi, ki jim ni vseeno, in pričakujemo njihovo podporo, mi pa bomo delali po najboljših močeh. Navsezadnje smoto dolžni zvestim obiskovalcem. prijateljem muzeja in vsem našim predhodnikom, ki so nam ustvarili mnogo boljše razmere za delo, kot so jih imeli sami.
48
GLASNIK SED 36/1996, št. 1	31